Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši zakonodaji(1),

–  ob upoštevanju skupne politične izjave držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih(2),

–  ob upoštevanju skupne politične izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 27. oktobra 2011 o obrazložitvenih dokumentih(3),

–  ob upoštevanju praktičnih ureditev za izvajanje člena 294(4) PDEU v primeru sporazuma v prvi obravnavi, o katerih sta se dne 22. julija 2011 sporazumeli pristojni službi Evropskega parlamenta in Sveta,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2011 o boljši zakonodaji, subsidiarnosti, sorazmernosti in pametnih predpisih(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2011 o 27. letnem poročilu o spremljanju uporabe prava EU(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o zagotavljanju neodvisnih ocen učinka(6),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o subsidiarnosti in sorazmernosti (Osemnajsto poročilo o boljši pripravi zakonodaje, 2010) (COM(2011)0344),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom ’Zmanjšanje upravnega bremena za MSP – Prilagoditev predpisov EU potrebam mikropodjetij’ (COM(2011)0803),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom ’28. letno poročilo o spremljanju uporabe prava EU (2010)’ (COM(2011)0588),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom ’Pametna pravna ureditev v Evropski uniji’ (COM(2010)0543),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 5. decembra 2011 o oceni učinka,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 30. maja 2011 o pametni pravni ureditvi,

–  ob upoštevanju poročila skupine neodvisnih zainteresiranih strani na visoki ravni za upravne obremenitve z dne 15. novembra 2011 z naslovom ’Evropa je lahko uspešnejša: Poročilo o najboljših praksah držav članic za izvajanje zakonodaje EU z najmanj obremenitvami’;

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za ustavne zadeve (A7-0251/2012),

A.  ker je Evropski parlament leta 2010 od nacionalnih parlamentov prejel več kot sedemkrat toliko prispevkov kot obrazloženih mnenj;

B.  ker je agenda za pametno pravno ureditev poskus, da se združijo prizadevanja za boljšo pripravo zakonodaje, poenostavitev prava EU in zmanjšanje upravnih in regulativnih bremen ter za napredek v smeri dobrega upravljanja, osnovanega na politiki, ki bo temeljila na dokazih in bo kot bistveni element vključevala ocene učinka in naknadni nadzor;

C.  ker Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2003 ne ustreza več sedanjemu zakonodajnemu okolju, ki ga prinaša Lizbonska pogodba, med drugim zaradi razdrobljenega pristopa institucij EU, ki sprejemajo skupne politične izjave o obrazložitvenih dokumentih, za izvajanje člena 294 PDEU pa se praktični dogovori sklepajo na ravni sekretariatov;

D.  ker obstaja tveganje, da Sodišče EU zaradi napačne izbire glede uporabe delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU ali izvedbenih aktov v skladu s členom 291 PDEU zakonodajni akt razglasi za ničen;

Splošne pripombe

1.  poudarja splošno potrebo po jasni, preprosti, razumljivi in vsem dostopni zakonodaji;

2.  poudarja, da morajo evropske institucije pri zakonodajnem delu spoštovati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

3.  je močno zaskrbljen zaradi mnenja odbora za oceno učinka, da Komisija pri svojih ocenah učinka teh načel pogosto ne upošteva v zadostni meri; meni, da je izjemno pomembno, da Komisija odpravi vse pomanjkljivosti na tem področju in tako zagotovi spoštovanje obeh načel;

4.  kot že večkrat prej znova poziva k pogajanjem o spremembi Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2003, da bi tako upoštevali novo zakonodajno okolje, ki ga prinaša Lizbonska pogodba, utrdili obstoječo najboljšo prakso in sporazum posodobili v skladu z agendo za pametno pravno ureditev; predlaga, da se v tem kontekstu doseže dogovor glede ureditev, ki zadevajo razmejitev med delegiranimi in izvedbenimi akti; poziva predsednika, naj sprejme potrebne ukrepe za začetek pogajanj z drugimi institucijami;

Preverjanje subsidiarnosti, ki ga izvajajo nacionalni parlamenti

5.  pozdravlja tesnejše sodelovanje nacionalnih parlamentov v evropskem zakonodajnem postopku, zlasti pri ugotavljanju, ali sta v zakonodajnih predlogih upoštevani načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

6.  ugotavlja, da so nacionalni parlamenti leta 2010 predložili 211 mnenj, vendar je samo majhno število od njih (skupaj 34) izrazilo pomisleke glede subsidiarnosti; poudarja, da so bili maja 2012 v zvezi s predlogom Uredbe Sveta o uveljavljanju pravice do kolektivnih ukrepov v okviru svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev (COM(2012)0130) prvič izpolnjeni pogoji prvega stavka člena 2 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj ponovno prouči predlog, pri čemer naj čimbolj spoštuje izrecne želje nacionalnih parlamentov, saj naj bi nov postopek preverjanja zagotovil, da se odločitve sprejemajo čim bližje državljanom;

7.  se zavzema za pripravo neodvisne analize v imenu Komisije, ki bo obravnavala vlogo regionalnih ali lokalnih parlamentov na področju preverjanja subsidiarnosti; v zvezi s tem opozarja na spletno platformo IPEX, ki jo financirajo Evropski parlament in nacionalni parlamenti in ki je posebno koristna za izmenjavo informacij v procesu preverjanja;

8.  predlaga, da se zakonodajne organe na primeren način spomni, da morajo zagotoviti pravilno uporabo načel subsidiarnosti in sorazmernosti skladno s pogoji iz Protokola št. 2 k Pogodbi o delovanju Evropske unije;

9.  ugotavlja, da je kritike glede upoštevanja subsidiarnosti, ki jih je izrekel odbor za oceno učinka, izreklo tudi nekaj nacionalnih parlamentov v svojih navedbah v okviru mehanizma za spremljanje subsidiarnosti, ki je bil uveden z Lizbonsko pogodbo; kljub temu dodaja, da leta 2010 niti enkrat ni bil dosežen prag za začetek formalnih postopkov v skladu s Protokolom št. 2, ki je priložen Pogodbam;

10.  vseeno ugotavlja, da so nacionalni parlamenti 22. maja 2012 prvič od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe sprožili postopek ’rumenega kartona’, tako da so sprejeli obrazložena mnenja zoper predlog Uredbe Sveta o uveljavljanju pravice do kolektivnih ukrepov v okviru svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev (COM(2012)0130), ki ga je podala Komisija;

11.  zaskrbljeno opaža, da so nekateri nacionalni parlamenti v svojih mnenjih poudarili, da pri številnih predlogih Komisije utemeljitev subsidiarnosti ni zadovoljiva ali je celo izpuščena;

12.  poudarja, da morajo institucije EU nacionalnim parlamentom omogočiti pregled osnutkov zakonodajnih predlogov in tako zagotoviti, da Komisija v skladu s členom 5 Protokola št. 2 k Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) podrobno in izčrpno utemelji svoje odločitve o subsidiarnosti in sorazmernosti;

13.  predlaga, da se na ravni EU z oceno določi, ali bi bilo treba določiti ustrezna merila za ocenjevanje skladnosti z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti;

14.  meni, da bi bilo primerno preveriti, ali so sedanji roki, določeni v Pogodbah in v katerih lahko nacionalni parlamenti izvajajo preverjanja subsidiarnosti, dovolj dolgi; predlaga, da Evropski parlament, Komisija in predstavniki nacionalnih parlamentov raziščejo, kako bi lahko odpravili morebitne ovire za sodelovanje nacionalnih parlamentov v okviru mehanizma za preverjanje subsidiarnosti;

15.  opozarja, da bo EU v skladu z načelom subsidiarnosti ukrepala zunaj svojih področij izključne pristojnosti samo, če in kolikor je cilje načrtovanega ukrepa mogoče lažje uresničiti na ravni Unije kot na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni; zato lahko subsidiarnost privede do širitve dejavnosti Unije v okviru njenih pooblastil, kadar to zahtevajo okoliščine ali, obratno, do omejitve s tem povezanega ukrepanja, ko to ni več upravičeno; v zvezi s tem tudi poudarja, da subsidiarnost ne velja samo v razmerju med EU in njenimi državami članicami, ampak vključuje tudi regionalno in lokalno raven;

16.  poziva Komisijo, naj izboljša in zakonsko uredi izjave, ki upravičujejo njene zakonodajne pobude na podlagi subsidiarnosti; opozarja, da je upravno pravo EU prilagojeno in poenostavljeno, da bi bili upravni in regulativni stroški čim nižji; meni, da bi bilo treba v tem okviru ustrezno uporabljati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

17.  obžaluje, da Komisija ni ustrezno poročala o uporabi načela sorazmernosti, zlasti glede uporabe členov 290 in 291 PDEU o delegiranih in izvedbenih aktih; svari Svet pred zameglitvijo jasne razlike med delegiranimi in izvedbenimi akti; poziva Komisijo, naj zagotovi pravilno uporabo teh dveh členov;

18.  priznava, da je Sodišče Evropske unije v času poročanja izdalo samo eno sodbo o sorazmernosti in subsidiarnosti (’gostovanje’ v mobilni telefoniji), v kateri je ugotovilo, da v tem primeru načeli nista bili kršeni, saj je bila omejitev cen za končnega uporabnika potrebna za njegovo zaščito in je bilo ta cilj mogoče najbolje uresničiti na ravni Unije;

19.  v zvezi s tem pozdravlja vzpostavitev omenjenega prenovljenega spletnega mesta IPEX, ki lahko spodbudi nadaljnje izboljšave in prizadevanja v kontekstu delovanja mehanizma za spremljanje subsidiarnosti in poudarja, da ga je treba še naprej spodbujati;

20.  poudarja, da je nujno treba v preverjanje načela subsidiarnosti vključiti tudi regionalno in lokalno raven držav članic; v zvezi s tem pozdravlja letno poročilo o subsidiarnosti, ki ga je objavil Odbor regij, in spletno stran REGPEX tega odbora, ki sta v pomoč pri izmenjavi informacij in bosta dodatno prispevala k izboljšanju nadzora subsidiarnosti;

21.  poziva nacionalne parlamente, naj se v skladu s protokolom o subsidiarnosti posvetujejo z regionalnimi parlamenti z zakonodajnimi pooblastili; poziva Komisijo, naj pri preverjanju subsidiarnosti pozornost nameni vlogi regionalnih parlamentov z zakonodajnimi pooblastili, zlasti v svojih letnih poročilih o subsidiarnosti in sorazmernosti;

Oblikovanje politik na podlagi dokazov

22.  poudarja pomen agende za pametno pravno ureditev in razvoja novih regulativnih pristopov za to, da zakonodaja EU ustreza svojemu namenu in lahko učinkovito prispeva k soočanju s prihodnjimi izzivi na področju konkurenčnosti in rasti;

23.  opozarja, da so ocene učinka pomembni pripomočki pri odločanju v zakonodajnem postopku, in poudarja, da bi bilo treba v njih ustrezno upoštevati vprašanja, ki se nanašajo na subsidiarnost in sorazmernost;

24.  poudarja, da je Parlament zavezan izpolnjevanju svojih obveznosti iz agende za pametno pravno ureditev, in spodbuja odbore, ki sodelujejo pri zakonodajnem delu, naj redno sodelujejo z direktoratom Parlamenta za ocene učinka; opozarja na zavezo Parlamenta in Sveta iz skupnega medinstitucionalnega pristopa k pripravi ocen učinka iz leta 2005, da bosta pred sprejetjem vsebinskih predlogov sprememb izvajala ocene učinka, in poziva odbore, naj pri uresničevanju te zaveze sodelujejo z novim direktoratom za ocene učinka;

25.  predlaga, da odbori v okviru bolj sistematičnega pristopa k upoštevanju ocen učinka v Parlamentu pozovejo direktorat za ocene učinka, naj pripravi kratek povzetek vsake ocene učinka, ki se potem upošteva v prvi izmenjavi mnenj; predlaga, naj se v ta povzetek morda vključi kratek zaključek glede kakovosti ocene učinka ter kratka opomba o ključnih ugotovitvah in morebitnih področjih, ki jih Komisija ni analizirala; meni, da bi s tem bistveno okrepili nadzor Parlamenta nad zakonodajnimi osnutki;

26.  meni, da morajo biti metode, ki jih uporablja direktorat za ocene učinka, nujno združljive in primerljive s pristopom Komisije, ter poziva Parlament in Komisijo, naj v celoti sodelujeta na tem področju;

27.  opozarja na Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2003 in spodbuja Svet, naj čim prej dokonča delo glede razvoja lastnega mehanizma za izvajanje ocen učinka v skladu z obveznostmi iz sporazuma iz leta 2003;

28.  spodbuja Komisijo, naj še naprej izboljšuje svoj pristop k ocenam učinka, ter jo poziva, naj okrepi vlogo odbora za oceno učinka in zlasti naj zakonodajne predloge dokonča in predstavi šele po tem, ko jih odbor odobri in izda pozitivno mnenje o njih;

Zmanjšanje regulativnih bremen

29.  pozdravlja sporočilo Komisije o zmanjšanju regulativnih bremen za mala in srednja podjetja; meni, da mora Komisija pri pripravi zakonodaje nujno spoštovati načelo ’najprej pomisli na male’ ter da je spodbudno, da si Komisija prizadeva za to in želi, da bi presegla sedanje pristope in uvedla ohlapnejše ureditve in izjeme za manjša podjetja;

30.  ponavlja stališče Parlamenta glede regulativnih izjem in poziva Komisijo, naj te izjeme razširi na mala in srednja podjetja, če bi predpisi nesorazmerno vplivali nanje in če ni nobenega tehtnega razloga, da se ta podjetja vključijo v področje uporabe zakonodaje; pozdravlja dejstvo, da se pozornost ponovno namenja strožji uporabi testa MSP, na mikrodimenzijo pa gleda kot na sestavni del tega testa, v katerem se sistematično ocenijo vse razpoložljive možnosti; ob tem pozdravlja stališče Komisije glede vključevanja mikropodjetij, ki naj se v področje uporabe osnutka zakonodaje polno vključijo, če zadovoljivo opravijo poostreni test MSP;

31.  kljub temu opozarja Komisijo, da obrnjeno dokazno breme ne bi smelo samodejno voditi v bolj zapleteno zakonodajo, pri razvoju katere niso bila upoštevana mala in srednja podjetja; Komisijo poziva, naj si prizadeva za poenostavitev zakonodaje, kadar je to mogoče, in naj jo pri pripravi in predstavljanju zakonodajnih predlogov še naprej vodita načeli dostopnosti in preprostega izvajanja za mala in srednja podjetja, tudi kadar je mogoče uporabiti izjemo;

32.  poudarja, da mora Komisija zagotoviti dosledno izvajanje izboljšanega testa MSP v vseh svojih direktoratih, države članice pa poziva, naj podobne teste vključijo v svoje nacionalne postopke odločanja;

33.  pozdravlja predlog Komisije o pripravi zakonodaje ’po meri’; poziva k razmisleku o tem, ali bi pristop ’po meri’ lahko uporabili pri prihodnjem pregledu obstoječe zakonodaje;

Nadaljnje spremljanje, naknadni nadzor in povratne informacije za cikel oblikovanja politik

34.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija sprejela priporočilo Parlamenta o objavi informacij glede izvajanja, da bi se zoperstavili problemu ’čezmernega urejanja’; opozarja Komisijo in Svet, da so lahko obstoječi in prihodnji programi za zmanjšanje bremen uspešni le, če bodo Komisija in države članice aktivno sodelovale, da bi tako preprečili razhajanja pri razlaganju in izvajanju zakonodaje; poziva države članice, naj do leta 2015 zmanjšajo svoje upravne obremenitve za dodatnih 25 %;

35.  meni, da so predlogi o ’kazanju s prstom’ na evropske institucije, ki zaostajajo pri poenostavljanju, dobronamerni; kljub temu meni, da bi bilo tako javno izpostavljanje nepotrebno v primeru bolj konstruktivnega sodelovanja z ustreznimi zainteresiranimi stranmi in institucijami v predzakonodajnem procesu, ob spoštovanju splošnih zavez glede poenostavitve in agende za pametno pravno ureditev; kljub vsemu predlaga poimenovanje tistih držav članic, ki so najbolj vpletene v ’čezmerno urejanje’ direktiv, in tistih, ki so največje kršiteljice v smislu prepoznega, nenatančnega ali nepopolnega prenosa prava EU;

36.  opozarja na svoje pretekle izjave glede potrebe po celovitem pregledu procesa posvetovanj, ki ga izvaja Komisija, in se veseli, da bo Komisija sprejela priporočila Parlamenta v zvezi s tem še pred koncem leta 2012;

Zagotavljanje kontinuitete in nadzora

37.  poudarja pomen teh ukrepov, ki so ključni element za vnovično gospodarsko rast v EU; v zvezi s tem opozarja na svojo resolucijo o pametni pravni ureditvi in poziva Komisijo, naj pripravi predloge za izvajanje regulativnega ravnovesja, v skladu s katerimi bi bilo treba pred sprejetjem nove zakonodaje, ki bi prinesla stroške, opredeliti enakovredna znižanja drugih stroškov; poleg tega opozarja na svoje stališče, ki je naklonjeno razširitvi področja uporabe programa za zmanjševanje upravnih obremenitev, in poziva Komisijo, naj v svoj program dela za leto 2013 vključi program za splošno zmanjšanje upravnega bremena;

o
o   o

38.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 321, 31.12.2003, str. 1. (2) UL C 369, 17.12.2011, str. 14. (3) UL C 369, 17.12.2011, str. 15. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0381. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0377. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0259.