Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/2027(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0270/2012

Predložena besedila :

A7-0270/2012

Razprave :

PV 25/10/2012 - 21
CRE 25/10/2012 - 21

Glasovanja :

PV 26/10/2012 - 6.5
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0404

Sprejeta besedila
PDF 365kWORD 88k
Petek, 26. oktober 2012 - Strasbourg Končna izdaja
Inovativni finančni instrumenti v povezavi z večletnim finančnim okvirom
P7_TA(2012)0404A7-0270/2012

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2012 o inovativnih finančnih instrumentih v povezavi z večletnim finančnim okvirom (2012/2027(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočil Komisije z naslovi „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (COM(2011)0500), „Okvir za naslednjo generacijo inovativnih finančnih instrumentov – platformi EU za lastniški kapital in dolg“ (COM(2011)0662) („sporočilo o finančnih instrumentih“), „Paket rasti za integrirane evropske infrastrukture“ (COM(2011)0676), „Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP“ (COM(2011)0870), ter „Pilotna faza pobude za projektne obveznice Evropa 2020“ (COM(2011)0660),

–  ob upoštevanju predlogov Komisije, zlasti predloga uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2011)0398), predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Unije (COM(2010)0815), predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1639/2006/ES o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) ter Uredbe (ES) št. 680/2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij (COM(2011)0659), predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020 (COM(2011)0809), predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020) (COM(2011)0834), predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (COM(2011)0785), predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa „ERASMUS ZA VSE“ Program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport (COM(2011)0788), predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope (COM(2011)0665), predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Programu Evropske unije za socialne spremembe in inovacije (COM(2011)0609), predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (COM(2011)0615/2),

–  ob upoštevanju delovnih dokumentov služb Komisije z naslovom „Finančni instrumenti v kohezijski politiki“ (SWD(2012)0036) in „Elementi za skupni strateški okvir za obdobje 2014–2020 za Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo“ (SWD(2012)0061) („skupni strateški okvir za strukturne sklade in Kohezijski sklad“),

–  ob upoštevanju posebnih poročil Evropskega računskega sodišča št. 4/2011 o reviziji garancijske sheme za MSP in št. 2/2012 o finančnih instrumentih za MSP, ki jih sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, ter mnenja Računskega sodišče št. 7/2011 o predlogu uredbe o strukturnih skladih in Kohezijskem skladu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 z naslovom „Vlaganje v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo“(1) in svoje resolucije z dne 6. julija 2011 o finančni, gospodarski in socialni krizi: priporočila za ukrepe in pobude, ki naj bi jih sprožili(2),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter mnenj Odbora za proračunski nadzor, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za regionalni razvoj (A7-0270/2012),

A.  ker so institucije Unije od začetka novega tisočletja dalje razvile vrsto inovativnih finančnih instrumentov (finančni instrumenti), temelječih na mehanizmih, ki na dopolnilen način združujejo subvencije iz proračuna Unije ter javna in/ali zasebna finančna sredstva, da bi povečale obseg razpoložljivih naložb za uresničevanje strateških ciljev Unije;

B.  ker je bilo v točki 49 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju določeno, da se „Institucije […] strinjajo, da je uvedba mehanizmov za sofinanciranje potrebna, da se okrepi učinek finančnega vzvoda, ki ga ima proračun Evropske unije, s povečanjem spodbude k financiranju. Strinjajo se, da je treba spodbujati razvoj ustreznih večletnih finančnih instrumentov, ki delujejo kot pobudniki za javne in zasebne vlagatelje“;

C.  ker se ocenjuje, da Unija danes finančnim instrumentom nameni približno 1,3 % svojega proračuna, pri čemer je upoštevano, da je Unija v večletnem finančnema okviru 2007–2013 razvila 14 takih instrumentov na področju notranje politike (3 milijarde EUR v razdelku 1a, kar je 3,4 % razpoložljivega proračuna, in približno 5,9 milijarde EUR za regionalno in kohezijsko politiko) in 11 finančnih instrumentov na področju zunanje politike (1,2 milijarde EUR oziroma 2,2 % proračuna razdelka 4, brez upoštevanja finančnih instrumentov, razvitih v okviru Evropskega razvojnega sklada);

D.  ker je treba upoštevati izkušnje, ki jih je Unija že pridobila pri upravljanju finančnih instrumentov, ter številne doslej objavljene ustrezne presoje in študije učinka;

E.  ker se v skladu s svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo, okvir izvajanja inovativnih finančnih instrumentov določi po običajnem zakonodajnem postopku, da se zagotovi stalen pretok informacij in sodelovanje proračunskega organa glede uporabe teh instrumentov v Uniji in se tako omogoči Parlamentu, da preveri izpolnjevanje svojih političnih prednostnih nalog, ter okrepljen nadzor Evropskega računskega sodišča nad takimi instrumenti;

Finančni instrumenti – ozadje

1.  opozarja, da je bila uvedba finančnih instrumentov na evropski ravni zamišljena kot sredstvo, s katerim naj bi Unija spodbudila naložbe v realno evropsko gospodarstvo v skladu s svojimi cilji, v času, ko so se sredstva, dodeljena proračunu Unije, stalno zmanjševala, njene politične ambicije in zato potrebe, pa so se stalno večale;

2.  poudarja, da je končni cilj in namen finančnih instrumentov v primeru nedelovanja trga ali prenizke ravni naložb njihov spodbujevalni učinek, saj na podlagi prispevka iz proračuna Unije omogočajo porabo javnih in/ali zasebnih finančnih sredstev za projekte na področjih, kjer je trg pomanjkljiv ali nepopoln; ugotavlja, da javno posredovanje torej pripomore k znižanju stroškov, povezanih s tveganjem, in sicer tako, da jih delno krije, s čimer olajša izvedbo teh projektov;

3.  ugotavlja, da so doslej razviti finančni instrumenti pokrivali izredno raznolike vrste posredovanj, ki segajo od udeležbe v skladih lastniškega/tveganega kapitala do shem jamstva/posrednega osebnega jamstva pri finančnih posrednikih (zlasti bankah) in instrumentov na osnovi delitve tveganja s finančnimi ustanovami, z namenom pospešiti naložbe, inovacije in raziskave;

4.  ugotavlja, da to raznolikost upravičuje raznovrstnost področij, ki jih zajemajo ti instrumenti (podpora MSP, energija, podnebne spremembe, zaposlovanje in mikrokredit, raziskave in inovacije, prometna infrastruktura, informacijske tehnologije);

5.  poudarja, da uporabo finančnih instrumentov urejajo stroga zakonodajna (zahteva se soglasje zakonodajnega organa) in proračunska pravila; ugotavlja, da uporaba finančnih instrumentov za proračun Unije nima nepredvidenih odhodkov, če je za odgovornost proračuna Unije določena zgornja meja prispevka Unije, dodeljenega zadevnemu finančnemu instrumentu na osnovi letnih proračunskih dodelitev, kakor je dogovorjeno s proračunskim organom, in ne povečuje pogojnih obveznosti za proračun Unije; opozarja, da finančni instrumenti prispevajo k dobremu in učinkovitemu finančnemu upravljanju javnih sredstev, v kolikor lahko proračunski prispevek ustvari prihodke, ki se lahko ponovno vložijo (vrnjena sredstva) v finančne instrumente ter s tem pripomorejo h krepitvi njihovih sposobnosti posredovanja in povečanju učinkovitosti delovanja javnega sektorja; zato poudarja, da mora operacije, ki jih financirajo finančni instrumenti, ustrezno revidirati Evropsko računsko sodišče, sozakonodajalca pa morata biti v celoti obveščena o ugotovitvah;

6.  opozarja, da obstajajo tri vrste naložbenih razmer: 1. optimalne, kjer je donos jasno pozitiven in omogoča tržno financiranje, 2. neoptimalne, kjer donos sicer obstaja, vendar ne zadostuje za zagotavljanje tržnega financiranja in upravičuje uporabo finančnih instrumentov, in 3. naložbene razmere, za katere je značilen majhen donos ali pa ga sploh ni, zaradi česar mora Unija posredovati z nepovratnimi sredstvi, ki jih je mogoče kombinirati s finančnimi instrumenti, če projekt to dopušča;

7.  ponovno poudarja, da povečana uporaba finančnih instrumentov ne sme postati strategija za zmanjševanje proračuna Unije, temveč mora služiti za optimizacijo njegove uporabe, in pozdravlja dejstvo, da Komisija v svojem predhodno omenjenem sporočilu o finančnih instrumentih priznava, da „namen večje uporabe inovativnih finančnih instrumentov ni nadomestitev financiranja z nepovratnimi sredstvi s finančnimi instrumenti“;

8.  poudarja, da so dosedanje izkušnje s finančnimi instrumenti na splošno zadovoljive, čeprav se njihovi multiplikacijski učinki precej razlikujejo glede na področje posredovanja, sektorske cilje, ki bi naj bili doseženi s finančnimi instrumenti, vrsto predlaganega finančnega instrumenta in pogoje za njegovo izvajanje;

9.  opaža, da se finančni instrumenti na področju notranje politike Unije izvajajo bodisi na evropski ravni (upravlja jih Komisija sama ali pa se upravljajo na podlagi njenega pooblastila) bodisi na nacionalni ravni v okviru regionalne in kohezijske politike (deljeno upravljanje z državami članicami);

10.  poudarja, da pri izvajanju finančnih instrumentov torej sodeluje veriga različnih udeležencev, ki sega od Komisije kot pristojnega organa za razdeljevanje sredstev iz proračuna Unije do skupine EIB (Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad) prek nacionalnih ali lokalnih bank, komercialnih ali specializiranih za naložbe oziroma razvoj, ter zasebnih in javnih vlagateljev; poudarja, da je na splošno njihov uspeh odvisen od pritegnitve javnih, pol-javnih in zasebnih finančnih posrednikov, katerih cilji se razlikujejo glede na področja posredovanja (mikrokreditne institucije, jamstveni skladi za MSP, regionalne organizacije za razvoj, skladi v podporo raziskavam itd.);

11.  še zlasti opaža bistvene razlike med finančnimi instrumenti, ki se upravljajo na centraliziran način na ravni Unije, in tistimi, ki se izvajajo z deljenim upravljanjem na področju regionalne in kohezijske politike ali na področju zunanjih odnosov;

12.  ugotavlja, da se finančni instrumenti kohezijske politike med seboj razlikujejo glede na državo članico in vrsto finančnega instrumenta; priznava, da so na delovanje finančnih instrumentov v okviru kohezijske politike negativno vplivali slab pravni okvir, ki je povzročil zamude pri izvajanju ter težave pri doseganju kritične mase in pomembnega multiplikacijskega učinka, ter pomanjkljiva nadzor in usklajevanje; v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije za okrepitev zakonodajnega okvira in s tem povečanje uporabe finančnih instrumentov v kohezijski politiki v naslednjem programskem obdobju (2014−2020);

13.  ugotavlja, da je v finančne instrumente za zunanjo politiko vključeno veliko število mednarodnih finančnih institucij in da je velik tudi multiplikacijski učinek prispevka Unije, vendar pa so razlike med instrumenti, katerih število je zlasti v zadnjih letih naraslo (skupno jih je sedaj trinajst), prevelike;

14.  ugotavlja, da se ti finančni instrumenti izvajajo na osnovi še bolj zapletenih sporazumov, kot so tisti na področju notranje politike, saj vključujejo različne postopke upravljanja in različne akterje (Evropska banka za obnovo in razvoj, mednarodne organizacije);

15.  ugotavlja, da v teh pogojih finančna pomoč iz proračuna Unije včasih za gospodarske subjekte in državljane ni dovolj vidna;

16.  ugotavlja, da na področju zunanje politike velika večina finančnih instrumentov omogoča ponovno vlaganje donosa naložb, medtem ko je na področju notranje politike stanje obratno;

17.  ugotavlja, da so se finančni instrumenti glede na potrebe doslej razvijali v skladu z različnimi strateškimi cilji in sredstvi ter ne vedno usklajeno, kar je povzročilo težave prekrivanja;

18.  ugotavlja, da je za izvajanje finančnih instrumentov sicer potreben določen čas, in zahteva uporabo izpopolnjenega strokovnega znanja na področju naložb, skrbno pripravo projektov in poglobljeno poznavanje tržnih mehanizmov, vendar pa potencialno taki instrumenti lahko izboljšajo upravljanje in uspešnost projektov, podprtih s kombinacijo posebnih spretnosti in znanj zadevnih akterjev; ugotavlja, da finančni instrumenti ponujajo spodbudo za združevanje finančnih in človeških virov za uresničevanje skupnih in strateških evropskih ciljev;

Predlogi Komisije za obdobje prihodnjega večletnega finančnega okvira (2014–2020)

19.  ugotavlja, da Komisija za obdobje 2014–2020 za področje notranje politike predlaga omejeno število finančnih instrumentov s širšim področjem uporabe; pozdravlja to spremembo, ki bi s portfeljskim pristopom lahko izboljšala prepoznavnost teh instrumentov za akterje, dosegla kritično maso ter izboljšala način porazdelitve in diverzifikacije tveganja, povezanega s temi instrumenti;

20.  pozdravlja namero Komisije, da ustvari platformi za lastniške in dolžniške instrumente; ugotavlja, da bo namen teh platform poenostaviti in standardizirati finančne instrumente, ki se izvajajo v okviru proračuna Unije, in na splošno izboljšati njihovo usklajenost; poudarja, da bi bilo za delovanje platform in njihovo uspešnost pri izvajanju treba pravočasno in vsekakor pred začetkom naslednjega programskega obdobja 2014−2020 predstaviti okvir za uporabo in druge tehnične podrobnosti;

21.  v zvezi s tem želi opozoriti na bližnjo ustanovitev platforme Unije za zunanje sodelovanje in razvoj, da se izboljšata kakovost in učinkovitost mehanizmov kombiniranja nepovratnih sredstev in posojil („blending“), ki se uporabljajo v okviru teh politik ob strogem upoštevanju regionalnih okvirov, ki urejajo odnose Unije z različnimi partnerskimi državami; ugotavlja, da bi bila naloga te platforme pomagati tako pri oceni obstoječih instrumentov zunanje politike kot pri snovanju novih za obdobje 2014–2020;

22.  pozdravlja razširitev uporabe finančnih instrumentov v okviru kohezijske politike v naslednjem programskem obdobju na vse tematske cilje in vse sklade skupnega strateškega okvira (SSO) oziroma na tiste projekte, skupine projektov ali dele projektnih programov, ki bodo ustvarjali prihodke in dobiček ter so torej primerni za finančne instrumente; kljub temu poudarja, da je nujen boljši pregled nad uporabljenimi finančnimi instrumenti za zmanjšanje tveganja glede pomanjkljive usklajenosti in prekrivanja različnih shem;

23.  ugotavlja, da bodo nacionalnim organom upravljanja dani na razpolago enotni modeli instrumentov (standardni instrumenti); meni, da so za njihov uspeh potrebne pravočasna uvedba tehničnih podrobnosti in okrepljene prehodne izmenjave informacij med Komisijo in lokalnimi organi;

24.  pozdravlja dejstvo, da je Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 [nova finančna uredba] odslej referenčni zakonodajni okvir za opredelitev, načrtovanje in uporabo finančnih instrumentov, s čimer se zagotavlja njihova skladnost s cilji in interesi Unije;

25.  meni, da bi oblikovanje zgoraj omenjenih platform lahko spremljalo stalno centralno usklajevanje finančnih instrumentov znotraj Komisije; ugotavlja, da je bila ustanovljena medresorska skupina strokovnjakov za finančne instrumente, katere naloga bi morala biti okrepitev institucionalne zmogljivosti Komisije pri spremljanju finančnih instrumentov;

26.  meni, da bo uvedba inovativnih finančnih instrumentov pod okriljem Unije prispevala k temu, da bodo pri projektih z evropsko dodano vrednostjo finance služile realnemu gospodarstvu;

Oblikovanje novih finančnih instrumentov

27.  poudarja, da se javne naložbe v Uniji od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja nenehno zmanjšujejo in da se je ta trend od začetka finančne krize leta 2008 še okrepil; poleg tega ugotavlja, da se nosilci projektov soočajo s strožjimi kreditnimi pogoji in težjim dostopom do kapitalskih trgov; je zato prepričan, da bi nadaljnji razvoj finančnih instrumentov na nacionalni ravni in na ravni Unije lahko postal prispevajoči dejavnik, če naj si Unija zagotovi usklajeno vrnitev k pametni, trajnostni in vključujoči rasti;

28.  poudarja, da bi bilo po oceni Komisije za uresničitev strategije Evropa 2020 in njenih 7 vodilnih pobud do leta 2020 potrebnih 1.600 milijard EUR skupnih naložb na celotnem evropskem ozemlju; ugotavlja, da te naložbe zajemajo različne cilje, ki segajo od uresničevanja velikih infrastrukturnih projektov do podpore manjšim projektom, ki pa imajo velik potencial za rast na lokalni in regionalni ravni, med katerimi so tudi ukrepi za spodbujanje socialne kohezije;

29.  znova poudarja, da so finančni instrumenti namenjeni lajšanju ali omogočanju projektov, ki naj bi bili temeljni za doseganje strateških ciljev Unije, in morajo zato bolje upoštevati časovni razpored programov ter se mu prilagajati;

30.  je trdno prepričan, da morajo finančni instrumenti obravnavati enega ali več posebnih ciljev politike Unije, zlasti tiste iz strategije Evropa 2020, delovati nediskriminacijsko, imeti točno določen končni datum, spoštovati načela dobrega finančnega poslovodenja in dopolnjevati tradicionalne instrumente, kot so nepovratna sredstva, in tako izboljšati kakovost porabe ter prispevati k usmerjevalnim načelom zagotavljanja optimalne uporabe finančnih virov;

31.  meni, da lahko inovativni finančni instrumenti olajšajo izvajanje javno-zasebnih partnerstev, in sicer tako, da pritegnejo več zasebnega kapitala za javne infrastrukturne projekte;

32.  poudarja pomen predhodnega vrednotenja pri ugotavljanju nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer, potreb po naložbah, možnosti udeležbe zasebnega sektorja, možnosti za ekonomije obsega in vprašanj glede kritične mase in pomen preverjanja, da instrument ne povzroča izkrivljanja konkurence na notranjem trgu in ne krši pravil o državni pomoči; poziva Komisijo, naj predlaga objektivna, večtematska in ustrezna merila glede vloge in uporabe predhodnega vrednotenja; trdno verjame v načelo oblikovanja politik na podlagi dokazov in meni, da bo takšno vrednotenje prispevalo k učinkovitemu in uspešnemu delovanju finančnih instrumentov;

33.  meni, da je treba v predhodna in naknadna vrednotenja v okviru pristopa, usmerjenega v rezultate, obvezno vključiti primerno število enostavnih kakovostnih in/ali količinskih kazalnikov za finančno učinkovitost instrumenta in za oceno prispevka instrumenta k doseganju ciljev Unije; meni, da mora biti ta zahteva združljiva z razumnim upravnim bremenom za upravljavce projektov; ob tej priložnosti poudarja, da lahko potrebna naknadna ocena inovativnega finančnega instrumenta prekine njegovo uporabo;

34.  vseeno ugotavlja, da večanje števila finančnih instrumentov prinaša številne izzive na področju zakonske ureditve, upravljanja in nadzora njihove učinkovitosti ter da je treba poiskati pravo ravnotežje med prizadevanji za preglednost in nadzor na eni strani ter zadostno ravnjo učinkovitosti in hitrosti izvajanja na drugi; meni, da bi se z zmanjšanjem števila finančnih instrumentov lahko zmanjšala neskladja in zagotovila zadostna kritična masa;

35.  zato poudarja pomen karseda enostavnega, jasnega in preglednega pravnega okvira, ki ne povečuje upravnega bremena posrednikov in upravičencev ter je privlačen za javne in zasebne vlagatelje;

36.  zlasti meni, da bi bilo treba pravila o poročanju izboljšati, da bi bila jasna in, kolikor je mogoče, enotna, da se omogoči primerno ravnotežje med zanesljivostjo informacij in privlačnostjo finančnih instrumentov; poziva Komisijo, naj uvede ustrezne sisteme upravljanja in nadzora, ki bodo zagotovili izvrševanje obstoječih pravil o reviziji;

37.  poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu predloži enotno, ločeno zbirno letno poročilo o finančnih instrumentih, ki zajema namene njihove uporabe in njihovo učinkovitost po vrstah sredstev, tematskih ciljih in državah članicah;

38.  glede neločljive premajhne prepoznavnosti teh finančnih instrumentov poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, ki bodo zagotovili ustrezno obveščanje o tovrstnem financiranju iz evropskega proračuna, ki ni namenjeno samo potencialnim vlagateljem, ampak tudi evropskim državljanom; poudarja pomen obsežne informacijske kampanje na ravni EU o novih finančnih instrumentih, da bi tako zagotovili dostop vsem vlagateljem, ne glede na velikost ustanove, ki jo zastopajo;

39.  poudarja, da se učinek vzvoda in multiplikacijski učinek znatno razlikujeta od enega področja posredovanja do drugega; meni, da evropski zakonodajalec na tem področju ne sme vnaprej določiti preveč enotnih ciljev, saj sta ta učinka po naravi močno odvisna od gospodarskih razmer in značilnosti zadevnih sektorjev posredovanja;

40.  poudarja, da je področje izvajanja finančnih instrumentov še vedno nedoločeno in nagnjeno k hitrim spremembam; zato meni, da mora biti sposobnost vzpostavljanja ali prožnosti in prilagajanja lokalnim razmeram čim večja; v ta namen predlaga, naj ima proračunski organ možnost, da letni znesek, ki se dodeli posameznemu instrumentu, prilagodi, če se izkaže, da to izboljša doseganje ciljev, zaradi katerih je bil ustvarjen;

41.  poudarja, da mora biti ponovno vlaganje obresti in drugih prihodkov, ki jih je ustvaril dani instrument, v ta isti instrument („reflows“) načelo vsakega finančnega instrumenta, vsako izjemo pa je treba ustrezno utemeljiti; pozdravlja napredek, dosežen na področju nove finančne uredbe, ki bo začela veljati naslednje leto;

42.  meni, da je treba razviti sposobnosti in tehnične zmogljivosti v zvezi z uporabo in upravljanjem finančnih instrumentov na ravni organov upravljanja, finančnih posrednikov in bank ter lokalnih organov; priporoča, da se, preden Komisija sprejme izvedbeni akt o določitvi standardiziranih instrumentov, ki se dajo na razpolago državam članicam, izvede okrepljena izmenjava strokovnega znanja med vsemi akterji, zlasti tistimi, ki se spoznajo na zadevni nacionalni trg; meni, da je ta pravočasna izmenjava nujno potrebna za premagovanje kulturnih ovir, zagotavljanje prevzemanja odgovornosti za finančne instrumente in ustvarjanje vseh možnosti za njihov uspeh;

43.  meni, da je treba priznati vlogo različnih nacionalnih in regionalnih bančnih institucij, ki imajo potrebne izkušnje in znanje glede lokalnih in regionalnih posebnosti, pri razvoju in izvajanju finančnih instrumentov;

44.  meni, da inovativna narava finančnih instrumentov zahteva vzpostavitev okvira za usklajevanje javnih finančnih institucij, ki bodo pooblaščene za izvrševanje proračuna za finančne instrumente, v njem pa bodo sodelovali predstavniki Komisije, Sveta in Parlamenta;

45.  pozdravlja hitro sklenitev sporazuma med Parlamentom in Svetom o izvajanju pilotne faze (2012–2013) za projektne obveznice na področju prometa, energetike in informacijskih tehnologij(3); izraža svojo pripravljenost, da na podlagi celotne neodvisne ocene te pilotne faze presodi o prihodnjih korakih za izboljšanje učinkovitosti porabe Unije in povečanje obsega naložb za prednostne projekte;

46.  zato zahteva, naj se začne nujno izvajati pobuda o projektnih obveznicah in podrobno oceni možnost nove, ločene pobude za izdajo evropskih obveznic za infrastrukturo, z neposredno udeležbo kapitala EU pri infrastrukturnih projektov v skupnem interesu z veliko evropsko dodano vrednostjo prek javne izdaje projektnih obveznic Unije;

47.  meni, da bi morala Evropska unija, sama ali skupaj z državami članicami, z neposredno udeležbo pri kapitalizaciji infrastrukturnih projektov (za katere je značilna dolgoročna donosnost naložb) poslati močan signal javnim in zasebnim vlagateljem ter finančnim trgom; meni, da bi udeležba EU kot vlagateljice morala zagotoviti skladnost z dolgoročnimi političnimi cilji Unije in bi pomenila zagotovilo za uresničitev projekta, imela pa bi tudi pomembne učinke katalizatorja in vzvoda;

48.  pozdravlja tudi sporazum, dosežen na seji Evropskega sveta 28. in 29. junija 2012, o povečanju kapitala EIB za 10 milijard EUR, kar bo skupini EIB omogočilo, da svojo posojilno zmogljivost znotraj Unije za prihodnja leta poveča za približno 60 milijard EUR ter tako odigra dobrodošlo proticiklično vlogo v okviru usklajenih prizadevanj za ponovno oživitev evropskega gospodarstva; opozarja, da je splošno znano, da imajo posojila EIB trikratni multiplikacijski učinek; zato odločno poudarja, da ta nova zaveza ne sme škoditi vzporedni okrepitvi in izboljšanju skupnih instrumentov EIB in proračuna Unije na področju delitve tveganja ali soudeležbe v kapitalu, ki omogočajo podpiranje projektov in ukrepov drugačne vrste od tistih, ki jih zajemajo posojila EIB, ter imajo lahko večji multiplikacijski učinek kot posojila EIB;

49.  opozarja na dejstvo, da bodo finančni instrumenti, ne glede na njihove rezultate, svoj polni učinek lahko dosegli le, če je splošno pravno in regulativno okolje ugodno za njihov razvoj, na primer z vidika obravnave dolgoročnih naložb v okviru bonitetnih pravil, ki so trenutno predmet pregleda (Basel III, Solventnost II);

50.  je prepričan, da bo večja uporaba finančnih instrumentov več kot pozitivno vplivala na evropsko gospodarstvo, vendar hkrati izraža bojazen, da bo ta vpliv v praksi omejen na projekte s kratkoročnimi in srednjeročnimi rezultati; se boji, da naložb v projekte, ki so prav tako potrebni za doseganje strateških ciljev EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast, morda ne bo mogoče izvesti, ker jih bodo vlagatelji šteli za preveč tvegane in zaradi pomanjkanja javnih sredstev; zato poziva Komisijo, naj čim prej poda predloge za olajšanje mobilizacije prihrankov, ki se sedaj premalo uporabljajo, v korist srednjeročnih in dolgoročnih projektov, ki ustvarjajo trajnostno rast v Uniji;

51.  meni, da bi ob zadostni kritični masi nekega finančnega instrumenta ta lahko bil zelo privlačen za zasebni kapitalski trg, saj bi se zahvaljujoč širokemu portfelju projektov zmanjšalo tveganje, hkrati pa bi bila z možnostjo izmenjave na trgih zagotovljena likvidnost;

52.  poudarja, da je treba zagotoviti, da morebitni pojav „mešanega finančnega gospodarstva“ ne bo imel za posledico inovativnih finančnih instrumentov, ki bodo postali kompleksni izvedeni produkti, ki so listninjeni ali odvrnjeni od prvotnega cilja;

o
o   o

53.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0331.
(3) Sprejeta besedila z dne 5.7.2012, P7_TA(2012)0296.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov