Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2308(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0283/2012

Predložena besedila :

A7-0283/2012

Razprave :

PV 20/11/2012 - 11
CRE 20/11/2012 - 11

Glasovanja :

PV 21/11/2012 - 5.12
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0443

Sprejeta besedila
PDF 322kWORD 110k
Sreda, 21. november 2012 - Strasbourg
Vplivi črpanja plina in nafte iz skrilavca na okolje
P7_TA(2012)0443A7-0283/2012

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2012 o vplivih črpanja plina in nafte iz skrilavca na okolje (2011/2308(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Direktive 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov(1),

–  ob upoštevanju Direktive 92/91/EGS z dne 3. novembra 1992 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu za delavce v dejavnostih pridobivanja rudnin z vrtanjem(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti (direktiva o rudarskih odpadkih) ter o spremembi Direktive 2004/35/ES(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv(4),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje(5),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst (direktiva o habitatih)(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja)(7),

–  ob upoštevanju Direktive 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (direktiva o okoljski odgovornosti)(8),

–  ob upoštevanju Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (okvirna direktiva o vodah)(9),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (direktiva o pitni vodi)(10),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (direktiva o podzemni vodi)(11),

–  ob upoštevanju Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (kakor je bila spremenjena)(12) in Odločbe št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov(13),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (uredba REACH)(14),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (ki usklajuje obstoječo zakonodajo EU z globalno usklajenim sistemom Združenih narodov (GHS))(15),

–  ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (direktiva o biocidnih pripravkih)(16),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (direktiva Seveso II)(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o obvladovanju izzivov glede varnosti pri pridobivanju nafte in plina na odprtem morju(18),

–  ob upoštevanju poročila o nekonvencionalnem plinu v Evropi z dne 8. novembra 2011, ki ga je naročil generalni direktorat Evropske komisije za energijo(19),

–  ob upoštevanju obvestila generalnega direktorata Evropske komisije za okolje z dne 26. januarja 2012 poslancem Evropskega parlamenta o okoljskem pravnem okviru EU, ki velja za projekte plina iz skrilavca,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Energetski načrt za leto 2050“ (COM(2011)0885),

–  ob upoštevanju peticije št. 886/2011 (o tveganjih, povezanih z raziskovanjem in pridobivanjem plina iz skrilavca v Bolgariji) in peticije št. 1378/2011 (o pridobivanju plina iz skrilavca na Poljskem) Odbora za peticije,

–  ob upoštevanju raziskave, ki jo je junija 2011 objavil Tematski sektor A za gospodarsko in znanstveno politiko generalnega direktorata za notranjo politiko: Vplivi pridobivanja nafte in plina iz skrilavca na okolje in zdravje ljudi,

–  ob upoštevanju členov 4, 11, 191, 192, 193 in 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za pravne zadeve (A7-0283/2012),

A.  ker je najnovejši tehnološki napredek v nekaterih predelih sveta že spodbudil hitro pridobivanje nekonvencionalnih fosilnih goriv v komercialnem obsegu in ker v EU ni izkoriščanja v komercialnem obsegu, razpoložljivost zalog še ni dokazana, morebitne vplive na okolje in javno zdravje pa je treba nadalje preučiti;

B.  ker razvoj plina iz skrilavca v EU ali v svetu ni nesporen, zato je treba pred nadaljnjim razvojem tehnologije natančno preučiti vse vplive (na okolje, javno zdravje in podnebne spremembe);

C.  ker se v energetskem načrtu za leto 2050 ugotavlja, da bi lahko plin iz skrilavca in druga nekonvencionalna fosilna goriva postala pomemben nov vir oskrbe z energijo v Evropi in njeni bližini; ker bi lahko nadomestitev premoga in nafte s plinom srednjeročno pomagala zmanjšati emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo v njunem življenjskem ciklu;

D.  ker je plin mogoče uporabiti za pasovno proizvodnjo električne energije in za zagotavljanje zanesljive rezervne električne energije za spremenljive vire, kot sta vetrna in sončna energija, in ker ta zanesljivost zmanjšuje tehnične izzive izravnavanja omrežja; ker je plin tudi učinkovito gorivo za ogrevanje/hlajenje in za številne druge načine uporabe v industriji, ki povečujejo konkurenčnost EU;

E.  ker se dve glavni tehniki za izkoriščanje potenciala nekonvencionalnih fosilnih goriv – plina iz skrilavca in metana iz premogovnih ležišč –, to je vodoravno vrtanje in hidravlično lomljenje, kombinirano uporabljata šele kako desetletje in ker se ju zaradi njunega kombiniranja in obsega potrebnih posegov ne sme zamenjevati s tehnikami za stimulacijo vrtin, ki se uporabljajo za pridobivanje konvencionalnih fosilnih goriv;

F.  ker je EU pravno zavezana cilju, da zmanjša emisije toplogrednih plinov in poveča delež obnovljive energije; ker je treba odločitve o izkoriščanju nekonvencionalnih fosilnih goriv obravnavati v kontekstu potrebe po zmanjšanju emisij;

G.  ker trenutno še ni (okvirne) direktive EU, ki bi urejala rudarske dejavnosti.

H.  ker ni dovolj podatkov o kemikalijah za lomljenje ter tveganjih za okolje in zdravje, povezanih s hidravličnim lomljenjem; ker pomembne analize šele potekajo in ker obstaja vse večja potreba po nadaljnjih in neprekinjenih raziskavah; ker so podatki, vzorčenje in preskusi ter njihova preglednost poglavitnega pomena za visokokakovostne raziskave v podporo ustrezni regulativni ureditvi, ki bo varovala javno zdravje in okolje;

I.  ker vse vrste fosilnih goriv in vsakršno pridobivanje mineralnih surovin vključujejo možna tveganja za zdravje človeka in okolje; ker je bistveno, da se pri prihodnjem odločanju o razvoju virov fosilnih goriv v Evropi vedno uporabljata previdnostno načelo in načelo onesnaževalec plača, pri čemer je treba upoštevati potencialne vplive vseh faz raziskovanja in izkoriščanja;

J.  ker so države članice EU, na primer Francija in Bolgarija, že uvedle moratorij za pridobivanje plina iz skrilavca zaradi pomislekov v zvezi z okoljem in javnim zdravjem;

K.  ker se za projekte izkoriščanja plina iz skrilavca kljub okoljskim tveganjem, ki jih prinašajo, na splošno ne opravlja presoja vplivov na okolje;

L.  ker je naloga EU, da z vsemi svojimi politikami in dejavnostmi zagotavlja visoko raven varovanja zdravja ljudi;

M.  ker v veliko evropskih državah, na primer v Franciji, Bolgariji, nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija ter švicarskih kantonih Fribourg in Vaud, številnih zveznih državah v ZDA (Severna Karolina, New York, New Jersey in Vermont ter več kot 100 lokalnih uprav) in drugih državah po vsem svetu (Južnoafriška republika, Quebec v Kanadi, Novi Južni Wales v Avstraliji) velja prepoved ali moratorij za uporabo hidravličnega lomljenja za pridobivanje nafte in plina iz skrilavca ali drugih nizkoporoznih kamnin;

N.  ker številne države članice, na primer Češka, Romunija in Nemčija, trenutno razmišljajo o moratoriju za raziskovanje in pridobivanje nafte in plina iz skrilavca ali drugih nizkoporoznih kamnin;

O.  ker direktiva o okoljski odgovornosti od nosilcev dejavnosti ne zahteva, da bi morali skleniti ustrezno zavarovanje glede na visoke stroške, ki nastanejo pri nesrečah v ekstraktivnih industrijskih panogah,

Splošni okvir – regulativna ureditev, izvajanje, spremljanje in sodelovanje

1.  razume, da se raziskovanje in pridobivanje plina iz skrilavca nanašata na vse nekonvencionalno raziskovanje in pridobivanje ogljikovodikov z metodami vodoravnega vrtanja in hidravličnega lomljenja v velikem obsegu, ki se uporabljajo v industriji fosilnih goriv po vsem svetu;

2.  poudarja, da mora razvoj nekonvencionalnih fosilnih goriv ne glede na izključno pravico držav članic do izkoriščanja lastnih virov energije zagotavljati pravične in enake pogoje po vsej Uniji, v celoti v skladu z ustrezno zakonodajo EU o varnosti in varstvu okolja;

3.  meni, da je treba podrobno analizirati regulativni okvir EU glede raziskovanja in izkoriščanja nekonvencionalnih fosilnih goriv; v tem smislu pozdravlja skorajšnje končanje številnih študij za Komisijo, in sicer o: prepoznavanju tveganj, življenjskem ciklu emisij toplogrednih plinov, kemikalijah, vodi in uporabi zemljišč ter učinkih plina iz skrilavca na energetskih trgih EU; poziva države članice, naj bodo pri nekonvencionalnih fosilnih gorivih previdne, dokler ne bo izvedena regulativna analiza, in naj učinkovito izvajajo vse veljavne predpise, saj je to najpomembnejši način za zmanjšanje tveganj v vseh operacijah črpanja plina;

4.  poziva Komisijo, naj po dokončanju študij izvede poglobljeno oceno evropskega regulativnega okvira za varovanje zdravja in okolja ter naj čim prej in skladno z načeli ustanovnih pogodb predlaga ustrezne ukrepe, po potrebi tudi zakonodajne;

