Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2012 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Srednjeafriško republiko o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v Evropsko unijo (FLEGT) (14034/2011 – C7-0046/2012 – 2011/0127(NLE))

P7_TA(2012)0131 A7-0082/2012

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14034/2011),

–  ob upoštevanju osnutka Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Srednjeafriško republiko o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v Evropsko unijo (FLEGT) (14036/2011),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207(3) in (4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0046/2012),

–  ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za razvoj (A7-0082/2012),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o napredku pri izvrševanju veljavnega prostovoljnega sporazuma o partnerstvu in pri pogajanju o novih tovrstnih sporazumih in njihovem izvrševanju;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Srednjeafriške republike.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2012 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Liberijo o izvrševanju gozdarske zakonodaje, upravljanju in trgovanju pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo (11104/2011 – C7-0241/2011 – 2011/0160(NLE))

P7_TA(2012)0132 A7-0081/2012

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (11104/2011),

–  ob upoštevanju osnutka Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Liberijo o izvrševanju gozdarske zakonodaje, upravljanju in trgovanju pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo (11101/2011),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207(3) in (4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0241/2011),

–  ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za razvoj (A7-0081/2012),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  poziva Komisijo, naj redno poroča Parlamentu o napredku pri izvajanju obstoječih prostovoljnih sporazumov o partnerstvu ter pri pogajanjih in izvajanju novih prostovoljnih sporazumov o partnerstvu;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Liberije.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 glede nekaterih določb o instrumentih za porazdelitev tveganja za države članice, ki imajo ali jim grozijo resne težave glede finančne stabilnosti (COM(2011)0655 – C7-0350/2011 – 2011/0283(COD))

P7_TA(2012)0133 A7-0067/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0655),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 177 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0350/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 8. decembra 2011(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 28. marca 2012, da bo odobril stališče Parlamenta, v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za proračunski nadzor ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0067/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 19. aprila 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 glede nekaterih določb o instrumentih za porazdelitev tveganja za države članice, ki imajo ali jim grozijo resne težave glede njihove finančne stabilnosti

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 423/2012.)

(1) UL C 43, 15.02.12, str. 13.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2012 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo o uporabi in prenosu evidenc podatkov o potnikih (PNR) ministrstvu Združenih držav za domovinsko varnost (17433/2011 – C7-0511/2011 – 2011/0382(NLE))

P7_TA(2012)0134 A7-0099/2012

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (17433/2011),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo o uporabi in prenosu evidenc podatkov o potnikih ministrstvu Združenih držav za domovinsko varnost, priloženega temu osnutku sklepa Sveta (17434/2011),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s točko (a) drugega pododstavka člena 218(6), v povezavi s točko (d) drugega pododstavka člena 82(1), in točko (a) člena 87(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0511/2011),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o globalnem pristopu k prenosu podatkov iz evidence imen letalskih potnikov (PNR) tretjim državam (COM(2010)0492),

–  ob upoštevanju resolucij z dne 14. februarja 2007 o družbi SWIFT, sporazumu PNR in čezatlantskem dialogu o teh vprašanjih(1), z dne 12. julija 2007 o Sporazumu z Združenimi državami Amerike o uporabi evidence imen letalskih potnikov (PNR)(2), z dne 5. maja 2010 o začetku pogajanj o sporazumih o evidencah imen letalskih potnikov z Združenimi državami Amerike, Avstralijo in Kanado(3), in z dne 11. novembra 2010 o globalnem pristopu k prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) tretjim državam in o priporočilih Komisije Svetu, naj odobri začetek pogajanj med Evropsko unijo ter Avstralijo, Kanado in Združenimi državami Amerike(4),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 19. oktobra 2010 o sporočilu Komisije o globalnem pristopu k prenosu podatkov iz evidence imen letalskih potnikov tretjim državam(5) in njegovega mnenja z dne 9. decembra 2011 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo o uporabi in prenosu evidenc podatkov o potnikih ministrstvu Združenih držav za domovinsko varnost(6),

–  ob upoštevanju mnenja št. 7/2010 z dne 12. novembra 2010 o sporočilu Komisije o globalnem pristopu k prenosu podatkov iz evidence imen letalskih potnikov tretjim državam, ki ga je sprejela delovna skupina za varstvo podatkov iz člena 29, ter njenega pisma z dne 6. januarja 2012 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo o uporabi in prenosu evidenc podatkov o potnikih ministrstvu Združenih držav za domovinsko varnost,

–  ob upoštevanju člena 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter členov 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 81 in 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenje Odbora za zunanje zadeve (A7-0099/2012),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  meni, da je postopek 2009/0187(NLE) postal brezpredmeten, ker je bil sporazum o obdelavi in prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike iz leta 2007 nadomeščen z novim sporazumom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi Združenih držav Amerike.

(1) UL C 287 E, 29.11.2007, str. 349. (2) UL C 175 E, 10.7.2008, str. 564. (3) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 70. (4) UL C 74 E, 13.3.2012, str. 8. (5) UL C 357, 30.12.2010, str. 7. (6) UL C 35, 9.2.2012, str. 16.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2012 o predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (COM(2011)0121 – C7-0092/2011 – 2011/0058(CNS))

P7_TA(2012)0135 A7-0080/2012

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2011)0121),

–  ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0092/2011),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem bolgarska državna skupščina, irska poslanska zbornica, malteška poslanska zbornica, nizozemski senat, poljski sejm, romunska poslanska zbornica, slovaški državni svet, švedski parlament in spodnji dom parlamenta Združenega kraljestva izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju členov 55 in 37 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0080/2012),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog direktive Uvodna izjava 1 (1)  Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi 27 različnih sistemov obdavčevanja pravnih oseb. Ti ovire in izkrivljanje preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga. Odvračajo od vlaganja v Unijo in so v nasprotju s prednostnimi nalogami iz sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“. Prav tako so si navzkriž z zahtevami visokokonkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva. (1)  Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi 27 različnih sistemov obdavčevanja pravnih oseb. Ti ovire in izkrivljanje preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga. Odvračajo od vlaganja v Unijo in so v nasprotju s prednostnimi nalogami iz sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“, s paktom „euro plus“ ter z gospodarskim, proračunskim in davčnim povezovanjem, potrebnim za vzpostavitev visokokonkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva. Sprememba 2 Predlog direktive Uvodna izjava 1 a (novo) (1a)  Če bi davčni organi bolj sodelovali, bi se s tem bistveno zmanjšali stroški in upravne obremenitve za podjetja, ki v Uniji poslujejo čezmejno. Sprememba 3 Predlog direktive Uvodna izjava 2 (2)  Davčne ovire pri čezmejnem poslovanju so zlasti velike za mala in srednje velika podjetja, ki običajno nimajo sredstev za odpravo tržne neučinkovitosti. (2)  Davčne ovire so lahko zlasti velike za mala in srednje velika podjetja (MSP), ki poslujejo čezmejno, saj običajno nimajo sredstev za odpravo tržne neučinkovitosti. Sprememba 4 Predlog direktive Uvodna izjava 2 a (novo) (2a)  Na ravni držav članic in tudi na regionalni ravni pri regijah, ki imajo fiskalne in zakonodajne pristojnosti, bi bilo treba spodbujati pošteno konkurenco glede davčnih stopenj. Sprememba 5 Predlog direktive Uvodna izjava 3 a (novo) (3a)  Izboljšanje notranjega trga je poglavitni dejavnik za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest. Uvedba skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) naj bi izboljšala rast in povečala število delovnih mest v Uniji, in sicer z zmanjšanjem upravnih stroškov in birokracije za podjetja, zlasti za mala podjetja, ki poslujejo čezmejno. Sprememba 6 Predlog direktive Uvodna izjava 4 a (novo) (4a)  Skupno konsolidirano osnovo za CCCTB bi bilo treba uvesti v vseh državah članicah, saj so vse vključene v notranji trg. Vendar če Svet ne sprejme soglasne odločitve glede predloga o uvedbi CCCTB, je primerno, da se nemudoma začne postopek za sklep Sveta, s katerim se odobri postopek okrepljenega sodelovanja na področju CCCTB. Tako okrepljeno sodelovanje bi morale začeti države članice, katerih valuta je euro, v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije pa bi moralo biti vedno odprto tudi za druge države članice. Sprememba 7 Predlog direktive Uvodna izjava 4 b (novo) (4b)  Določene poudarjene oblike davčne konkurence, davčne optimizacije in davčne arbitraže bi lahko ogrozile prihodke nekaterih držav članic in privedle do izkrivljanja pri obdavčenju kapitala, ki je mobilen, in dela, ki je manj mobilno. Okrepljen pakt stabilnost in rasti ter Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni Uniji od držav članic, zlasti tistih, katerih valuta je euro, zahtevata strogo fiskalno disciplino, hkrati pa morajo nadzirati svojo porabo in ustvarjati dovolj davčnih prihodkov. Iz teh razlogov in ker pakt euro plus, o katerem so se dogovorili voditelji držav ali vlad držav članic, katerih valuta je euro, določa, da bi lahko z oblikovanjem CCCTB „na način, ki je dohodkovno nevtralen, zagotovili usklajenost nacionalnih davčnih sistemov, pri čemer bi spoštovali nacionalne davčne strategije, ter povečali fiskalno konsolidacijo in konkurenčnost evropskih podjetij“, je bistveno, da so države članice, katerih valuta je euro, sposobne izpolnjevati svoje proračunske obveznosti, da bi ohranili stabilnost euroobmočja kot celote, zaželeno pa je tudi, da se CCCTB začne uporabljati čim prej in za čim več družb. Sprememba 8 Predlog direktive Uvodna izjava 4 c (novo) (4c)  Komisija bi morala glede na pomembno vlogo, ki jo imajo MSP na notranjem trgu, za tista MSP, ki poslujejo čezmejno, pripraviti orodje, s katerim bi se zmanjšala upravna obremenitev in stroški ter bi se jim tako omogočilo, da se prostovoljno vključijo v sistem CCCTB. Sprememba 9 Predlog direktive Uvodna izjava 5 (5)  Ker razlike v stopnjah obdavčitve ne povzročajo takšnih ovir, ni potrebno, da bi sistem (skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)) vplival na presojo držav članic glede njihove nacionalne stopnje obdavčitve družb. (5)  Ker razlike v stopnjah obdavčitve ne povzročajo takšnih ovir, ni potrebno, da bi sistem CCCTB vplival na presojo držav članic glede njihove nacionalne stopnje obdavčitve družb. Države članice bi morale zato obdržati tudi pristojnost za sprejemanje nekaterih pobud za podjetja, zlasti v obliki davčnega dobropisa. Sprememba 10 Predlog direktive Uvodna izjava 5 a (novo) (5a)  Cilj te direktive ni uskladitev stopenj davka od dohodkov pravnih oseb v državah članicah. Če pa bo postalo očitno, da bi bila lahko uvedba minimalnih stopenj koristna za gospodarsko učinkovitost, uspešnost in pravičnost obdavčitve dohodkov pravnih oseb, bi morala Komisija pri oceni uporabe te direktive preučiti ustreznost take uskladitve. To je toliko bolj pomembno, ker razvoj stopenj davka od dohodkov pravnih oseb v državah članicah jasno kaže, da ima davčna konkurenca na notranjem trgu učinek. Zato je v duhu poročila z naslovom „Nova strategija za enotni trg“ z dne 9. maja 2010 koristno ugotoviti, ali je učinek take konkurence koristen ali škodljiv za davčno kulturo, ki je primerna za notranji trg 21. stoletja. Zlasti bi bilo treba pozornost nameniti vprašanju, ali bi bila odprava osnovnega razhajanja med povezovanjem trga in davčno suverenostjo eden od načinov za uskladitev tržne in družbene razsežnosti notranjega trga. Sprememba 11 Predlog direktive Uvodna izjava 6 (6)  Konsolidacija je bistveni element takšnega sistema, saj se lahko glavne davčne ovire, s katerimi se srečujejo družbe v Uniji, obravnavajo le v tem okviru. S konsolidacijo se odpravljajo formalnosti v zvezi s transfernimi cenami in dvojno obdavčevanje znotraj skupin. Poleg tega se izguba, ki jo imajo davčni zavezanci, samodejno izravna z dobičkom, ki ga ustvarijo drugi člani iste skupine. (6)  Konsolidacija je bistveni element takšnega sistema, saj se lahko glavne davčne ovire, s katerimi se srečujejo družbe iste skupine, ki poslujejo čezmejno v Uniji, obravnavajo le v tem okviru. S konsolidacijo se odpravljajo formalnosti v zvezi s transfernimi cenami in dvojno obdavčevanje znotraj skupin. Poleg tega se izguba, ki jo imajo davčni zavezanci, samodejno izravna z dobičkom, ki ga ustvarijo drugi člani iste skupine. Sprememba 12 Predlog direktive Uvodna izjava 6 a (novo) (6a)  Široka davčna osnova, konsolidacija in diskrecijske pravice držav članic glede nacionalnih stopenj obdavčitve dohodkov pravnih oseb zagotavljajo davčno nevtralno delovanje CCCTB. Sprememba 13 Predlog direktive Uvodna izjava 6 b (novo) (6b)  Če uporaba skupne konsolidirane osnove za CCCTB vpliva na davčne prihodke regionalnih ali lokalnih organov, lahko države članice v skladu s svojimi ustavnimi sistemi in določbami te direktive sprejmejo ukrepe, da bi to odpravile. Sprememba 14 Predlog direktive Uvodna izjava 8 (8)  Ker je ta sistem zasnovan zlasti za potrebe družb, ki poslujejo čezmejno, mora to biti neobvezen sistem, ki je na voljo poleg obstoječih nacionalnih sistemov obdavčevanja pravnih oseb. (8)  Ker je ta direktiva zasnovana zlasti za potrebe družb, ki poslujejo čezmejno, pri čemer pa ne izključuje drugih družb, je oblikovana kot neobvezen sistem, ki omogoča prostovoljno udeležbo vseh upravičenih družb. Vendar se šteje, da so se evropske družbe in evropske zadruge, ki so po definiciji nadnacionalne, odločile za uporabo te direktive dve leti po datumu uporabe direktive. Tudi vse druge družbe, ki so upravičene v skladu s to direktivo, razen mikro, malih in srednje velikih podjetij, kot je opredeljeno v priporočilu Komisije 2003/361/ES1, bi morale to direktivo začeti uporabljati najpozneje pet let po datumu uporabe direktive. Komisija bi morala pri ocenjevanju učinka CCCTB preučiti, ali bi morala postati obvezna tudi za taka mikro, mala in srednje velika podjetja. 1 UL L 124, 20.5.2003, str. 36. Sprememba 15 Predlog direktive Uvodna izjava 20 (20)  Sistem mora vključevati splošno pravilo proti zlorabi, ki ga dopolnjujejo ukrepi za omejitev določenih vrst zlorab. Ti ukrepi morajo zajemati omejitve glede odbitnosti obresti, plačanih povezanim podjetjem, ki so za davčne namene rezidenti države z nizkimi davki zunaj Unije, ki si z državo članico plačnika ne izmenjuje informacij na podlagi sporazuma, primerljivega z Direktivo Sveta 2011/16/EU o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve in obdavčitve zavarovalnih premij, ter predpisov o tujih odvisnih družbah. (20)  Sistem mora vključevati učinkovito splošno pravilo proti zlorabi, ki ga dopolnjujejo ukrepi za omejitev določenih vrst zlorab. Ti ukrepi morajo zajemati omejitve glede odbitnosti obresti, plačanih povezanim podjetjem, ki so za davčne namene rezidenti države z nizkimi davki zunaj Unije, ki si z državo članico plačnika ne izmenjuje informacij na podlagi sporazuma, primerljivega z Direktivo Sveta 2011/16/EU o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve in obdavčitve zavarovalnih premij, ter predpisov o tujih odvisnih družbah. Državam članicam ne bi smeli preprečevati uvajanja in usklajevanja dodatnih medsebojnih ukrepov za zmanjševanje negativnih učinkov držav z nizkimi davki zunaj Unije, ki ne izmenjujejo potrebnih davčnih informacij. Sprememba 16 Predlog direktive Uvodna izjava 21 (21)  Formula za porazdelitev konsolidirane davčne osnove mora vključevati tri enako ponderirane faktorje (delo, sredstva in prodaja). Faktor dela se mora izračunati na podlagi plačila za delo in števila zaposlenih (vsaka postavka predstavlja polovico). Faktor sredstev sestavljajo vsa opredmetena osnovna sredstva. Neopredmetena in finančna sredstva je treba izključiti iz formule zaradi njihove mobilne narave in tveganj za izogibanje sistemu. Uporaba teh faktorjev daje ustrezno težo interesu države članice izvora. Končno je treba upoštevati prodajo, da se zagotovi poštena udeležba namembne države članice. Ti faktorji in ponderji morajo zagotoviti, da se dobički obdavčijo tam, kjer se zaslužijo. Kot izjema od splošnega načela, kadar rezultat porazdelitve ne predstavlja pravično obsega poslovne dejavnosti, je z zaščitno klavzulo določena nadomestna metoda. (21)  Formula za porazdelitev konsolidirane davčne osnove bi morala vključevati tri faktorje (delo, sredstva in prodaja). Faktorja dela in sredstev bi morala biti ponderirana s 45 %, faktor prodaje pa z 10 %. Faktor dela se mora izračunati na podlagi plačila za delo in števila zaposlenih (vsaka postavka predstavlja polovico). Faktor sredstev sestavljajo vsa opredmetena osnovna sredstva. Neopredmetena in finančna sredstva je treba izključiti iz formule zaradi njihove mobilne narave in tveganj za izogibanje sistemu. Uporaba teh faktorjev daje ustrezno težo interesu države članice izvora. Končno je treba upoštevati prodajo, da se zagotovi poštena udeležba namembne države članice. Ti faktorji in ponderji morajo zagotoviti, da se dobički obdavčijo tam, kjer se zaslužijo. Kot izjema od splošnega načela, kadar rezultat porazdelitve ne predstavlja pravično obsega poslovne dejavnosti, je z zaščitno klavzulo določena nadomestna metoda. Sprememba 17 Predlog direktive Uvodna izjava 21 a (novo) (21a)  Skupni predpisi za izračun skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb ne bi smeli ustvarjati nesorazmernih upravnih stroškov za podjetja, da se ne ogrozi njihova konkurenčnost. Sprememba 18 Predlog direktive Uvodna izjava 23 (23)  Skupine družb morajo imeti možnost za sodelovanje z le eno davčno upravo („glavni davčni organ“), ki je davčna uprava države članice, v kateri je matična družba skupine („glavni davčni zavezanec“) rezidentka za davčne namene. V tej direktivi morajo biti določena tudi postopkovna pravila za upravljanje sistema. Zagotovljen mora biti tudi mehanizem predhodnega odločanja. Postopek revizije začne in ga usklajuje glavni davčni organ, vendar lahko začetek postopka revizije zahtevajo organi katere koli države članice, v kateri je član skupine zavezan za plačilo davka. Pristojni organ države članice, v kateri je član skupine rezident ali ima poslovno enoto, lahko pred sodišči države članice glavnega davčnega organa izpodbija odločitev glavnega davčnega organa glede obvestila o izbiri ali spremenjene odmere. Spore med davčnimi zavezanci in davčnimi organi obravnava upravni organ, ki je pristojen za obravnavo pritožb na prvi stopnji v skladu z zakonodajo države članice glavnega davčnega organa. (23)  Skupine družb morajo imeti možnost za sodelovanje z le eno davčno upravo („glavni davčni organ“), ki je organ države članice, v kateri je matična družba skupine („glavni davčni zavezanec“) rezidentka za davčne namene. V tej direktivi morajo biti določena tudi postopkovna pravila za upravljanje sistema. Zagotovljen mora biti tudi mehanizem predhodnega odločanja. Postopek revizije začne in ga usklajuje glavni davčni organ, vendar lahko začetek postopka revizije zahtevajo organi katere koli države članice, v kateri je član skupine zavezan za plačilo davka. Pristojni organ države članice, v kateri je član skupine rezident ali ima poslovno enoto, lahko pred sodišči države članice glavnega davčnega organa izpodbija odločitev glavnega davčnega organa glede obvestila o izbiri ali spremenjene odmere. Spore med davčnimi zavezanci in davčnimi organi obravnava upravni organ, ki je pristojen za obravnavo pritožb na prvi stopnji v skladu z zakonodajo države članice glavnega davčnega organa. Sprememba 19 Predlog direktive Uvodna izjava 23 a (novo) (23a)  Komisija bi morala vzpostaviti nov forum o CCCTB, podoben Skupnemu forumu za transferne cene, na katerega lahko podjetja in države članice naslovijo vprašanja in spore, povezane s CCCTB. Takšen forum bi moral biti sposoben dajati smernice za podjetja in države članice. Sprememba 20 Predlog direktive Uvodna izjava 27 a (novo) (27a)  Ta direktiva vsebuje povsem nov pristop k obravnavi bistvene sestavine obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Komisija bi zato morala opraviti podrobno analizo in neodvisno oceno takoj, ko se bo to izplačalo. Zaradi cikla uporabe in izvajanja obdavčitve dohodkov pravnih oseb analize in ocene ne bi smeli opraviti pred iztekom petih let po začetku veljavnosti te direktive. Ocena in analiza Komisije bi morali vključevati preučitev naslednjega: neobvezna narava CCCTB, omejitev usklajevanja na davčno osnovo, porazdelitvena formula, uporabnost sistema za MSP ter učinek na davčne prihodke držav članic. Sprememba 21 Predlog direktive Člen 6 a (novo) Člen 6a Evropske družbe in evropske zadruge Upravičene evropske družbe in evropske zadruge, kot so navedene v točkah (a) in (b) Priloge I, od ...* veljajo za družbe, ki so se odločile za izvajanje te direktive. * Prvi dan meseca po izteku dveh let od datuma uporabe te direktive. Sprememba 22 Predlog direktive Člen 6 b (novo) Člen 6b Uporaba za druge upravičene družbe Upravičene družbe, ki niso mikro, mala in srednje velika podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES, uporabljajo to direktivo od ...* . * Prvi dan meseca po izteku petih let od datuma uporabe te direktive. Sprememba 23 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 Odbitni izdatki vključujejo vse stroške prodaje in stroške brez odbitnega davka na dodano vrednost, ki jih ima davčni zavezanec zaradi pridobitve ali zavarovanja dohodka, vključno s stroški raziskav in razvoja ter stroški, ki nastanejo pri zbiranju lastniškega kapitala ali nastanku dolga za namene poslovanja. Odbitni izdatki vključujejo vse stroške prodaje in stroške brez odbitnega davka na dodano vrednost, ki jih ima davčni zavezanec zaradi pridobitve ali zavarovanja dohodka, vključno s stroški raziskav in razvoja ter stroški, ki nastanejo pri zbiranju lastniškega kapitala ali nastanku dolga za namene poslovanja. Tekoči stroški, povezani z varovanjem okolja in zmanjšanjem emisij ogljika, se prav tako obravnavajo kot odbitni izdatki. Sprememba 24 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 1 – točka j (j) davki iz Priloge III, z izjemo trošarin, uvedenih za energetske proizvode, alkohol in alkoholne pijače ter predelan tobak. (j) davki iz Priloge III. Sprememba 25 Predlog direktive Člen 30 – točka c (c) tehnične rezervacije zavarovalnic, določene v skladu z Direktivo 91/674/EGS, so z izjemo izravnalnih rezervacij odbitne. Država članica lahko določi odbitek izravnalnih rezervacij. V primeru skupine se lahko vsak takšen odbitek izravnalnih rezervacij uporabi za porazdeljeni delež članov skupine, ki so rezidenti ali imajo poslovno enoto v tej državi članici. Odbiti zneski se pregledajo in prilagodijo ob koncu vsakega davčnega leta. Pri izračunu davčne osnove v naslednjih letih je treba upoštevati že odbite zneske. (c) tehnične rezervacije zavarovalnic, določene v skladu z Direktivo 91/674/EGS, so z izjemo izravnalnih rezervacij odbitne. Država članica, ki se na podlagi člena 62 Direktive 91/674/EGS v okviru gospodarskega prava uvede zahtevo po oblikovanju izravnalnih rezervacij, mora tudi določiti, da so takšne rezervacije odbitne. V primeru skupine se lahko vsak takšen odbitek izravnalnih rezervacij uporabi za porazdeljeni delež članov skupine, ki so rezidenti ali imajo poslovno enoto v tej državi članici. Odbiti zneski se pregledajo in prilagodijo ob koncu vsakega davčnega leta. Pri izračunu davčne osnove v naslednjih letih je treba upoštevati že odbite zneske. Sprememba 26 Predlog direktive Člen 48 Kadar izgube davčnega zavezanca nastanejo pred odločitvijo za sistem iz te direktive in bi lahko bile v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo prenesene, vendar še niso bile pobotane z obdavčljivim dobičkom, se lahko navedene izgube odbijejo od davčne osnove v obsegu, ki je določen z navedeno nacionalno zakonodajo. Kadar izgube davčnega zavezanca nastanejo pred odločitvijo za sistem iz te direktive in bi lahko bile v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo prenesene, vendar še niso bile pobotane z obdavčljivim dobičkom, se lahko navedene izgube odbijejo od dela davčne osnove, obdavčene v državi članici na podlagi prej veljavne nacionalne zakonodaje, v obsegu, ki je določen z navedeno nacionalno zakonodajo. Sprememba 27 Predlog direktive Člen 73 – odstavek 1 – točka a (a) davek od dobička v skladu s splošno ureditvijo v zadevni tretji državi po zakonski stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 40 % povprečne zakonske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki se uporablja v državah članicah; (a) davek od dobička v skladu s splošno ureditvijo v zadevni tretji državi po zakonski stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 70 % povprečne zakonske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki se uporablja v državah članicah; Sprememba 28 Predlog direktive Člen 80 – odstavek 1 Lažne transakcije, izvršene izključno z namenom izogibanja obdavčitvi, se pri izračunu davčne osnove ne upoštevajo. Lažne transakcije, izvršene predvsem z namenom izogibanja obdavčitvi, se pri izračunu davčne osnove ne upoštevajo. Sprememba 29 Predlog direktive Člen 82 – odstavek 1 – točka b (b) v skladu s splošno ureditvijo v tretji državi je dobiček obdavčen po zakonski stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 40 % povprečne zakonske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki se uporablja v državah članicah, ali za subjekt velja posebna ureditev, ki omogoča znatno nižjo obdavčitev kot splošna ureditev; (b) v skladu s splošno ureditvijo v tretji državi je dobiček obdavčen po zakonski stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 70 % povprečne zakonske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki se uporablja v državah članicah, ali za subjekt velja posebna ureditev, ki omogoča znatno nižjo obdavčitev kot splošna ureditev; Sprememba 30 Predlog direktive Člen 86 – odstavek 1 – uvodni del 1.  Konsolidirana davčna osnova se vsako davčno leto razdeli med člane skupine na podlagi formule za porazdelitev. Pri določitvi porazdeljenega deleža člana skupine A je formula naslednja, pri čemer so faktorji prodaje, dela in sredstev enako ponderirani: 1.  Konsolidirana davčna osnova se vsako davčno leto razdeli med člane skupine na podlagi formule za porazdelitev. Pri določitvi porazdeljenega deleža člana skupine A je formula naslednja, pri čemer so zajeti faktorji prodaje, dela in sredstev: Sprememba 31 Predlog direktive Člen 86 – odstavek 1 – enačba Sprememba 32 Predlog direktive Člen 110 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Komisija v sodelovanju z davčnimi upravami držav članic pripravi enoten obrazec za davčno napoved. Sprememba 33 Predlog direktive Člen 122 – odstavek 1 – pododstavek 1 1.  Glavni davčni organ lahko začne in usklajuje revizije za člane skupine. Revizija se lahko začne izvajati tudi na zahtevo pristojnega organa. 1.  Glavni davčni organ lahko začne in usklajuje revizije za člane skupine. Revizija se lahko začne izvajati tudi na zahtevo pristojnega organa v državi članici, v kateri ima član skupine sedež. Sprememba 34 Predlog direktive Člen 123 a (novo) Člen 123a Forum o CCCTB Komisija vzpostavi forum o CCCTB na katerega lahko družbe in države članice naslovijo vprašanja in spore, povezane s CCCTB. Ta forum zagotovi smernice za družbe in države članice. Sprememba 35 Predlog direktive Člen 130 Komisija obvesti Evropski parlament o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom ali o preklicu pooblastila s strani Sveta. Komisija obvesti Evropski parlament o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom ali o preklicu pooblastila s strani Sveta. Člani pristojnega odbora Evropskega parlamenta bi morali biti obveščen o vsaki prihodnji oceni instrumenta. Sprememba 36 Predlog direktive Člen 132 a (novo) Člen 132a MSP, ki poslujejo čezmejno Komisija do ...* pripravi orodje, ki MSP, ki poslujejo čezmejno, omogoča, da se prostovoljno vključijo v sistem CCCTB. * Prvi dan meseca po izteku dveh let od začetka veljavnosti te direktive. Sprememba 37 Predlog direktive Člen 133 Pet let po začetku veljavnosti te direktive Komisija pregleda njeno uporabo in poroča Svetu o izvajanju te direktive. Poročilo vsebuje zlasti analizo učinka mehanizma iz poglavja XVI te direktive na razporeditev davčnih osnov med države članice. Pet let po začetku veljavnosti te direktive Komisija do ...* pregleda uporabo te direktive in poroča Evropskemu parlamentuin Svetu o izvajanju direktive. Poročilo med drugim vsebuje analizo, ki temelji na neodvisni oceni: (a) učinka mehanizma iz poglavja XVI na razporeditev davčnih osnov med države članice in učinka na njihove davčne prihodke; (b) uporabe in uporabnosti te direktive za MSP; (c) prednosti in slabosti določitve sistema kot obveznega za MSP; (d) socialno-ekonomske posledice te direktive, vključno z učinkom na globalno delovanje družb in konkurenčnost upravičenih in neupravičenih družb; (e) učinka na pošteno in pravično pobiranje davkov v državah članicah; (f) prednosti in slabosti uvedbe minimalnih davčnih stopenj. Kadar je primerno, Komisija pripravi predlog za spremembo te direktive najpozneje do leta 2020. Komisija do ...** Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o možnih posledicah te direktive za notranji trg, s posebnim poudarkom na možnem izkrivljanju konkurence med družbami, za katere velja ureditev iz te direktive, in tistimi, ki ne izpolnjujejo konsolidacijskih meril. * Prvi dan meseca po izteku petih let od začetka veljavnosti te direktive. ** Prvi dan meseca po izteku dveh let od začetka veljavnosti te direktive. Sprememba 38 Predlog direktive Priloga 3 –naslov 5 – točka 4 Versicherungsteuer črtano

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2012 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (COM(2011)0169 – C7-0105/2011 – 2011/0092(CNS))

P7_TA(2012)0136 A7-0052/2012

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2011)0169),

–  ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0105/2011),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki so jih v okviru Protokola št. 2 oblikovali bolgarski parlament ter španski Kongres in Senat, v katerih ugotavljajo, da se osnutek zakonodajnega akta ne sklada z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0052/2012),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog direktive Uvodna izjava 1 (1)  Direktiva Sveta 2003/96/ES je bila sprejeta, da bi se zagotovilo pravilno delovanje notranjega trga v zvezi z obdavčitvijo energentov in električne energije. V skladu s členom 6 Pogodbe so zahteve glede varstva okolja vključene med pogoje Direktive, predvsem v luči Kjotskega protokola. (1)  Direktiva Sveta 2003/96/ES je bila sprejeta, da bi se zagotovilo pravilno delovanje notranjega trga v zvezi z obdavčitvijo energentov in električne energije. V skladu s členom 11 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) so zahteve glede varstva okolja vključene med pogoje Direktive, predvsem v luči Kjotskega protokola. V skladu s členom 9 PDEU se ugotavlja, ali se zadostno upošteva varovanje človekovega zdravja, na primer v kontekstu onesnaževanja zraka. Sprememba 2 Predlog direktive Uvodna izjava 1 a (novo) (1a)  Pri tako obširnem in bistvenem vprašanju, kot je obdavčitev energije v Uniji, ni mogoče upoštevati zgolj zahtev podnebne in okoljske politike, pa naj bodo še tako nujne. Za Unijo so cilji energetske in industrijske politike prav tako pomembni. Da bi notranji trg na področju energije deloval ustrezno in učinkovito, je treba vse pobude in zakonodajo Unije, povezane s tem področjem, stalno in skrbno usklajevati. Predlogi sprememb k Direktivi 2003/96/ES bi morali biti skladni z drugimi politikami, povezanimi z energijo, obenem pa bi morale biti te politike ustrezno prilagojene okviru za obdavčitev energije. Odločno bi bilo treba obravnavati predvsem obstoječe težave v sistemu Unije za trgovanje z emisijami po Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti, da bo sistem učinkovito deloval. Kakršna koli neskladnost bi namreč ovirala uresničevanje dolgoročnih ciljev Unije glede doseganja pametne, trajnostne in vključujoče rasti. UL L 275, 25.10.2003, str. 32. Sprememba 3 Predlog direktive Uvodna izjava 2 (2)  Treba je zagotoviti neprekinjeno pravilno delovanje notranjega trga v okviru novih zahtev, ki se nanašajo na omejevanje podnebnih sprememb, uporabo obnovljivih energetskih virov in varčevanje z energijo, kot potrjujejo sklepi predsedstva Evropskega Sveta z dne 8. in 9. marca 2007 ter 11. in 12. decembra 2008. (2)   Zagotoviti bi bilo treba najboljše možno delovanje notranjega trga v okviru novih zahtev, ki se nanašajo na omejevanje podnebnih sprememb, uporabo obnovljivih virov energije in varčevanje z energijo, kot potrjujejo sklepi predsedstva Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007 ter 11. in 12. decembra 2008. Zato bi bilo treba zagotoviti dosledno obravnavo energetskih virov iz Direktive 2003/96/ES, da bi se vzpostavili enaki pogoji za porabnike energije ne glede na energetski vir, ki ga uporabljajo. Sprememba 4 Predlog direktive Uvodna izjava 2 a (novo) (2a)  Obdavčitev energentov bi morala biti tehnološko nevtralna, da bi tako omogočili razvoj novih tehnologij. Sprememba 5 Predlog direktive Uvodna izjava 3 (3)  Obdavčitev emisij CO2 je za države članice lahko stroškovno učinkovito sredstvo, s katerim lahko dosežejo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki je potrebno v skladu z Odločbo 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, in sicer pri virih, ki niso zajeti s sistemom Unije v okviru Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/16/ES. Zaradi potencialne vloge obdavčitve CO2 so za pravilno delovanje notranjega trga potrebni skupni predpisi o navedeni obdavčitvi. (3)  Obdavčitev emisij CO2 je za države članice v splošnem stroškovno učinkovito sredstvo, s katerim lahko dosežejo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki je potrebno v skladu z Odločbo 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, in sicer pri virih, ki niso zajeti s sistemom Unije v okviru Direktive 2003/87/ES. Zaradi trenutne in potencialne vloge obdavčitve CO2 so za pravilno delovanje notranjega trga potrebni skupni predpisi o navedeni obdavčitvi. Sprememba 6 Predlog direktive Uvodna izjava 4 a (novo) (4a)  Obdavčitev energije ne sme zajemati energetske predelave odpadkov, zlasti pa ne uporabe odpadkov kot nadomestnega goriva, ker je namen Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih1 proizvajalce in imetnike odpadkov poziva, naj odpadke odstranjujejo na način, ki je energetsko kar najbolj učinkovit in gospodaren z viri, ter daje prednost energetski predelavi pred odstranjevanjem. 1 UL L 312, 22.11.2008, str. 3. Sprememba 7 Predlog direktive Uvodna izjava 4 b (novo) (4b)  Države članice bi morale tudi ohraniti pravico, da uporabijo nižjo raven splošne obdavčitve porabe energije, vključno s stopnjo nič, za porabo energentov in električne energije, ki se uporabljajo pri kmetijskih, vrtnarskih ali ribogojniških dejavnostih ter v gozdarstvu. Sprememba 8 Predlog direktive Uvodna izjava 5 (5)  Zato je treba zagotoviti, da bo obdavčitev energije sestavljena iz dveh elementov, obdavčitve CO2 in splošne obdavčitve porabe energije. Da bi se obdavčitev energije prilagodila delovanju sistema Unije v okviru Direktive 2003/87/ES, je treba od držav članic zahtevati, da jasno ločijo med navedenima dvema elementoma. S tem bi se omogočila tudi jasna obravnava goriv, ki bodisi so biomasa ali ki so pridobljena iz biomase. (5)  Zato bi bilo treba zagotoviti, da bo obdavčitev energije sestavljena iz dveh elementov, obdavčitve CO2 in splošne obdavčitve porabe energije. Da bi se obdavčitev energije prilagodila delovanju sistema Unije v okviru Direktive 2003/87/ES, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da jasno ločijo med navedenima dvema elementoma. S tem bi se omogočila tudi jasna obravnava goriv, ki bodisi so biomasa ali ki so pridobljena iz biomase, glede na prednosti, ki jih ponujajo kot obnovljiv vir energije, ki je poceni in skoraj nevtralen, kar zadeva toplogredne pline, pod pogojem, da izpolnjujejo trajnostna merila iz člena 17 Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Komisija mora Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, v katerem preučuje, ali je treba v okvir cilja varovanja človekovega zdravja poleg emisij CO2 vključiti tudi emisije drugih škodljivih plinov. 1 UL L 140,5.6.2009, str. 16. Sprememba 9 Predlog direktive Uvodna izjava 6 (6)  Vsakega izmed teh elementov je treba izračunati na podlagi objektivnih meril, ki omogočajo enako obravnavo različnih energetskih virov. Pri obdavčitvi CO2 se je treba sklicevati na emisije CO2, ki jih povzroča uporaba vsakega zadevnega energenta, in pri tem uporabiti faktorje emisije CO2, določene v Odločbi Komisije 2007/589/ES z dne 18. julija 2007 o določitvi smernic za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Pri splošni obdavčitvi porabe energije se je treba sklicevati na energijsko vsebnost različnih energentov in električne energije, kot je navedeno v Direktivi 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS. V tem okviru je treba upoštevati okoljske koristi biomase ali proizvodov, pridobljenih iz biomase. Ti proizvodi morajo biti obdavčeni na podlagi faktorjev emisije CO2, določenih v Odločbi 2007/589/ES za biomaso ali proizvode, pridobljene iz biomase, ter njihove energijske vsebnosti, kot je opredeljeno v Prilogi III Direktive 2009/28/ES. Biogoriva in tekoča biogoriva, opredeljena v členu 2(h) in (i) Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, so daleč najpomembnejša zadevna kategorija. Ker so okoljske prednosti teh proizvodov različne, odvisno od tega, ali se skladajo s trajnostnimi merili iz člena 17 navedene Direktive, bi se morale specifične referenčne vrednosti za biomaso in proizvode, pridobljene iz biomase, uporabljati le, kadar so izpolnjena ta merila. (6)  Vsakega izmed teh elementov bi bilo treba izračunati na podlagi objektivnih meril, ki omogočajo enako obravnavo različnih energetskih virov. Pri obdavčitvi CO2bi se bilo treba sklicevati na emisije CO2, ki jih povzroča uporaba vsakega zadevnega energenta, in pri tem uporabiti faktorje emisije CO2, določene v Odločbi Komisije 2007/589/ES z dne 18. julija 2007 o določitvi smernic za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov v skladu z Direktivo 2003/87/ES. Pri splošni obdavčitvi porabe energije bi se bilo treba sklicevati na energijsko vsebnost različnih energentov in električne energije, kot je navedeno v Direktivi 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah. V tem okviru bi bilo treba upoštevati okoljske koristi biomase ali proizvodov, pridobljenih iz biomase. Ti proizvodi bi morali biti obdavčeni na podlagi faktorjev emisije CO2, določenih v Odločbi 2007/589/ES za biomaso ali proizvode, pridobljene iz biomase, ter njihove energijske vsebnosti, kot je opredeljeno v Prilogi III Direktive 2009/28/ES. Biogoriva in tekoča biogoriva, opredeljena v členu 2(h) in (i) Direktive 2009/28/ES, so daleč najpomembnejša zadevna kategorija. Ker so okoljske prednosti teh proizvodov različne, odvisno od tega, ali se skladajo s trajnostnimi merili iz člena 17 navedene Direktive, bi se morale specifične referenčne vrednosti za biomaso in proizvode, pridobljene iz biomase, uporabljati le, kadar so izpolnjena ta merila. Takoj ko bodo v Direktivi 2009/28/ES določena trajnostna merila za proizvode iz biomase, ki niso biogorivo ali tekoče biogorivo, bi bilo treba te specifične referenčne vrednosti uporabiti za proizvode iz biomase, ki niso biogoriva, le če so skladni z zgoraj navedenimi merili. Sprememba 10 Predlog direktive Uvodna izjava 7 (7)  Obdavčitev CO2je treba prilagoditi učinku Direktive 2003/87/ES, da bi ga ustrezno dopolnjevala. Navedena obdavčitev se mora uporabljati za vse oblike uporabe energentov – tudi za druge namene razen ogrevanja –, ki povzročajo emisije CO2 v napravah v smislu navedene direktive pod pogojem, da zadevna naprava ni vključena v sistem trgovanja z emisijami v okviru navedene direktive. Ker pa skupna uporaba obeh instrumentov ne bi dovoljevala zmanjšanj emisij, ki bi bila na splošno večja od zmanjšanj, doseženih v okviru samega sistema za trgovanje z emisijami, temveč bi samo povečala skupni strošek teh zmanjšanj, se obdavčitev CO2 ne sme uporabljati za porabo v napravah, ki so vključene v sistem Unije. (7)  Obdavčitev CO2bi bilo treba prilagoditi učinku Direktive 2003/87/ES, da bi ga ustrezno dopolnjevala. Navedeno obdavčitev bi bilo treba uporabljati za vse oblike uporabe energentov – tudi za druge namene razen ogrevanja –, ki povzročajo emisije CO2 v napravah v smislu navedene direktive pod pogojem, da zadevna naprava ni vključena v sistem trgovanja z emisijami v okviru navedene direktive. Ker pa skupna uporaba obeh instrumentov ne bi dovoljevala zmanjšanj emisij, ki bi bila na splošno večja od zmanjšanj, doseženih v okviru samega sistema za trgovanje z emisijami, temveč bi samo povečala skupni strošek teh zmanjšanj, se obdavčitev CO2 ne sme uporabljati za neposredno ali posredno porabo v napravah, ki so vključene v sistem Unije. Dvojna obremenitev v obliki dvojnega obdavčevanja in podvajanja predpisov bi povzročila izkrivljanje konkurence, zato jo je treba izključiti. Sprememba 51 Predlog direktive Uvodna izjava 8 (8)  V interesu davčne nevtralnosti se morajo za vsak element obdavčitve uporabljati iste najnižje ravni obdavčitve vseh energentov, danih v določeno uporabo. Ko se torej predpišejo enake najnižje ravni obdavčitve, morajo države članice tudi zaradi davčne nevtralnosti zagotoviti enake ravni nacionalne obdavčitve za vse zadevne proizvode. Kjer je to potrebno, je treba za namene poenotenja teh ravni določiti prehodna obdobja. črtano Sprememba 12 Predlog direktive Uvodna izjava 11 (11)  Zagotoviti je treba, da bodo najnižje ravni obdavčitve ohranile svoj želen učinek. Ker obdavčitev CO2 dopolnjuje delovanje Direktive 2003/87/ES, je treba tržno ceno pravic do emisije pozorno spremljati v rednih pregledih Direktive, kar je dolžnost Komisije. Najnižje ravni splošne obdavčitve porabe energije je treba redno samodejno usklajevati, da bi se upošteval razvoj njihove prave vrednosti in s tem ohranila trenutna raven uskladitve stopnje; da bi se zmanjšalo nihanje, ki je posledica cen energije in hrane, je treba to usklajevanje opraviti na podlagi sprememb v vseevropskem usklajenem indeksu potrošniških cen z izjemo energije in nepredelane hrane, ki ga je objavil Eurostat. (11)  Zagotoviti bi bilo treba, da bodo najnižje ravni obdavčitve ohranile svoj želen učinek. Najnižje ravni splošne obdavčitve porabe energije bi bilo zato treba redno pregledovati. Sprememba 13 Predlog direktive Uvodna izjava 11 a (novo) (11a)  Glede na zapleteno naravo zahtev, ki naj bi jih izpolnjevala elementa novega sistema, tj. obdavčitev energije in obdavčitev CO2, bi bilo treba na vseh ravneh določiti jasna pravila, ki zagotavljajo obvladljivost upravljanja in so v interesu vseh potrošnikov pregledna in razumljiva. Sprememba 14 Predlog direktive Uvodna izjava 12 (12)  Na področju pogonskih goriv ugodnejša najnižja raven obdavčitve, ki velja za plinsko olje, tj. proizvod, katerega večji del je bil prvotno dan v poslovno uporabo in s tem tradicionalno obdavčen po nižji ravni, ustvarja učinek izkrivljanja v zvezi z bencinom, njegovim glavnim konkurenčnim gorivom. Člen 7 Direktive 2003/96/ES zato opredeljuje prve korake za postopno uskladitev z najnižjo ravnjo obdavčitve, ki velja za bencin. To uskladitev je treba dokončati in postopoma ustvariti razmere, v katerih bosta plinsko olje in bencin obdavčena na isti ravni. črtano Sprememba 15 Predlog direktive Uvodna izjava 12 a (novo) (12a)  Uvedba nove davčne strukture je povezana s povišanjem stopnje obdavčitve plinsko olje, da bi jo uskladili s stopnjo obdavčitve bencina. To lahko postavi pod vprašaj tako odločitev v okviru industrijske politike avtomobilske industrije Unije, da se bo osredotočila na čiste in energetsko učinkovite konvencionalne motorje z notranjim zgorevanjem, kot tudi doseganje ciljev Unije glede zmanjševanja emisij CO2, saj je mogoče določene mejne vrednosti CO2 doseči le z ustreznim deležem vozil z plinskim oljem. V zvezi s tem bi bilo treba sprejeti ustrezne prožne ukrepe za zagotovitev, da ne bi bila ogrožena konkurenčnost avtomobilskega sektorja in uspeh strategije za zmanjšanje emisij CO2 v tem sektorju. Prometne davke, davke ob registraciji vozila in letne davke na lastništvo avtomobila bi bilo treba uskladiti in jih dosledno določati le na podlagi emisij CO2 iz vozil. Sprememba 17 Predlog direktive Uvodna izjava 14 (14)  Obstaja tudi potreba po omejitvi morebitnega vpliva obdavčitve CO2 na stroške sektorjev ali podsektorjev, ki naj bi bili izpostavljeni velikemu tveganju premestitve emisij CO2 v smislu člena 10a(13) Direktive 2003/87/ES. V skladu s tem je treba opredeliti ustrezne prehodne ukrepe, ki pa morajo ohraniti tudi okoljsko učinkovitost obdavčitve CO2. (14)  Obstaja tudi potreba po omejitvi morebitnega vpliva nove davčne strukture na stroške sektorjev ali podsektorjev, ki naj bi bili izpostavljeni velikemu tveganju selitve virov CO2. V skladu s tem bi bilo treba opredeliti ustrezne ukrepe, ki pa morajo ohraniti tudi okoljsko učinkovitost obdavčitve CO2. Sprememba 18 Predlog direktive Uvodna izjava 14 a (novo) (14a)  Kakršno koli prestrukturiranje obdavčitve energije bi moralo zagotoviti, da sektorji, ki niso vključeni v sistem za trgovanje z emisijami po Direktivi 2003/87/ES, niso v slabšem položaju kot sektorji, ki so vključena v ta sistem. Sprememba 19 Predlog direktive Uvodna izjava 15 (15)  Člen 5 Direktive 2003/96/ES v nekaterih primerih dovoljuje uporabo diferenciranih ravni obdavčitve. Da pa bi se zagotovila skladnost signala cene CO2, je treba možnost držav članic za diferenciacijo nacionalnih ravni omejiti na splošno obdavčitev porabe energije. Poleg tega možnost uporabe nižje ravni obdavčitve za pogonsko gorivo, ki ga uporabljajo taksiji, ni več združljiva s ciljem politik, ki spodbujajo nadomestna goriva in energetske nosilce ter uporabo čistejših vozil v mestnem prometu, zato jo je treba odstraniti. (15)  Člen 5 Direktive 2003/96/ES v nekaterih primerih dovoljuje uporabo diferenciranih ravni obdavčitve. Da pa bi se zagotovila skladnost signala cene CO2, bi bilo treba možnost držav članic za diferenciacijo nacionalnih ravni omejiti na splošno obdavčitev porabe energije. Poleg tega možnost uporabe nižje ravni obdavčitve za pogonsko gorivo na osnovi nafte, ki ga uporabljajo taksiji, ni več združljiva s ciljem politik, ki spodbujajo nadomestna goriva in energetske nosilce ter uporabo čistejših vozil v mestnem prometu, zato bi jo bilo treba odpraviti. Sprememba 20 Predlog direktive Uvodna izjava 16 a (novo) (16a)  Ker je uvedba električnih in hibridnih vozil ključna za zmanjševanje odvisnosti od neobnovljivih goriv v prometnem sektorju, bi morale imeti države članice možnost, da električno energijo za polnjenje teh vozil za omejeno obdobje izvzamejo iz obdavčitve ali zanjo uporabljajo znižano davčno stopnjo. Sprememba 21 Predlog direktive Uvodna izjava 17 (17)  Izjeme ali zmanjšanja v korist gospodinjstev in dobrodelnih organizacij lahko tvorijo del socialnih ukrepov, ki jih opredelijo države članice. Možnost uporabe takšnih izjem ali zmanjšanj se mora za namen enake obravnave energetskih virov razširiti na vse energente, ki se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje in električna energija. Da bi bil njihov vpliv na notranji trg še naprej omejen, se morajo takšne izjeme in zmanjšanja uporabljati samo za neposlovne dejavnosti. (17)  Izjeme ali zmanjšanja v korist gospodinjstev in dobrodelnih organizacij preprečujejo pošiljanje pravega cenovnega signala in tako odpravljajo pomembno spodbudo za zmanjšanje stroškov za energijo in njene porabe. Možnost uporabe takšnih izjem ali zmanjšanj iz Direktive 2003/96/ES bi bilo zato treba zelo postopoma odpraviti. V državah članicah, kjer to vpliva na cene energije, morajo gospodinjstva z nizkimi dohodki in dobrodelne organizacije prejeti nadomestilo prek zanesljivih in celostnih socialnih ukrepov. Sprememba 22 Predlog direktive Uvodna izjava 18 (18)  V primeru utekočinjenega naftnega plina in zemeljskega plina, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, ugodnosti v obliki nižjih najmanjših stopenj splošne obdavčitve porabe goriva ali možnost izvzetja navedenih energentov iz obdavčitve niso več upravičene, predvsem če se upošteva potreba po povečanju tržnega deleža obnovljivih energetskih virov, zato jih je treba srednjeročno odstraniti. (18)  V primeru utekočinjenega naftnega plina in zemeljskega plina, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, ugodnosti v obliki nižjih najmanjših stopenj splošne obdavčitve porabe goriva ali možnost izvzetja navedenih energentov iz obdavčitve dolgoročno niso upravičene in bi jih zato bilo treba odstraniti, predvsem če se upošteva potreba, da morajo biti obnovljivi energetski viri zmožni povečati svoj tržni delež. Ker pa imata utekočinjeni naftni plin in zemeljski plin manj škodljiv učinek na okolje kot druga fosilna goriva in ker bi lahko njihova infrastruktura za distribucijo prispevala k uvedbi obnovljivih nadomestnih goriv, bi bilo treba ugodnosti odpraviti postopoma. Sprememba 24 Predlog direktive Uvodna izjava 20 (20)  Člen 15(3) Direktive 2003/96/ES državam članicam dovoljuje, da za kmetijske, vrtnarske in ribogojniške dejavnosti ter gozdarstvo uporabijo ne samo določbe, ki na splošno veljajo za podjetja, temveč tudi nižjo raven obdavčitve, vključno s stopnjo nič. Preučitev navedene možnosti je razkrila, da bi bila ohranitev te ravni pri splošni obdavčitvi porabe energije v nasprotju s širšimi cilji politike Unije, razen če bi bila povezana z ravnjo, ki zagotavlja napredek na področju energetske učinkovitosti. Kar zadeva obdavčitev CO2, je treba obravnavo zadevnih sektorjev uskladiti s pravili, ki se uporabljajo za industrijske sektorje. (20)  Člen 15(3) Direktive 2003/96/ES državam članicam dovoljuje, da za kmetijske, vrtnarske in ribogojniške dejavnosti ter gozdarstvo uporabijo ne samo določbe, ki na splošno veljajo za podjetja, temveč tudi nižjo raven obdavčitve, vključno s stopnjo nič, da bi zagotovile ekonomsko vzdržnost teh sektorjev, ki so že obremenjeni s strogimi socialnimi, fitosanitarnimi in okoljskimi zahtevami, kar ni ustrezno nadomeščeno na trgu. Kljub temu je preučitev navedene možnosti razkrila, da bi bila ohranitev te ravni pri splošni obdavčitvi porabe energije v nasprotju s širšimi cilji politike Unije, razen če bi bila povezana z ravnjo, ki zagotavlja napredek na področju energetske učinkovitosti, obenem pa bi srednjeročno povzročila zmanjšanje fiksnih stroškov proizvodnje v teh sektorjih. Ta napredek na področju energetske učinkovitosti bi bilo treba razumeti v dovolj dolgem obdobju, poleg tega pa bi ga bilo treba vključiti v načrtovanje in nadzor javnih organov. Države članice bi morale operaterjem v teh sektorjih zagotoviti tehnična navodila, če se za nižjo raven obdavčitve uvedejo dodatne zahteve za energetsko učinkovitost. Kar zadeva obdavčitev CO2, bi bilo treba pri obravnavi zadevnih sektorjev upoštevati zmogljivost zajemanja in skladiščenja ogljika ter tveganje selitve virov ogljika za vsak zadevni sektor in podsektor, pa tudi morebiten učinek na njegovo produktivnost in vzdržnost. Sektor, ki proizvaja biomaso z visokim potencialom zajemanja ogljika, bi moral biti izjema. Bistveno je, da se v regijah z izjemno zmogljivostjo proizvajanja energije iz obnovljivih virov spodbuja energetska neodvisnost njihovih kmetijskih in živinorejskih dejavnosti. Sprememba 25 Predlog direktive Uvodna izjava 21 (21)  Splošna pravila, ki jih uvaja ta direktiva, upoštevajo značilnosti goriv, ki bodisi so biomasa ali so pridobljena iz biomase in ki so skladna s trajnostnimi merili, določenimi v členu 17 Direktive 2009/28/ES, ob upoštevanju tako njihovega prispevka k ravnovesju CO2 kot tudi nižje energijske vsebnosti na količinsko enoto v primerjavi z nekaterimi konkurenčnimi fosilnimi gorivi. Zato je treba določbe iz Direktive 2003/96/ES, ki omogočajo zmanjšanja ali izjeme za navedena goriva, srednjeročno odstraniti. V vmesnem obdobju je treba zagotoviti, da se bodo te določbe uporabljale v skladu s splošnimi pravili, ki jih ta direktiva uvaja. Pri biogorivih in tekočih biogorivih, opredeljenih v členu 2(h) in (i) Direktive 2009/28/ES, naj bi zato države članice uporabljale dodatne davčne ugodnosti le, če izpolnjujejo trajnostna merila iz člena 17 navedene direktive. (21)  Splošna pravila, ki jih uvaja ta direktiva, upoštevajo značilnosti goriv, ki bodisi so biomasa ali so pridobljena iz biomase in ki so skladna s trajnostnimi merili, določenimi v členu 17 Direktive 2009/28/ES, ob upoštevanju tako njihovega prispevka k ravnovesju CO2 kot tudi nižje energijske vsebnosti na količinsko enoto v primerjavi z nekaterimi konkurenčnimi fosilnimi gorivi. Zato je treba določbe iz Direktive 2003/96/ES, ki omogočajo zmanjšanja ali izjeme za navedena goriva, srednjeročno odstraniti. V vmesnem obdobju bi bilo treba zagotoviti, da se bodo te določbe uporabljale v skladu s splošnimi pravili, ki jih ta direktiva uvaja. Pri biogorivih in tekočih biogorivih, opredeljenih v členu 2(h) in (i) Direktive 2009/28/ES, naj bi zato države članice uporabljale dodatne davčne ugodnosti le, če izpolnjujejo trajnostna merila iz člena 17 navedene direktive. Navedeni člen pomeni, da bo merilo trajnosti leta 2017 in 2018 postalo bolj omejevalno. Da bi izpolnili merilo, mora biti prihranek emisij toplogrednih plinov od 1. januarja 2017 najmanj 50-odstoten. Od 1. januarja 2018 bo moral biti prihranek najmanj 60-odstoten za proizvode, izdelane v obratih, kjer se je proizvodnja začela po 1. januarju 2017. Takoj ko bodo določena trajnostna merila za proizvode iz biomase, ki niso biogorivo ali tekoče biogorivo po Direktivi 2009/28/ES, bi morale za te proizvode veljati dodatne davčne ugodnosti, le če so skladni s temi novimi merili. Sprememba 26 Predlog direktive Uvodna izjava 28 (28)  Komisija mora vsakih pet let, prvič pa ob koncu leta 2015, poročati Svetu o uporabi te direktive, pri čemer mora predvsem preučiti najnižjo raven obdavčitve CO2 na podlagi razvoja tržne cene pravic do emisije v EU, vpliva inovacij in tehnoloških dosežkov in razlogov za izjeme in znižanja davkov, ki so določeni v tej direktivi, tudi za gorivo, ki se uporablja v zračnem in pomorskem prometu. Seznam sektorjev oziroma podsektorjev, v katerih obstaja po ocenah znatno tveganje premestitve emisij CO2, se mora redno pregledovati zlasti ob upoštevanju razpoložljivosti morebitnih novih dokazov. (28)  Komisija mora vsaka tri leta, prvič pa ob koncu leta 2015, poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive, pri čemer mora predvsem preučiti najnižje ravni splošne obdavčitve porabe energije, da bi zagotovili, da ohranijo predvideni učinek, najnižjo raven obdavčitve CO2 na podlagi razvoja tržne cene pravic do emisije v EU, vpliva inovacij in tehnoloških dosežkov, vpliva na škodljive ali pogojno škodljive emisije, ki niso CO2, in razlogov za izjeme in znižanja davkov, ki so določeni v tej direktivi, tudi za gorivo, ki se uporablja v zračnem in pomorskem prometu ter razvoj na področju uporabe biogoriva, zemeljskega plina in utekočinjenega naftnega plina v cestnem prometu. To poročilo bi moralo vključevati pregled obstoječih davčnih določb iz dvostranskih sporazumov o zračnem prometu. Poročilo bi moralo obravnavati tudi učinek na odločanje o prednostnih nalogah industrijske politike v evropski avtomobilski industriji. Seznam sektorjev oziroma podsektorjev, v katerih obstaja po ocenah znatno tveganje selitve virov CO2, se pripravi in redno pregleduje zlasti ob upoštevanju razpoložljivosti morebitnih novih dokazov. Sprememba 27 Predlog direktive Člen 1 – točka 1 Direktiva 2003/96/ES Člen 1 – odstavek 2 – pododstavek 2 Obdavčitev CO2 se izračuna v EUR/t emisij CO2 na podlagi sklicevanja na faktorje emisije CO2, določene v točki 11 Priloge I k Odločbi Komisije 2007/589/ES z dne 18. julija 2007 o določitvi smernic za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Faktorji emisije CO2, ki so v tej odločbi določeni za biomaso ali proizvode, pridobljene iz biomase, veljajo za biogoriva in tekoča biogoriva, opredeljena v členu 2(h) in (i) Direktive 2009/28/ES, samo pod pogojem, da je zadevni proizvod skladen s trajnostnimi merili, določenimi v členu 17 Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Kadar biogoriva in tekoča biogoriva niso skladna s temi merili, države članice uporabijo referenčen faktor emisije CO2 za enakovredno gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo, za katera so najnižje ravni obdavčitve določene v tej direktivi. Obdavčitev CO2 se izračuna v EUR/t emisij CO2 na podlagi sklicevanja na faktorje emisije CO2, določene v točki 11 Priloge I k Odločbi Komisije 2007/589/ES z dne 18. julija 2007 o določitvi smernic za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov v skladu z Direktivo 2003/87/ES. Faktorji emisije CO2, ki so v tej odločbi določeni za biomaso ali proizvode, pridobljene iz biomase, veljajo za biogoriva in tekoča biogoriva, opredeljena v členu 2(h) in (i) Direktive 2009/28/ES, samo pod pogojem, da je zadevni proizvod skladen s trajnostnimi merili, določenimi v členu 17 Direktive 2009/28/ES. Kadar biogoriva in tekoča biogoriva niso skladna s temi merili, države članice uporabijo referenčen faktor emisije CO2 za enakovredno gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo, za katera so najnižje ravni obdavčitve določene v tej direktivi. V skladu z Direktivo 2009/28/ES da bi izpolnili merila, je prihranek emisij toplogrednih plinov od 1. januarja 2017 najmanj 50-odstoten in od 1. januarja 2018 najmanj 60-odstoten za proizvode, izdelane v obratih, kjer se je proizvodnja začela na ali po 1. januarju 2017. Sprememba 28 Predlog direktive Člen 1 – točka 1 Direktiva 2003/96/ES Člen 1 – odstavek 4 4.  Če ni določeno drugače, se določbe iz te direktive uporabljajo tako za obdavčitev CO2- kot za splošno obdavčitev porabe energije. 4.  Če ni določeno drugače, se določbe iz te direktive uporabljajo tako za obdavčitev CO2- kot za splošno obdavčitev porabe energije. Ko so trajnostna merila za proizvode iz biomase, ki niso biogorivo ali tekoče biogorivo, določena v Direktivi 2009/28/ES, se referenčni faktorji emisije CO2 iz točke 11 Priloge I k Odločbi Komisije 2007/589/ES in neto kalorične referenčne vrednosti iz Priloge III k Direktivi 2009/28/ES uporabljajo za te proizvode iz biomase, le če izpolnjujejo ta merila trajnosti. Kadar taki proizvodi iz biomase niso skladni s temi merili trajnosti, države članice uporabijo referenčen faktor emisije CO2 za enakovredno gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo, za katera so najnižje ravni obdavčitve določene v tej direktivi. Sprememba 29 Predlog direktive Člen 1 – točka 2 – točka b Direktiva 2003/96/ES Člen 2 – odstavek 4 a (novo) 4a.  Države članice zagotovijo, da niti neposredna niti posredna uporaba energentov v napravah iz Direktive 2003/87/ES in niti neposredna niti posredna uporaba energentov v napravah, obdavčenih z nacionalnimi ukrepi za zmanjšanje emisij CO2, ni dvojno obdavčena ali da zanjo ne veljajo dvojni predpisi. Sprememba 30 Predlog direktive Člen 1 – točka 3 Direktiva 2003/96/ES Člen 3 – odstavek 1 – točka a a (novo) (aa) električno energijo, ki se uporablja za črpanje namakalne vode; Sprememba 31 Predlog direktive Člen 1 – točka 3 Direktiva 2003/96/ES Člen 3 – odstavek 1 – točka b – druga alinea – dvojno uporabo energentov – energetsko intenzivno industrijo in dvojno uporabo energentov Sprememba 32 Predlog direktive Člen 1 – točka 3 Direktiva 2003/96/ES Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 2 a (novo) – odpadke, ki se uporabljajo kot nadomestno gorivo ali odpadke, ki se toplotno predelajo v skladu s členom 3(15) in točko (R1) v Prilogi II k Direktivi 2008/98/ES. Sprememba 53 Predlog direktive Člen 1 – točka 4 – točka b Direktiva 2003/96/ES Člen 4 – odstavek 3 3.  Brez poseganja v izjeme, diferenciacije in zmanjšanja iz te direktive, države članice zagotovijo, da se v primeru, kadar so v Prilogi I v zvezi z določeno uporabo določene enake najnižje ravni obdavčitve, določijo enake ravni obdavčitve za proizvode, dane v navedeno uporabo. Brez poseganja v člen 15(1)(i) za pogonska goriva iz preglednice A Priloge I, se to uporablja od 1. januarja 2023. črtano V prvem pododstavku se vsaka uporaba, za katero je v preglednicah A, B oziroma C Priloge I opredeljena najnižja raven obdavčitve, šteje za eno samo uporabo. Sprememba 34 Predlog direktive Člen 1 – točka 4 – točka b Direktiva 2003/96/ES Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo) Za zemeljski plin in biometan, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, se lahko najnižja raven splošne obdavčitve porabe energije zviša šele po oceni izvajanja določil te direktive glede ravni obdavčitve zemeljskega plina v cestnem prometu, ki jo Komisija izvede do leta 2023. V oceni med drugim preuči napredek glede razpoložljivosti zemeljskega plina in biometana, rast omrežja polnilnih postaj v Uniji, tržni delež vozil na zemeljski plin v Uniji, inovacije in tehnološki razvoj biometana kot goriva za promet, ter dejansko vrednost najnižje ravni obdavčitve. Sprememba 35 Predlog direktive Člen 4 – točka 4 – točka b Direktiva 2003/96/ES Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 1 4.  Najnižje ravni splošne obdavčitve porabe energije, določene v tej direktivi, se prilagodijo vsaka tri leta z začetkom od 1. julija 2016, da bi se upoštevale spremembe v usklajenem indeksu potrošniških cen z izjemo energije in nepredelane hrane, ki ga je objavil Eurostat. Tako pridobljene najnižje ravni obdavčitve objavi Komisija v Uradnem listu Evropske unije. 4.  Najnižje ravni splošne obdavčitve porabe energije, določene v tej direktivi, se v skladu s členom 29 pregledajo vsaka tri leta, da se zagotovi ohranjanje želenih učinkov. Če Komisija presodi, da je to potrebno, oblikuje predloge za spremembo teh najnižjih ravni. Sprememba 36 Predlog direktive Člen 1 – točka 4 – točka b Direktiva 2003/96/ES Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 2 Najnižje ravni se prilagodijo samodejno s povečanjem ali zmanjšanjem osnovnega zneska v evrih glede na odstotek spremembe v navedenem indeksu v teku treh predhodnih koledarskih let. Če je sprememba v odstotkih od zadnje prilagoditve manjša od 0,5 %, se prilagoditev ne izvede. Najnižje ravni obdavčitve CO2, določene v tej direktivi, se vsaka tri leta od 1. julija 2016 uskladijo s povprečno tržno ceno emisijskih pravic v sistemu Unije za trgovanje z emisijami iz Direktive 2003/87/ES v obdobju 18 predhodnih mesecev Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 27, s katerim določi formulo, na podlagi katere se izračuna uskladitev. Sprememba 37 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka b Direktiva 2003/96/ES Člen 5 – alinea 3 – za naslednje uporabe: lokalni potniški promet (tudi taksije), zbiranje odpadkov, oborožene sile in javna uprava, invalidi, reševalna vozila; – za naslednje uporabe: lokalni potniški promet (razen taksijev), zbiranje odpadkov, oborožene sile in javna uprava, invalidi, reševalna, gasilska in policijska vozila; Sprememba 55 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 Direktiva 2003/96/ES Člen 7 S 1. januarjem 2013, 1. januarjem 2015 in 1. januarjem 2018 se najnižje ravni obdavčitve za pogonska goriva določijo kot je navedeno v preglednici A Priloge I. 1.  S 1. januarjem 2013, 1. januarjem 2015 in 1. januarjem 2018 se najnižje ravni obdavčitve za pogonska goriva določijo kot je navedeno v preglednici A Priloge I. 2.  Države članice lahko razlikujejo med plinskim oljem za komercialno in nekomercialno rabo. 'Komercialno plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo„, pomeni plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo za naslednje namene: (a) prevoz blaga proti plačilu ali za lastne potrebe z motornim vozilom ali tovornjakom s prikolico, namenjenim izključno cestnemu prevozu blaga [...], (b) linijski ali izredni prevoz potnikov z motornim vozilom [...]. 3.  Države članice določijo možnost uporabe drugačnega sistema obračunavanja davkov za komercialne prevoznike. Sprememba 39 Predlog direktive Člen 1 – točka 11 – točka a – točka i Direktiva 2003/96/ES Člen 14 – odstavek 1 – uvodni del Razen splošnih določb iz Direktive Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarine in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS o izjemah pri uporabi obdavčenih izdelkov in brez poseganja v druge določbe Unije, države članice izvzamejo iz obdavčitve pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enotne uporabe takšnih izjem ter preprečevanja kakršnega koli izogibanja, izmikanja ali zlorabe, naslednje: 1.  Razen splošnih določb iz Direktive Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarine o izjemah pri uporabi obdavčenih izdelkov in brez poseganja v druge določbe Unije, države članice izvzamejo iz obdavčitve pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enotne uporabe takšnih izjem ter preprečevanja energetske revščine, izogibanja, izmikanja ali zlorabe, naslednje: Sprememba 41 Predlog direktive Člen 1 – točka 11 – točka a – točka iii Direktiva 2003/96/ES Člen 14 – odstavek 1 – točka e (e) do 31. decembra 2020 električna energija, ki se neposredno zagotavlja plovilom, privezanim v pristaniščih. (e) do 31. decembra 2025 električna energija, ki se neposredno zagotavlja plovilom, privezanim v morskih pristaniščih in pristaniščih na celinskih plovnih poteh. Sprememba 42 Predlog direktive Člen 1 – točka 12 Direktiva 2003/96/ES Člen 14a – odstavek 1 1.  Do 31. decembra 2020 države članice omogočijo odbitek pri obdavčitvi CO2 v zvezi z uporabo energentov v napravah, ki pripadajo sektorjem ali podsektorjem, za katere obstaja domneva, da so izpostavljeni velikim tveganjem premestitve emisij CO2. 1.  Do 31. decembra 2025 države članice omogočijo odbitek pri obdavčitvi CO2 v zvezi z uporabo energentov v napravah, ki pripadajo sektorjem ali podsektorjem, za katere obstaja domneva, da so izpostavljeni velikim tveganjem premestitve emisij CO2. Sprememba 43 Predlog direktive Člen 1 – točka 13 – točka a - točka -i (novo) Direktiva 2003/96/ES Člen 15 – odstavek 1 – točka b a (novo) (-i) vstavi se naslednja točka: „(ba) do 1. januarja 2023 električna energija, ki se uporablja za polnjenje električnih in hibridnih vozil za cestni prevoz;“ Sprememba 44 Predlog direktive Člen 1 – točka 13 – točka a – točka i Direktiva 2003/96/ES Člen 15 – odstavek 1 – točka h (h) energente, ki se uporabljajo kot gorivo in elektrika za ogrevanje v gospodinjstvih in/ali v organizacijah, ki so v zadevni državi članici priznane kot dobrodelne. V primeru takšnih dobrodelnih organizacij, države članice izjemo ali znižanje omejijo na neposlovne dejavnosti. V primeru mešane uporabe se obdavčitev izvaja sorazmerno s posameznim namenom uporabe. Če je uporaba neznatna, se lahko obravnava kot nična; (h) do 1. januarja 2025 energente in električno energijo, ki se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje v gospodinjstvih in/ali v organizacijah, ki so v zadevni državi članici priznane kot dobrodelne. V primeru takšnih dobrodelnih organizacij, države članice izjemo ali znižanje omejijo na neposlovne dejavnosti. V primeru mešane uporabe se obdavčitev izvaja sorazmerno s posameznim namenom uporabe. Če je uporaba neznatna, se lahko obravnava kot ničelna; Sprememba 45 Predlog direktive Člen 1 – točka 13 – točka a – točka i Direktiva 2003/96/ES Člen 15 – odstavek 1 – točka i (i)  Do 1. januarja 2023 zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin, uporabljena kot pogonsko sredstvo; (i) do 1. januarja 2023 zemeljski plin, bioplin in utekočinjeni naftni plin, uporabljeni kot pogonsko sredstvo ter utekočinjeni naftni plin, uporabljen kot gorivo. Države članice lahko od 1. januarja 2023 do 1. januarja 2030 najmanjše ravni obdavčitve za te vrste goriva znižajo za 50 %. Sprememba 46 Predlog direktive Člen 1 – točka 13 – točka b Direktiva 2003/96/ES Člen 15 – odstavek 3 3.  Države članice lahko uporabijo nižjo raven splošne obdavčitve porabe energije, vključno s stopnjo nič, za porabo energentov in električne energije, ki se uporabljajo pri kmetijskih, vrtnarskih ali ribogojniških dejavnostih ter v gozdarstvu. Za upravičence velja ureditev, ki mora pripeljati do povečane energetske učinkovitosti, ki je na splošno enakovredna tisti, ki bi bila dosežena, če bi se upoštevale standardne najnižje stopnje Unije. 3.  Države članice lahko uporabijo nižjo raven splošne obdavčitve porabe energije, vključno s stopnjo nič, za porabo energentov in električne energije, ki se uporabljajo pri kmetijskih, vrtnarskih ali ribogojniških dejavnostih ter v gozdarstvu. Države članice skupaj z upravičenci oblikujejo posebne strategije, ki bodo privedle do povečane energetske učinkovitosti, na splošno enakovredne tisti, ki bi bila dosežena, če bi se upoštevale standardne najnižje stopnje Unije. Sprememba 47 Predlog direktive Člen 1 – točka 13 – točka b Direktiva 2003/96/ES Člen 15 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Države članice upravičencem, med katere sodijo tudi male in srednje kmetije, zagotovijo celovita navodila v zvezi z uporabo zahtev glede energetske učinkovitosti za nižjo raven obdavčitve. Sprememba 48 Predlog direktive Člen 1 – točka 13 a* – točka a – točka i a (novo) Direktiva 2003/96/ES Člen 16 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo) (ia) za prvim pododstavkom se vstavi naslednji pododstavek: 'Takoj ko so oblikovana trajnostna merila za proizvode iz biomase, ki niso biogorivo ali tekoče biogorivo po Direktivi 2009/28/ES, se sme za te proizvode uporabiti izjema ali znižana stopnja, če so skladni z zgoraj navedenimi merili.„ *op.: v predlogu Komisije napačno oštevilčeno z (1). Sprememba 49 Predlog direktive Člen 1 – točka 14 Direktiva 2003/96/ES Člen 17 – odstavek 1 – točka a – odstavek 1 „Energetsko intenzivna dejavnost“ pomeni gospodarski subjekt iz člena 11, kadar bodisi nabave energentov in električne energije znašajo najmanj 3,0 % proizvodne vrednosti bodisi davki od energije na nacionalni ravni znašajo najmanj 0,5 % dodane vrednosti. Države članice lahko v okviru te opredelitve uporabijo bolj omejevalne koncepte, vključno s prodajno vrednostjo, procesnimi in sektorskimi opredelitvami. „Energetsko intenzivna dejavnost“ pomeni gospodarski subjekt iz člena 11, kadar bodisi nabave energentov in električne energije znašajo najmanj 5,0 % proizvodne vrednosti bodisi davki od energije na nacionalni ravni znašajo najmanj 0,5 % dodane vrednosti. Države članice lahko v okviru te opredelitve uporabijo bolj omejevalne koncepte, vključno s prodajno vrednostjo, procesnimi in sektorskimi opredelitvami. Sprememba 50 Predlog direktive Člen 1 – točka 21 Direktiva 2003/96/ES Člen 29 Vsakih pet let in prvič do konca leta 2015 Komisija predloži Svetu poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog za njeno spremembo. Vsaka tri leta in prvič do konca leta 2015 Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uporabi te direktive in, kjer je primerno, predlog za njeno spremembo. Poročilo Komisije med drugim preuči najnižjo raven obdavčitve CO2, vpliv inovacij in tehnoloških dosežkov zlasti v zvezi z energetsko učinkovitostjo, uporabo električne energije v prometu, ter utemeljitev za izjeme in znižanja, določena v tej direktivi, tudi za gorivo, ki se uporablja v zračnem in pomorskem prometu. Poročilo Komisije med drugim preuči: (i) najnižje ravni splošne obdavčitve porabe energije, s čimer se zagotovi ohranitev želenih učinkov, (ii) razvoj cen CO2 v sistemu EU za trgovanje z emisijami iz Direktive 2003/87/ES, (iii) vpliv inovacij in tehnoloških dosežkov zlasti v zvezi z energetsko učinkovitostjo, (iv) uporabo električne energije v prometu, (v) utemeljitev za izjeme in znižanja, določena v tej direktivi, tudi za gorivo, ki se uporablja v zračnem in pomorskem prometu, (vi) učinek te direktive na odločanje o prednostnih nalogah industrijske politike v evropski avtomobilski industriji v zvezi s čistimi in energetsko učinkovitimi konvencionalnimi motorji z notranjim zgorevanjem ter na cilje EU glede zmanjšanja emisij CO2 v avtomobilskem sektorju, (vii) razvoj na področju uporabe bioplina, zemeljskega plina in utekočinjenega zemeljskega plina v cestnem prometu ter (viii) ali bi bilo treba upoštevati tudi škodljive ali potencialno škodljive druge emisije poleg CO2. Poročilo zajema tudi pregled obstoječih davčnih določb iz dvostranskih sporazumov o zračnem prometu. Poleg tega upošteva pravilno delovanje notranjega trga, dejansko vrednost najnižjih ravni obdavčitve in širše cilje Pogodbe. V vsakem primeru se mora seznam sektorjev oziroma podsektorjev, v katerih obstaja po ocenah znatno tveganje premestitve emisij CO2, za namene člena 14a te direktive redno pregledovati, zlasti ob upoštevanju razpoložljivosti morebitnih novih dokazov. V vsakem primeru se mora seznam sektorjev oziroma podsektorjev, v katerih obstaja po ocenah znatno tveganje selitve virov CO2, redno pregledovati, zlasti ob upoštevanju razpoložljivosti morebitnih novih dokazov. V tem kontekstu se nacionalni izvedbeni pogoji natančno spremljajo, s čimer se zagotovi, da so jasni, nedvoumni in pregledni za vse potrošnike.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2012 o pozivu h konkretnim ukrepom za boj proti davčnim goljufijam in utajam (2012/2599(RSP))

P7_TA(2012)0137 B7-0203/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 1. in 2. marca 2012,

–  ob upoštevanja vprašanja Komisiji za ustni odgovor (B7-0635/2011) z dne 4. oktobra 2011 o združljivosti davčnega sporazuma med Nemčijo in Švico ter davčnega sporazuma med Združenim kraljestvom in Švico z direktivo EU o obdavčitvi dohodka od prihrankov,

–  ob upoštevanju študije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, objavljene marca 2012, o hibridnih neizenačenih sporazumih ter davčni politiki in vprašanjih spoštovanja,

–  ob upoštevanju poročila o predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, ki ga je 21. marca 2012 sprejel Odbor za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0080/2012),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2012 o letnem davčnem poročilu(1),

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker po ocenah vlade držav članic EU zaradi davčne utaje in izogibanja davkom izgubijo precejšen znesek nepobranih prihodkov;

B.  ker se zaradi izgube prihodkov povečuje primanjkljaj in raven zadolženosti v državah članicah ter se zmanjšujejo sredstva za spodbujanje javnih naložb, rasti in zaposlenosti;

C.  ker obseg davčne utaje in izogibanja davkom zmanjšuje zaupanje državljanov ter njihovo prepričanje v poštenost in legitimnost pobiranja davkov;

D.  ker je treba močno izboljšati javno dostopne informacije o izogibanju davkom in davčnih utajah v vsaki državi članici;

E.  ker bi se morale države članice načeloma izogibati dvostranskim pogajanjem z državami nečlanicami EU, če pa je po njihovem mnenju tovrstne dvostranske sporazume treba skleniti, bi morale o tem nemudoma obvestiti Komisijo, da ne bi prišlo do kršitve zakonodaje EU;

F.  ker so države v programu pomoči, ki so okrepile pobiranje davkov in odpravile privilegije po predlogih trojke, zapustila številna velika podjetja, da bi izkoristila davčne privilegije, ki jih ponujajo druge države;

G.  ker so potrebni jasni predpisi EU, s katerimi bi preprečili tovrstne oblike davčne konkurence, ki ogrožajo strategije okrevanja v posameznih državah;

1.  pozdravlja sklepe, ki jih je na srečanju 1. in 2. marca 2012 sprejel Evropski svet, v katerih poziva države članice, naj po potrebi pregledajo svoje davčne sisteme, da bi bili učinkovitejši in uspešnejši, odpravijo neutemeljene oprostitve, razširijo davčno osnovo, davčno razbremenijo delo, izboljšajo učinkovitost pobiranja davkov in preganjanja davčnih utaj, hitro okrepijo boj proti davčnim goljufijam in utajam, tudi v odnosih z državami nečlanicami, ter o tem poročajo do junija 2012;

2.  poziva Komisijo, naj nemudoma obravnava vprašanja, ki so se pojavila pri pregledu direktive EU o obdavčevanju dohodka od prihrankov, ter naj hitro sklene dogovor s Švico in ustreznimi državami članicami;

3.  poudarja, da je treba razširiti avtomatsko izmenjavo informacij ter področje uporabe direktive o obdavčevanju dohodka od prihrankov, da bi učinkovito odpravili bančno skrivnost;

4.  ponavlja, da se je treba še naprej osredotočati na osrednjo vlogo, ki jo lahko ima skupna konsolidirana osnova za davek od dobička pravnih oseb pri preprečevanju davčnih utaj;

5.  meni, da sta krepitev predpisov o registrih podjetij in registraciji skladov ter preglednost na tem področju nujna pogoja za odpravljanje izogibanja davkom;

6.  pozdravlja predloge Komisije v direktivah o računovodstvu in preglednosti za poročanje po državah; opozarja, da so zahteve za poročanje po državah za čezmejna podjetja bistvene za odkrivanje izogibanja davkom na dohodek pravnih oseb;

7.  poziva k pregledu direktive o matičnih in odvisnih družbah ter direktive o obdavčevanju plačil obresti ter licenčnin, da bi odpravili izogibanje davkom prek hibridnih finančnih instrumentov v EU;

8.  poziva Komisijo, naj opredeli področja, kjer je mogoče uvesti izboljšave v zakonodaji EU in upravnem sodelovanju med državami članicami, s čimer bi zmanjšali davčne goljufije;

9.  poziva države članice, naj zagotovijo nemoteno sodelovanje in usklajevanje med davčnimi sistemi, s čimer bi preprečili nenamensko neobdavčitev ter izogibanje davkom in davčno utajo;

10.  poziva države članice, naj nacionalnim organom, pristojnim za boj proti davčnim utajam, zagotovijo zadostna sredstva;

11.  poziva države članice, naj v skladu s členom 65 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v tesnem sodelovanju s Komisijo in v povezavi z Evropsko centralno banko uvedejo ukrepe, s katerimi bodo preprečile kršitve nacionalne zakonodaje in predpisov, zlasti na področju obdavčitve; ugotavlja, da je to posebnega pomena za države članice, ki se soočajo z velikimi težavami pri finančni stabilnosti v evroobmočju ali jih te ogrožajo;

12.  poudarja pomen izvajanja novih in inovativnih strategij za boj pri utajam davka na dodano vrednost v vsej Evropski uniji;

13.  poziva države članice, naj pregledajo veljavne dvostranske sporazume med državami članicami ter dvostranske sporazume med državami članicami in nečlanicami, če ti sporazumi prispevajo k izogibanju davkom in otežujejo učinkovito obdavčevanje pri viru v nekaterih državah članicah;

14.  poziva Komisijo, naj poroča o možnosti usklajevanja EU pri spreminjanju dvostranskih sporazumov med državami članicami, da bi jih uskladili s cilji Evropskega sveta ter tako otežili izogibanje davkom;

15.  ponavlja svojo zahtevo za večjo preglednost in ostrejši nadzor, da bi preprečili uporabo davčnih oaz, ki so tuja nesodelujoča jurisdikcija, za katero je zlasti značilno, da nima davkov ali ima zgolj nominalne davke, nima učinkovite izmenjave informacij s tujimi davčnimi organi, preglednost v zakonodajnih, pravnih ali upravnih določbah pa je pomanjkljiva, ali jo je kot to opredelila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ali projektna skupina za finančno ukrepanje;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0030.