Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/0417(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0193/2012

Predložena besedila :

A7-0193/2012

Razprave :

PV 12/09/2012 - 17
CRE 12/09/2012 - 17

Glasovanja :

PV 13/09/2012 - 11.10
CRE 13/09/2012 - 11.10
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
PV 12/03/2013 - 10.4
CRE 12/03/2013 - 10.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0346
P7_TA(2013)0071

Sprejeta besedila
PDF 431kWORD 226k
Četrtek, 13. september 2012 - Strasbourg
Evropski skladi tveganega kapitala ***I
P7_TA(2012)0346A7-0193/2012
Besedilo
 Prečiščeno besedilo

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 13. septembra 2012, k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih skladih tveganega kapitala (COM(2011)0860 – C7-0490/2011 – 2011/0417(COD))(1)
SPREMEMBE EVROPSKEGA PARLAMENTA(2)
k predlogu Komisije

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

[Sprememba 2]

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) vrnjena v odbor (A7-0193/2012).
(2)* Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.


UREDBA (EU) ŠT …/2012
EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o evropskih skladih tveganega kapitala
(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  S tveganim kapitalom se zagotavljajo finančna sredstva podjetjem, ki so običajno zelo majhna, so v začetnih fazah svojega obstoja ter imajo velik potencial za rast in širitev. Poleg tega skladi tveganega kapitala ▌podjetjem zagotavljajo pomembno strokovno znanje in izkušnje, poslovne stike, vrednost blagovne znamke in strateško svetovanje. Skladi tveganega kapitala z zagotavljanjem finančnih sredstev in svetovanja tem podjetjem spodbujajo gospodarsko rast, prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in k mobilizaciji kapitala, spodbujajo ustanavljanje in širitev inovativnih podjetij, pospešujejo njihove naložbe v raziskave in razvoj ter spodbujajo podjetništvo, inovacije in konkurenčnost v skladu s cilji strategije EU 2020 ter v okviru dolgoročnih izzivov držav članic, na primerih tistih, ki so opredeljeni v poročilu evropskega sistema za analizo strategij in politik (ESPAS) z naslovom Globalni trendi 2030.

(2)  Določiti je treba skupni okvir pravil v zvezi z uporabo oznake ’Evropski sklad tveganega kapitala’ (EuVECA), zlasti sestavo portfelja skladov, ki delujejo pod to oznako, njihove upravičene naložbene cilje, naložbena orodja, ki jih lahko uporabljajo, in kategorije vlagateljev, ki so upravičeni do vlaganja v takšne sklade, z enotnimi pravili v Uniji. Brez takšnega skupnega okvira obstaja tveganje, da države članice sprejemajo različne ukrepe na nacionalni ravni, kar bi neposredno negativno vplivalo na dobro delovanje notranjega trga in ga oviralo, saj bi za sklade tveganega kapitala, ki želijo delovati v celotni Uniji, v različnih državah članicah veljala različna pravila. Poleg tega bi lahko različne zahteve glede kakovosti sestave portfelja, naložbenih ciljev in upravičenih vlagateljev povzročile različne stopnje varstva vlagateljev ter ustvarile nejasnost v zvezi z naložbenim predlogom, povezanim z EuVECA. Vlagatelji bi morali imeti tudi možnost primerjave naložbenih predlogov različnih skladov tveganega kapitala. Odpraviti je treba bistvene ovire za čezmejno zbiranje sredstev prek skladov tveganega kapitala in preprečiti izkrivljanje konkurence med temi skladi ter preprečiti, da bi v prihodnosti nastale podobne ovire pri trgovanju in bistvena izkrivljanja konkurence. Zato je ustrezna pravna podlaga člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot se razlaga v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(3)  Sprejeti je treba uredbo, ki bo določila enotna pravila za evropske sklade tveganega kapitala in naložila ustrezne obveznosti njihovim upraviteljem v vseh državah članicah, ki želijo zbirati kapital v celotni Uniji v okviru oznake EuVECA. S temi zahtevami bi bilo treba zagotoviti zaupanje vlagateljev, ki želijo vlagati v sklade tveganega kapitala.

(4)  Z opredelitvijo zahtev glede kakovosti za uporabo oznake EuVECA v obliki uredbe bi se zagotovilo, da se bodo te zahteve neposredno uporabljale za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov, ki zbirajo sredstva z uporabo te oznake. Tako bi se s preprečevanjem obstoja različnih nacionalnih zahtev, ki so posledica prenosa Direktive, zagotovili enotni pogoji za uporabo te oznake. Na podlagi te uredbe bi morali upravitelji kolektivnih naložbenih podjemov, ki uporabljajo to oznako, upoštevati enaka pravila v celotni Uniji, s čimer bi se tudi povečalo zaupanje vlagateljev, ki želijo vlagati v sklade tveganega kapitala. Z uredbo bi se zmanjšala tudi regulativna zapletenost in upraviteljevi stroški za skladnost s pogosto različnimi nacionalnimi pravili, ki urejajo sklade tveganega kapitala, zlasti za upravitelje, ki želijo kapital zbirati čezmejno. Prav tako bi morala uredba prispevati k odpravi izkrivljanja konkurence.

(4a)  Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 7. decembra 2011 z naslovom Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP bo Komisija leta 2012 končala preučevanje davčnih ovir za čezmejne naložbe v tvegani kapital, da bo lahko leta 2013 predstavila rešitve, ki bi te ovire odpravile in obenem preprečevale izogibanje plačevanju davkov in davčne utaje.

(4b)  Pri kvalificiranih skladih tveganega kapitala bi morala obstajati možnost zunanjega ali notranjega upravitelja. Če ima kvalificirani sklad tveganega kapitala notranjega upravitelja, je ta sklad tudi upravitelj in bi moral zato izpolnjevati vse zahteve za upravitelje skladov tveganega kapitala iz te uredbe in biti kot tak tudi registriran. Kvalificiranemu skladu tveganega kapitala, ki ima notranjega upravitelja, pa ne bi smelo biti dovoljeno, da deluje kot zunanji upravitelj drugih kolektivnih naložbenih podjemov ali KNPVP.

(5)  Za pojasnitev odnosa med to uredbo ter drugimi pravili za kolektivne naložbene podjeme in njihove upravitelje je treba določiti, da bi bilo treba to uredbo uporabljati le za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov, ki niso KNPVP v skladu s členom 1 Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP)(4), ki so bili ustanovljeni v Uniji in so registrirani pri pristojnem organu v matični državi članici v skladu z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov(5), če ti upravitelji upravljajo portfelje kvalificiranih skladov tveganega kapitala. Vendar pa bi moralo biti upraviteljem skladov tveganega kapitala, ki so registrirani v skladu s to uredbo in so zunanji upravitelji, dovoljeno, da lahko upravljajo tudi KNPVP, če za to pridobijo dovoljenje iz Direktive 2009/65/ES.

(5a)  Poleg tega se ▌ta uredba uporablja le za upravitelje tistih kolektivnih naložbenih podjemov, katerih upravljana sredstva skupaj ne presegajo praga iz člena 3(2)(b) Direktive 2011/61/EU. To pomeni, da se prag za namene te uredbe izračuna kot prag iz člena 3(2)(b) Direktive 2011/61/EU.

(5b)  Vendar pa lahko upravitelji skladov tveganega kapitala, ki so registrirani v skladu s to uredbo in katerih celotna upravljana sredstva naknadno presežejo prag iz člena 3(2)(b) Direktive 2011/61/EU ter zato potrebujejo dovoljenje pristojnih organov matične države članice v skladu s členom 6 te direktive, še naprej uporabljajo oznako EuVECA za trženje kvalificiranih skladov tveganega kapitala v Uniji, če izpolnjujejo zahteve iz te direktive in v povezavi s kvalificiranimi skladi tveganega kapitala še naprej ves čas izpolnjujejo določene zahteve za uporabo oznake EuVECA iz te uredbe. To velja za obstoječe kvalificirane sklade tveganega kapitala in za tiste, ki so ustanovljeni po prekoračitvi praga.

(6)  Če se upravitelji kolektivnih naložbenih podjemov ne odločijo za uporabo oznake EuVECA, se ta uredba ne bi smela uporabljati. V teh primerih bi bilo treba še naprej uporabljati veljavna nacionalna pravila in splošna pravila Unije.

(7)  Ta uredba bi morala določiti enotna pravila o značilnostih kvalificiranih skladov tveganega kapitala, predvsem o portfeljskih podjetjih, v katera bo dovoljeno vlaganje kvalificiranih skladov tveganega kapitala, in naložbenih instrumentih, ki bodo uporabljeni. To je potrebno za jasno razmejitev med pojmom kvalificiranega sklada tveganega kapitala in drugimi alternativnimi naložbenimi skladi, ki uporabljajo druge, manj specializirane naložbene strategije, na primer odkupe ali špekulativne naložbe v nepremičnine, ki jih ta uredba ne želi spodbujati.