5.   poudarja, da pri pridobivanju nekonvencionalnih fosilnih goriv, tako kot pri pridobivanju konvencionalnih fosilnih goriv, obstajajo tveganja; je prepričan, da teh tveganj ne smemo podcenjevati in jih je treba obvladati s preventivnimi ukrepi, vključno z ustreznim načrtovanjem, preskušanjem, uporabo novih in najboljših razpoložljivih tehnologij, najboljšimi praksami ter stalnim zbiranjem podatkov, spremljanjem in poročanjem, in sicer v okviru trdnega regulativnega okvira; meni, da je pred začetkom operacij v zvezi z nekonvencionalnimi fosilnimi gorivi odločilnega pomena zahtevati merjenje referenčnih vrednosti naravno prisotnega metana in kemikalij v podtalnici v vodonosnikih ter trenutnih vrednosti kakovosti zraka na potencialnih mestih vrtanja; sodi tudi, da bi z rednim vključevanjem proizvajalcev originalne ali enakovredne opreme zagotovili trajno učinkovito delovanje kritične varnostne in okoljske opreme ter izpolnjevanje varnostnih standardov;

6.  je seznanjen s predhodno oceno Komisije o okoljskem pravnem okviru EU, ki velja za hidravlično lomljenje; poziva Komisijo, naj uporabi svoja pooblastila za ustrezen prenos in izvajanje ključnih okoljskih aktov EU v vseh državah članicah ter naj nemudoma izda smernice za vzpostavitev zbiranja podatkov o referenčnih vrednostih za dolgoročni monitoring vode, ki so potrebni za presojo vplivov raziskovanja in pridobivanja plina iz skrilavca na okolje, in merila za ocenjevanje vpliva hidravličnega lomljenja na zbiralnike podzemne vode v različnih geoloških formacijah, vključno z morebitnim iztekanjem in s skupnimi učinki;

7.  poziva Komisijo, naj uvede vseevropski okvir upravljanja tveganj pri raziskovanju in pridobivanju nekonvencionalnih fosilnih goriv in tako zagotovi uporabo usklajenih določb glede varovanje zdravja ljudi in okolja v vseh državah članicah;

8.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in pristojnimi regulativnimi organi uvede stalno spremljanje razvoja na tem področju in po potrebi ukrepa ter dopolni in razširi okoljsko zakonodajo EU;

9.  ugotavlja, da je metan plin z velikim toplogrednim učinkom, katerega emisije je treba v celoti upoštevati v okviru Direktive 2003/87/ES (o sistemu za trgovanje z emisijami) ali Odločbe št. 406/2009/ES (o skupnem prizadevanju);

10.  poudarja, da je učinkovitost regulativne ureditve raziskovanja in pridobivanja nekonvencionalnih fosilnih goriv, v celoti skladne z obstoječo zakonodajo EU, navsezadnje odvisna od pripravljenosti in virov ustreznih nacionalnih organov; zato poziva države članice, naj zagotovijo dovolj kadrov in tehničnih zmogljivosti za spremljanje, preverjanje in izvajanje dovoljenih dejavnosti, vključno z ustreznim usposabljanjem za zaposlene pri pristojnih nacionalnih organih;

11.  opozarja, kako pomembno je delo, ki so se ga lotile ugledne institucije, zlasti Mednarodna agencija za energijo, da bi pripravile smernice dobre prakse v zvezi s predpisi za nekonvencionalni plin in hidravlično lomljenje;

12.  poziva k razvoju jasnih in zavezujočih referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnologijah za hidravlično lomljenje, in sicer na podlagi znanstveno trdno podprte tehnične prakse;

13.  poziva tiste nacionalne organe, ki so odobrili raziskovanje nekonvencionalnih fosilnih goriv, naj pregledajo obstoječe državne predpise o izdelovanju vrtin za konvencionalna fosilna goriva in dopolnijo določbe, ki zadevajo posebnosti pridobivanja nekonvencionalnih fosilnih goriv;

14.  se zaveda, da je za preprečevanje in učinkovito odzivanje na nesreče v prvi vrsti odgovorna zadevna panoga; poziva Komisijo, naj razmisli o vključitvi operacij hidravličnega lomljenja v prilogo III direktive o okoljski odgovornosti, pristojne organe pa poziva, naj od nosilcev dejavnosti zahtevajo zadostna finančna jamstva za okoljsko in civilno odgovornost za nesreče ali nenamerne negativne vplive, do katerih bi prišlo zaradi njihovih dejavnosti ali dejavnosti njihovih podizvajalcev; sodi, da mora v primerih onesnaženja okolja veljati načelo, da plača onesnaževalec; pozdravlja napredek panoge pri vzpostavljanju visokih okoljskih in varnostnih standardov; poudarja, da je pomembno spremljati spoštovanje predpisov v tej panogi z rednimi inšpekcijskimi pregledi usposobljenih in neodvisnih strokovnjakov;

15.  poziva energetska podjetja, dejavna na področju pridobivanja nekonvencionalnih fosilnih goriv, naj vlagajo v raziskave za izboljšanje okoljske uspešnosti tehnologij pridobivanja nekonvencionalnih fosilnih goriv; poziva podjetja in akademske ustanove s sedežem v EU, naj razvijajo skupne raziskovalne in razvojne programe, namenjene večjemu razumevanju varnosti in tveganj raziskovanja in proizvodnje nekonvencionalnih fosilnih goriv;

16.  ponovno poziva Komisijo in države članice, ki jih je že pozval v resoluciji z dne 15. marca 2012 o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050, naj pospešijo izvajanje sporazuma med državami skupine G-20 o ukinitvi subvencij za fosilna goriva; meni, da se raziskovanje in izkoriščanje virov fosilnih goriv, tudi nekonvencionalnih, ne sme subvencionirati z javnimi sredstvi;

17.  meni, da vzajemni sporazumi o nerazkritju informacij, ki se nanašajo na okoljsko škodo ter škodo za zdravje ljudi in živali, kot so se izvajali med lastniki zemljišč v bližini vrtin za plin iz skrilavca in nosilci dejavnosti v zvezi s plinom iz skrilavca v ZDA, ne bi bili v skladu z obveznostmi Unije in držav članic, ki so določene v Aarhuški konvenciji, Direktivi o dostopu do informacij (2003/4/ES) in direktivi o okoljski odgovornosti;

Okoljski vidiki hidravličnega lomljenja

18.  se zaveda, da raziskovanje in pridobivanje plina iz skrilavca lahko privedeta do zapletene in večplastne interakcije z okolico, zlasti zaradi uporabe metode hidravličnega lomljenja, sestave tekočine za lomljenje, globine in strukture vrtin in velikosti prizadete površine;

19.  se zaveda, da vrsta kamnin v vsaki posamezni regiji določa zasnovo in metodo pridobivanja; poziva k obvezni analizi referenčnih vrednosti podzemne vode in geološki analizi globokih in plitkih geoloških plasti morebitnega območja raziskovanja skrilavca pred odobritvijo, ob upoštevanju poročil o vseh preteklih ali sedanjih rudarskih dejavnosti v regiji;

20.  poudarja potrebo po znanstvenih raziskavah onesnaževanja zraka zaradi hidravličnega lomljenja in dolgoročnega vpliva onesnažene vode na zdravje ljudi;

21.  poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito izvajanje zakonov o presoji vplivov rudarstva na okolje v nacionalnih zakonodajah; obenem poudarja, da je treba presojo vplivov vedno opraviti na odprto in pregledno;

22.  opominja, da navodilo o uporabi Direktive 85/337/EGS za projekte, povezane z raziskovanjem in pridobivanjem nekonvencionalnih ogljikovodikov (ref. Ares (2011)1339393), ki ga je izdal generalni direktorat Komisije za okolje dne 12. 12. 2011 potrjuje, da Direktiva Sveta 85/337/EGS, kot jo je spremenila in kodificirala Direktiva 2011/92/EU, o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (tako imenovana direktiva o presoji vplivov na okolje ali direktiva EIA) dovolj dobro zajema raziskovanje in pridobivanje nekonvencionalnih ogljikovodikov; poleg tega želi spomniti, da uporaba metode hidravličnega lomljenja sodi v skupino konvencionalnih in nekonvencionalnih dejavnosti raziskovanja in pridobivanja ogljikovodikov, ki jih zajema omenjena okoljska zakonodaja EU in Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov;

23.  poziva Komisijo, naj predstavi predloge, s katerimi bo zagotovila, da bodo določbe direktive o presoji vplivov na okolje ustrezno obravnavale posebnosti raziskovanja in pridobivanja plina in nafte iz skrilavca ter metana iz premogovnih ležišč; vztraja, da so v predhodno presojo vplivov na okolje vključeni vplivi celotnega življenjskega cikla na kakovost zraka, zemlje in vode, geološko stabilnost, rabo zemljišč in onesnaževanje s hrupom;

24.  poziva k vključitvi projektov, pri katerih se uporablja hidravlično lomljenje, v prilogo I direktive o presoji vplivov na okolje;

25.  ugotavlja, da obstaja nevarnost tresenja tal, kot dokazuje raziskovanje plina iz skrilavca v severozahodni Angliji; podpira predloge poročila, ki ga je naročila britanska vlada, da morajo nosilci dejavnosti upoštevati nekatere potresne in mikropotresne standarde;

26.  opozarja, da plin iz skrilavca še ni potrjeno trajnosten; poziva Komisijo in države članice, naj podrobno ocenijo emisije toplogrednih plinov v vsem procesu pridobivanja in proizvodnje, da dokažejo okoljsko neoporečnost;

27.  meni, da je pri vprašanjih odgovornosti primerno, da se nosilcem dejavnosti v zvezi s pridobivanjem plina iz skrilavca zagotovi obrnjeno dokazno breme, če se ob upoštevanju narave motnje in njenih negativnih posledic, ostalih možnih vzrokov in vseh drugih okoliščin izkaže, da so bili verjetni razlog za okoljsko škodo postopki, povezani s plinom iz skrilavca;

28.  poziva Komisijo, naj predstavi predloge, s katerimi bo tekočine za lomljenje izrecno vključila med nevarne odpadke iz priloge III evropske direktive o odpadkih (2008/98/ES);

29.  se zaveda, da se pri hidravličnem lomljenju porabi relativno veliko vode; poudarja, da so potrebni napredni načrti za zagotavljanje vode na podlagi lokalne hidrologije z upoštevanjem lokalnih vodnih virov, potreb drugih uporabnikov vode in zmogljivosti za čiščenje odpadne vode;

30.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo v celoti upoštevali zadevni evropski okoljski standardi, zlasti glede vode, ki se uporablja pri hidravličnem lomljenju, in da se bodo kršitve primerno kaznovale;

31.  opozarja, da okvirna direktiva o vodah od držav članic zahteva, da izvedejo ukrepe za preprečitev slabšanja stanja vseh teles podzemne vode, tudi iz točkovnih virov, na primer pri iskanju in črpanju ogljikovodikov;

32.  poziva panogo, naj ob preglednem sodelovanju z nacionalnimi regulativnimi organi, okoljskimi skupinami in lokalnimi skupnostmi sprejme potrebne ukrepe za preprečitev slabšanja stanja vseh zadevnih teles podzemne vode, torej za ohranitev dobrega stanja podzemne vode, kot določata okvirna direktiva o vodah in direktiva o podzemni vodi;

33.  je seznanjen, da se hidravlično lomljenje izvaja na globinah pod vodonosniki podtalnice; ker vrtanje preči vire pitne vode, meni, da je pogosto glavno vprašanje v zvezi z onesnaževanjem podtalnice nepoškodovanost vrtin ter kakovost cevi in cementiranja, odpornost na visoki tlak vbrizgane tekočine in povzročeno tresenje tal;

34.  poziva k splošni prepovedi hidravličnega lomljenja na nekaterih občutljivih in posebej ogroženih območjih, na primer na zaščitenih območjih pitne vode in pod njimi ter na premogovniških območjih;

35.  poudarja, da je treba za učinkovito preventivo nenehno spremljati, ali se dosledno upoštevajo najvišji standardi in prakse pri izdelavi in vzdrževanju vrtin; sodi, da bi morali nosilci dejavnosti posredovati poročila o dokončanju vrtin pristojnim organom; poudarja tudi, da morajo tako panoga kot pristojni organi zagotoviti redno preverjanje kakovosti in nepoškodovanosti cevi in cementiranja ter kakovosti podzemne vode v tesnem sodelovanju s podjetji za oskrbo s pitno vodo; poudarja, da je za to potrebnih veliko kadrov in tehničnega strokovnega znanja;

36.  poziva Komisijo, naj nemudoma izda smernice za vzpostavitev zbiranja podatkov o referenčnih vrednostih za dolgoročni monitoring vode, ki so potrebni za presojo vplivov raziskovanja in pridobivanja plina iz skrilavca na okolje, in merila za ocenjevanje vpliva hidravličnega lomljenja na zbiralnike podzemne vode v različnih geoloških formacijah, vključno z morebitnim iztekanjem in s skupnimi vplivi;

37.  priporoča, da nosilci dejavnosti, regulativni organi in službe za pomoč v sili skupaj pripravijo načrte ukrepov za primer nesreče ter da se vzpostavijo specializirane skupine za ukrepanje v izrednih razmerah;

38.  meni, da je sistem sklenjenega kroga za recikliranje vode na kraju samem z uporabo jeklenih skladiščnih rezervoarjev najbolj okolju prijazen način ravnanja s povratno vodo, saj na najmanjšo možno mero zmanjšuje količino vode, nevarnost izlitja na površini ter stroške, prometne obremenitve in poškodbe cest zaradi prevoza vode za čiščenje; je prepričan, da bi bilo treba to obliko recikliranja čim bolj uporabljati; zavrača, da bi povratne odpadne vode odstranjevali z vbrizgavanjem v geološke formacije;

39.  poziva nosilce dejavnosti, naj v sodelovanju s podjetji za oskrbo s pitno vodo in pristojnimi organi dosledno izvajajo veljavne standarde čiščenja odpadne vode in obvezne načrte gospodarjenja z vodo; poudarja pa, da so obstoječi obrati slabo opremljeni za ravnanje z odpadno vodo iz hidravličnega lomljenja in utegnejo izpuščati onesnaževala v reke in potoke; meni, da morajo pristojni organi v ta namen izvesti celovito oceno vseh obratov za čiščenje vode v zadevnih državah članicah;

40.  poudarja, da je treba vzdrževati najmanjšo varnostno razdaljo med vrtalnimi ploščadmi in vodnimi izviri;

41.  meni, da so številne polemike glede nekonvencionalnih fosilnih goriv delno posledica začetnega zavračanja panoge, da bi razkrila kemično sestavo tekočin, ki se uporabljajo v tekočinah za hidravlično lomljenje; zahteva obvezno popolno preglednost in da bi morali vsi nosilci dejavnosti obvezno v celoti razkriti kemično sestavo in koncentracijo tekočin za lomljenje ter popolnoma spoštovati veljavno ureditev EU po uredbi REACH;

42.  meni, da sporazumi o nerazkritju informacij, ki se nanašajo na okoljsko škodo ter škodo za zdravje ljudi in živali, kot veljajo med lastniki zemljišč v bližini vrtin za plin iz skrilavca in nosilci dejavnosti v zvezi s plinom iz skrilavca v ZDA, ne bi bili v skladu z obveznostmi EU in držav članic, ki so določene v Aarhuški konvenciji, direktivi o dostopu do informacij (2003/4/ES) in direktivi o okoljski odgovornosti.

43.  ugotavlja, da vodoravne vrtine, izvrtane na eni ploščadi za vrtanje, omogočajo uporabo manj zemljišč in tudi manj vplivajo na pokrajino;

44.  ugotavlja, da je za količine proizvedenega plina iz skrilavca v ZDA značilno, da po prvih dveh letih močno upadejo, kar privede do zelo intenzivnega stalnega vrtanja pri iskanju novih vrtin, ter da skladiščni rezervoarji, kompresorske postaje in infrastruktura za plinovode nadalje prispevajo k vplivom te dejavnosti na uporabo zemljišč;

45.  poziva države članice, ki se odločajo za razvijanje plina iz skrilavca in rezerv drugih nekonvencionalnih fosilnih goriv, naj Komisiji pošljejo nacionalne načrte, v katerih bodo podrobno opisale, kako je izkoriščanje teh rezerv usklajeno z nacionalnimi cilji glede zmanjševanja emisij iz odločbe o skupnih prizadevanjih v EU;

46.  priznava, da bi mogel nenehni tehnološki napredek na področju hidravličnega lomljenja in vodoravnega vrtanja pripomoči k razvoju obsežnih zalog nekonvencionalnih fosilnih goriv in zmanjšati morebitne vplive na okolje; spodbuja panogo, naj si še naprej prizadeva za napredek tehnologije in uporabo najboljših tehnoloških rešitev pri razvoju virov nekonvencionalnih fosilnih goriv;

47.  poziva pristojne nacionalne službe za geološke raziskave, naj spremljajo osnovno potresno dogajanje na potresno ranljivih območjih, za katera so bila izdana dovoljenja za pridobivanje plina iz skrilavca, da se oblikuje osnovna potresna slika, na podlagi katere bo mogoče oceniti verjetnost in morebitni vpliv sproženih potresov;

48.  poudarja, da vse ugodne primerjave med bilanco toplogrednih plinov v življenjskem ciklu plina iz skrilavca in premoga temeljijo na predpostavki stoletne življenjske dobe v atmosferi; meni, da potreba, da do leta 2020 dosežemo najvišjo vrednost globalnih emisij, upravičuje preučevanje v krajšem obdobju, na primer 20 let; poziva k nadaljnjim znanstvenim raziskavam ubežnih emisij metana, da se izboljša upoštevanje tovrstnih emisij v okviru nacionalnih letnih evidenc in ciljev iz odločbe EU o skupnih prizadevanjih;

49.  poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajne predloge, ki bodo zahtevali obvezno uporabo zaključnih naprav za zgorevanje (t. i. „green completions“) pri vseh vrtinah za pridobivanje plina iz skrilavca v EU, da se plamtenje omeji samo na primere, ko gre za varnostne pomisleke, in da se povsem prepove odzračevanje vrtin plina iz skrilavca, da bi zmanjšali ubežne emisije metana in hlapnih organskih spojin, povezane s pridobivanjem plina iz skrilavca;

Sodelovanje javnosti in lokalne razmere

50.  se zaveda, da lahko vrtanje poslabša življenjske razmere, zato poziva, naj se to vprašanje obravnava pri izdaji potrebnega dovoljenja za iskanje in izkoriščanje virov ogljikovodikov ter naj predvsem zadevna panoga sprejme vse potrebne ukrepe za zmanjšanje negativnih posledic tovrstnih dejavnosti, in sicer z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, javni organi pa naj uporabljajo stroge predpise;

51.  poziva panogo, naj vključi lokalne skupnosti in z njimi poišče skupne rešitve, da se čim bolj omeji vpliv razvoja plina iz skrilavca na promet, kakovost cest in hrup, kjer potekajo razvojne dejavnosti;

52.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo lokalni organi v celoti obveščeni in vključeni, zlasti pri preučevanju vlog za dovoljenja za iskanje in izkoriščanje; predvsem poziva k popolnemu dostopu do presoj vplivov na okolje, zdravje prebivalcev in lokalno gospodarstvo;

53.  meni, da je treba zagotoviti sodelovanje javnosti, in sicer s primernim obveščanjem javnosti in z javnimi posvetovanji pred vsako fazo pridobivanja in raziskovanja; poziva k večji preglednosti vplivov, kemikalij in uporabljenih tehnologij ter k večji preglednosti vseh inšpekcij in nadzornih ukrepov, s čimer bi zagotovili, da bi javnost razumela regulativno ureditev ter ji zaupala;

54.  priznava, da je za obravnavanje vseh vprašanj, povezanih z nekonvencionalnimi fosilnimi gorivi, potrebna veliko boljša izmenjava informacij med panogo, regulativnimi organi in javnostjo;

55.  v zvezi s tem pozdravlja sredstva, ki jih proračun EU za leto 2012 namenja tovrstnemu javnemu dialogu, in poziva države članice, naj sredstva uporabijo tako, da bodo državljani, ki živijo na območjih, kjer obstaja možnost razvoja nekonvencionalnih fosilnih goriv, bolje obveščeni in bodo lahko učinkoviteje sodelovali pri sprejemanju odločitev v lokalnih in nacionalnih strukturah upravljanja;

Mednarodni vidiki

56.  meni, da mora biti uporaba plina iz skrilavca in drugih fosilnih goriv skladna s členom 2 okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki poziva k ustalitvi koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na takšni ravni, da bo preprečeno nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem, in poudarja, da bi ob preveliki navezanosti na infrastrukturo fosilnih goriv, na primer na plin iz skrilavca, ta mednarodni cilj postal neuresničljiv;

57.  meni, da se bodo zaradi povečanih raziskav in pridobivanja plina iz skrilavca po vsem svetu občutno povečale ubežne emisije metana ter da celokupni potencial globalnega segrevanja plina iz skrilavca ni bil ocenjen, zato poudarja, da bi utegnilo izkoriščanje nekonvencionalnih virov nafte in plina ovirati uresničevanje sedmega razvojnega cilja tisočletja o okoljski trajnosti in ogroziti najnovejše mednarodne zaveze glede podnebnih sprememb, zajete v københavnskem dogovoru; opozarja, da podnebne spremembe že vplivajo, in sicer najbolj na revne države; poleg tega poudarja, da vplivi nekonvencionalnega črpanja plina ali nafte poleg neposrednih učinkov na zdravje in okolje posebno močno ogrožajo preživetje, predvsem v afriških državah, kjer so lokalne skupnosti močno odvisne od naravnih virov v kmetijstvu in ribištvu;

58.  vztraja, da se je treba pri izkoriščanju plina iz skrilavca učiti od izkušenj ZDA; s posebno zaskrbljenostjo ugotavlja, da so za črpanje plina iz skrilavca potrebne izredno velike količine vode, kar bi moglo ogroziti uresničevanje sedmega razvojnega cilja tisočletja o dostopu do čiste vode in zanesljivi preskrbi s hrano, še posebej v revnih državah, ki se že soočajo z velikim pomanjkanjem vode;

59.  poudarja, da so glavno gonilo za prisvajanje zemlje v državah v razvoju nakupi zemljišč za pridobivanje nafte in zemeljskega plina, kar močno ogroža avtohtone skupnosti, kmetovalce in revne ljudi, saj ne bodo imeli dostopa do vode, rodovitne prsti in hrane; ugotavlja, da je po zlomu finančnih trgov leta 2008 prišlo do očitnega povečanja globalnih naložb hedge skladov in pokojninskih skladov v ekstraktivne dejavnosti, kar je črpanje še dodatno pospešilo; zato poudarja, da bi morali vsi evropski gospodarski subjekti pri vprašanjih zakupov in/ali nakupov zemljišč delovati pregledno in ob tesnem posvetovanju z vsemi ustreznimi vladnimi organi in lokalnimi skupnostmi;

60.  ugotavlja, da bo Evropska komisija izvedla niz študij, ki bi naj bile na voljo pozneje v letošnjem letu, saj ni jasno, ali sedanji regulativni okvir zakonodaje EU zagotavlja zadostno jamstvo v primeru tveganj za okolje in zdravje ljudi, ki izhajajo iz dejavnosti, povezanih s plinom iz skrilavca; meni, da bi morala evropska podjetja pri izkoriščanju plina iz skrilavca v državah v razvoju v celoti upoštevati znanje in priporočila, pridobljena s temi študijami; je zaskrbljen zaradi vplivov dejavnosti naftnih podjetij na okolje, zdravje in razvoj, predvsem v podsaharski Afriki, saj imajo v nekaterih tamkajšnjih državah le omejene zmogljivosti za izvajanje in izvrševanje zakonov o varstvu okolja in zdravja; nadalje meni, da bi morala evropska podjetja uporabljati panožne standarde odgovornega ravnanja povsod, kjer delujejo;

61.  je zaskrbljen zaradi možnosti, da bi evropska podjetja vlagala v nekonvencionalne vire nafte ali plina v državah v razvoju;

62.  poudarja, da je treba spoštovati obveznost EU iz člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da mora zagotavljati skladnost politik za razvoj; meni, da bi morala EU pri gostujočih podjetjih, ki vlagajo v ekstraktivno dejavnost, spodbujati čimbolj trajnostno delovanje, na primer z okrepitvijo standardov in predpisov za upravljanje, ki veljajo za banke in sklade, ki financirajo ta podjetja, tudi prek načel Equator, načel odgovornih naložb, Evropske investicijske banke in Baselskega odbora za bančni nadzor;

63.  opozarja, da se za mednarodna naftna podjetja poleg predpisov v državah, kjer delujejo, uporablja tudi zakonodaja držav, v katerih kotirajo na borzi; meni, da bi v primerih pomanjkljivosti glede odgovornosti utegnili biti učinkovito sredstvo za varstvo človekovih pravic prav predpisi matične države, in sicer po vzoru ameriških zakonov o odškodninskih zahtevkih tujcev;

64.  ugotavlja, da obstaja mnogo instrumentov, ki bi lahko urejali negativne vplive ekstraktivnih dejavnosti na družbo in okolje, na primer pobuda za globalno poročanje, globalni dogovor OZN in smernice OECD za multinacionalna podjetja; vseeno opozarja, da prostovoljne smernice niso dovolj za ublažitev negativnih vplivov ekstraktivnih dejavnosti;

65.  želi spomniti, da ravno poteka pregled direktiv EU o računovodstvu in o preglednosti, kar je priložnost, da se v ekstraktivnih dejavnostih preprečijo utaje davkov in korupcija;

66.  poziva Komisijo, naj opredeli nove možnosti za okrepitev standardov za odgovornost nadnacionalnih družb v zvezi z družbenimi in okoljskimi pravicami ter načine za njihovo izvedbo;

67.  je zaskrbljen, ker nekatera podjetja za nekonvencionalno nafto in plin pri svojem delovanju po svetu uporabljajo različne varnostne standarde; poziva države članice, naj od podjetij s sedežem v EU zahtevajo, da standarde EU uporabljajo v vseh svojih obratih po vsem svetu.

o
o   o

68.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

(1) UL L 164, 30.6.1994, str. 3.
(2) UL L 348, 28.11.1992, str. 9.
(3) UL L 102, 11.4.2006, str. 15.
(4) UL L 312, 22.11.2008, str. 3.
(5) UL L 26, 28.1.2012, str. 1.
(6) UL L 206, 22.7.1992, str. 7.
(7) UL L 334, 17.12.2010, str. 17.
(8) UL L 143, 30.4.2004, str. 56.
(9) UL L 327, 22.12.2000, str. 1.
(10) UL L 330, 5.12.1998, str. 32.
(11) UL L 372, 27.12.2006, str. 12.
(12) UL L 275, 25.10.2003, str. 32.
(13) UL L 140, 5.6.2009, str. 136.
(14) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
(15) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.
(16) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.
(17) UL L 10, 14.1.1997, str. 13.
(18) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0366.
(19) TREN/R1/350-2008 lot 1, http://ec.europa.eu/energy/studies/doc/2012_unconventional_gas_in_europe.pdf.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov