Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom ’Razvoj pomorske strategije za območje Atlantskega oceana’ (COM(2011)0782),

–  ob upoštevanju zaključkov Sveta o strategiji EU za območje Atlantika, sprejetih dne 14. junija 2010,

–  ob upoštevanju strategij Evropske unije za regijo Baltskega morja in za Podonavje,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o evropski strategiji za atlantsko regijo(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije z naslovom ’Razvoj pomorske strategije za območje Atlantskega oceana’ (ECO/306),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij o sporočilu Komisije z naslovom ’Razvoj pomorske strategije za območje Atlantskega oceana’,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2011 o cilju 3: prihodnji načrt čezmejnega, medregijskega in sosedskega sodelovanja(2),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenja Odbora za promet in turizem (A7-0222/2012),

A.   ker ima območje Atlantika več značilnosti, ki zahtevajo politične odgovore na evropski ravni:

B.  ker so se razmere zaradi evropske krize poslabšale in ker se je zmanjšala stopnja razvitosti na velikem delu območij, ki spadajo v območje Atlantika;

C.  ker območje Atlantika sestavljajo raznovrstna območja, katerih velik del še vedno ni dosegel povprečne ravni dohodkov v EU, zato zanj še vedno velja konvergenčni cilj za namene evropske kohezijske politike;

D.  ker je makroregionalna strategija bistvena za povečanje dinamike območja Atlantika, saj ponuja skupni pristop za:

E.  ker bo morala biti strategija namenjena vsem atlantskim regijam EU, tudi obalnim regijam Rokavskega preliva in Irskega morja, najbolj oddaljenim regijam ter čezmorskim državam in ozemljem, ter bo morala upoštevati medsebojne vplive med atlantskimi in severnomorskimi regijami;

F.  ker moramo navedenim območjem zagotoviti trajnostni razvoj na področju okolja, družbe in gospodarstva;

Politika prostorskega načrtovanja za Atlantik

1.  želi, da bi bil pristop k strategiji širši, tako da bi se določila dogovorjena strateška vizija za prihodnji razvoj območja Atlantika, ki bi vključevala ozemeljsko razsežnost, razvijala povezave med kopnim in morjem ter vzpostavila okvir za boljše upravljanje politike pomorskega in kopenskega prostorskega načrtovanja v atlantskih regijah;

2.  zahteva, da se v procesu strategije za območje Atlantskega oceana v celoti upoštevajo dragocene izkušnje, pridobljene pri razvoju obstoječih makroregionalnih in drugih nadnacionalnih strategij, zlasti v zvezi z vprašanji kot so upravljanje, razvoj politike, komunikacija in lastništvo ter cilji in ocenjevanje;

3.  meni, da je kohezijska politika bistveni instrument za spopadanje z izzivi teritorialne politike EU in prispevek k spodbujanju notranjega razvoja regij makroregije;

4.  zahteva, da se v strategiji in akcijskem načrtu veliko pozornosti nameni delovnim mestom, rasti in naložbam v regijah na obalah in v notranjosti;

5.  zahteva oblikovanje stalne strukture za pomorsko prostorsko načrtovanje za območje Atlantika, ki jo bodo sestavljale regije, zadevne države članice in Komisija in katere cilj bi bilo usklajevanje opredeljene strategije in spremljanje izvajanja akcijskega načrta z medsektorskega in nadnacionalnega vidika;

6.  meni, da je integrirano upravljanje morskih in pomorskih podatkov na ravni Unije bistvenega pomena za izkoriščanje pomorskih možnosti; poziva Komisijo, naj nadaljuje s prizadevanji za izboljšanje upravljanja in dostopnosti podatkov;

7.  meni, da je potrebno odločno ukrepanje za ohranitev ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti ter za zmanjšanje ogljičnega odtisa v tem območju;

8.  meni, da morajo imeti morsko ribištvo, zlasti obrtni in priobalni ribolov, ter ribogojske dejavnosti osrednjo vlogo v politikah pomorskega prostorskega načrtovanja, ker lahko odločilno prispevajo k večji gospodarski rasti ter ustvarjanju blaginje in delovnih mest; meni, da bi morala regionalizacija skupne ribiške politike omogočiti uvedbo pristopa ekosistemskega upravljanje, prilagojenega potrebam območja Atlantika, in v zvezi s tem poziva Komisijo, naj se v okviru izvajanja skupne ribiške politike in načrtov upravljanja predhodno posvetuje z regionalnimi svetovalnimi sveti;

9.  poziva k vzpostavitvi lokalnih, regionalnih in čezmejnih partnerstev, da bi izboljšali zmogljivosti za preprečevanje in upravljanje tveganj v Atlantiku, zlasti v primeru nesreč na morju in kopnem, naravnih katastrof in kaznivih dejavnosti (piratstvo, nezakonita trgovina, nedovoljen ribolov), ter uvedbi zadostnih in prilagodljivih mehanizmov za odpravo posledic in nadomestilo nastale škode; poziva k ustanovitvi evropske službe obalne straže;

10.  poziva k izboljšanju obstoječih sistemov spremljanja plovil, takojšnji uveljavitvi okrepljenih pristojnosti Evropske agencije za pomorsko varnost in sklenitvi sporazumov o izmenjavi podatkov med pristojnimi organi, da se omogoči prepoznavanje in sledenje ladjam ter obravnavanje groženj, kot so čezmejna kazniva dejanja, tihotapstvo, nedovoljen ribolov in nezakonita trgovina; poudarja pomembnost spodbujanja uvedbe in izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo), da bi zagotovili sisteme podpore iskanju in reševanju v Atlantiku; ponovno poudarja, da mora Unija zagotoviti dolgoročno financiranje programa globalnega nadzorovanja okolja in varnosti, ki zlasti prispeva k preprečevanju tveganj na morju in njihovemu obvladovanju;

11.  meni, da je ozemeljska razsežnost strategije bistvena, da bi postale atlantske regije dostopnejše, in da bi se morala osredotočiti na povezavo območja Atlantika z evropsko celino, povezovanje prometnih, energetskih in informacijskih omrežij, razvoj podeželja in mest v zaledju ter boljše povezave med kopnim in morjem, vključno z najbolj oddaljenimi in otroškimi regijami;

12.  meni, da morske avtoceste omogočajo odpiranje atlantskih regij, krepitev trgovine, spodbujanje gospodarske dejavnosti pristanišč, povečanje dinamike turizma in zmanjšanje emisij CO2; meni, da je pomembno, da se v ukrepih za zmanjšanje emisij CO2 upoštevajo pomorska trgovina v Atlantskem oceanu in posebnosti najbolj oddaljenih regij, kjer je pomorski tovorni in potniški promet bistven za zagotavljanje učinkovite teritorialne, socialne in ekonomske kohezije; zahteva, da so te regije upravičene do podpore instrumenta za povezovanje Evrope;

13.  zaradi trajnosti pomorskih avtocest in v skladu s strategijo Evropa 2020 spodbuja vzpostavitev posebnih priporočil v zvezi s plovili, z namenom spodbujati vključevanje pogonskih sistemov z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida, ter uporabo konstrukcijskih meril, ki so zahtevna z vidika učinkovitosti, udobja, zmogljivosti, varnosti, pozicioniranja in telekomunikacij; poudarja, da bi morala biti taka priporočila osredotočena na povečanje učinkovitosti te vrste prevoza, hkrati pa varovati okolje in olajšati povezovanje z drugimi prometnimi omrežji in načini prevoza;

14.  meni, da je nujno izboljšati povezanost atlantskih regij s preostalo Evropo z naložbami v prometno infrastrukturo v skladu z multimodalnim načelom;

15.  poudarja potrebo po učinkovitem čezmejnem usklajevanju in sodelovanju za izgradnjo in uporabo cestnih in železniških infrastruktur, vključno z železniškimi progami za visoke hitrosti, letališči, pristanišči na morju in celinskih vodah, terminali v notranjosti in logistiko, da bi razvili bolj trajnosten in multimodalen prometni sistem;

16.  poudarja gospodarski in ozemeljski pomen pristanišč in meni, da je obstoj železniških in rečnih povezav z njihovim zaledjem temeljni pogoj za njihovo konkurenčnost;

17.  izraža obžalovanje, da predlogi Komisije v zvezi z osrednjim omrežjem vseevropskih prometnih omrežij ne vključujejo koridorja, ki bi zajemal celotno območje Atlantika, ter da je v tem osrednjem omrežju predlaganih premalo atlantskih pristanišč; meni, da je treba druga atlantska pristanišča vključiti med vozliščna pristanišča, in napoveduje, da bo pripravil ustrezne predloge;

18.  ponovno poudarja ugodnosti, ki jih prinaša vzpostavitev enotnega evropskega neba za krepitev teritorialne kohezije s pomočjo povečanega prometa med regionalnimi letališči v Uniji, zato poziva Komisijo, naj za dosego tega cilja v predvidenih rokih zagotovi uporabo funkcionalnih blokov zračnega prostora;

Industrijska politika za Atlantik

19.  upa, da bo strategija z ustrezno industrijsko politiko podprla konkurenčnost dinamičnih gospodarskih sektorjev v atlantskih regijah; meni, da bi morali javni organi podpreti naložbe zasebnega sektorja na področju raziskav in razvoja, inovacij, razvoja grozdov in podpore malih in srednjih podjetij.

20.  zahteva, da se prav posebna pozornost nameni regijam, v katerih se prestrukturirajo podjetja in sektorji ter se zapirajo ali selijo podjetja, da bi spodbudili njihovo ponovno industrializacijo z ustvarjanjem sinergij med pristaniško dejavnostjo, logistiko in razvojem pomožnih industrij z večjo dodano vrednostjo; poleg tega poziva k oblikovanju mehanizma izmenjave najboljših industrijskih praks med regijami atlantskega loka;

21.  meni, da bi morala strategija spodbujati morsko in pomorsko raziskovanje in olajševati dostop podjetij do pridobljenih podatkov, da bi izboljšali znanstvena spoznanja o morskem okolju, spodbujali inovacije v pomorski industriji in omogočili trajnostno izkoriščanje morskih virov;

22.  meni, da bi morala strategija vsebovati velikopotezno socialno razsežnost za spodbujanje usposabljanja in dostopa mladih do pomorskih poklicev, utrditev struktur zaposlovanja, ki so trenutno povezane z morjem, ter njihove vloge pri tem, da se ohrani prebivalstvo na obalnem območju, pa tudi za ustvarjanje novih specializacij, ki bodo lahko prispevale k trajnostnemu razvoju ribiških območij in izboljšanju kakovosti življenja na njih;

23.  poudarja, da so obnovljivi morski viri energije industrijska panoga prihodnosti, ki bo omogočila omilitev podnebnih sprememb in energetske odvisnosti Unije, doseganje večje energijske trajnostnosti v atlantskih regijah in uresničevanje ciljev Evropa 2020; opozarja, da je območje Atlantika posebej primerno za spodbujanje takih energij, in meni, da mora zasebne naložbe v ustrezne tehnologije, zlasti plavajoče vetrne elektrarne ter energija valovanja in plimovanja, spremljati javna podpora;

24.  poudarja strateški pomen pomorskega prometa ob atlantski obali ter povezav med najbolj oddaljenimi regijami in celinskimi območji; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za poenostavitev upravnih formalnosti v pristaniščih, ne da bi izgubila zmožnost, da nadzira in preverja pravilnost dejavnosti in tovora;

25.  opozarja na gospodarski pomen pomorskih industrij v atlantskih regijah, zlasti ladjedelništva, ki se v nekaterih atlantskih regijah spopada z izjemno težkimi razmerami in za katero mora Komisija pomagati najti rešitve; poziva Komisijo, naj znova sproži pobudo LeaderSHIP 2015, da bi okrepila konkurenčnost tega sektorja v mednarodni konkurenci;

26.  poudarja pomen dejavnosti, povezanih s morskim ribištvom in ribogojstvom v atlantskih regijah ter pozdravlja javno podporo za obnovo in posodobitev ribiških plovil ter za posebno razlikovanje pri posebnostih in potencialu malega priobalnega ribolova in gojenja školjk;

27.  poudarja, da je treba spodbujati socialno, ekonomsko in okoljsko trajnostne oblike turizma, ki so lahko pomemben vir dodane vrednosti za atlantske regije, hkrati pa varujejo njihov ekosistem in biotsko raznovrstnost; poudarja, da je mogoče s podpiranjem navtičnega turizma razviti športne dejavnosti in povečati turistično križarjenje;

28.  poudarja bogastvo atlantskega morskega dna in meni, da bo strategija morala olajšati trajnostno raziskovanje in izkoriščanje tega dna;

Akcijski načrt 2014–2020

29.  poziva k zunanji razsežnosti strategije, ki bi spodbujala nekatere cilje in privabljala mednarodne naložbe za izkoriščanje obstoječih priložnosti, in predlaga, naj bo trženje območja Atlantika kot prostora za naložbe, obisk in poslovanje ključni element akcijskega načrta;

30.  poziva Komisijo, naj oblikuje atlantsko makroregijo in predlaga akcijski načrt za izvajanje strategije v obdobju 2014–2020;

31.  poziva k uporabi pristopa upravljanja na več ravneh pri izdelavi, izvajanju, oceni pregledu akcijskega načrta, pri čemer bi tesno sodelovali regionalni in lokalni javni organi, atlantske države članice, zainteresirane strani iz zasebnega sektorja in organizacije civilne družbe;

32.  poudarja, da se bodo za akcijski načrt uporabila obstoječa evropska finančna sredstva, ne da bi ustvarili nove proračunske instrumente;

33.  predlaga, naj bo akcijski načrt povezan z regionalno politiko EU, celostno pomorsko politiko, raziskovalno in inovacijsko politiko (Obzorje 2020) ter instrumentom za povezovanje Evrope; meni, da je bistveno ustvariti sinergije z drugimi evropskimi politikami na področju raziskav in inovacij, prometa, okolja, energetike, tehnologije, turizma, ribištva in ribogojstva ter mednarodnega sodelovanja;

34.  opozarja na pomembno vlogo, ki bi jo lahko imele Evropske investicijske banke, projektne obveznic in javno-zasebna partnerstva pri financiranju naložb, potrebnih v okviru strategije;

35.  vztraja, da prihodnja atlantska strategija temelji na tematskih stebrih strategije Evropa 2020, kar bo omogočilo celostno povezovanje tematskih vsebin s sektorskimi politikami; v tem smislu meni, da morajo biti cilji in tematska osredotočenost, predlagani za pet skladov, ki spadajo v skupno strategijo evropske kohezijske politike za prihodnje programsko obdobje, ogrodje akcijskega načrta; poudarja cilje krepitve raziskav, tehnološkega razvija in inovacij, povečanja konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, podpore prehodu na nizkoogljično gospodarstvo ter spodbujanja trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah;

36.  zahteva uvedbo zavezujoče usmeritve pogodb o partnerstvu in operativnih programov k prednostnim nalogam makroregionalnih strategij, ki jih zadevajo, da bi zagotovili tesno usklajevanje ukrepov iz operativnih programov in prednostnih nalog makroregionalnih strategij, da bi se strukturna sklada uporabljala veliko bolj učinkovito in bi se ustvarila dodana vrednost na regionalni ravni; poudarja, da mora ta zavezujoča usmeritev veljati ne le za operativne programe, ki se navezujejo na cilj teritorialnega sodelovanja kohezijske politike (INTERREG), temveč tudi za operativne programe vsake regije v območju Atlantika;

37.  podpira priznavanje in vključevanje predhodno obstoječih strategij, projektov ter izkušenj na področju teritorialnega sodelovanja, ki bi lahko akcijskemu načrtu zagotovili smernice delovanja ter politične in operativne prednostne naloge; prav tako poziva, naj se akcijski načrt upošteva pri oblikovanju in izvajanju prihodnjih programov teritorialnega sodelovanja, povezanih s strategijo; meni tudi, da mora nadnacionalni sklop cilja evropskega teritorialnega sodelovanja obsegati tehnično podporo za izvajanje akcijskega načrta, zlasti z omogočanjem izmenjave dobre prakse in mreženjem;

38.  meni, da so večregionalni operativni programi in programi, ki se financirajo iz več skladov, kot tudi integrirane teritorialne naložbe zelo pomembni instrumenti za omogočanje izvajanja akcijskega načrta;

39.  predlaga, da bi morala letna poročila o izvajanju za zadevne programe vsebovati oceno, kako programi prispevajo k ciljem strategije za atlantsko območje in k izvajanju akcijskega načrta;

40.  poudarja potencial, ki ga skrivajo najbolj oddaljene regije kot naravni laboratorij za izvajanje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti na področju obnovljivih virov energije in pomorskega gospodarstva; poudarja pomen turističnega sektorja za te regije in možnosti, ki obstajajo za ustvarjanje logističnih platform, ki olajšujejo prevoz blaga med Evropo in drugimi svetovnimi gospodarstvi;

41.  poziva nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj najdejo sinergije med svojimi politikami in prednostnimi nalogami akcijskega načrta;

42.  opozarja, da sodelovanje pri strategiji evropskih skladov, ki se upravljajo neposredno ali deljeno, predvideva, da je treba opredeliti prilagojen sistem upravljanja in nadzora, ter zato poziva k vzpostavitvi platforme za upravljanje akcijskega načrta, ki bo upravičencem ponujala informacijski in komunikacijski modul ter spodbujala usklajevanje med različnimi organi, pristojnimi za upravljanje sredstev;

43.  priporoča, da bi strategija za območje Atlantika oceana najprej dosegla soglasje o strateški viziji za atlantsko območje, ki bo referenca za akcijski načrt 2014–2020; nadalje meni, da bi moral ta akcijski načrt:

44.  opozarja, da je bil za leti 2012 in 2013 vzpostavljen Atlantski forum, in sicer v obliki pripravljalnih ukrepov, ki jih je predlagal Parlament, da bi vključili vse akterje v oblikovanje akcijskega načrta; poudarja, da Parlament, pobudnik foruma, pri njem igra osrednjo vlogo;

45.  predlaga, naj akcijski načrt sprejme Atlantski forum, in poziva prihodnje irsko predsedstvo, naj bo potrditev akcijskega načrta s strani Evropskega sveta prednostna naloga v času njegovega predsedovanja, s poudarkom na rezultatih, verodostojnem postopku spremljanja in stalnega ocenjevanja ter načrtovanju vmesnega pregleda;

46.  poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe podobnih makroregionalnih strategij v drugih regijah, kjer bi to lahko omogočilo trajnostno in vzdržno gospodarsko rast;

o
o   o

47.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu ter Odboru regij in Ekonomsko-socialnemu odboru.

(1) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 95. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0285.