(8)  V skladu s ciljem natančne opredelitve kolektivnih naložbenih podjemov, ki bodo vključeni v to uredbo, ter da se zagotovi ▌osredotočenje na zagotavljanje kapitala malim podjetjem v začetnih fazah delovanja, bi morali kot kvalificirani skladi tveganega kapitala veljati tisti skladi, ki nameravajo vsaj 70 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic vložiti v takšna podjetja ▌. Kvalificiranemu skladu tveganega kapitala ne bi smelo biti dovoljeno, da več kot 30 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic vloži v sredstva, ki niso kvalificirane naložbe. To pomeni, da bi bilo treba v življenjski dobi kvalificiranega sklada tveganega kapitala 70 % sredstev rezervirati za kvalificirane naložbe, 30 % pa bi morala biti zgornja meja za nekvalificirane naložbe. Omenjene prage bi bilo treba izračunati na podlagi zneskov, ki jih je mogoče vložiti po odbitku vseh ustreznih stroškov, pa tudi deležev v denarnih sredstvih in njihovih ustreznikih. Ta uredba bi morala določati podrobnosti, potrebne za izračun teh naložbenih pragov.

(8a)  Namen te uredbe je podpreti rast ter inovacije v malih in srednjih podjetjih v Uniji. Naložbe v kvalificirana portfeljska podjetja s sedežem v tretji državi lahko kvalificiranim skladom tveganega kapitala prinesejo več kapitala ter s tem koristijo malim in srednjim podjetjem v Uniji. Vendar pa sredstva pod nobenim pogojem ne bi smela biti vložena v portfeljska podjetja tretjih držav, ki imajo sedež v davčnih oazah ali v nekooperativnih jurisdikcijah.

(8b)  Kvalificirani sklad tveganega kapitala ne bi smel imeti sedeža v davčni oazi ali v nekooperativni jurisdikciji, kot so tretje države, za katere je značilno predvsem, da ne nalagajo davkov ali nalagajo le nominalne davke, da nimajo ustreznih dogovorov o sodelovanju med pristojnimi organi matične države članice upravitelja sklada tveganega kapitala in nadzornimi organi tretje države, kjer ima kvalificirani sklad tveganega kapitala sedež, ali da nimajo učinkovite izmenjave informacij o davčnih zadevah. Kvalificirani sklad tveganega kapitala prav tako ne bi smel vlagati v jurisdikcije, ki imajo katero koli od zgornjih lastnosti.

(8c)  Upravitelji kvalificiranega sklada tveganega kapitala bi morali biti sposobni privabljati dodatne kapitalske zaveze v življenjski dobi tega sklada. Te dodatne kapitalske zaveze v življenjski dobi kvalificiranega sklada tveganega kapitala bi bilo treba upoštevati pri naslednji predvideni naložbi v sredstva, ki niso kvalificirana. Dodatne kapitalske zaveze bi morale biti dovoljene v skladu z merili in pogoji iz pravil upravljanja ali akta o ustanovitvi kvalificiranega sklada tveganega kapitala.

(8d)  Kvalificirane naložbe bi morale imeti obliko lastniških ali navideznih lastniških instrumentov. Navidezni lastniški instrumenti so finančni instrumenti, ki so kombinacija lastniškega in dolžniškega kapitala, katerih donos je povezan z dobičkom ali izgubo kvalificiranega portfeljskega podjetja in katerih poplačilo v primeru neizpolnitve obveznosti ni v celoti zavarovano. Taki instrumenti vključujejo več vrst finančnih instrumentov, kot so podrejena posojila, tiha udeležba, udeležbena posojila, pravice do udeležbe pri dobičku, zamenljive obveznice in obveznice z nakupnim bonom. Kot možno dopolnilo – vendar ne kot nadomestilo – za lastniške ali navidezne lastniške instrumente bi morala biti dovoljena zavarovana ali nezavarovana posojila, kot je na primer premostitveno financiranje, ki ga kvalificirani sklad tveganega kapitala odobri kvalificiranemu portfeljskemu podjetju, kjer ima ta sklad že kvalificirane naložbe, če se za takšna posojila ne uporabi več kot 30 % združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic v kvalificiranem skladu tveganega kapitala. Poleg tega bi moral kvalificirani sklad tveganega kapitala imeti možnost, da od imetnikov deležev tega podjetja kupi obstoječe deleže kvalificiranega portfeljskega podjetja, da bi se odrazile obstoječe poslovne prakse na trgu tveganega kapitala. Za namene zagotavljanja kar največjih priložnosti za zbiranje sredstev, bi morale biti dovoljene tudi naložbe v druge kvalificirane sklade tveganega kapitala. Da bi preprečili zmanjšanje vrednosti naložb v kvalificiranih portfeljskih podjetjih, bi morale biti kvalificiranim skladom tveganega kapitala dovoljene le naložbe v druge kvalificirane sklade tveganega kapitala, če slednji niso sami vložili več kot 10 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic v druge kvalificirane sklade tveganega kapitala.

(8e)  Osrednja dejavnost skladov tveganega kapitala je zagotavljanje sredstev malim in srednjim podjetjem z neposrednimi naložbami. Skladi tveganega kapitala ne bi smeli sodelovati v sistemsko pomembnih bančnih dejavnostih zunaj običajnega nadzornega ureditvenega okvira (t.i. ’bančništvo v senci’). Prav tako ne bi smeli uporabljati običajnih strategij zasebnega kapitala, kot so odkupi z zadolžitvijo.

(8f)  V skladu s strategijo za pametno, trajnostno in vključujočo rast Evropa 2020 je namen te uredbe spodbujanje naložb tveganega kapitala v inovativna mala in srednja podjetja, ki so zasidrana v resničnem gospodarstvu. Kreditne institucije, naložbena podjetja, zavarovalnice ter finančni in mešani holdingi bi morali biti zato izključeni iz opredelitve kvalificiranih portfeljskih podjetij v tej uredbi.

(9)  Za zagotovitev bistvenega varovala, in sicer da se kvalificirani skladi tveganega kapitala iz te uredbe razlikujejo od širše kategorije alternativnih investicijskih skladov, ki trgujejo z izdanimi vrednostnimi papirji na sekundarnih trgih, je treba določiti pravila tako, da bodo kvalificirani skladi tveganega kapitala vlagali v glavnem v neposredno izdane instrumente.

(10)  Da se upraviteljem skladov tveganega kapitala omogoči določena stopnja prožnosti pri naložbenem in likvidnostnem upravljanju njihovih kvalificiranih skladov tveganega kapitala, bi moralo biti ▌trgovanje, kot je trgovanje z delnicami ali udeležbami v nekvalificiranih portfeljskih podjetjih ali pridobitve nekvalificiranih naložb, dovoljeno do praga, ki ne bi presegal 30 % združenih kapitalskih vložkov in nevpoklicanega kapitala. ▌

(11)  Za zagotovitev, da bo oznaka EuVECA zanesljiva in lahko prepoznavna za vlagatelje v celotni Uniji, bi morala ta uredba določati, da so pri trženju kvalificiranih skladov tveganega kapitala po Uniji do uporabe oznake EuVECA upravičeni le upravitelji skladov tveganega kapitala, ki izpolnjujejo enotna merila kakovosti iz te uredbe.

(12)  Za zagotovitev ločenega in prepoznavnega profila kvalificiranih skladov tveganega kapitala, ki ustreza svojemu namenu, bi bilo treba določiti enotna pravila o sestavi portfelja in naložbenih tehnikah, ki so dovoljene za takšne kvalificirane sklade.

(13)  Za zagotovitev, da kvalificirani skladi tveganega kapitala ne prispevajo k razvoju sistemskih tveganj ter da se takšni skladi s svojimi naložbenimi dejavnostmi osredotočajo na podpiranje kvalificiranih portfeljskih podjetij, uporaba finančnih vzvodov na ravni sklada ne bi smela biti dovoljena. Upravitelju sklada tveganega kapitala bi moralo biti dovoljeno, da najema posojila in izdaja zadolžnice ali jamstva na ravni kvalificiranega sklada tveganega kapitala le, če so takšna posojila, zadolžnice ali jamstva krita z neporabljenim kapitalom na vpoklic in tako ne povečujejo izpostavljenosti sklada prek ravni njegovega kapitala na vpoklic. V skladu s tem pristopom gotovinska predplačila vlagateljev kvalificiranega sklada tveganega kapitala, ki so v celoti krita s kapitalskimi obveznostmi teh vlagateljev, ne povečajo izpostavljenosti tega sklada in bi zato morala biti dovoljena. Prav tako bi morala biti dovoljena kratkoročna posojila, s katerimi bi sklad lahko pokril izredne potrebe po likvidnosti, ki se lahko pojavijo v obdobju od vlagateljevega poziva za kapital na vpoklic do dejanskega prejetja kapitala na njegove račune, pod pogojem, da ta posojila ne presežejo neporabljenega kapitala na vpoklic.

(14)  Za zagotovitev, da se kvalificirani skladi tveganega kapitala tržijo le vlagateljem z ▌izkušnjami, znanjem in strokovnim znanjem, ki lahko sami odločajo o svojih naložbah in ustrezno ocenijo tveganje teh skladov, in za ohranitev zaupanja vlagateljev v kvalificirane sklade tveganega kapitala bi bilo treba določiti nekatera posebna varovala. Zato bi bilo treba kvalificirane sklade tveganega kapitala ▌tržiti le vlagateljem, ki so profesionalne stranke ali se lahko štejejo za profesionalne stranke v skladu z Direktivo 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov(6). Vendar je za zagotavljanje dovolj širokega nabora vlagateljev za naložbe v kvalificirane sklade tveganega kapitala zaželeno tudi, da imajo dostop do kvalificiranih skladov tveganega kapitala nekateri drugi vlagatelji, vključno s posamezniki z visoko neto vrednostjo. Vendar bi bilo treba za te druge vlagatelje določiti posebna varovala, da se zagotovi trženje kvalificiranih skladov tveganega kapitala samo vlagateljem z ustreznim profilom za izvajanje takšnih naložb. Ta varovala izključujejo trženje z uporabo rednih varčevalnih shem. Poleg tega bi bilo treba vodstvenim delavcem, direktorjem ali zaposlenim, ki so vključeni v upravljanje upravitelja sklada tveganega kapitala omogočiti naložbe v kvalificirani sklad tveganega kapitala, ki ga upravljajo, saj imajo ti posamezniki zadostno znanje, da lahko vlagajo v tvegani kapital.

(15)  Za zagotavljanje, da oznako EuVECA uporabljajo samo upravitelji sklada tveganega kapitala, ki izpolnjujejo enotna merila kakovosti glede ravnanja na trgu, bi morala ta uredba določati pravila o poslovanju in razmerju upravitelja sklada tveganega kapitala z njegovimi vlagatelji. Iz istega razloga bi morala ta uredba določati enotne pogoje glede obravnave nasprotij interesov takšnih upraviteljev. Ta pravila bi morala določati tudi, da ima upravitelj urejene potrebne organizacijske in upravne dogovore za zagotavljanje ustreznega obravnavanja nasprotja interesov.

(15a)  Če namerava upravitelj sklada tveganega kapitala naloge prenesti na tretje stranke, takšen prenos nalog ne bi smel vplivati na odgovornost upravitelja do tega sklada in njegovih vlagateljev. Poleg tega upravitelj sklada tveganega kapitala nalog ne bi smel prenesti na tretje stranke v tolikšni meri, da ga dejansko ne bi bilo mogoče več obravnavati kot upravitelja in bi postal samo subjekt na papirju. Upravitelj sklada tveganega kapitala bi moral biti še naprej odgovoren, da se prenesene naloge ustrezno izvajajo in da so ves čas izpolnjeni pogoji iz te uredbe. Prenos nalog ne bi smel ogroziti učinkovitosti nadzora nad upraviteljem sklada tveganega kapitala, zlasti pa temu upravitelju ne bi smel preprečiti delovanja v interesu njegovih vlagateljev oziroma takega upravljanja sklada.

(16)  Za zagotovitev integritete oznake EuVECA bi morala ta uredba vsebovati tudi merila kakovosti v zvezi z organizacijo upravitelja sklada tveganega kapitala. Zato bi morala ta uredba določati enotne in sorazmerne zahteve zaradi potrebe po vzdrževanju ustreznih tehničnih in človeških virov ▌.

(16a)  Da bi zagotovili ustrezno upravljanje kvalificiranega sklada tveganega kapitala in da bi upravitelj lahko kril morebitna tveganja, ki so posledica dejavnosti sklada, bi morala ta uredba določati enotne in sorazmerne zahteve, v skladu s katerimi bi upravitelj sklada tveganega kapitala zagotavljal zadostna lastna sredstva. Ta lastna sredstva bi morala zadostovati za zagotavljanje neprekinjenega in ustreznega upravljanja kvalificiranih skladov tveganega kapitala.

(17)  Zaradi varstva vlagateljev je treba zagotoviti ustrezno vrednotenje sredstev kvalificiranega sklada tveganega kapitala. Zato bi morala pravila upravljanja ali akt o ustanovitvi kvalificiranih skladov tveganega kapitala vsebovati pravila o vrednotenju sredstev. To bi moralo zagotoviti integriteto in preglednost vrednotenja.

(18)  Za zagotovitev, da upravitelji skladov tveganega kapitala, ki uporabljajo oznako EuVECA, v zadostni meri poročajo o svojih dejavnostih, bi bilo treba vzpostaviti enotna pravila o letnih poročilih.

(19)  Za zagotavljanje, da vlagatelji verjamejo v integriteto oznake EuVECA, lahko oznako uporabljajo samo upravitelji skladov tveganega kapitala s popolnoma pregledno naložbeno politiko in naložbenimi cilji. Ta uredba bi morala zato določati enotna pravila o zahtevah po razkritju, ki so obvezna za upravitelja sklada tveganega kapitala v zvezi z njegovimi vlagatelji. Zlasti bi morala obstajati predpogodbene zahteve po razkritju v zvezi z naložbeno strategijo in cilji kvalificiranih skladov tveganega kapitala, uporabljenimi naložbenimi instrumenti, informacijah o stroških in povezanih bremenitvah ter profilu tveganja/donosa naložbe, ki jo predlaga kvalificirani sklad. Da bi se dosegla visoka stopnja preglednosti, bi morale takšne zahteve po razkritju vključevati tudi informacije o tem, kako se izračunajo prejemki upravitelja sklada tveganega kapitala.

(20)  Za zagotavljanje učinkovitega nadzora enotnih zahtev iz te uredbe bi moral pristojni organ matične države članice nadzorovati skladnost upravitelja sklada tveganega kapitala z enotnimi zahtevami iz te uredbe. Zato bi moral upravitelj kvalificiranega tveganega kapitala, ki želi svoje kvalificirane sklade tržiti pod oznako EuVECA, o tem obvestiti pristojni organ svoje matične države članice. Pristojni organ bi moral registrirati upravitelja sklada tveganega kapitala, če so zagotovljene vse potrebne informacije in so ▌vzpostavljene ustrezne ureditve za skladnost z zahtevami te uredbe. Ta registracija bi morala veljati v celotni Uniji.

(20a)  Da bi omogočili učinkovito čezmejno trženje kvalificiranih skladov tveganega kapitala, bi morala biti registracija upravitelja čim hitrejša.

(20b)  Čeprav ta uredba vsebuje zaščitne ukrepe za zagotovitev ustrezne uporabe skladov, bi moral nadzorni organ zagotavljati njihovo spoštovanje.

(21)  Za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti z enotnimi merili iz te uredbe bi morala ta uredba vsebovati pravila o okoliščinah, v katerih je treba posodobiti informacije, ki se zagotovijo pristojnemu organu v matični državi članici.

(22)  Za učinkovit nadzor zahtev iz te uredbe bi morala ta uredba določati tudi postopek za čezmejna obvestila med pristojnimi nadzornimi organi, ki se sproži z registracijo upravitelja sklada tveganega kapitala v njegovi matični državi članici.

(23)  Za ohranjanje preglednih pogojev za trženje kvalificiranih skladov tveganega kapitala v celotni Uniji bi bilo treba Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA)), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(7) pooblastiti za vzdrževanje centralne zbirke podatkov z vsemi upravitelji kvalificiranih skladov tveganega kapitala ter vsemi skladi, ki jih upravljajo in ki so registrirani v skladu s to uredbo.

(23a)  Če ima pristojni organ države članice gostiteljice jasne in dokazljive razloge da meni, da upravitelj sklada tveganega kapitala krši to uredbo na njegovem ozemlju, bi moral o tem takoj obvestiti pristojni organ matične države članice, ki bi moral ustrezno ukrepati.

(23b)  Če upravitelj sklada tveganega kapitala nadaljuje z ravnanjem, ki je v nasprotju s to uredbo, kljub ukrepom, ki jih je sprejel pristojni organ matične države članice, ali če pristojni organ matične države članice ne ukrepa v razumnem času, lahko pristojni organ države članice gostiteljice po seznanitvi pristojnega organa matične države članice sprejme vse potrebne ukrepe za zaščito vlagateljev, vključno z možnostjo, da zadevnemu upravitelju prepreči, da bi nadaljeval s trženjem svojih skladov tveganega kapitala na ozemlju države članice gostiteljice.

(24)  Za zagotavljanje učinkovitega nadzora enotnih meril iz te uredbe bi morala ta uredba vsebovati seznam nadzornih pooblastil, ki so na voljo pristojnim organom.

(25)  Za zagotavljanje pravilnega izvajanja bi morala ta uredba vsebovati upravne sankcije in ukrepe za kršenje njenih ključnih določb, in sicer pravil o sestavi portfelja, varovalih v zvezi z identiteto upravičenih vlagateljev ter uporabi oznake EuVECA samo s strani registriranih upraviteljev sklada tveganega kapitala. Določiti bi bilo treba, da se zaradi kršitve teh ključnih določb prepove uporaba oznake, upravitelj sklada tveganega kapitala pa se izbriše iz registra.

(26)  Pristojni organi v matični državi članici in državi članici gostiteljici ter organ ESMA bi si morali med seboj izmenjati informacije o nadzoru.

(27)  Za zagotavljanje učinkovitega regulativnega sodelovanja med subjekti, katerih naloga je nadziranje skladnosti z enotnimi merili iz te uredbe, bi morala za vse zadevne nacionalne organe in organ ESMA veljati visoka stopnja varovanja poslovne skrivnosti.

(28)  S tehničnimi standardi v finančnih storitvah bi bilo treba zagotoviti dosledno uskladitev in visoko stopnjo nadzora v celotni Uniji. Ker je organ ESMA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki, bi bilo učinkovito in primerno, da je ta organ pooblaščen za pripravo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, ki ne vključujejo izbir politik, pri čemer se osnutki predložijo Komisiji.

(29)  Komisijo bi bilo treba pooblastiti za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge)(8). Organ ESMA bi bilo treba pooblastiti za pripravo osnutka izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z obliko ▌obveščanja iz te uredbe.

(30)  Za opredelitev zahtev iz te uredbe je treba Komisijo pooblastiti za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z ▌vrstami nasprotij interesov, ki se jim morajo upravitelji skladov tveganega kapitala izogibati, ter ukrepi, ki jih je treba izvajati v zvezi s tem. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravami ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da bodo ustrezni dokumenti hkrati, pravočasno in na ustrezen način predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu.

(32)  Najpozneje štiri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe bi bilo treba izvesti pregled te uredbe, da se upošteva razvoj trga tveganega kapitala. Pregled bi moral zajemati splošno preučitev delovanja pravil te uredbe ter izkušnje, pridobljene z njihovo uporabo. Na podlagi tega pregleda bi morala Komisija predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, ki bi mu po potrebi priložila zakonodajne predloge.

(32a)  Poleg tega bi morala Komisija najkasneje 22. julija 2017 začeti pregled medsebojnega vpliva med to uredbo in drugimi pravili o kolektivnih naložbenih podjemih ter njihovih upraviteljih, zlasti tistih iz Direktive 2011/61/EU. S tem pregledom bi bilo treba obravnavati predvsem obseg te uredbe in oceniti, ali ga je treba razširiti, da bi večjim upraviteljem alternativnih investicijskih skladov omogočili uporabe oznake EuVECA. Na podlagi tega pregleda bi morala Komisija predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, ki bi mu po potrebi priložila zakonodajne predloge.

(32b)  V okviru tega pregleda bi morala Komisija oceniti vse ovire, ki bi lahko preprečile, da bi se vlagatelji posluževali skladov, vključno z učinkom drugih predpisov v zvezi z varnim in skrbnim poslovanjem na institucionalne vlagatelje, ki se morebiti uporabljajo zanje. Poleg tega bi morala Komisija zbrati podatke za oceno prispevka EuVECA na druge programe Unije, kot je Obzorje 2020, ki so prav tako namenjeni za podporo inovacijam v Uniji.

(32c)  Glede na sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP in sporočilo Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020: Unija inovacij je pomembno zagotoviti učinkovitost javnih shem v vsej Uniji, da bi podprli trg tveganega kapitala, ter usklajevanje in medsebojno skladnost različnih politik Unije, namenjenih spodbujanju inovacij, vključno s politikami o konkurenci in raziskavah. Glavni element politik Unije na področju inovacij in rasti je zelena tehnologija, saj je cilj Unije biti svetovna vodilna sila na področju pametne in trajnostne rasti ter učinkovite rabe energije in virov, tudi v povezavi s financiranjem malih in srednjih podjetij. Pri pregledu te uredbe bo pomembno oceniti njen učinek na napredovanje k temu cilju.

(32d)  Organ ESMA bi moral oceniti potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predložiti poročilo o tem.

(32e)  Evropski investicijski sklad med drugim vlaga v sklade tveganega kapitala v vsej Uniji. Ukrepi iz te uredbe, ki so namenjeni enostavni opredelitvi skladov tveganega kapitala z opredeljenimi skupnimi lastnostmi, bi morali Evropskemu investicijskemu skladu omogočiti lažjo opredelitev teh skladov kot možnih naložbenih ciljev v skladu s to uredbo. Zato bi bilo treba Evropski investicijski sklad spodbuditi k vlaganju v evropske sklade tveganega kapitala.

(33)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (člen 7) ter svobode gospodarske pobude (člen 16).

(34)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (9) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti javnih neodvisnih organov, ki jih imenujejo države članice. Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov(10) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja ESMA v okviru te uredbe in pod nadzorom evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

(35)  Ta uredba ne bi smela posegati v uporabo pravil o državni pomoči za kvalificirane sklade tveganega kapitala.

(36)  Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, torej zagotoviti, da se enotne zahteve uporabljajo za trženje kvalificiranih skladov tveganega kapitala, in uvesti enostaven sistem registracije za upravitelje skladov tveganega kapitala, ter s tem v celoti upoštevati potrebo po uravnoteženosti med varnostjo in zanesljivostjo, ki sta povezani z uporabo oznake EuVECA, ter učinkovitim delovanjem trga tveganega kapitala in stroški za njegove različne zainteresirane strani, in ker je zato ta cilja zaradi njunega obsega in učinkov lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija ▌sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz tega člena ta uredba ▌ne posega dlje, kakor je potrebno za doseganje teh ciljev

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Ta uredba določa enotne zahteve in pogoje za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov, ki želijo pri trženju kvalificiranih skladov tveganega kapitala v Uniji uporabljati oznako EuVECA in s tem prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga. Določa enotna pravila za trženje kvalificiranih skladov tveganega kapitala upravičenim vlagateljem v celotni Uniji, sestavo portfelja kvalificiranih skladov tveganega kapitala, upravičene naložbene instrumente in tehnike, ki jih morajo uporabljati kvalificirani skladi tveganega kapitala, ter organizacijo, ravnanje in preglednost upraviteljev skladov tveganega kapitala, ki tržijo kvalificirane sklade tveganega kapitala v celotni Uniji.

Člen 2

1.  Ta uredba se uporablja za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov iz člena 3, katerih skupna upravljana sredstva ne presegajo praga iz člena 3(2)(b) Direktive 2011/61/EU, ki imajo sedež v Uniji in ki se registrirajo pri pristojnih organih njihove matične države članice v skladu s členom 3(3)(a) Direktive 2011/61/EU, če ti upravitelji upravljajo portfelje kvalificiranih skladov tveganega kapitala ▌.

1a.  Upravitelji skladov tveganega kapitala, ki so registrirani po tej uredbi v skladu s členom 13 in katerih skupna upravljana sredstva naknadno narastejo nad mejo iz člena 3(2)(b) Direktive 2011/61/EU, zaradi česar potrebujejo dovoljenje pristojnih organov matične države članice v skladu s členom 6 te direktive, lahko še naprej uporabljajo oznako EuVECA pri trženju kvalificiranih skladov tveganega kapitala v Uniji, če izpolnjujejo zahteve iz te direktive in v povezavi s kvalificiranimi skladi tveganega kapitala še vedno ves čas izpolnjujejo pogoje iz členov 3, 5, 12(b) in (ga) te uredbe.

1b.  Upravitelji skladov tveganega kapitala, ki so registrirani v skladu s to uredbo, lahko upravljajo tudi kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), če pridobijo dovoljenje iz Direktive 2009/65/ES in pod pogojem, da delujejo kot zunanji upravitelji.

Člen 3

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

  (a) ’kvalificirani sklad tveganega kapitala’ pomeni kolektivni naložbeni podjem, ki:
   (i) namerava v časovnem okviru iz pravil upravljanja ali akta o ustanovitvi kvalificiranega sklada tveganega kapitala vložiti vsaj 70 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic v sredstva, ki so kvalificirane naložbe;
   (ii) nikoli ne uporabi več kot 30 % združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic za pridobitev sredstev, ki niso kvalificirane naložbe;
  (iii) ima sedež na ozemlju države članice ali tretje države, če:

Omejitve iz točk (i) in (ii) se izračunajo na podlagi zneskov, ki jih je mogoče vložiti po odbitku vseh ustreznih stroškov, pa tudi deležev v denarnih sredstvih in njihovih ustreznikih;
     – tretja država ne zagotavlja davčnih ukrepov brez davkov ali samo z nominalnimi davki ali če se ugodnosti odobrijo tudi brez prave gospodarske dejavnosti in pomembne gospodarske prisotnosti v tretji državi, ki te davčne ugodnosti ponuja;
     – tretja država ustrezno uredi sodelovanje s pristojnimi organi matične države članice upravitelja sklada tveganega kapitala, da pride do učinkovite izmenjave informacij v smislu člena 21 te uredbe, ki pristojnim organom omogoča, da svoje dolžnosti izvajajo v skladu s to uredbo;
     – tretja država ni uvrščena na seznam držav in ozemelj, ki ne sodelujejo, ki ga pripravlja projektna skupina za finančno ukrepanje proti pranju denarja in financiranju terorističnih dejavnosti;
     – je tretja država podpisala sporazum z matično državo članico upravitelja sklada tveganega kapitala in z vsako drugo državo članico, v kateri se nameravajo tržiti enote ali deleži kvalificiranega sklada tveganega kapitala, tako da se zagotovi, da tretja država v celoti izpolnjuje standarde iz člena 26 Vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital in zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij o davčnih zadevah, vključno z vsemi večstranskimi davčnimi sporazumi.
   (aa) ’zadevni stroški’ pomenijo vsa plačila, dajatve in stroške, ki jih neposredno ali posredno krijejo vlagatelji in o katerih se dogovorijo upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala in vlagatelji;
   (b) ’kolektivni naložbeni podjem’ pomeni alternativni investicijski sklad, kot je opredeljen v členu 4(1)(a) Direktive 2011/61/EU;
  (c) ’kvalificirane naložbe’ pomenijo naslednje instrumente:
    (i) lastniške ali navidezne lastniške instrumente, ki jih izda:
     kvalificirano portfeljsko podjetje in jih kvalificirani sklad tveganega kapitala pridobi neposredno od kvalificiranega portfeljskega podjetja,
     kvalificirano portfeljsko podjetje v zameno za vrednostni papir kapitala, ki ga izda kvalificirano portfeljsko podjetje, ali
     podjetje, katerega kvalificirano portfeljsko podjetje je hčerinsko podjetje v večinski lasti in jih kvalificirani sklad tveganega kapitala pridobi v zameno za lastniški instrument, ki ga izda kvalificirano portfeljsko podjetje;
     (ii) zavarovana ali nezavarovana posojila, ki jih kvalificirani sklad tveganega kapitala odobri kvalificiranemu portfeljskemu podjetju, kjer ima ta sklad že kvalificirane naložbe, če se za takšna posojila ne uporabi več kot 30 % združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic v kvalificiranem skladu tveganega kapitala;
   (iii) deleže kvalificiranega portfeljskega podjetja, pridobljene od obstoječih imetnikov deležev tega podjetja;
   (iv) enote ali deleže enega ali več drugih kvalificiranih skladov tveganega kapitala, če ti skladi niso sami vložili več kot 10 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic v kvalificirane sklade tveganega kapitala;
  (d) ’kvalificirano portfeljsko podjetje’ pomeni podjetje, ki:
  (i) v času naložbe kvalificiranega sklada tveganega kapitala:
     ni sprejeto v trgovanje na reguliran trg ali v večstranski sistem trgovanja, kot je določeno v točkah (14) in (15) člena 4(1) Direktive 2004/39/ES,
     zaposluje manj kot 250 oseb in
     njegov letni promet ne presega 50 milijonov EUR ali pa skupna letna bilanca stanja ne presega 43 milijonov EUR;
     (ii) samo ni kolektivni naložbeni podjem;
    (iii) zanj ne velja ena ali več naslednjih opredelitev:
     – kreditna institucija v smislu člena 4(1) Direktive 2006/48/ES,
     – investicijsko podjetje v smislu člena 4(1) Direktive 2004/39/ES,
     – zavarovalnica v smislu člena 13(1) Direktive 2009/138/ES,
     – finančni holding v smislu člena 19 Direktive 2006/48/ES ali
     – mešani poslovni holding v smislu člena 4(1) Direktive 2006/48/ES;
  (iv) ima sedež na ozemlju države članice ali tretje države, če:
     – tretja država ne zagotavlja davčnih ukrepov brez davkov ali samo z nominalnimi davki ali če se ugodnosti odobrijo tudi brez prave gospodarske dejavnosti in pomembne gospodarske prisotnosti v tretji državi, ki te davčne ugodnosti ponuja,
     – tretja država ni uvrščena na seznam držav in ozemelj, ki ne sodelujejo, ki ga pripravlja projektna skupina za finančno ukrepanje proti pranju denarja in financiranju terorističnih dejavnosti,
     – je tretja država podpisala sporazum z matično državo članico upravitelja sklada tveganega kapitala in z vsako drugo državo članico, v kateri se nameravajo tržiti enote ali deleži kvalificiranega sklada tveganega kapitala, tako da se zagotovi, da tretja država v celoti izpolnjuje standarde iz člena 26 Vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital in zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij o davčnih zadevah, vključno z vsemi večstranskimi davčnimi sporazumi;
   (e) ’kapital’ pomeni lastniški delež v podjetju, ki ga predstavljajo deleži ali druge oblike sodelovanja v kapitalu kvalificiranega portfeljskega podjetja in se izda njegovim vlagateljem;
   (f) ’navidezni kapital’ pomeni katero koli vrsto finančnega instrumenta, ki je kombinacija lastniškega in dolžniškega kapitala, katerega donos je povezan z dobičkom ali izgubo kvalificiranega portfeljskega podjetja in katerih poplačilo v primeru neizpolnitve obveznosti ni v celoti zavarovano;
   (g) ’trženje’ pomeni vsako neposredno ali posredno ponudbo ali plasiranje enot ali deležev sklada tveganega kapitala vlagateljem s stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v Uniji s strani upravitelja sklada tveganega kapitala ali v imenu upravitelja sklada tveganega kapitala, ki upravlja ta sklad;
   (h) ’kapital na vpoklic’ pomeni katero koli zavezo, v skladu s katero mora vlagatelj v časovnem okviru, določenem v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi kvalificiranega sklada tveganega kapitala, obvezno pridobiti delež v skladu tveganega kapitala ali prispevati kapitalske vložke v tak sklad;
   (i) ’upravitelj sklada tveganega kapitala’ pomeni pravno osebo, katere redna poslovna dejavnost je upravljanje vsaj enega kvalificiranega sklada tveganega kapitala;
   (j) ’matična država članica’ pomeni državo članico, v kateri je ▌upravitelj sklada tveganega kapitala ustanovljen in se mora registrirati pri pristojnih organih v skladu s točko (a) člena 3(3) Direktive 2011/61/EU;
   (k) ’država članica gostiteljica’ pomeni državo članico, ki ni matična država članica in v kateri upravitelj skladov tveganega kapitala trži kvalificirane sklade tveganega kapitala v skladu s to uredbo;
   (l) ’pristojni organ’ pomeni nacionalni organ, ki ga z zakonom ali drugim predpisom imenuje matična država članica za izvajanje registracije upraviteljev kolektivnih naložbenih podjemov iz člena 2(1);
   (la) ’KNPVP’ pomeni kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje v skladu s členom 5 Direktive 2009/65/ES.

Kar zadeva točko (i) prvega pododstavka, če pravna oblika kvalificiranega sklada tveganega kapitala dovoljuje notranje upravljanje in če se upravljavski organ sklada odloči, da ne bo imenoval zunanjega upravitelja, je kot upravitelj sklada tveganega kapitala registriran sam kvalificirani sklad tveganega kapitala. Kvalificirani sklad tveganega kapitala, ki je registriran kot notranji upravitelj sklada tveganega kapitala, ne more biti registriran kot zunanji upravitelj sklada tveganega kapitala drugih kolektivnih naložbenih podjemov.

POGLAVJE II

POGOJI ZA UPORABO OZNAKE EuVECA

Člen 4

Upravitelji sklada tveganega kapitala, ki izpolnjujejo zahteve iz tega poglavja, imajo pravico do uporabe oznake EuVECA v zvezi s trženjem kvalificiranih skladov tveganega kapitala v Uniji.

Člen 5

1.  Upravitelj sklada tveganega kapitala zagotovi, da se pri pridobivanju sredstev, ki niso kvalificirane naložbe, največ 30 % združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic sklada uporabi za pridobitev sredstev, ki niso kvalificirane naložbe; teh 30 % se izračuna na podlagi zneskov, ki jih je mogoče vložiti po odbitku vseh ustreznih stroškov; deleži v denarnih sredstvih in njihovih ustreznikih se ne upoštevajo za izračun te omejitve, saj se denarna sredstva in njihovi ustrezniki ne obravnavajo kot naložbe.

2.  Upravitelj sklada tveganega kapitala ne sme na ravni kvalificiranega sklada tveganega kapitala uporabljati nobene metode, zaradi katere bi se ▌ izpostavljenost sklada prek izposojanja denarja ali vrednostnih papirjev, vključevanja v pozicije izvedenih finančnih instrumentov ali kako drugače povečala nad raven kapitala na vpoklic.

2a.  Upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala lahko najema posojila, izdaja zadolžnice ali jamstva na ravni kvalificiranega sklada tveganega kapitala, samo če so taka posojila, zadolžnice ali jamstva krita z neporabljenim kapitalom na vpoklic.

Člen 6

1.  Upravitelji skladov tveganega kapitala tržijo enote in deleže kvalificiranih skladov tveganega kapitala izključno vlagateljem, ki veljajo za profesionalne stranke v skladu z oddelkom I Priloge II k Direktivi 2004/39/ES ali se lahko na zahtevo obravnavajo kot profesionalne stranke v skladu z oddelkom II Priloge II k Direktivi 2004/39/ES, ali drugim vlagateljem, kadar:

   (a) se ti drugi vlagatelji obvežejo, da bodo vložili vsaj 100.000 EUR in
   (b) ti drugi vlagatelji v dokumentu, ločenem od pogodbe, ki se sklene za obveznost do vlaganja, pisno navedejo, da se zavedajo tveganj, ki so povezana s predvideno obveznostjo ali naložbo.

2.  Odstavek 1 ne velja za naložbe vodstvenih delavcev, direktorjev ali zaposlenih, ki so vključeni v upravljanje upravitelja sklada tveganega kapitala pri vlaganju v kvalificirane sklade tveganega kapitala, ki jih upravljajo.

Člen 7

Upravitelji sklada tveganega kapitala v zvezi s kvalificiranim skladom tveganega kapitala, ki ga upravljajo:

   (a) pri opravljanju svojih dejavnosti ravnajo pošteno, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobre družbe za upravljanje ter pravično;
   (b) uporabljajo ustrezne politike in postopke za preprečevanje prestopkov, za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo vplivale na interese vlagateljev in kvalificirana portfeljska podjetja;
   (c) izvajajo svoje poslovne dejavnosti tako, da spodbujajo najboljše interese kvalificiranih skladov tveganega kapitala, ki jih upravljajo, vlagateljev v te kvalificirane sklade tveganega kapitala, ki jih upravljajo, in integriteto trga;
   (d) pri izbiri in rednem spremljanju naložb v kvalificirana portfeljska podjetja ravnajo izjemno skrbno;
   (e) imajo ustrezno znanje in razumevanje kvalificiranih portfeljskih podjetij, v katera vlagajo;
   (ea) pravično obravnavajo svoje vlagatelje;
   (eb) zagotavljajo, da noben vlagatelj ni deležen prednostne obravnave, razen če je taka obravnava navedena v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi kvalificiranega sklada tveganega kapitala.

Člen 7a

1.  Če namerava upravitelj sklada tveganega kapitala prenesti nekatere naloge na tretje strani, potem to, da je prenesel nekatere naloge na tretjo stran, ne vpliva na odgovornost, ki jo ima do kvalificiranega sklada tveganega kapitala in njegovih vlagateljev, upravitelj pa tudi ne prenese toliko nalog, da ga pravzaprav ne bi bilo več mogoče obravnavati kot upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala, ali v tolikšni meri, da bi postal samo subjekt na papirju.

2.  Prenos nalog ne sme ogroziti učinkovitosti nadzora nad upraviteljem sklada tveganega kapitala, zlasti pa temu upravitelju ne sme preprečiti delovanja v interesu njegovih vlagateljev oziroma takega upravljanja kvalificiranega sklada tveganega kapitala.

Člen 8

1.  Upravitelji skladov tveganega kapitala opredelijo in preprečijo nasprotja interesov, če pa se jim ni mogoče izogniti, upravljajo in spremljajo ter v skladu z odstavkom 4 takoj razkrijejo ta nasprotja interesov, da bi preprečili njihov negativen vpliv na interese kvalificiranih skladov tveganega kapitala in njihove vlagatelje ter zagotovili, da so kvalificirani skladi tveganega kapitala, ki jih upravljajo, obravnavani pošteno.

2.  Upravitelj sklada tveganega kapitala zlasti ugotovi nasprotja interesa, ki lahko nastanejo med:

   (a) upravitelji sklada tveganega kapitala, osebami, ki dejansko opravljajo posle upravitelja sklada tveganega kapitala, zaposlenimi ali drugimi osebami, ki neposredno ali posredno nadzorujejo upravitelja sklada tveganega kapitala ali te nadzorujejo njih, in kvalificiranim skladom tveganega sklada, ki ga upravljajo upravitelji sklada tveganega kapitala ali vlagatelji v te kvalificirane sklade tveganega kapitala;
   (b) kvalificiranim skladom tveganega kapitala ali vlagatelji v ta kvalificirani sklad tveganega kapitala in drugim kvalificiranim skladom tveganega kapitala, ki ga upravlja isti upravitelj sklada tveganega kapitala, ali vlagatelji v ta drugi kvalificirani sklad tveganega kapitala;
     (ba) kvalificiranim skladom tveganega kapitala ali vlagatelji v ta sklad ter kolektivnim naložbenim podjemom ali KNPVP, ki ga upravlja isti upravitelj sklada tveganega kapitala ali vlagatelji v ta kolektivni naložbeni podjem ali KNPVP.

3.  Upravitelji sklada tveganega kapitala vzdržujejo in vodijo učinkovite organizacijske in administrativne ureditve, da izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 1 in 2.

4.  Razkritje nasprotja interesov iz odstavka 1 se zagotovi, če organizacijska ureditev, ki jo sprejme upravitelj sklada tveganega kapitala za ugotavljanje, preprečevanje, obvladovanje in spremljanje nasprotja interesov ne zadošča, da bi lahko z ustrezno stopnjo gotovosti zagotovili, da bo nevarnost škodovanja interesom vlagateljev preprečena. Upravitelji skladov tveganega kapitala vlagateljem jasno razkrijejo splošno naravo ali vire nasprotja interesov, preden začnejo poslovati v njihovem imenu.

5.  Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu z ukrepi iz člena 23, ki določa:

   (a) vrste nasprotja interesov iz odstavka 2 tega člena;
   (b) ustrezne ukrepe, ki jih ▌upravitelji sklada tveganega kapitala sprejmejo v zvezi s strukturami ter organizacijskimi in upravnimi postopki za ugotovitev, preprečevanje, obvladovanje, spremljanje in razkritje nasprotja interesov.

Člen 9

Upravitelji skladov tveganega kapitala imajo vedno na voljo zadostna lastna sredstva ter uporabljajo primerne in ustrezne človeške in tehnične vire, ki so potrebni za pravilno upravljanje kvalificiranih skladov tveganega kapitala.

Upravitelji skladov tveganega kapitala so dolžni ves čas zagotavljati, da so zmožni opravičiti zadostnost lastnih sredstev za ohranjanje kontinuitete delovanja in obrazložiti, zakaj ta sredstva v skladu s členom 12 zadostujejo.

Člen 10

Pravila za vrednotenje sredstev se določijo v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi kvalificiranega sklada tveganega kapitala, zagotavljajo pa premišljen in pregleden postopek vrednotenja.

Uporabljeni postopki vrednotenja zagotavljajo, da se vsaj enkrat letno primerno ovrednotijo sredstva in izračuna vrednost sredstev.

Člen 11

1.  Upravitelj sklada tveganega kapitala da na voljo letno poročilo pristojnemu organu matične države članice za vsak kvalificirani sklad tveganega kapitala, ki ga upravlja, najpozneje šest mesecev po koncu poslovnega leta. V poročilu so opisane sestava portfelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala in dejavnosti preteklega leta. Vključuje tudi razkritje dobičkov kvalificiranega sklada tveganega kapitala ob koncu njegove življenjske dobe in, kjer je primerno, razkritje dobičkov, razdeljenih na njegovo življenjsko dobo. Vsebuje revidirane finančne račune za kvalificirani sklad tveganega kapitala. Revizija potrjuje, da se denar in sredstva vodijo na ime sklada in da je upravitelj sklada tveganega kapitala vzpostavil in vodil ustrezne evidence ter nadziral izvajanje pooblastil ali nadzora nad denarjem in sredstvi kvalificiranega sklada tveganega kapitala in vlagateljev v ta sklad, ter se izvede najmanj enkrat na leto. V skladu z obstoječimi standardi poročanja in pogoji, o katerih se dogovorijo upravitelj sklada tveganega kapitala in vlagatelji se pripravi letno poročilo. Upravitelj sklada tveganega kapitala poročilo na zahtevo predloži vlagateljem. Upravitelji sklada tveganega kapitala in vlagatelji se lahko dogovorijo o medsebojnih dodatnih razkritjih.

2.  Če mora upravitelj sklada tveganega kapitala letno finančno poročilo objaviti v skladu z Direktivo 2004/109/ES z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu(11) v zvezi s kvalificiranim skladom tveganega kapitala, se lahko informacije iz odstavka 1 tega člena zagotovijo ločeno ali kot dodatek k letnemu finančnemu poročilu.

Člen 12

1.  Upravitelji skladov tveganega kapitala vlagatelje v zvezi s kvalificiranimi skladi tveganega kapitala, ki jih upravljajo, pred odločitvijo o naložbi na jasen in razumljiv način obvestijo o naslednjih elementih:

   (a) istovetnosti upravitelja sklada tveganega kapitala in vseh drugih ponudnikov storitev, ki pogodbeno sodelujejo z upraviteljem sklada tveganega kapitala v zvezi z njihovim upravljanjem kvalificiranih skladov tveganega kapitala, ter opisu njihovih dolžnosti;
     (aa) količini lastnih sredstev, ki je na voljo upravitelju sklada tveganega kapitala, ter podrobni izjavi o tem, zakaj upravitelj sklada tveganega kapitala ta sredstva šteje kot zadostna za ohranjanje ustreznih človeških in tehničnih virov, potrebnih za pravilno upravljanje kvalificiranih skladov tveganega kapitala;
  (b) opisu naložbene strategije in ciljev kvalificiranega sklada tveganega kapitala, vključno z opisom:
     (i) vrst kvalificiranih portfeljskih podjetij, v katera namerava vlagati;
     (ii) vseh drugih kvalificiranih skladov tveganega kapitala, v katere namerava vlagati;
     (iii) vrst kvalificiranih portfeljskih podjetij, v katera namerava vlagati kateri koli drugi kvalificirani sklad tveganega kapitala iz točke (ii);
     (iv) nekvalificiranih naložb, ki jih namerava izvesti;
     (v) tehnik, ki jih namerava uporabljati, ter
     (vi) drugih veljavnih naložbenih omejitev;
   (c) opisu profila tveganja kvalificiranega sklada tveganega kapitala in vseh tveganj, povezanih s sredstvi, v katera lahko vlaga sklad, ali naložbenih tehnik, ki se lahko uporabljajo;
   (d) opisu postopka vrednotenja kvalificiranega sklada tveganega kapitala in metodologije oblikovanja cen za vrednotenje sredstev, vključno z metodami, ki se uporabljajo za vrednotenje kvalificiranih portfeljskih podjetij;
   (e) opisu načina izračuna prejemkov upravitelja sklada tveganega kapitala;
   (f) opisu vseh ustreznih stroškov ter njihovega najvišjega zneska ▌;
   (g) dosedanjih rezultatih kvalificiranega sklada tveganega kapitala, če so na voljo;
     (ga) storitvah za podporo poslovanju in drugih podpornih dejavnostih, ki jih upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala zagotavlja ali ureja prek tretjih oseb za pospeševanje razvoja, rasti ali tekočih operacij v drugem smislu kvalificiranih portfeljskih podjetij, v katera kvalificirani sklad tveganega kapitala vlaga, ali, če te storitve ali dejavnosti niso zagotovljene, obrazložitvi tega dejstva;
   (h) opisu postopkov, s katerimi lahko kvalificirani sklad tveganega kapitala spremeni naložbeno strategijo ali naložbeno politiko ali oboje.

1a.  Vse informacije iz odstavka 1 so poštene, jasne in nezavajajoče. Po potrebi se redno posodabljajo in pregledujejo.

2.  Če mora kvalificirani sklad tveganega kapitala objaviti prospekt v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje(12) ali v skladu z nacionalno zakonodajo v zvezi s kvalificiranim skladom tveganega kapitala, se lahko informacije iz odstavka 1 tega člena zagotovijo ločeno ali kot del prospekta.

POGLAVJE III

NADZOR IN UPRAVNO SODELOVANJE

Člen 13

1.  Upravitelji skladov tveganega kapitala, ki nameravajo uporabljati oznako EuVECA za trženje svojih kvalificiranih skladov tveganega kapitala, o tej nameri obvestijo pristojni organ matične države članice in zagotovijo naslednje informacije:

   (a) istovetnost oseb, ki dejansko opravljajo posle upravljanja kvalificiranih skladov tveganega kapitala;
   (b) istovetnost kvalificiranih skladov tveganega kapitala, katerih enote ali deleži se tržijo, in njihove naložbene strategije;
   (c) informacije o ureditvah, ki so se sprejele zaradi skladnosti z zahtevami iz poglavja II;
   (d) seznam držav članic, kjer namerava upravitelj sklada tveganega kapitala tržiti posamezni kvalificirani sklad tveganega kapitala;
     (da) seznam držav članic in tretjih držav, kjer je upravitelj sklada tveganega kapitala ustanovil ali namerava ustanoviti kvalificirani sklad tveganega kapitala.

2.  Pristojni organ matične države članice upravitelja sklada tveganega kapitala registrira le, če ▌so izpolnjeni naslednji pogoji:

   (-a) osebe, ki dejansko opravljajo dejavnost upravljanja kvalificiranega sklada tveganega kapitala, imajo zadosten ugled in izkušnje tudi glede na vrsto naložbenih strategij, ki jih vodi upravitelj takšnega sklada;
   (a) so informacije, ki se zahtevajo v odstavku 1, popolne;
   (b) so ureditve, ki so se sporočile v skladu s točko (c) odstavka 1, ustrezne za skladnost z zahtevami iz poglavja II;
   (ba) s seznama, zagotovljenega v skladu s točko (e) odstavka 1, je razvidno, da so vsi kvalificirani skladi tveganega kapitala ustanovljeni v skladu s členom 3(1)(a)(iii) te uredbe.

3.  Registracija je veljavna na celotnem ozemlju Unije in upraviteljem sklada tveganega kapitala omogoča, da kvalificirane sklade tveganega kapitala trži pod oznako EuVECA.

Člen 14

Upravitelj sklada tveganega kapitala pristojni organ matične države članice obvesti o tem, kje namerava tržiti:

   (a) nov kvalificirani sklad tveganega kapitala;
   (b) obstoječi kvalificirani sklad tveganega kapitala v državi članici, ki ni navedena na seznamu iz člena 13(1)(d).

Člen 15

1.  Pristojni organ matične države članice takoj po registraciji upravitelja sklada tveganega kapitala ali če se doda nov kvalificirani sklada tveganega kapitala, če se doda nov sedež za ustanovitev kvalificiranega sklada tveganega kapitala ali če se doda nova država članica, kjer namerava upravitelj sklada tveganega kapitala tržiti kvalificirane sklade tveganega kapitala, to sporoči ▌državam članicam, navedenim v skladu s členom 13(1)(d), in organu ESMA.

2.  Države članice gostiteljice, navedene v skladu s členom 13(1)(d), za upravitelja sklada tveganega kapitala, registriranega v skladu s členom 13, ne uvedejo nobenih zahtev ali upravnih postopkov v zvezi s trženjem njegovih skladov tveganega kapitala niti ne zahtevajo odobritve trženja, preden se to začne.

3.  Za zagotavljanje enotne uporabe tega člena ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da določi obliko obvestila.

4.  ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do ...(13).

5.  Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz odstavka 3 tega člena v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 16

ESMA vzdržuje centralno zbirko podatkov, ki je javno dostopna na internetu in zajema vse upravitelje skladov tveganega kapitala, ki so registrirani v Uniji v skladu s to uredbo in kvalificirane sklade tveganega kapitala, ki jih tržijo, ter države, v katerih se ti tržijo.

Člen 17

1.  Pristojni organ matične države članice nadzoruje skladnost z zahtevami iz te uredbe.

1a.  Če pristojni organ države članice gostiteljice iz jasnih in dokazljivih razlogov meni, da upravitelj sklada tveganega kapitala krši to uredbo na njegovem ozemlju, o tem takoj ustrezno obvesti pristojni organ matične države članice, ki ustrezno ukrepa.

1b.  Če upravitelj sklada tveganega kapitala nadaljuje z ravnanjem, ki je v nasprotju s to uredbo, kljub ukrepom, ki jih je sprejel pristojni organ matične države članice, ali če pristojni organ matične države članice ne ukrepa v razumnem času, lahko pristojni organ države članice gostiteljice posledično in po seznanitvi pristojnega organa matične države članice sprejme vse potrebne ukrepe za zaščito vlagateljev, vključno z možnostjo, da zadevnemu upravitelju prepreči, da bi nadaljeval s trženjem svojih skladov tveganega kapitala na ozemlju države članice gostiteljice.

Člen 18

Pristojni organi imajo v skladu z nacionalno zakonodajo vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, potrebna za opravljanje svojih funkcij. Zlasti so pooblaščeni, da:

   (a) zahtevajo dostop do vseh dokumentov v kakršni koli obliki in prejmejo ali si priskrbijo njihov izvod;
   (b) zahtevajo, da upravitelj sklada tveganega kapitala takoj zagotovi informacije;
   (c) zahtevajo informacije od katere koli osebe, povezane z dejavnostmi upravitelja sklada tveganega kapitala ali kvalificiranega sklada tveganega kapitala;
   (d) izvajajo preglede na kraju samem s predhodno najavo ali brez nje;
   (da) sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravitelj sklada tveganega kapitala še naprej izpolnjuje zahteve te uredbe;
   (e) izdajo odredbo za zagotovitev, da upravitelj sklada tveganega kapitala ravna v skladu z zahtevami te uredbe in ne ponovi nobenega ravnanja, s katerim lahko krši to uredbo.

Člen 19

1.  Države članice določijo pravila o upravnih sankcijah in ukrepih ▌, ki se uporabljajo ob kršitvah določb te uredbe, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Upravne sankcije in ukrepi ▌so učinkoviti, sorazmerni in odvračalni.

2.  Države članice najpozneje ...(14) Komisiji in organ ESMA sporočijo pravila iz odstavka 1. Komisijo in ESMA takoj obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

Člen 20

1.  Pristojni organ matične države članice ob upoštevanju načela sorazmernosti sprejme ustrezne ukrepe iz odstavka 2, če upravitelj sklada tveganega kapitala:

   (a) ne izpolnjuje obveznosti, ki se uporabljajo za sestavo portfelja, s čimer krši člen 5;
   (b) trži enote in deleže sklada tveganega kapitala neupravičenim vlagateljem, s čimer krši člen 6;
   (c) uporablja oznako EuVECA, čeprav ni registriran pri pristojnem organu svoje matične države članice v skladu s členom 13;
     (ca) uporablja oznako EuVECA za trženje sklada, ki ni ustanovljen v skladu s členom 3(a)(iii) te uredbe;
   (cb) je pridobil registracijo z napačno navedbo ali na kakršen koli drug nepravilen način, ki krši člen 13;
   (cc) pri izvajanju svoje poslovne dejavnosti ne ravna pošteno, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobre družbe za upravljanje ter pravično, s čimer krši člen 7(a);
   (cd) ne uporablja ustrezne politike in postopkov za preprečevanje prestopkov, s čimer krši člen 7(b);
   (ce) večkrat ne izpolni obveznosti iz člena 11, povezanih z letnim poročilom;
   (cf) večkrat ne izpolni obveznosti obveščati vlagatelje v skladu s členom 12.

2.  V primerih iz odstavka 1 pristojni organ matične države članice po potrebi sprejme naslednje ukrepe:

   (-a) sprejetje ukrepov za zagotovitev, da upravitelj sklada tveganega kapitala upošteva člene 3(a)(iii), 5, 6, 7(a), 7(b), 11, 12 in 13 te uredbe;
   (a) prepoved uporabe oznake EuVECA in izbris upravitelja sklada tveganega kapitala iz registra.

3.  Pristojni organ matične države članice pristojne organe držav članic gostiteljic, ki so navedene v skladu s členom 13(1)(d), in organ ESMA nemudoma obvesti o izbrisu upravitelja sklada tveganega kapitala iz registra iz odstavka 2(a) tega člena.

4.  Pravica do trženja enega ali več kvalificiranih skladov tveganega kapitala pod oznako EuVECA v Uniji preneha s takojšnjim učinkom od datuma sklepa pristojnega organa iz odstavka 2(a) ▌.

Člen 21

1.  Pristojni organi in ESMA medsebojno sodelujejo ▌ pri opravljanju njihovih dolžnosti iz te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

2.  Pristojni organi in ESMA si izmenjajo vse informacije in dokumente, potrebne za izvajanje njihovih dolžnosti iz te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010, zlasti za prepoznavanje in odpravo kršitev te uredbe.

Člen 22

1.  Vse osebe, ki delajo ali so delale za pristojne organe ali ESMA, ter revizorji in strokovnjaki, ki dobijo navodila pristojnih organov, so dolžni varovati poklicno skrivnost. Zaupne informacije, ki jih te osebe prejmejo med opravljanjem svojih dolžnosti, se ne razkrijejo nobeni osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali združeni obliki, iz katerih ni mogoče prepoznati posameznih upraviteljev sklada tveganega kapitala in kvalificiranih skladov tveganega kapitala, pri čemer se ne posega v primere, za katere veljajo kazensko pravo in postopki iz te uredbe.

2.  Pristojnim organom držav članic ali ESMA se ne prepreči izmenjava informacij v skladu s to uredbo ali drugo zakonodajo Unije, ki se uporablja za upravitelje skladov tveganega kapitala in kvalificirane sklade tveganega kapitala.

3.  Če pristojni organi in ESMA prejmejo zaupne informacije v skladu z odstavkom 2, jih lahko uporabijo le za opravljanje svojih dolžnosti ter za namen upravnih in sodnih postopkov.

Člen 22a

Reševanje sporov

V primeru nesoglasja med pristojnimi organi držav članic zaradi ocene, ukrepa ali izpustitve enega od pristojnih organov na področjih, na katerih uredba zahteva sodelovanje in usklajevanje med pristojnimi organi iz več kot ene države članice, lahko pristojni organi zadevo predložijo organu ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pristojnostmi, ki so mu bile podeljene s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010, kolikor nesoglasje ni povezano s členom 3(a)(iii) ali členom 3(d)(iv) te uredbe.

POGLAVJE IV

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 23

1.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

2.  Pooblastilo iz člena 8(5) se Komisiji podeli za obdobje štirih let od (15) . Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet temu podaljšanju nasprotuje vsaj tri mesece pred iztekom vsakega obdobja.

3.  Evropski parlament ali Svet lahko kadarkoli prekliče prenos pooblastila iz člena 8(5). Z odločitvijo o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, navedeno v tej odločitvi. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem istočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom ▌8(5), začne veljati le, če Evropski parlament ali Svet v treh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če pred iztekom navedenega roka Evropski parlament in Svet oba uradno obvestita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju akta.. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 24

1.  Komisija to uredbo pregleda najpozneje štiri leta po začetku njene uporabe. Pregled zajema splošno preučitev delovanja pravil te uredbe ter izkušnje, pridobljene z njihovo uporabo, med drugim:

   (a) obseg, v katerem upravitelji sklada tveganega kapitala uporabljajo oznako EuVECA v različnih državah članicah, v državi ali čezmejno;
     (aa) zemljepisno lego kvalificiranega sklada tveganega kapitala in potrebo po dodatnih ukrepih, ki bi zagotavljali ustanavljanje kvalificiranega sklada tveganega kapitala v skladu s členom 3(a)(iii);
   (ab) geografsko in sektorsko porazdelitev naložb, ki so jih izvedli evropski skladi tveganega kapitala;
   (ac) uporabo različnih kvalificiranih naložb s strani upraviteljev skladov tveganega kapitala in predvsem, ali je treba v tej uredbi prilagoditi določbe o kvalificiranih naložbah;
   (b) možnost razširitve trženja kvalificiranega sklada tveganega kapitala na male vlagatelje;
   (ba) ustreznost dopolnitve te uredbe s pravili o depozitarjih;
   (bb) ustreznost zahtev po obveščanju iz člena 12, zlasti, ali zadostujejo, da vlagatelju omogočijo premišljeno odločitev o naložbah;
   (bc) učinkovitost, sorazmernost in uporabo upravnih sankcij in ukrepov, ki jih države članice zagotovijo v skladu s to uredbo;
   (bd) učinek te uredbe na trg tveganega kapitala;
   (be) oceno vseh ovir, ki bi lahko preprečile, da bi se vlagatelji posluževali skladov, vključno z učinkom druge zakonodaje Unije v zvezi z varnim in skrbnim poslovanjem na institucionalne vlagatelje.

2.  Po pregledu iz člena 1 in posvetovanju z organom ESMA Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, če je to primerno, skupaj z zakonodajnim predlogom.

Člen 24a

1.  Komisija začne najkasneje 22. julija 2017 pregledovati medsebojni vpliv med to uredbo in drugimi pravili o kolektivnih naložbenih podjemih ter njihovih upraviteljih, zlasti tistih iz Direktive 2011/61/EU. Pregled zajema področje uporabe te uredbe. Zberejo se podatki, da se oceni, ali je treba področje uporabe razširiti, da bi upraviteljem, ki upravljajo sklade tveganega kapitala, katerih skupna sredstva presegajo prag iz člena 2(1), omogočili, da postanejo upravitelji sklada tveganega kapitala v skladu s to uredbo.

2.  Po pregledu iz člena 1 in posvetovanju z organom ESMA Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, če je to primerno, skupaj z zakonodajnim predlogom.

Člen 25

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 22. julija 2013, razen člena 8(5), ki se uporablja od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 175, 19.6.2012, str. 11.
(2) UL C 191, 29.6.2012, str. 72.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne ...
(4) UL L 302, 17.11.2009, str. 32.
(5) UL L 174, 1.7.2011, str. 1.
(6) UL L 145, 30.4.2004, str. 1.
(7) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.
(8) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.
(9) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(10) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.
(11) UL L 390, 31.12.2004, str. 38.
(12) UL L 345, 31.12.2003, str. 64.
(13)* Devet mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
(14)* 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
(15)* Začetek veljavnosti te uredbe.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov