Evropski parlament,

–  ob upoštevanju skupne izjave z vrha EU-ZDA z dne 28. novembra 2011(1) in Skupne izjave EU-ZDA s čezatlantskega ekonomskega sveta z dne 29 novembra 2011(2),

–  ob upoštevanju dvostranskih pisem 20 ameriških senatorjev z dne 22. februarja 2012 in 51 članov predstavniškega doma ZDA z dne 14. maja 2012, poslanih ameriškemu predsedniku Baracku Obami,

–  ob upoštevanju pisma štirih članov Odbora za mednarodno trgovino Parlamenta z dne 19. marca 2012, ki je bilo poslano predsedniku Komisije, Joseju Manuelu Barrosu in predsedniku Evropskega sveta, Hermanu Van Rompuyju, v podporo delovni skupini EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje,

–  ob upoštevanju skupne izjave z vrha G8 v Camp Davidu, ki je potekal v Združenih državah 18. in 19. maja 2012(3), in skupne izjave z vrha G20, ki je potekal v Los Cabosu v Mehiki 18. in 19. junija 2012(4),

–  ob upoštevanju „vmesnega poročila voditeljev“ delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje z dne 19. junija 2012(5),

–  ob upoštevanju skupne izjave z dne 19. junija 2012 predsednika Združenih držav, Baracka Obame, predsednika Evropske komisije, Joseja Manuela Barrosa, in predsednika Evropskega sveta, Hermana Van Rompuyja(6),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2012, in priloženega Pakta za rast in delovna mesta(7),

–  ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij, posebno resolucije z dne 1. junija 2006 o čezatlantskih gospodarskih odnosih EU-ZDA(8), z dne 22. maja 2007 o globalni Evropi – zunanji vidiki konkurenčnosti(9), z dne 19. februarja 2008 o strategiji EU za olajšanje dostopa evropskim podjetjem na zunanje trge(10), z dne 5. junija 2008 o izvajanju trgovinske politike preko učinkovitih uvoznih in izvoznih pravil ter postopkov(11), z dne 9. julija 2008 o sporih med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike pri Svetovni trgovinski organizaciji zaradi domnevnih subvencij Airbusu in Boeingu(12), z dne 5. februarja 2009 o okrepitvi vloge evropskih malih in srednje velikih podjetij v mednarodni trgovini(13), z dne 11. novembra 2010 o bližajočem se vrhunskem srečanju EU-ZDA in čezatlantskem ekonomskem svetu(14), z dne 6. aprila 2011 o prihodnji evropski mednarodni naložbeni politiki(15), z dne 27. septembra 2011 o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije EU 2020(16), z dne 17. novembra 2011 o vrhovnem srečanju EU in ZDA 28. novembra 2011(17) in z dne 13. decembra 2011 o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe(18),

–  ob upoštevanju skupne izjave 72. medparlamentarnega srečanja čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, ki je 9. in 10. junija 2012 potekalo v Københavnu , in 11. junija 2012 v Strasbourgu,

–  ob upoštevanju študije z dne 11. decembra 2009, ki jo je za Komisijo pripravil ECORYS Nederland, z naslovom „Netarifni ukrepi pri trgovini in naložbah med EU in ZDA – ekonomska analiza“(19),

–  ob upoštevanju členov 207(3) in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0321/2012),

A.  ker sta EU in ZDA glavna medsebojna trgovinska partnerja, obe gospodarstvi skupaj zajemata približno polovico svetovne gospodarske proizvodnje in skoraj tretjino svetovnih trgovinskih tokov, kar predstavlja največje gospodarsko sodelovanje na svetu;

B.  kljub temu, da sodi gospodarsko sodelovanje med EU in ZDA med najbolj odprta na svetu in so čezatlantski trgi močno povezani prek velikih trgovinskih in investicijskih tokov (z dvostranskim obsegom trgovine v višini 702,6 milijard EUR in dvostranskimi naložbami, ocenjenimi na 2 394 bilijonov EUR v letu 2011), se splošno soglaša, da zmožnosti čezatlantskega sodelovanja še zdaleč niso popolnoma izkoriščene, ker imata EU in ZDA skupne vrednote, podobne pravne sisteme in visoke delovne standarde in standarde za varstvo okolja, te sinergije pa bi morali izkoristiti, da se zagotovijo rast in delovna mesta, ki jih potrebujeta oba partnerja, in ker so v študiji, izvedeni leta 2009 za Komisijo, predstavili najpomembnejše netarifne ukrepe, ki vplivajo na trgovino med EU in ZDA, ter ocenili njihov ekonomski učinek, ter opozorili, da bodo odprava polovice obstoječih ukrepov in razlike v zakonodaji privedle do zvišanja BDP za 163 milijard EUR do leta 2018 na obeh straneh severnega Atlantika;

C.  ker ostaja svetovno gospodarstvo v sedanji gospodarski krizi, ki se nadaljuje, ranljivo, kar negativno vpliva na zaposlovanje, trgovino razvoj in okolje; ker potekajoča finančna in gospodarska kriza tako v EU kot v Združenih državah ogroža stabilnost in rast gospodarstev ter blaginjo državljanov, in ker pomanjkanje usklajenosti finančne ureditve po nepotrebnem ovira trgovino, kar poziva k tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju med EU in Združenimi državami, da bi tako izkoristili koristi mednarodne trgovine in premagali to krizo;

D.  ker je zmerna rast svetovnih trgovinskih izmenjav v zadnjih treh letih znatno prispevala k ublažitvi negativnih učinkov gospodarske krize, zlasti v EU in ZDA, in dokazala, da igra trgovina pomembno vlogo pri določanju rasti in zaposlovanja;

E.  ker je po vrhu EU-ZDA novembra 2011 čezatlantski ekonomski svet ustanovil delovno skupino EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje z nalogo prepoznati možnosti za povečanje trgovine in naložb za podporo ustvarjanja delovnih mest, gospodarske rasti in konkurenčnosti, kar bo koristilo obema stranema;

F.  ker so dvostranska pisma, ki so jih predsedniku ZDA poslali ameriški senatorji in člani predstavniškega doma ZDA, ter pismo štirih članov, vključno s predsednikom Odbora za mednarodno trgovino Evropskega parlamenta, spodbudila delovno skupino na visoki ravni k hitremu oblikovanju ambicioznih predlogov za spodbujanje trgovine in naložb med EU in ZDA ter za odstranitev nepotrebnih ovir za čezatlantsko trgovino in naložbe; ker oba pisma poudarjata, da mora povečanje trgovine in naložb z EU postati prednostna naloga, ter vsebujeta zlasti podporo prizadevanjem za reševanje regulativnih ovir (ter da je treba doseči tesnejše sodelovanje med regulativnimi organi, netarifne ovire), kjer je možno odpravo tarif, trgovanje s storitvami, naložbami in nadaljnje medsebojno odpiranje trgov javnih naročil;

G.  ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 27. septembra 2011 o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije Evropa 2020 pozval k nadaljnjemu razvoju ambiciozne nastajajoče čezatlantske pobude za rast in delovna mesta;

H.  ker je tudi zasebni sektor v ZDA ponovno izrazil podporo prednostni obravnavi Evrope v trgovinski politiki ZDA, in ker so zasebne interesne skupine v EU in ZDA podprle visoko zastavljen celovit sporazum, in meni, da bi izboljšanje tesnega gospodarskega sodelovanja med EU in ZDA dalo močen znak za rast tako vlagateljem kot podjetjem znotraj EU in ZDA kot tudi na mednarodnem področju;

I.  ker bi razvoj skupnih standardov med EU in ZDA samodejno pozitivno vplival na države iz Sporazuma o severnoameriškem prosto-trgovinskem območju (NAFTA), večja usklajenost zakonodajnega okvira med EU in ZDA bi bila na splošno koristna, nadaljnje povezovanje najbolj povezanega trgovinskega trga na svetu pa bi bilo zgodovinsko brez primere;

J.  ker so ZDA drugi največji partner EU v trgovini s kmetijskimi proizvodi in ker EU v ZDA večinoma izvaža visokokakovostne proizvode, kar pomeni, da so netarifne trgovinske ovire in geografske označbe porekla največjega pomena za kmetijski sektor EU;

K.  ker je delovna skupina EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje preučila širok izbor morebitnih možnosti za širitev čezatlantske trgovine in naložbe in je v svojem vmesnem poročilu junija 2012 sprejela predhodni sklep, da bi celovit sporazum, ki se nanaša na širok izbor dvostranskih trgovinskih in naložbenih politik ter tudi na vprašanja skupnega interesa v odnosu do tretjih držav, lahko, če bo dosežen, zagotovil najpomembnejše koristi;

L.  ker skupna izjava predsednikov Obame, Barrosa in Van Rompuyja pozdravlja vmesno poročilo delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje in navaja, da bi lahko pogumna pobuda za širitev trgovine in naložb bistveno prispevala k čezatlantski strategiji, da se okrepi rast in ustvarijo delovna mesta;

M.  Evropska unija je odločena, da bo spodbujala svobodno, pravično in odprto trgovino ter hkrati branila svoje interese v duhu vzajemnosti in skupnih koristi, zlasti v odnosu do največjih svetovnih gospodarstev;

N.  ker je delovna skupina EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje v zadnji fazi načrtovanja, kako ravnati, če bi prišlo do pogajanj o tem, kako s pomočjo trgovinskega partnerstva med EU in ZDA okrepiti rast in zaposlovanje, in bo svoje končno poročilo predvidoma predložila pred koncem leta 2012;

O.  ker je Komisija izrazila upanje za začetek morebitnih pogajanj že v začetku leta 2013 in za zaključek pogajanj pred koncem mandata sedanje Komisije;

P.  ker je odprt, predvidljiv in pregleden večstranski trgovinski sistem, ki temelji na pravilih, določen v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) še vedno najbolj primeren okvir za vzpostavitev svobodne, poštene in pravične trgovine na svetovni ravni, saj je bilo do zdaj dokazano, da je nemogoče zaključiti pogajanja razvojne agende iz Dohe in kljub temu, da ostaja krepitev večstranskega sistema glavni cilj, to ne izključuje dvostranskih sporazumov, ki presegajo obveze WTO in dopolnjujejo večstranska pravila;

1.  meni, da se morata trgovina in tuje naložbe bolje uporabljati za spodbujanje pametne, močne, trajnostne, uravnotežene, vključujoče in z viri gospodarne rasti, kar vodi k ustvarjanju več delovnih mest in k povečevanju blaginje ljudi po vsem svetu; pozdravlja obvezo voditeljev G8 in G20, da se odprejo trgovina in naložbe, razširijo trgi in se upre protekcionizmu v vseh oblikah, saj so to nujni pogoji za trajnostno oživitev svetovnega gospodarstva, zaposlitev in razvoja;

2.  pozdravlja potekajočo skupno razpravo med EU in ZDA o tem, kako delati skupaj za povečanje možnosti rasti in krepitev finančne stabilnosti, da se ustvarijo visokokakovostna delovna mesta; poudarja, da sta za zagotovitev dolgoročne blaginje in zaposlovanja potrebna skupna prizadevanja in trud, da se ustvarijo nove priložnosti za velika in mala podjetja, spodbuja podjetništvo ter izkoristijo prednosti edinstveno povezanega čezatlantskega trga; poziva k pogajanjem med EU in ZDA ter drugimi partnerji glede načina kolektivnega dela za reševanje okoljske krize in podnebnih sprememb; poziva k tudi k večjemu skupnemu prizadevanju za dosego stabilnosti finančnega trga;

3.  pozdravlja vmesno poročilo delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje in v njem vsebovana predhodna priporočila ter se strinja, da bi moral celovit sporazum vsebovati visoko zastavljeno vzajemno odpiranje trga na področju blaga, storitev in naložbe, in obravnavati izzive posodabljanja trgovinskih pravil in izboljšanja združljivosti regulativnih ureditev; spodbuja delovno skupino EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje, naj nadaljuje s svojim delom in pripravi ambiciozen in uresničljiv izbor ciljev in konkretnih rezultatov za pogajanja kot je celovit dvostranski sporazum o trgovini in naložbah, ki bi bil usklajen z okvirom WTO in bi ga spodbujal; poudarja pomen medsebojnega spoštovanja in priznavanja zakonov, predpisov in sodne neodvisnosti drug drugih za ploden proces in uspešen rezultat;

4.  poudarja pomen nadaljnje krepitve čezatlantskih gospodarskih odnosov, ob hkratnem upoštevanju interesov EU na področjih, kot so med drugim okoljski in zdravstveni standardi ter standardi za zaščito živali, varnost hrane, kulturna raznolikost, delovne pravice, pravice potrošnikov, finančne storitve, javne storitve ali geografske označbe;

5.  poudarja, da medtem ko morajo biti posebni interesi in občutljivosti obeh partnerjev zaščiteni na uravnotežen način, je veliko območij, kjer bi bil napredek zelo koristen, posebno kar se tiče odprave trgovinskih ovir, uvedbe ukrepov za izboljšanje dostopa do trga, tudi do naložb, zaščite pravic intelektualne lastnine, odpiranja trgov javnih naročil, da se zagotovi popolna vzajemnost, pojasnitev, poenostavitev in uskladitev pravil o poreklu in zbliževanje medsebojnega priznavanja regulativnih standardov, ne samo z izpolnjevanjem minimalnega zahtevanega standarda, ki temelji na sporazumu Svetovne trgovinske organizacije o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (sporazum SPS), ampak s prizadevanjem za skupno izboljšanje kakovosti in sodelovanja pri obravnavi različnih standardov EU in ZDA; meni, da bi taka krepitev gospodarskih odnosov prav tako omogočila večjo usklajenost pristopov EU in ZDA pri reševanju svetovnih gospodarskih izzivov;

6.  poudarja, da bo v dvostranski trgovini s kmetijskimi proizvodi zaščita geografskih označb ključno vprašanje, pri katerem je možen velik napredek, če obe strani k zadevi pristopita v konstruktivnem duhu kompromisa; meni, da je zaščita geografskih označb ključna sestavina, ki je neposredno povezana z ambicioznim rezultatom, kar zadeva dostop do kmetijskega trga; podpira popolno ukinitev izvoznih nadomestil v trgovini s kmetijskimi proizvodi med EU in ZDA;

7.  ugotavlja, da klub temu, da so povprečne tarife čezatlantske trgovine na področju blaga sorazmerno nizke, obsežnost trgovinskih odnosov med EU in ZDA pomeni, da bi bile potencialne gospodarske koristi veliko večje kot pri katerem koli predhodnem sporazumu, poslovne skupnosti EU in ZDA pa se močno zanimajo za odpravo preostalih tarif;

8.  vseeno meni, da prostotrgovinski sporazum, ki bi odpravil samo tarife, ne bi bil dovolj ambiciozen glede na to, da naj bi največje gospodarske koristi prineslo zmanjšanje stopnje netarifnih ovir; podpira cilj delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje, da se odpravijo vse dajatve dvostranske trgovine, da se tako doseže znatno odpravo tarif ob začetku veljave sporazuma in postopno opuščanje vseh, razen najbolj občutljivih, tarif v kratkem časovnem okviru, kar bi lahko prineslo pomembne koristi, ob upoštevanju dvostranske trgovine velikega obsega med EU in ZDA, ki jo predstavlja trgovina znotraj posameznih podjetij, in izboljšalo svetovno konkurenčnost evropskih in ameriških podjetij;

9.  podpira stališče, da se glede na že obstoječe nizke povprečne tarife ključ za odpiranje potenciala čezatlantskih odnosov nahaja v odpravi netarifnih ovir, ki zadevajo zlasti carinske postopke in regulativne omejitve onkraj meja; podpira željo delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje, da se postopoma premakne proti še bolj povezanemu čezatlantskemu trgu;

10.  priznava, da medtem ko sporazum morda ne bi mogel takoj rešiti vseh obstoječih regulativnih vprašanj, pa bi institucionalizacija medsebojne združljivosti regulativnih ureditev EU in ZDA v veliki meri olajšala čezatlantsko trgovino ter s tem določila drzen globalni standard; ponovno poudarja tudi potrebo po popolnem spoštovanju pravic obeh strani do urejanja na način, ki bo zagotavljal varovanje zdravja, varnost proizvodov in varstvo okolja na ravni, ki se vsaki strani zdi primerna, in upoštevanju zgodovinskih čezatlantskih razlik pri vprašanjih, kot je sajenje gensko spremenjenih organizmov, in nekaterih vprašanjih v zvezi z dobrim počutjem živali;

11.  ugotavlja, da so zelo zapleteni regulativni standardi znatne ovire za trgovino, če pa bi te ovire odpravili, bi dosegli dodatno rast; poudarja, da bi bilo treba pri usklajevanju nekaterih regulativnih standardov EU in ZDA težiti k najvišjim skupnim imenovalcem, s tem pa potrošnikom omogočiti varnost proizvodov; poudarja, da je treba izogibati ustvarjanju novih (tudi nenamernih) ovir za trgovino in naložbe, posebno v ključnih nastajajočih tehnologijah in inovativnih sektorjih;

12.  podpira trud za kar največjo okrepitev regulativnega sodelovanja na področju standardov, regulativne skladnosti in boljšega usklajevanja standardov, da se dodatno spodbudita trgovina in rast, ki bi lahko izboljšali učinkovitost in bi uspešno obravnavali netarifne ovire; potrjuje trditev delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje, da bi bil kakršen koli dogovor, ki bi izključeval regulativno sodelovanje in reformo, gospodarsko nepomemben in politično nevzdržen na obeh straneh; poudarja, da je regulativna združljivost glavni izziv ambicioznega čezatlantskega sporazuma in s tem v zvezi opozarja, da so regulativne razlike in ukrepi onkraj meja posebna ovira za trgovino malih in srednjih podjetij;

13.  ugotavlja pomen vzpostavitve protokolov o izmenjavi podatkov med Odborom potrošnikov za varstvo proizvodov v ZDA in Evropsko komisijo za hitro in učinkovito obravnavo nevarnih proizvodov, ki so bili dani na trg v eni ali drugi regiji;

14.  pozdravlja pobude v okviru čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, da bi razvili skupne standarde in ključna področja najnovejše tehnologije, med drugim nanotehnologijo, električna vozila, pametna omrežja in e-zdravje;

15.  poziva interesne skupine, naj v celoti upoštevajo poziv delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje, da pred koncem leta 2012 predstavijo konkretne predloge za obravnavo vpliva trgovine na regulativne razlike, ki po nepotrebnem ovirajo trgovino; poziva interesne skupine na obeh straneh Atlantika, naj si skupaj prizadevajo za opredelitev skupnih stališč, kjer je mogoče;

16.  meni, da so glede na rastočo pomembnost e-trgovine bistvenega pomena standardi varovanja podatkov pri zaščiti potrošnikov v EU in ZDA; poudarja, da morata EU in ZDA obravnavati vprašanje naraščajočih groženj kibernetski varnosti na usklajen način in v mednarodnem kontekstu; poudarja, da interoperabilnost in standardi na področju e-trgovine, ki so priznani na svetovni ravni, lahko spodbudijo hitrejše inovacije z zniževanjem tveganj in stroškov novih tehnologij;

17.  ugotavlja, da bi širjenje trgovine s storitvami in sprejemanje ukrepov za spodbujanje naložb in javnih naročil morali biti ključni sestavni del vsakega prihodnjega čezatlantskega sporazuma, da bi tako prinesli dodatne koristi obema gospodarstvoma ter ustvarili priložnosti za sodelovanje pri trgovinskih vprašanjih skupnega interesa;

18.  ugotavlja, da je tako v EU kot v ZDA storitveni sektor prevladujoči vir zaposlovanja in BDP; podpira željo delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje, da se preseže raven liberalizacije storitev, ki so jo EU in ZDA dosegle v obstoječih prostotrgovinskih sporazumih z odpravo še obstoječih dolgoletnih ovir, vključno z načini izvajanja storitev, in istočasnim priznavanjem občutljive narave nekaterih sektorjev;

19.  poudarja, da EU in ZDA ohranjajo zelo različne opredelitve javnih storitev in storitev splošnega gospodarskega pomena ter priporoča natančno opredelitev teh pojmov; meni, da bi morale te določbe temeljiti na okviru Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) ter ostati skladne z večstranskim sistemom; meni, da bi povečana regulativna skladnost pri storitvah lahko izboljšala tudi povezovanje enotnega trga storitev znotraj EU in ZDA; poziva k večjemu sodelovanju pri izmenjavi najboljše prakse, da se izboljša učinkovitost čezatlantskega javnega sektorja; priporoča izboljšani vzajemni dialog o prihodnjem računalništvu v oblaku, pa tudi o napredku in proizvodnji električnih vozil;

20.  zlasti poziva k čim večjemu prizadevanju za oblikovanje resnično odprtih in povezanih čezatlantskih finančnih storitev in digitalnih trgov glede na pozitivne učinke, ki bi jih to imelo na obeh straneh Atlantika v razmeroma kratkem času; spodbuja razpravo o vključitvi poglavja o finančnih storitvah glede na medsebojno povezanost naših trgov; poudarja pomen intenzivnih izmenjav in sodelovanja organov, ki regulirajo finančne storitve na obeh straneh Atlantika, za izmenjavo izkušenj in opredelitev regulativnih vrzeli;

21.  je prepričan, da je treba obravnavati vprašanja enakovrednosti, približevanja in ekstrateritorialnosti, ki so ključna za razumevanje načina, na katerega se lahko EU in ZDA spopadeta z negotovostjo sedanjih gospodarskih in finančnih težav, ter za soočenje z določanjem standardov na svetovni ravni in konkurenčnimi modeli finančne regulacije in nadzora;

22.  poziva, naj se reformirajo omejitve glede tujega lastništva ameriških letalskih družb, in zatrjuje, da je nevzajemnost pri pravilih EU in ZDA v pomorskem in zračnem prometu ter pri neravnovesju, ko evropska podjetja na ameriškem trgu ne morejo izvajati kabotaže, ameriške pa jih v EU lahko, velika ovira, ki jo je treba odpraviti, da bomo sprostili resnični potencial čezatlantskih gospodarskih odnosov;

23.  poziva obe strani, naj druga drugi dodatno odpreta trge javnih naročil, da bi tako skušali doseči popolno pozitivno vzajemnost in preglednost; podpira cilj, ki ga je predlagala delovna skupina EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje, da se izboljšajo poslovne možnosti z znatno izboljšanim dostopom do javnih naročil na vseh vladnih ravneh na podlagi nacionalne obravnave;

24.  meni, da poglavje o javnem naročanju ne bi smelo obravnavati le obstoječih vprašanj glede dostopa do trga, ampak bi moralo tudi vključevati mehanizem za preprečevanje nastanka novih ovir; se zaveda, da so v ZDA javna naročila prav tako v pristojnosti posameznih držav; ponovno opozarja na pomen odprtih trgov javnih naročil za čezatlantsko trgovino, saj ti trgi ponujajo enak dostop vsem dobaviteljem, zlasti malim in srednjim podjetjem; meni, da bi morala mala in srednja podjetja EU imeti enako stopnjo ugodnosti in možnosti pri javnih naročilih v ZDA kot jih imajo znotraj EU, in opozarja, da je delovna skupina EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje horizontalne določbe o malih in srednjih podjetjih posebej opredelila kot področje, ki ima veliko možnost, da dobi čezatlantsko podporo; poudarja, da je pomembno, da obe strani upoštevata sporazum o javnih naročilih;

25.  potrjuje pomen pravic intelektualne lastnine za spodbujanje zaposlitev in gospodarske rasti ter pomen ohranjanja visokih standardov za zaščito in krepitev pravic intelektualne lastnine, pri istočasnem spodbujanju prostega pretoka informacij in dostopa do interneta;

26.  opozarja na oceno delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje, da kljub temu, da so EU in ZDA zavezane k visoki ravni zaščite in krepitve pravic intelektualne lastnine, v morebitnih prihodnjih pogajanjih ne bo mogoče zgladiti splošnih razlik glede obveznosti pravic intelektualne lastnine, ki so ponavadi vključene v trgovinske sporazume med EU in ZDA; vendar poudarja, da bi moral biti predlagani pristop za pogajanja ambiciozen, namenjen reševanju razhajanj, ter se ukvarjati z vprašanji pravic intelektualne lastnine na obojestransko zadovoljiv način, pri čemer bi moral zagotavljati zadovoljivo raven zaščite gospodarskih akterjev; ponovno poudarja, da so prizadevanja za rast in ustvarjanje delovnih mest tako v EU kot v ZDA odvisna od sposobnosti za razvoj inovacij in ustvarjalno proizvodnjo, zato ponarejanje in piratstvo ogroža čezatlantsko gospodarstvo; meni, da so nova načela informacijske in komunikacijske tehnologije EU in ZDA spodbuda za povečano sinergijo;

27.  načeloma podpira cilj, ki ga je predlagala delovna skupina EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje, za razvoj novih trgovinskih pravil na številnih področjih, kar bi to lahko bilo pomembno za dvostransko trgovino ter bi prispevalo k oblikovanju pravil tako na ravni politike in trgovinskih sporazumov tretjih držav kot na večstranski ravni;

28.  ugotavlja, da se je EU pogajala oziroma se pogaja o sporazumih o prosti trgovini z drugimi članicami sporazuma NAFTA ter Mehiko in Kanado; zato poziva Komisijo in ustrezne organe ZDA, naj razmislijo o oblikovanju določbe v okviru potencialnega sporazuma o prosti trgovini med EU in ZDA, ki bo omogočala prihodnje usklajevanje teh sporazumov in oblikovanje sporazuma med EU in državami NAFTA za posamezne regije;

29.  poudarja svojo popolno zavezanost večstranskemu trgovinskemu sistemu, ki ga predstavlja Svetovna trgovinska organizacija in ki je še vedno daleč najboljši okvir za doseganje proste in poštene trgovine na svetovni ravni in ki mora še naprej ostati podlaga za izmenjave v 21. stoletju kljub pojavu večpolarnega sveta;

30.  meni, da se mora zaradi nenehnega zastoja glede izvirne zasnove in ciljev razvojne agende iz Dohe razprava o načinih krepitve STO, da bi bila ta bolj učinkovita, in o pripravljenosti na prihajajoče izzive, nadaljevati čim prej; kljub temu meni, da so okrepljeni dvostranski odnosi, katerih namen je spodbujanje rasti in zaposlovanja v sedanjih gospodarskih težavah, združljivi s prihodnjimi in sedanjimi večstranskimi razpravami in pogajanji ter jih podpirajo, saj prav tako temeljijo na pravilih ter so odprti in pregledni;

31.  se strinja, da je potrebna skrbna priprava, da se zagotovi, da bi taka pogajanja za celovit dvostranski sporazum o trgovini in naložbah, če bodo potekala, prinesla konkretne rezultate in bi se pravočasno zaključila; se veseli končnega poročila (vključno s priporočilom o odločitvi glede pogajanj) delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje; poziva Komisijo in vlado ZDA, naj na 73. srečanju čezatlantskega dialoga zakonodajalcev do konca leta 2012 predstavita končne rezultate delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje;

32.  poziva delovno skupino EU-ZDA na visoki ravni za rast in zaposlovanje, naj upošteva izkušnje in dosežke čezatlantskega ekonomskega sveta ter poudarja, da je treba v večji meri vključiti zadevne parlamentarne odbore; meni, da je treba čezatlantski dialog, če naj bo uspešen, dodatno okrepiti na vseh ravneh in da morajo srečanja na visoki ravni potekati bolj redno ne samo med Komisijo in vlado ZDA, ampak tudi med člani zadevnega odbora Parlamenta in kongresa ZDA; meni, da bi bila odločitev Kongresa ZDA, da sledi zgledu Parlamenta, katerega od januarja 2010 v Washingtonu zastopa njegov urad za zvezo, dobrodošla poteza;

33.  poziva k začetku pogajanj v prvi polovici leta 2013 po natančni in temeljiti pripravi ter posvetovanju , da se izkoristita sedanji politični zagon in podpora industrije ter tako omogoči hiter in uspešen zaključek pogajanj;

34.  poziva vse interesne skupine, ki zastopajo poslovne skupnosti, naj se po pričetku pogajanj organizirajo tako, da bodo zagotovile največjo možno podporo na usklajen in široko osnovan način ter tako spodbujale odprt in pregleden dialog za napredovanje te pobude; izraža prepričanje, da bodo dialogi s potrošniki ter malimi in srednjimi podjetji še posebej pomembni in da bi jih bilo treba nemudoma odpreti in usklajevati, da se ustvari zagon na vseh spremljevalnih ravneh pogajanj;

35.  je zavezan k tesnemu sodelovanju s Svetom, Komisijo, kongresom in vlado ZDA ter interesnimi skupinami, da se doseže celoten gospodarski potencial čezatlantskega gospodarskega odnosa, da se tako ustvarijo nove priložnosti za podjetja in delavce na obeh straneh Atlantika in se okrepi vodilni položaj EU in ZDA v svetovnem gospodarstvu;

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter kongresu ZDA in predstavniku ZDA za trgovino.

(1) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/126389.pdf (2) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2011/november/tradoc_148385.pdf (3) http://www.whitehouse.gov/the-press-office/2012/05/19/camp-david-declaration (4) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/docs/pressdata/en/ec/131069.pdf (5) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2012/june/tradoc_149557.pdf (6) http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=MEMO/12/462 (7) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ec/131388.pdf (8) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 235. (9) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 128. (10) UL C 184 E, 6.8.2009, str. 16. (11) UL C 285 E, 26.11.2009, str. 1. (12) UL C 294 E, 3.12.2009, str. 33. (13) UL C 67 E, 18.3.2010, str. 101. (14) UL C 74 E, 13.3.2012, str. 1. (15) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 34. (16) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0412. (17) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0510. (18) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0565. (19) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2009/december/tradoc_145613.pdf