Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/0158(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0342/2012

Predložena besedila :

A7-0342/2012

Razprave :

PV 21/11/2012 - 17
CRE 21/11/2012 - 17

Glasovanja :

PV 22/11/2012 - 13.3
CRE 22/11/2012 - 13.3
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
PV 16/01/2013 - 8.8
CRE 16/01/2013 - 8.8
Obrazložitev glasovanja
PV 06/02/2013 - 7.5
CRE 06/02/2013 - 7.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0448
P7_TA(2013)0044

Sprejeta besedila
PDF 837kWORD 1149k
Četrtek, 22. november 2012 - Strasbourg
Ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov ***I
P7_TA(2012)0448A7-0342/2012
Besedilo
 Prečiščeno besedilo
 Priloga

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 22. novembra 2012 k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 850/98 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1288/2009 (COM(2012)0298 – C7-0156/2012 – 2012/0158(COD))(1)
PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(2)
k predlogu Komisije

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

[Sprememba 32]

------------------------------------------------------

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) vrnjena v odbor (A7-0342/2012).
(2)* Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.


UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 850/98 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov in Uredbe Sveta (ES) št. 1434/98 o opredelitvi pogojev, pod katerimi se lahko sled iztovarja za gospodarske namene, ki ne zajemajo neposredne človeške uporabe

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V Uredbi Sveta (ES) št. 1288/2009 z dne 27. novembra 2009 o uvedbi prehodnih tehničnih ukrepov za obdobje od 1. januarja 2010 do 30. junija 2011(2) in Uredbi (EU) št. 579/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011(3), je določeno, da se do 31. decembra 2012 prehodno nadaljuje izvajanje nekaterih tehničnih ukrepov, določenih v Uredbi Sveta (ES) št. 43/2009 z dne 16. januarja 2009 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2009 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in, za plovila Skupnosti, v vodah, kjer je treba določiti omejitve ulova(4).

(2)  Nov okvir tehničnih ohranitvenih ukrepov se pričakuje glede na reformo skupne ribiške politike (SRP) se pričakuje. Majhna možnost, da bo ta novi okvir vzpostavljen do konca leta 2012, upravičuje podaljšanje uporabe navedenih prehodnih tehničnih ukrepov.

(3)  Da se tudi v prihodnje zagotovi ustrezno ohranjanje in upravljanje morskih bioloških virov, bi bilo treba Uredbo Sveta (ES) št. 850/98(5) posodobiti tako, da se vanjo vključijo prehodni tehnični ukrepi.

(3a)  Za zagotovitev nadaljevanja ustreznega ohranjanja in upravljanja morskih bioloških virov v Črnem morju bi bilo treba vključiti v Uredbo (ES) št. 850/98 najmanjšo velikost iztovarjanja in mrežnih očes za ribolov romba, kot sta bili prej določeni v zakonodaji Unije.

(5)  Za zmanjšanje zavržkov vrst, za katere veljajo kvote, bi bilo treba ohraniti prepoved višanja vrednosti ulova v vseh območjih ICES.

(5a)  Za zmanjšanje naključnega ulova bi bilo treba uvesti prepoved izpustitve ali uhajanja nekaterih vrst, pa tudi zahtevo za spremembo ribolovnega območja, kadar 10 % ulova vsebuje podmerne ribe, kot je bilo dogovorjeno v okviru posvetovanj med Unijo, Norveško in Ferskimi otoki leta 2009.

(5b)  Po mnenju Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) bi bilo treba ohraniti omejitve za iztovarjanje sleda, ulovljenega v razdelku ICES IIa, ali njegovo obdržanje na krovu.

(6)  Po mnenju STECF zaprtje območja za zaščito sleda, ki se drsti v razdelku ICES VIa, ni več nujno, da se zagotovi trajnostno izkoriščanje te vrste, zato bi bilo treba to zaprtje razveljaviti.

(7)  Po mnenju STECF, ki majhno razpoložljivost prave peščenke povezuje z manj uspešnim razmnoževanjem triprstega galeba, bi bilo treba ohraniti zaprtje podobmočja ICES IV, razen za vsakoleten omejen ribolov za spremljanje staleža.

(8)  Po mnenju STECF bi moralo biti omogočeno, da se dovoli/odobri??? uporaba orodij, ki ne ujamejo škampa, v nekaterih območjih, kjer je ribolov škampa prepovedan.

(11)  Po mnenju STECF bi bilo treba ohraniti zaprtje območja za zaščito nedorasle vahnje v razdelku ICES VIb.

(11a)  Po mnenju ICES in STECF bi bilo treba ohraniti nekatere tehnične ohranitvene ukrepe na zahodu Škotske (razdelek ICES VIa), da se zaščitijo staleži trske, vahnje in mola, ter tako prispevati k ohranjanju staležev rib.

(11b)  Po mnenju STECF bi bilo treba dovoliti uporabo ročnih ribiških vrvic in avtomatizirane opreme za „jigging“ za saja v razdelku ICES VIa.

(11c)  Po mnenju STECF o prostorski porazdelitvi trske v razdelku ICES VIa, v katerem je navedeno, da se velika večina ulova trske izvaja severno od 590N, bi morala biti južno od te črte dovoljena uporaba zabodnih mrež.

(11d)  Po mnenju STECF bi bilo treba odobriti uporabo zabodnih mrež za morske mačke v razdelku ICES VIa.

(11e)  Ustreznost lastnosti orodij, ki se z odstopanjem uporabljajo za ribolov z vlečnimi mrežami, pridnenimi potegalkami ali podobnim orodjem v razdelku ICES VIa, bi bilo treba redno pregledovati in pri tem upoštevati znanstveno mnenje, da bi se jih spremenilo ali razveljavilo.

(11f)  Po mnenju STECF bi bilo treba uvesti zaprtje območja za zaščito nedorasle trske v razdelku ICES VIa.

(11g)  Ustreznost prepovedi ribolova trske, vahnje in mola v podobmočju ICES VI bi bilo treba redno pregledovati in pri tem upoštevati znanstveno mnenje, da bi se jih spremenilo ali razveljavilo.

(11h)  Po mnenju ICES in STECF bi bilo treba ohraniti ukrepe za zaščito staležev trske v Keltskem morju (razdelka ICES VIIIf in VIIIg).

(12)  Po mnenju STECF bi bilo treba ohraniti ukrepe za zaščito koncentracije modrega lenga, ki se drsti v razdelku ICES VIa.

(13)  Ohraniti bi bilo treba ukrepe za zaščito rdečega okuna v mednarodnih vodah podobmočij ICES I in II, ki jih je leta 2011 sprejela Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC).

(14)  Ohraniti bi bilo treba ukrepe za zaščito rdečega okuna v Irmingerjevem morju in vodah, ki nanj mejijo, ki jih je leta 2011 sprejela NEAFC.

(15)  Po mnenju STECF bi bilo treba v razdelkih ICES IVc in IVb južno pod nekaterimi pogoji še naprej dovoliti ribolov z vlečnimi mrežami z gredjo z električnim tokom.

(16)  Trajno bi bilo treba izvajati nekatere ukrepe za omejitev zmogljivosti za ravnanje z ulovom in raztovarjanje plovil za pelagični ribolov, ki lovijo skušo, sleda in šura v severovzhodnem Atlantiku ▌, kot je bilo dogovorjeno v okviru posvetovanj med Unijo, Norveško in Ferskimi otoki leta 2009.

(17)  Po mnenju ICES bi bilo treba ohraniti tehnične ohranitvene ukrepe za zaščito staležev odraslih trsk v Irskem morju v obdobju drstenja.

(17a)  Po mnenju STECF bi bilo treba v omejenem območju v razdelku ICES VIIa odobriti uporabo izločevalnih rešetk.

(18)  Po mnenju STECF bi bilo treba ribolov z zabodnimi mrežami in zapletnimi mrežami v vodah, kjer je zaznamovana globina večja od 200 m, vendar manj od 600 m, v razdelkih ICES IIIa, VIa, VIb, VIIb, VIIc, VIIj, VIIk in podobmočjih ICES VIII, IX, X in XII vzhodno od 27° Z dovoliti le pod določenimi pogoji, ki zagotavljajo varstvo biološko občutljivih globokomorskih vrst.

(18a)  Pojasniti je treba medsebojni vpliv različnih ureditev, ki se uporabljajo za ribolov z zabodnimi mrežami predvsem v podobmočju ICES VII. Zlasti bi bilo treba pojasniti, da se posebno odstopanje za ribolov z zabodnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa 100 mm ali več v razdelkih ICES IIIa, IVa, Vb, VIa, VIb, VIIb, VIIc, VIIj in VIIk, pri čemer zanj veljajo posebni pogoji, uporablja le v vodah, kjer je zaznamovana globina večja od 200 m, vendar manj od 600 m, zato se v razdelkih ICES VIIa, VIId, VIIe, VIIf, VIIg in VIIh ter vodah, kjer je zaznamovana globina manjša od 200 m v razdelkih ICES IIIa, IVa, Vb, VIa, VIb, VIIb, VIIc, VIIj in VIIk, uporabljajo osnovna pravila glede velikosti mrežnih očes in sestave ulova, določena v Uredbi (ES) št. 850/98.

(18b)  Po mnenju STECF bi bilo treba v podobmočju ICES IX v vodah, kjer je zaznamovana globina večja od 200 m, vendar manj od 600 m, odobriti uporabo trislojnih mrež.

(19)  Da se zagotovi trajnostno izkoriščanje staležev osliča in škampa ter zmanjšajo zavržki teh vrst, bi morala biti v Biskajskem zalivu še naprej dovoljena uporaba nekaterih selektivnih orodij.

(20)  Za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov bi bilo treba ohraniti omejitve ribolova v nekaterih območjih, tj. omejitve v upravnem območju NEAFC, ki jih je NEAFC sprejela leta 2004, ter omejitve v nekaterih območjih v razdelkih ICES VIIc, VIIj in VIIk ter razdelku ICES VIIIc, ki jih je Unija sprejela leta 2008.

(21)  Po mnenju skupne delovne skupine Unije in Norveške o tehničnih ukrepih prepoved ribolova sleda, skuše ali papaline z vlečnimi mrežami ali zapornimi plavaricami ob koncu tedna v Skagerraku in Kattegatu zaradi sprememb ribolovnih vzorcev ▌ ne prispeva več k ohranjanju staležev pelagičnih rib. Zaradi tega bi bilo treba, kot je bilo dogovorjeno na posvetovanjih med Unijo, Norveško in Ferskimi otoki leta 2011, to prepoved preklicati.

(22)  Zaradi jasnosti in boljše ureditve bi bilo treba črtati nekatere zastarele določbe.

(22a)  Da bi zajeli spremembe ribolovnih vzorcev in uporabo selektivnejše opreme, bi bilo treba ohraniti razpon velikosti mrežnih očes, ciljne vrste in potrebne odstotke ulova v Skagerraku in Kattegatu.

(23)  Ob upoštevanju bioloških podatkov bi bilo treba spremeniti najmanjšo velikost japonske ladinke.

(24)  Določena je bila minimalna velikost hobotnic, ulovljenih v vodah, ki so pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav in v območju Odbora za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik (CECAF), da bi se prispevalo k ohranjanju hobotnice in zlasti k zaščiti nedoraslih organizmov.

(24a)  Treba bi bilo uvesti enakovreden ukrep glede najmanjše velikosti iztovarjanja za sardona, kar zadeva število rib na kg, saj bi to poenostavilo delo na krovu plovil, ki lovijo te vrste, in olajšalo nadzorne ukrepe na kopnem.

(25)  Ohraniti bi bilo treba ▌ specifikacije za izločevalno rešetko ▌, ki se uporablja za zmanjšanje prilov pri lovu škampa v razdelku ICES IIIa, podobmočju ICES VI in razdelku ICES VIIa.

(26)  Ohraniti bi bilo treba specifikacije za kvadrataste mrežne ploskve, ki se pod določenimi pogoji uporabljajo za ribolov z nekaterimi vrstami vlečnega orodja v Biskajskem zalivu.

(27)  V omejenem območju v razdelku ICES VIa bi bilo treba na plovilih z močjo motorja manj kot 112 kW dovoliti ▌ uporabo dvometrskih kvadratastih mrežnih ploskev.

(27a)  Izraz „Skupnost“, ki je uporabljen v normativnem delu Uredbe (ES) št. 850/98, bi bilo treba zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 spremeniti.

(27b)  Da bi zagotovili enake pogoje za izvajanje pravil v zvezi z uporabo orodij, ki imajo enako visoko selektivnost pri ribolovu škampa v razdelku ICES VIa in za izključitev nekaterih vrst ribolova države članice iz prepovedi uporabe zabodnih mrež, zapletnih mrež ali trislojnih mrež v podobmočjih ICES VIII, IX, X, kjer je stopnja prilova ali zavržkov morskega psa zelo nizka, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011(6).

(29)  Uredbo (ES) št. 850/98 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(29a)  Uredba Sveta (ES) št. 1434/98 določa natančne pogoje, pod katerimi se lahko sled iztovarja za gospodarske namene, ki ne zajemajo neposredne človeške uporabe. V to uredbo bi bilo treba vključiti posebno odstopanje od pogojev za iztovarjanje prilova sleda pri ribolovu z mrežami z majhnimi zankami v razdelku ICES IIIa, podobmočju IV in razdelku VIIId ter vodah Unije v razdelku ICES IIa, ki je bilo prej vključeno v druge akte Unije. Uredbo (ES) št. 1434/98 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (ES) št. 850/98

Uredba (ES) št. 850/98 se spremeni:

(-1a)  vstavi se naslednji člen:"

Člen 1a

V členu 4(2)(c), členu 46(1)(b) in opombi 5 v Prilogi I se beseda ‚Skupnost‘ ali pripadajoči pridevnik nadomesti z besedo ‚Unija‘ ali pripadajočim pridevnikom in izvedejo vse slovnične prilagoditve, potrebne zaradi te nadomestitve.

"

(-1b)  v člen 2 se doda nova točka:"

(i)  Regija 9

Vse vode Črnega morja, ki ustrezajo geografskemu podobmočju 29, kot je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju)* in Resoluciji GFCM/33/2009/2.

* UL L 347, 30.12.2011, str. 44.

"

(-1c)  v členu 11(1) se doda naslednji pododstavek:"

To odstopanje se uporablja brez poseganja v člen 34b(2)(c).

(-1d)  vstavi se naslednji člen:

Člen 11a

V regiji 9 je najmanjša velikost mrežnega očesa pri pridnenih mrežah, kadar se uporabljajo za lov romba, 400 mm.

"

(1d)  člen 17 se nadomesti z naslednjim:"

Morski organizem je premajhen, če so njegove mere manjše od najmanjših mer, določenih v Prilogi XII in Prilogi XIIa za ustrezne vrste in ustrezno zemljepisno območje.

"

(1e)  v členu 19 se doda naslednji odstavek:"

4.  Odstavki 2, 3 in 9 se ne uporabljajo za regijo 9.

"

(2)  doda se naslednji naslov IIIa:"

NASLOV IIIa

UKREPI ZA ZMANJŠANJE ZAVRŽKOV

Člen 19a

Prepoved višanja vrednosti ulova

1.  V regijah 1, 2, 3 in 4je med ribolovnimi dejavnostmi prepovedano zavreči vrste, za katere veljajo kvote in ki so lahko zakonito iztovorjene.

2.  Določbe iz odstavka 1 ne posegajo v obveznosti, določene v tej uredbi ali v kateri koli pravni akt na področju ribištva.

Člen 19b

Določbe o spremembi ribolovnega območja in prepoved uhajanja

1.  Kadar v regijah od 1, 2, 3 in 4 količina podmerne skuše, sleda ali šura presega 10 % skupne količine ulova pri katerem koli izvleku, plovilo spremeni ribolovno območje.

2.  V regijah 1, 2, 3 in 4 je prepovedano spuščanje skuše, sleda ali šura, preden je mreža v celoti na krovu ribiškega plovila, saj bi to povzročilo škodo v obliki mrtvih ali umirajočih rib.

"

(3)  v členu 20(1) se črta točka (d);

(3a)  vstavi se naslednji člen:"

Člen 20a

Omejitve za ribolov sleda v vodah Unije v razdelku ICES IIa

Od 1. januarja do 28. februarja ter od 16. maja do 31. decembra je prepovedano iztovarjati sled, ulovljen v vodah Unije v razdelku ICES IIa, ali ga obdržati na krovu.

"

(4)  člen 29a se nadomesti z naslednjim:"

Člen 29a

Zaprtje območja za ribolov prave peščenke v podobmočju ICES IV

1.  Prepovedano je iztovarjati ali obdržati na krovu pravo peščenko, ulovljeno v geografskem območju, ki je omejeno z vzhodno obalo Anglije in Škotske ter z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

   vzhodna obala Anglije na zemljepisni širini 55°30' S,
   zemljepisna širina 55°30' S, zemljepisna dolžina 01°00' Z,
   zemljepisna širina 58°00' S, zemljepisna dolžina 01°00' Z,
   zemljepisna širina 58°00' S, zemljepisna dolžina 02°00' Z,
   vzhodna obala Škotske na zemljepisni dolžini 02°00' Z.

2.  Dovoljen je ribolov za namene znanstvenih raziskav, s katerimi se spremlja stalež prave peščenke na območju in posledice zaprtja.

"

(5)  v členu 29b se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

3.  Z odstopanjem od prepovedi iz odstavka 1 je ribolov s košarami, ki ne ujamejo škampa, dovoljen v geografskem območju in obdobjih iz navedenega odstavka.

"

(6)  vstavijo se naslednji členi:"

Člen 29c

Predel Rockall za vahnjo v podobmočju ICES VI

1.  Prepovedane so vse oblike ribolova vahnje v Rockallu, razen ribolova s parangalom, v območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

   57°00' S, 15°00' Z.
   57°00' S, 14°00' Z
   56°30' S, 14°00' Z
   56°30' S, 15°00' Z
   57°00' S, 15°00' Z.

Člen 29d

Omejitve ribolova trske, vahnje in mola v podobmočju ICES VI

1.  Prepovedano je izvajanje kakršnih koli ribolovnih dejavnosti za trsko, vahnjo in mola znotraj tistega dela razdelka ICES VIa, ki leži vzhodno ali južno od loksodrom, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

   54°30' S, 10°35' Z
   55°20' S, 09°50' Z
   55°30' S, 09°20' Z
   56°40' S, 08°55' Z
   57°00' S, 09°00' Z
   57°20' S, 09°20' Z
   57°50' S, 09°20' Z
   58°10' S, 09°00' Z
   58°40' S, 07°40' Z
   59°00' S, 07°30' Z
   59°20' S, 06°30' Z
   59°40' S, 06°05' Z
   59°40' S, 05°30' Z
   60°00' S, 04°50' Z
   60°15' S, 04°00' Z.

2.  Vsa ribiška plovila, prisotna v območju iz odstavka 1 tega člena, zagotovijo, da je vse ribolovno orodje na krovu privezano in shranjeno v skladu s členom 47 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike*.

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 je v območju, navedenem v odstavku 1, dovoljeno izvajati ribolovne dejavnosti z uporabo priobalnih mirujočih mrež, pritrjenih z drogovi, strgač za pokrovače, strgač za klapavice, ročnih vrvic, mehanizirane opreme za ‚jigging‘, potegalk in obalnih potegalk, vrš in košar, če:

   (a) na krovu ali v uporabi ni nobenega drugega ribolovnega orodja, razen priobalnih mirujočih mrež, pritrjenih z drogovi, strgač za pokrovače, strgač za klapavice, ročnih vrvic, mehanizirane opreme za ‚jigging‘, potegalk in obalnih potegalk, vrš in košar, ter
   (b) se na krovu ne obdržijo, se ne iztovorijo ali se na kopno ne prepeljejo nobene druge ribe, razen skuše, polaka, saja in lososa, ali lupinarji, razen mehkužcev in rakov.

4.  Z odstopanjem od odstavka 1 je v območju, navedenem v istem odstavku, dovoljeno izvajati ribolovne dejavnosti, pri katerih se uporabljajo mreže z velikostjo mrežnega očesa, manjšo od 55 mm, če:

   (a) ni na krovu nobene mreže z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 55 mm, ter
   (b) se na krovu ne obdržijo nobene druge ribe, razen sleda, skuše, sardele, velike sardele, šura, papaline, sinjega mola, merjaščevke in srebrenke.

4a.  Z odstopanjem od odstavka 1 je v območju, navedenem v istem odstavku, dovoljeno izvajati ribolovne dejavnosti, pri katerih se uporabljajo zabodne mreže z velikostjo mrežnega očesa, večjo od 120mm, če:

   (a) se uporabljajo samo na območju južno od 59o S;
   (b) je največja dolžina uporabljene zabodne mreže 20 km na plovilo;
   (c) je najdaljši čas izvleka 24 ur; ter
   (d) mol in trska predstavljata največ 5 % ulova.

4b.  Z odstopanjem od odstavka 1 je v območju, navedenem v istem odstavku, dovoljeno izvajati ribolovne dejavnosti, pri katerih se uporabljajo zabodne mreže z velikostjo mrežnega očesa, večjo od 90 mm, če:

   (a) se uporabljajo samo v območju treh morskih milj od obale in največ 10 dni v koledarskem mesecu;
  (b) je največja dolžina uporabljene zabodne mreže 1000 m;
   (c) je najdaljši čas izvleka 24 ur; ter
   (d) morske mačke predstavljajo najmanj 70 % ulova.

5.  Z odstopanjem od odstavka 1 se v območju, določenem v navedenem odstavku, dovoli lov škampa, če:

   (a) uporabljeno ribolovno orodje vključuje izločevalno rešetko v skladu s točkami 2 do 5 Priloge XIVa ali kvadratasto mrežno ploskev iz Priloge XIVc ali pa ima drugo orodje enako visoko selektivnost;
   (b) so mrežna očesa ribolovnega orodja velika najmanj 80 mm;
   (c) najmanj 30 % teže ulova, ki se obdrži na krovu, so škampi.

Za namen točke (a) Komisija na podlagi pozitivnega mnenja STECF z izvedbenimi akti določi orodja, za katera se šteje, da imajo enako visoko selektivnost.

6.  Odstavek 5 se ne uporablja v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

   59°05' S, 06°45' Z
   59°30' S, 06°00' Z
   59°40' S, 05°00' Z
   60°00' S, 04°00' Z
   59°30' S, 04°00' Z
   59°05' S, 06°45' Z.

7.  Z odstopanjem od odstavka 1 je v območju, določenem v navedenem odstavku, dovoljeno loviti z vlečnimi mrežami, pridnenimi potegalkami ali podobnim orodjem, če:

   (a) imajo vse mreže na krovu plovila mrežna očesa, velika vsaj 120 mm za plovila s skupno dolžino več kot 15 metrov in 110 mm za vsa druga plovila;
   (c) na krovu obdržan ulov obsega manj kot 90 % saja, uporabljeno ribolovno orodje pa vključuje kvadratasto mrežno ploskev iz Priloge XIVc, ter
   (d) je skupna dolžina plovila 15 metrov ali manj, ne glede na količino saja, obdržano na krovu, uporabljeno ribolovno orodje pa vključuje kvadratasto mrežno ploskev iz Priloge XIVd.

7a.  Komisija najpozneje 1. januarja 2015 in najpozneje vsake dve leti od tega datuma ob upoštevanju znanstvenega mnenja STECF oceni lastnosti orodij, opredeljene v odstavku 7, in po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu poda predlog za spremembo odstavka 7.

8.  Odstavek 7 se ne uporablja v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

   59°05' S, 06°45' Z
   59°30' S, 06°00' Z
   59°40' S, 05°00' Z
   60°00' S, 04°00' Z
   59°30' S, 04°00' Z
   59°05' S, 06°45' Z.

8a.  Vsako leto od 1. januarja do 31. marca in od 1. oktobra do 31. decembra je prepovedano izvajanje vseh ribolovnih dejavnosti z uporabo katere koli opreme, navedene v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 1342/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže**, v območju v razdelku ICES VIa, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate:

   zemljepisno dolžino 7o07 Z, zemljepisno širino 55o25 S,
   zemljepisno dolžino 7o00 Z, zemljepisno širino 55o25 S,
   zemljepisno dolžino 6o50 Z, zemljepisno širino 55o18 S,
   zemljepisno dolžino 6o50 Z, zemljepisno širino 55º17 S,
   zemljepisno dolžino 6º52 Z, zemljepisno širino 55º17 S,
   zemljepisno dolžino 7º07 Z, zemljepisno širino 55º25 S.

Kapitan ribiškega plovila ali druga oseba na krovu od osebe na krovu ne zahteva niti ji ne dovoli, da bi poskušala loviti, iztovarjati, pretovarjati ali imeti na krovu ribe, ulovljene na specificiranem območju.

9.  Vsaka zadevna država članica od 1. januarja do 31. decembra vsako leto izvaja program opazovanja na krovu, pri katerem se vzorčijo ulovi in zavržki plovil, ki uporabijo odstopanja iz odstavkov 4a, 4b, 5 in 7. Programi opazovanja se izvajajo brez poseganja v obveznosti na podlagi ustreznih pravil, namenjeni pa so ocenjevanju ulovov in zavržkov trske, vahnje in mola z vsaj 20-odstotno natančnostjo.

10.  Zadevne države članice pripravijo ▌ poročilo o skupni količini ulovov in zavržkov v vsakem koledarskem letu za plovila, ki so vključena v program opazovanja, in ga najpozneje 1. februarja naslednjega koledarskega leta predložijo Komisiji.

10a.  Komisija najpozneje 1. januarja 2015 in najpozneje vsake dve leti po tem ob upoštevanju znanstvenega mnenja STECF oceni položaj staleža trske, vahnje in mola na območju, določenem v odstavku 1 in po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu poda predlog spremembe tega člena.

Člen 29e

Omejitve ribolova trske v podobmočju ICES VII

1.  Vsako leto od 1. februarja do 31. marca je prepovedano izvajanje vseh ribolovnih dejavnosti v podobmočju ICES VII znotraj območja, ki ga sestavljajo statistični pravokotniki ICES: 30E4, 31E4, 32E3. Ta prepoved se ne uporablja znotraj šestih morskih milj od temeljne črte.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 je v območju in časovnih obdobjih iz navedenega odstavka dovoljeno izvajati ribolovne dejavnosti z uporabo priobalnih mirujočih mrež, pritrjenih z drogovi, strgač za pokrovače, strgač za klapavice, potegalk in obalnih potegalk, ročnih vrvic, mehanizirane opreme za ‚jigging‘, vrš in košar, če:

   (a) na krovu ali v uporabi ni nobenega drugega ribolovnega orodja, razen priobalnih mirujočih mrež, pritrjenih z drogovi, strgač za pokrovače, strgač za klapavice, potegalk in obalnih potegalk, ročnih vrvic, mehanizirane opreme za ‚jigging‘, vrš in košar, ter
   (b) se ne iztovorijo, se na krovu ne obdržijo ali se na kopno ne prepeljejo nobene druge ribe, razen skuše, polaka in lososa, ali lupinarji, razen mehkužcev in rakov.

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 je v območju, navedenem v istem odstavku, dovoljeno izvajati ribolovne dejavnosti, pri katerih se uporabljajo mreže z velikostjo mrežnega očesa, manjšo od 55 mm, če:

   (a) ni na krovu nobene mreže z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 55 mm, ter
   (b) se na krovu ne obdržijo nobene druge ribe, razen sleda, skuše, sardele, velike sardele, šura, papaline, sinjega mola, merjaščevke in srebrenke.

Člen 29f

Posebna pravila za zaščito modrega lenga

1.  Vsako leto od 1. marca do 31. maja je prepovedano obdržati na krovu vsakršno količino modrega lenga, ki presega 6 ton na ribolovno potovanje v območjih v razdelku ICES VIa, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

  (a) rob epikontinentalnega pasu Škotske:
   59°58' S, 07°00' Z
   59°55' S, 06°47' Z
   59°51' S, 06°28' Z
   59°45' S, 06°38' Z
   59°27' S, 06°42' Z
   59°22' S, 06°47' Z
   59°15' S, 07°15' Z
   59°07' S, 07°31' Z
   58°52' S, 07°44' Z
   58°44' S, 08°11' Z
   58°43' S, 08°27' Z
   58°28' S, 09°16' Z
   58°15' S, 09°32' Z
   58°15' S, 09°45' Z
   58°30' S, 09°45' Z
   59°30' S, 07°00' Z
   59°58' S, 07°00' Z
  (b) rob Rosemary bank:

razen v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:
   60°00' S, 11°00' Z;
   59°00' S, 11º00' Z
   59º00' S, 09º00' Z
   59º30' S, 09º00' Z
   59º30' S, 10º00' Z
   60º00' S, 10º00' Z
   60°00' S, 11°00' Z;
   59°15' S, 10°24' Z.
   59°10' S, 10°22' Z
   59°08' S, 10°07' Z
   59°11' S, 09°59' Z
   59°15' S, 09°58' Z
   59°22' S, 10°02' Z
   59°23' S, 10°11' Z
   59°20' S, 10°19' Z
   59°15' S, 10°24' Z.

2.  Ob vstopu in izstopu iz območij iz odstavka 1 poveljnik ribiškega plovila v ladijski dnevnik zabeleži datum, čas ter kraj vstopa in izstopa.

3.  Če plovilo v katerem koli od območij iz odstavka 1 doseže 6 ton modrega lenga:

   (a) takoj preneha z ribolovom in zapusti območje, v katerem se nahaja;
   (b) ne sme ponovno vstopiti v nobeno od območij, dokler ulova ne iztovori;
   (c) ne sme vrniti v morje nobene količine modrega lenga.

4.  Opazovalci iz člena 8 Uredbe Sveta (ES) št. 2347/2002 z dne 16. decembra 2002 o določitvi posebnih pogojev dostopa in z njimi povezanih pravil za ribolov globokomorskih staležev***, napoteni na ribiška plovila, ki so v enem od območij iz odstavka 1, poleg opravljanja nalog iz odstavka 4 navedenega člena za ustrezne vzorce ulova modrega lenga izmerijo ribe v vzorcih in določijo njihovo stopnjo spolne zrelosti. Države članice na podlagi mnenja STECF oblikujejo podrobne protokole za vzorčenje in primerjanje rezultatov.

5.  Vsako leto od 15. februarja do 15. aprila je prepovedano uporabljati pridnene vlečne mreže, parangale in zabodne mreže v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

   60o58.76' S, 27o27.32' Z
   60o56.02' S, 27o31.16' Z
   60o59.76' S, 27o43.48' Z
   61o03.00' S, 27o39.41' Z
   60o58.76' S, 27o27.32' Z.

Člen 29g

Ukrepi za ribolov rdečega okuna v mednarodnih vodah v podobmočjih ICES I in II

1.  Usmerjeni ribolov rdečega okuna v mednarodnih vodah v podobmočjih ICES I in II je dovoljen samo v obdobju od 15. avgusta do 30. novembra vsako leto, in sicer za plovila, ki so prej lovila rdečega okuna v upravnem območju NEAFC, kot je opredeljeno v členu 3(3) Uredbe (EU) št. 1236/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 o sistemu nadzora in izvrševanja, ki se uporablja na območju Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika****.

2.  Plovila omejijo prilov rdečega okuna pri drugih ribolovih na največ 1 % celotnega ulova, obdržanega na krovu.

3.  Za rdečega okuna, ulovljenega pri takšnem ribolovu, se za ribe brez drobovja in glave, vključno z japonskim načinom razreza, uporablja pretvorbeni faktor 1,70.

4.  Z odstopanjem od člena 9(1)(b) Uredbe (EU) št. 1236/2010 poveljniki ribiških plovil, ki izvajajo ta ribolov, dnevno poročajo o ulovih.

5.  Poleg določb člena 5 Uredbe (EU) št. 1236/2010 je dovoljenje za ribolov rdečega okuna veljavno le, če so poročila, ki jih plovila pošljejo v skladu s členom 9(1) navedene uredbe (EU) št. 1236/2010, evidentirana v skladu z njenim členom 9(3).

6.  Države članice zagotovijo, da znanstveni opazovalci na krovu plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, zberejo znanstvene informacije. Zbrane informacije morajo vsebovati vsaj reprezentativne podatke glede spola, starosti in dolžine ulovljenih rib za različne globine. Pristojni organi v državah članicah te informacije sporočijo ICES.

7.  Komisija države članice obvesti o datumu, ko sekretariat NEAFC obvesti pogodbenice NEAFC, da je bil celotni dovoljeni ulov v celoti izkoriščen. Od tega datuma države članice plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, prepovejo usmerjeni ribolov rdečega okuna.

Člen 29h

Ukrepi za ribolov rdečega okuna v Irmingerjevem morju in vodah, ki mejijo nanj

1.  Ribolov rdečega okuna je prepovedan v ▌ mednarodnih vodah v podobmočju ICES V in vodah Unije v podobmočjih ICES XII in XIV, razen od 11. maja do 31. decembra vsakega leta in le na območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84 (v nadaljnjem besedilu: ohranitveno območje rdečega okuna):

   64°45' S, 28°30' Z.
   62°50' S, 25°45' Z
   61°55' S, 26°45' Z
   61°00' S, 26°30' Z
   59°00' S, 30°00' Z
   59°00' S, 34°00' Z
   61°30' S, 34°00' Z
   62°50' S, 36°00' Z
   64°45' S, 28°30' Z.

1a.  Ne glede na odstavek 1 se lahko s pravnim aktom Unije ribolov rdečega okuna dovoli zunaj ohranitvenega območja rdečega okuna v Irmingerjevem morju in vodah, ki nanj mejijo, od 11. maja do 31. decembra vsakega leta, in sicer na podlagi znanstvenega mnenja in pod pogojem, da je NEAFC v zvezi z rdečimi okuni na tem geografskem območju pripravila obnovitveni načrt. Ta ribolov je dovoljen le plovilom Unije, ki so jim njihove države članice podelile ustrezna dovoljenja in jih priglasile Komisiji, kot zahteva člen 5 Uredbe (EU) št. 1236/2010.

2.  Prepovedana je uporaba vlečnih mrež z mrežnimi očesi, manjšimi od 100 mm.

3.  Za rdečega okuna, ulovljenega pri takšnem ribolovu, se za ribe brez drobovja in glave, vključno z japonskim načinom razreza, uporablja pretvorbeni faktor 1,70.

4.  Poveljniki ribiških plovil, ki izvajajo ribolov zunaj ohranitvenega območja rdečega okuna, pošiljajo dnevna poročila o ulovu, določena v členu 9(1)(b) Uredbe (EU) št. 1236/2010, potem ko so ribolovne dejavnosti zadevnega koledarskega dne zaključene. V poročilu so navedeni ulovi na krovu, ki so bili ulovljeni od zadnjega poročila o ulovih.

5.  Poleg določb člena 5 Uredbe (EU) št. 1236/2010 je dovoljenje za ribolov rdečega okuna veljavno le, če so poročila, ki jih plovila pošljejo, skladna s členom 9(1) navedene uredbe in evidentirana v skladu z njenim členom 9(3).

6.  Poročila iz odstavka 5 se pripravijo v skladu z ustreznimi pravili.

* UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

** UL L 348, 24.12.2008, str. 20.

*** UL L 351, 28.12.2002, p.6.

**** UL L 348, 31.12.2010, str. 17.

"

(6a)  v členu 30 se vstavi naslednji odstavek :"

(1a)  Odstavek 1 se ne uporablja za regijo 9.‚;

"

(7)  vstavi se naslednji člen:"

‚Člen 31a

Ribolov z uporabo električnega toka v razdelkih ICES IVc in IVb

1.  Z odstopanjem od člena 31 se ribolov z vlečnimi mrežami z gredjo z električnim tokom dovoli v razdelkih ICES IVc in IVb južno od loksodrome, ki povezuje naslednje točke, pri čemer se za njihovo določitev uporablja koordinatni sistem WGS84:

   točko na vzhodni obali Združenega kraljestva na zemljepisni širini 55o S,
   nato vzhodno od zemljepisne širine 55o S in zemljepisne dolžine 5o V,
   nato severno od zemljepisne širine 56o S
   in končno vzhodno do točke na zahodni obali Danske na zemljepisni širini 56o S.

2.  Ribolov z uporabo električnega toka je dovoljen le, če:

   (a) največ 5 % ladjevja države članice z vlečnimi mrežami z gredjo uporablja vlečno mrežo z električnim tokom;
   (b) največja električna moč v kW za vsako vlečno mrežo z gredjo ne presega dolžine gredi v metrih, pomnožene z 1,25;
   (c) je efektivna napetost med elektrodami največ 15 V;
   (d) je plovilo opremljeno s samodejnim računalniškim sistemom upravljanja, ki beleži največjo moč, ki jo uporablja gred, in efektivno napetost med elektrodami za najmanj zadnjih 100 izvlečenj mreže. Nepooblaščena oseba tega samodejnega računalniškega sistema upravljanja ne more spreminjati;
   (e) je prepovedana uporaba ene ali več prepletenih plašilnih verig na vzpenjalni vrvi.

"

(8)  vstavi se naslednji člen:"

Člen 32a

Omejitev zmogljivosti za ravnanje z ulovom in raztovarjanje plovil za pelagični ribolov

1.  Največja razdalja med prečkami v separatorju vode na krovu plovil za pelagični ribolov, ki lovijo skušo, atlantskega sleda in šura v območju Konvencije NEAFC, kot je opredeljeno v členu 3(2) Uredbe (EU) št. 1236/2010, je 10 mm.

Prečke se zavarijo. Če se v separatorju vode uporabljajo odprtine namesto prečk, največji premer odprtin ne presega 10 mm. Odprtine v jaških pred separatorjem vode ne presegajo 15 mm v premeru.

2.  Za vsa plovila za pelagični ribolov, ki delujejo v območju Konvencije NEAFC, je prepovedana možnost raztovarjanja rib pod njihovo vodno črto iz vmesnih bazenov ali hladilnih bazenov z morsko vodo.

3.  Poveljnik plovila pošlje pristojnim organom države članice zastave risbe, ki se nanašajo na zmogljivosti za ravnanje z ulovom in raztovarjanje plovil za pelagični ribolov, ki lovijo skušo, atlantskega sleda in šura v območju Konvencije NEAFC, in so jih potrdili pristojni organi države članice zastave, ter vse spremembe teh risb. Pristojni organi države članice zastave plovila redno izvajajo preverjanja točnosti predloženih risb. Kopije se ves čas hranijo na krovu plovila.

"

(9)  vstavijo se naslednji členi:"

Člen 34a

Tehnični ohranitveni ukrepi v Irskem morju

1.  Od 14. februarja do 30. aprila je prepovedana uporaba kakršne koli pridnene vlečne mreže, potegalke ali podobne vlečne mreže, kakršne koli zabodne mreže, trislojne mreže, zapletne mreže ali podobne mirujoče mreže ali kakršnega koli ribolovnega orodja, opremljenega s trnki, v navedenem delu razdelka ICES VIIa, omejenem z:

   vzhodno obalo Irske in vzhodno obalo Severne Irske ter
   ravnimi črtami, ki zaporedno povezujejo naslednje geografske koordinate:
   točko na vzhodni obali polotoka Ards na Severnem Irskem na 54o 30 S,
   54o30' S, 04o50' Z,
   53o15' S, 04o50' Z
   in točko na vzhodni obali Irske na 53o15' S.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 se v območju in časovnem obdobju iz navedenega odstavka:

  (a) dovoli uporaba pridnene vlečne mreže s širilkami, če na krovu ni nobene druge vrste ribolovnega orodja in če takšne mreže:
   imajo velikost mrežnega očesa od 70 do 79 mm ali od 80 do 99 mm;
   imajo le enega od dovoljenih razponov velikosti mrežnega očesa;
   ne vključujejo nobenega posameznega mrežnega očesa, ne glede na njegovo mesto v mreži, ki je večje od 300 mm; in
   se uporabljajo samo v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:
   53o30' S, 05o30' Z
   53o30' S, 05o20' Z
   54o20' S, 04o50' Z
   54o30' S, 05o10' Z
   54o30' S, 05o20' Z
   54o00' S, 05o50' Z
   54o00' S, 06o10' Z
   53o45' S, 06o10' Z
   53o45' S, 05o30' Z
   53o30' S, 05o30' Z
  (b) dovoli uporaba kakršne koli pridnene vlečne mreže, potegalke ali podobne vlečne mreže z izločevalcem ali izločevalno rešetko pod pogojem, da na krovu ni nobene druge vrste ribolovnega orodja in če takšne mreže:
   izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2(a);
   so v primeru izločevalca izdelane v skladu s tehničnimi podrobnostmi iz Priloge k Uredbi Sveta (ES) št. 254/2002 z dne 12. februarja 2002 o vzpostavitvi ukrepov, ki se v letu 2002 uporabljajo za ohranitev staleža trske v Irskem morju (ICES) razdelku VIIa*; ter
   so v primeru izločevalnih rešetk v skladu s točkami 2 do 5 Priloge XIVa k tej uredbi.
  (c) uporaba kakršne koli pridnene vlečne mreže, potegalke ali podobne vlečne mreže z izločevalcem ali izločevalno rešetko se dovoli/odobri v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:
   53o45' S, 06o00' Z.
   53o45' S, 05o30' Z
   53o30' S, 05o30' Z
   53o30' S, 06o00' Z
   53o45' S, 06o00' Z.

Člen 34b

Uporaba zabodnih mrež v razdelkih ICES IIIa, IVa, Vb, VIa, VIb, VIIb, VIIc, VIIj, VIIk in podobmočjih ICES VIII, IX, X in XII vzhodno od 27o Z

1.  Plovila Unije ne uporabljajo pridnenih zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež na nobenem mestu, kjer je zaznamovana globina večja od 200 metrov, v razdelkih ICES IIIa, IVa, Vb, VIa, VIb, VIIb, VIIc, VIIj, VIIk in podobmočju ICES XII, vzhodno od 27o Z, ter podobmočjih ICES VIII, IX in X.

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 se dovoli uporaba naslednjega orodja:

  (a) zabodnih mrež v razdelkih ICES IIIa, IVa, Vb, VIa, VIb, VIIb, VIIc, VIIj, VIIk in podobmočju ICES XII, vzhodno od 27o Z, z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 120 mm in manjša od 150 mm, zabodnih mrež v razdelkih ICES VIIIa, VIIIb, VIIId in podobmočju ICES X z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 100 mm in manjša od 130 mm, in zabodnih mrež v razdelku ICES VIIIc in podobmočju ICES IX z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 80 mm in manjša od 110 mm, če:
   se uporabljajo v vodah z zaznamovano globino, manjšo od 600 metrov;
   imajo globino največ 100 očes, razmerje obešanja pa je najmanj 0,5;
   so opremljene s plovci ali enakovrednimi plavajočimi predmeti;
   je vsaka mreža dolga največ 5 morskih milj, celotna dolžina vseh mrež, ki se uporabljajo naenkrat, pa ne presega 25 km na plovilo;
   je najdaljši čas izvleka 24 ur;
  (b) zapletnih mrež z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 250 mm, če:
   se uporabljajo v vodah z zaznamovano globino, manjšo od 600 metrov;
   imajo globino največ 15 mrežnih očes, razmerje obešanja pa je najmanj 0,33;
   niso opremljene s plovci ali drugimi plavajočimi predmeti;
   je vsaka mreža dolga največ 10 km in celotna dolžina vseh mrež, ki se uporabljajo naenkrat, ne presega 100 km na plovilo;
   je najdaljši čas izvleka 72 ur;
  (c) zabodnih mrež z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 100 mm in manjša od 130 mm, v razdelkih ICES IIIa, IVa, Vb, VIa, VIb, VIIb, VIIc, VIIj, VIIk in podobmočju ICES XII vzhodno od 27o Z, če:
   se uporabljajo v vodah z zaznamovano globino več kot 200 metrov in manj kot 600 metrov;
   imajo globino največ 100 očes, razmerje obešanja pa je najmanj 0,5;
   so opremljene s plovci ali enakovrednimi plavajočimi predmeti;
   je vsaka mreža dolga največ 4 morske milje, celotna dolžina vseh mrež, ki se uporabljajo naenkrat, pa ne presega 20 km na plovilo;
   je najdaljši čas izvleka 24 ur;
   oslič predstavlja najmanj 85 % teže ulova, ki se obdrži na krovu;
   se število plovil, ki sodelujejo v ribolovu, ne dvigne nad raven, zabeleženo leta 2008;
   poveljnik plovila, ki sodeluje v tem ribolovu, pred odhodom iz pristanišča v ladijski dnevnik zabeleži količino in celotno dolžino orodja, ki je na krovu plovila. Inšpekcijsko se pregleda vsaj 15 % odhodov;
   ima poveljnik plovila na krovu 90 % orodja, kot je potrjeno v ladijskem dnevniku Unije za navedeno potovanje ob iztovarjanju, in
   količina vseh ulovljenih vrst, ki presega 50 kg, vključno z vsemi zavrženimi količinami, ki presegajo 50 kg, se zabeleži v ladijski dnevnik Unije;
  (d) trislojnih mrež z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 220 mm, v podobmočju ICES IX, če:
   se uporabljajo v vodah z zaznamovano globino, manjšo od 600 metrov;
   imajo globino največ 30 mrežnih očes, razmerje obešanja pa je najmanj 0,44;
   niso opremljene s plovci ali drugimi plavajočimi predmeti;
   je vsaka mreža dolga največ 5 km; celotna dolžina vseh mrež, ki se uporabljajo naenkrat, ne presega 20 km na plovilo;
   je najdaljši čas izvleka 72 ur.

4.  Vendar to odstopanje ne velja za upravno območje NEAFC.

4a.  Vsem plovilom, ki uporabljajo pridnene zabodne mreže, zapletne mreže ali trislojne mreže na katerem koli mestu, kjer je zaznamovana globina večja od 200 metrov, v razdelkih ICES IIIa, IVa, Vb, VIa, VIb, VIIb, VIIc, VIIj, VIIk in podobmočju ICES XII, vzhodno od 27o Z, ter podobmočjih ICES VIII, IX in X, se izda dovoljenje za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

5.  Plovilo ima na krovu naenkrat le eno vrsto orodja, opisanega v odstavku 3(a) ▌, 3(b) ali 3(d). Plovila imajo lahko na krovu mreže s skupno dolžino, ki je 20 % večja od najdaljše dolžine ladjevij, ki se lahko uporabijo naenkrat.

6.  Poveljnik plovila z dovoljenjem za ribolov iz odstavka 4a v ladijski dnevnik zabeleži količino in dolžine orodij, ki jih ima plovilo na krovu, preden zapusti pristanišče in ko se vrne v pristanišče; poveljnik je odgovoren za vsakršno neskladje med obema količinama.

8.  Pristojni organi imajo pravico do odstranitve zanemarjenega orodja na morju v razdelkih ICES IIIa, IVa, Vb, VIa, VIb, VIIb, VIIc, VIIj, VIIk in podobmočju ICES XII, vzhodno od 27o Z, ter podobmočjih ICES VIII, IX in X v naslednjih primerih:

   (a) orodje ni ustrezno označeno;
   (b) oznake boj ali podatki sistema za spremljanje plovil kažejo, da lastnika več kot 120 ur ni bilo na razdalji manj kot 100 morskih milj od orodja;
   (c) orodje se uporablja v vodah z zaznamovano globino, ki je večja od dovoljene;
   (d) velikost mrežnih očes orodja je nezakonita.

9.  Poveljnik plovila z dovoljenjem za ribolov iz odstavka 4a med vsakim ribolovnim potovanjem v ladijski dnevnik vpiše naslednje podatke:

   velikost mrežnih očes uporabljene mreže,
   nominalno dolžino ene mreže,
   število mrež v ladjevju,
   skupno število uporabljenih ladjevij,
   položaj vsakega uporabljenega ladjevja,
   globino vsakega uporabljenega ladjevja,
   čas izvleka vsakega uporabljenega ladjevja,
   količino kakršnega koli izgubljenega orodja, njegovo zadnje znano mesto in datum izgube.

10.  Ribiška plovila z dovoljenjem za ribolov iz odstavka 4a lahko iztovarjajo samo v pristaniščih, ki jih določijo države članice na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 2347/2002.

11.  Količina morskih psov, obdržanih na krovu vsakega plovila, ki uporablja vrsto orodja, opisano v odstavkih 3(b) in 3(d), ne presega 5 % žive teže skupne količine morskih organizmov, obdržanih na krovu.

11a.  Komisija lahko po posvetovanju s STECF sprejme izvedbene akte, da v podobmočjih ICES VIII, IX in X izključi nekatere vrste ribolova države članice iz uporabe odstavkov 1 do 10, kadar informacije držav članic kažejo, da te vrste ribolova povzročajo zelo nizko raven prilovov in zavržkov morskega psa.

Člen 34c

Pogoji za ribolov z vlečnim orodjem, dovoljenim v Biskajskem zalivu

1.  Z odstopanjem od določb člena 5(2) Uredbe Komisije (ES) št. 494/2002 z dne 19. marca 2002 o vzpostavljanju dodatnih tehničnih ukrepov za obnovitev staleža osliča v podobmočjih III, IV, V, VI in VII ICES in razdelkih VIII a, b, d, e ICES** se dovolijo ribolovne dejavnosti z uporabo vlečnih mrež, danskih potegalk in podobnega orodja z velikostjo mrežnega očesa od 70 do 99 mm, z izjemo vlečnih mrež z gredjo, v območju, določenem v členu 5(1)(b) Uredbe (ES) št. 494/2002, če ima orodje kvadratasto mrežno ploskev v skladu s Prilogo XIVb.

2.  Pri ribolovu v razdelkih ICES VIIIa in VIIIb se dovoli uporaba selektivne mreže in njenih dodatkov pred vrečo in/ali kvadrataste mrežne ploskve z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 60 mm, v spodnjem delu priključka pred vrečo. Določbe iz člena 4(1), člena 6 in člena 9(1) te uredbe ter iz člena 3(a) in (b) Uredbe (ES) št. 494/2002 se ne uporabljajo za del vlečne mreže, v katerega so vstavljena selektivna orodja.

Člen 34d

Ukrepi za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov v upravnem območju NEAFC

1.  Prepovedan je ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami in mirujočim orodjem, vključno s pridnenimi zabodnimi mrežami in pridnenimi parangali, v območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

del Reykjanes Ridge:

   55o04.5327' S, 36o49.0135' Z
   55o05.4804' S, 35o58.9784' Z
   54o58.9914' S, 34o41.3634' Z
   54o41.1841' S, 34o00.0514' Z
   54o00' S, 34o00' Z
   53o54.6406' S, 34o49.9842' Z
   53o58.9668' S, 36o39.1260' Z
   55o04.5327' S, 36o49.0135' Z

območje severnega Srednjeatlantskega hrbta:

   59o45' S, 33o30' Z
   57o30' S, 27o30' Z
   56o45' S, 28o30' Z
   59o15' S, 34o30' Z
   59o45' S, 33o30' Z

območje srednjega Srednjeatlantskega hrbta (Charlie-Gibbs Fracture zone in Subpolar Frontal Region):

   53o30' S, 38o00' Z
   53o30' S, 36o49' Z
   55o04.5327' S, 36o49' Z
   54o58.9914' S, 34o41.3634' Z
   54o41.1841' S, 34o00' Z
   53o30' S, 30o00' Z
   51o30' S, 28o00' Z
   49o00' S, 26o30' Z
   49o00' S, 30o30' Z
   51o30' S, 32o00' Z
   51o30' S, 38o00' Z
   53o30' S, 38o00' Z

območje južnega Srednjeatlantskega hrbta:

   44o30' S, 30o30' Z
   44o30' S, 27o00' Z
   43o15' S, 27o15' Z
   43o15' S, 31o00' Z
   44o30' S, 30o30' Z

Altair Seamounts:

   45o00' S, 34o35' Z
   45o00' S, 33o45' Z
   44o25' S, 33o45' Z
   44o25' S, 34o35' Z
   45o00' S, 34o35' Z

Antialtair Seamounts:

   43o45' S, 22o50' Z
   43o45' S, 22o05' Z
   43o25' S, 22o05' Z
   43o25' S, 22o50' Z
   43o45' S, 22o50' Z

Hatton Bank:

   59°26' S, 14°30' Z
   59°12' S, 15°08' Z
   59°01' S, 17°00' Z
   58°50' S, 17°38' Z
   58°30' S, 17°52' Z
   58°30' S, 18°22' Z
   58°03' S, 18°22' Z
   58°03' S, 17°30' Z
   57°55' S, 17°30' Z
   57°45' S, 19°15' Z
   58°11.15' S, 18°57.51' Z
   58°11.57' S, 19°11.97' Z
   58°27.75' S, 19°11.65' Z
   58°39.09' S, 19°14.28' Z
   58°38.11' S, 19°01.29' Z
   58°53.14' S, 18°43.54' Z
   59°00.29' S, 18°01.31' Z
   59°08.01' S, 17°49.31' Z
   59°08.75' S, 18°01.47' Z
   59°15.16' S, 18°01.56' Z
   59°24.17' S, 17°31.22' Z
   59°21.77' S, 17°15.36' Z
   59°26.91' S, 17°01.66' Z
   59°42.69' S, 16°45.96' Z
   59°20.97' S, 15°44.75' Z
   59°21' S, 15°40' Z
   59°26' S, 14°30' Z

North West Rockall:

   57o00' S, 14o53' Z
   57o37' S, 14o42' Z
   57o55' S, 14o24' Z
   58o15' S, 13o50' Z
   57o57' S, 13o09' Z
   57o50' S, 13o14' Z
   57o57' S, 13o45' Z
   57o49' S, 14o06' Z
   57o29' S, 14o19' Z
   57o22' S, 14o19' Z
   57o00' S, 14o34' Z
   56o56' S, 14o36' Z
   56o56' S, 14o51' Z
   57o00' S, 14o53' Z

South-West Rockall (Empress of Britain Bank):

   56o24' S, 15o37' Z
   56o21' S, 14o58' Z
   56o04' S, 15o10' Z
   55o51' S, 15o37' Z
   56o10' S, 15o52' Z
   56o24' S, 15o37' Z

Logachev Mound:

   55°17' S, 16°10' Z
   55°34' S, 15°07' Z
   55°50' S, 15°15' Z
   55°33' S, 16°16' Z
   55°17' S, 16°10' Z

West Rockall Mound:

   57o20' S, 16o30' Z.
   57o05' S, 15o58' Z
   56o21' S, 17o17' Z
   56o40' S, 17o50' Z
   57o20' S, 16o30' Z.

2.  Če pri ribolovnih dejavnostih v novih in obstoječih območjih pridnenega ribolova znotraj upravnega območja NEAFC količina živih koral ali živih spužev, ujetih med vleko, presega 60 kg živih koral in/ali 800 kg živih spužev, plovilo obvesti svojo državo zastave, preneha z ribolovom in se umakne vsaj 2 morski milji stran od položaja, ki je po podatkih, ki so na voljo, najbližje natančnemu položaju, kjer je bil ulov izveden.

Člen 34e

Ukrepi za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov v razdelkih ICES VIIc, VIIj, VIIk

1.  Prepovedan je ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami in mirujočim orodjem, vključno s pridnenimi zabodnimi mrežami in pridnenimi parangali, v območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja koordinatni sistem WGS84:

Belgica Mound Province:

   51o29.4' S, 11o51.6' Z
   51o32.4' S, 11o41.4' Z
   51o15.6' S, 11o33.0' Z
   51o13.8' S, 11o44.4' Z
   51o29.4' S, 11o51.6' Z

Hovland Mound Province:

   52o16.2' S, 13o12.6' Z
   52o24.0' S, 12o58.2' Z
   52o16.8' S, 12o54.0' Z
   52o16.8' S, 12o29.4' Z
   52o04.2' S, 12o29.4' Z
   52o04.2' S, 12o52.8' Z
   52o09.0' S, 12o56.4' Z
   52o09.0' S, 13o10.8' Z
   52o16.2' S, 13o12.6' Z

North-West Porcupine Bank (območje I):

   53o30.6' S, 14o32.4' Z
   53o35.4' S, 14o27.6' Z
   53o40.8' S, 14o15.6' Z
   53o34.2' S, 14o11.4' Z
   53o31.8' S, 14o14.4' Z
   53o24.0' S, 14o28.8' Z
   53o30.6' S, 14o32.4' Z

North-West Porcupine Bank (območje II):

   53o43.2' S, 14o10.8' Z
   53o51.6' S, 13o53.4' Z
   53o45.6' S, 13o49.8' Z
   53o36.6' S, 14o07.2' Z
   53o43.2' S, 14o10.8' Z

South-West Porcupine Bank:

   51o54.6' S, 15o07.2' Z
   51o54.6' S, 14o55.2' Z
   51o42.0' S, 14o55.2' Z
   51o42.0' S, 15o10.2' Z
   51o49.2' S, 15o06.0' Z
   51o54.6' S, 15o07.2' Z

2.  Vsa plovila, ki izvajajo pelagični ribolov v območjih za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov, določenih v odstavku 1 tega člena, so na seznamu odobrenih plovil in se jim izda ▌dovoljenje za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009▌. Plovila, vključena na seznam odobrenih plovil, imajo na krovu izključno ribolovna orodja za pelagični ribolov.

3.  Plovila, ki nameravajo izvajati pelagični ribolov v območju za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov, določenih v odstavku 1 tega člena, irski center za spremljanje ribištva štiri ure vnaprej obvestijo, da nameravajo vpluti v območje za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov, kot je določeno v členu 4(15) Uredbe (ES) št. 1224/2009. Hkrati ga obvestijo o količinah rib, ki jih hranijo na krovu.

4.  Plovila, ki izvajajo pelagični ribolov v območju za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov, določenem v odstavku 1, imajo operativen, brezhibno delujoč in varen sistem za spremljanje plovil, ki je v celoti v skladu z ustreznimi pravili, kadar se nahajajo v območju za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov.

5.  Plovila, ki izvajajo pelagični ribolov v območju za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov iz odstavka 1, vsako uro pošiljajo poročila sistema za spremljanje plovil.

6.  Plovila, ki izvajajo pelagični ribolov in so ta ribolov v območju zaščito za ranljivih globokomorskih habitatov iz odstavka 1 zaključila, o izplutju iz območja obvestijo irski center za spremljanje ribištva. Hkrati ga obvestijo o količinah rib, ki jih hranijo na krovu.

7.  Za ribolov pelagičnih vrst v območju za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov iz odstavka 1 velja omejitev, da imajo lahko plovila na krovu mreže z velikostjo mrežnega očesa 16–31 mm ali 32–54 mm oziroma z njimi izvajajo ribolov.

Člen 34f

Ukrepi za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov v razdelku ICES VIIIc

1.  Prepovedan je ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami in mirujočim orodjem, vključno s pridnenimi zabodnimi mrežami in pridnenimi parangali, v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

El Cachucho:

   44o12' S, 05o16' Z
   44o12' S, 04o26' Z
   43o53' S, 04o26' Z
   43o 53' S, 05o16' Z
   44o12' S, 05o16' Z

2.  Z odstopanjem od prepovedi iz odstavka 1 lahko plovila, ki so s pridnenimi parangali lovila tabinjo belico leta 2006, 2007 in 2008, od svojih ribolovnih organov pridobijo ▌dovoljenje za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009, na podlagi katerega lahko še naprej izvajajo navedeni ribolov v območju južno od 44o00.00' S. Vsa plovila, ki so pridobila takšno ▌ dovoljenje, imajo ne glede na svojo skupno dolžino operativen, brezhibno delujoč in varen sistem za spremljanje plovil, ki je v skladu z ustreznimi pravili, kadar lovijo v območju iz odstavka 1.

* UL L 41, 13.2.2002, str. 1.

** UL L 77, 20.3.2002, str. 8.

"

(10)  člen 38 se črta;

(11)  člen 47 se črta;

(11a)  v skladu s Prilogo k tej uredbi se priloge I, IV, XII in XIV k Uredbi (ES) št. 850/98 se spremenijo.

(11b)  v skladu s Prilogo k tej uredbi se vstavijo priloge XIIa, XIVa, XIVb, XIVc in XIVd.

Člen 2

Sprememba Uredbe (ES) št. 1434/98

V členu 2 Uredbe (ES) 1434/98 se doda naslednji odstavek:"

1a.  Odstavek 1 se ne uporablja za sleda, ki se lovi v razdelku ICES IIIa, podobmočju IV, razdelku VIId in vodah EU razdelka ICES IIa.

"

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V…,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 351, 15.11.2012, str. 83.
(2) UL L 347, 24.12.2009, str. 6.
(3) UL L 165, 24.6.2011, str. 1.
(4) UL L 22, 26.1.2009, str. 1.
(5) UL L 125, 27.4.1998, str. 1.
(6) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.


PRILOGA

Priloge k (ES) št. 850/98 se spremenijo:

   (1) v Prilogi I se črta opomba št. 6 k tabeli;
   (2) v Prilogi IV se tabela nadomesti z naslednjo:"

Vlečno orodje: Skagerrak in Kattegat

Razpon velikosti mrežnih očes, ciljne vrste in potrebni odstotki ulova za uporabo enotnega razpona velikosti očesa


Vrste

Razpon velikosti mrežnega očesa (v mm)

<16

16-31

32-69

35-69

70-89 (5)

≥90

Minimalni odstotek ciljne vrste

50 % (6)

50 % (6)

20 % (6)

50 % (6)

20 % (6)

20 % (7)

30 % (8)

ga ni

Prava peščenka (Ammodytidae) (3)

X

X

X

X

X

X

X

X

Prava peščenka (Ammodytidae) (4)

X

X

X

X

X

X

Norveški molič (Trisopterus esmarkii)

X

X

X

X

X

X

Sinji mol (Micromesistius poutassou)

X

X

X

X

X

X

Morski zmaj (Trachinus draco) (1)

X

X

X

X

X

X

Mehkužci (razen Sepia) (1)

X

X

X

X

X

X

Iglica (Belone belone) (1)

X

X

X

X

X

X

Sivi krulec (Eutrigla gurardus) (1)

X

X

X

X

X

X

Srebrenka (Argentina spp.)

X

X

X

X

X

Papalina (Sprattus sprattus)

X

X

X

X

X

X

Jegulja (Anguilla Anguilla)

X

X

X

X

X

X

Navadna peščena kozica/kozica v Baltskem morju (Crangon spp., Palaemon adspersus)(1)

X

X

X

X

X

X

Skuša (Scomber spp.)

X

X

X

Šur (Trachurus spp.)

X

X

X

Atlantski sled (Clupea harengus)

X

X

X

Severna kozica (Pandalus borealis)

X

X

X

Navadna peščena kozica/kozica v Baltskem morju (Crangon spp., Palaemon adspersus)(2)

X

X

X

Mol (Merlangius merlangus)

X

X

Škamp (Nephrops norvegicus)

X

X

Vsi drugi morski organizmi

X
   (1) Le znotraj štirih milj od temeljnih črt.
   (2) Zunaj štirih milj od temeljnih črt.
   (3) Od 1. marca do 31. oktobra v Skagerraku in od 1. marca do 31. julija v Kattegatu.
   (4) Od 1. novembra do zadnjega dne februarja v Skagerraku in od 1. avgusta do zadnjega dne februarja v Kattegatu.
   (5) Kadar se uporablja ta velikost mrežnega očesa, je vreča izdelana iz mrežnega materiala s kvadratastimi mrežnimi očesi z izločevalno rešetko v skladu s Prilogo XIVa k tej uredbi.
   (6) Ulov, obdržan na krovu, sestavlja največ 10 % kakršne koli kombinacije trske, vahnje, osliča, morske plošče, sivega jezika, rdečega jezika, morskega lista, romba, gladkega romba, iverke, skuše, krilatega romba, sinjega mola, limande, saja, škampa in jastoga.
   (7) Ulov, obdržan na krovu, sestavlja največ 50% kakršne koli kombinacije trske, vahnje, osliča, morske plošče, sivega jezika, rdečega jezika, morskega lista, romba, gladkega romba, iverke, sleda, skuše, krilatega romba, limande, saja, škampa in jastoga.
   (8) Ulov, obdržan na krovu, sestavlja največ 60 % kakršne koli kombinacije trske, vahnje, osliča, morske plošče, sivega jezika, rdečega jezika, morskega lista, romba, gladkega romba, iverke, krilatega romba, mola, limande, saja in jastoga.
"

(3)  tabela v Prilogi XII se spremeni:

   (a) vrstice, ki ustrezajo filipinski ladinki in hobotnici, se nadomestijo z naslednjim:"

Vrste

Najmanjša velikost

regije od 1 do 5, razen Skaggeraka/Kattegata

Skagerrak/Kattegat

Filipinska ladinka (Venerupis philippinarum)

35 m

Vrste

Najmanjša velikost: regije od 1 do 5, razen Skaggeraka/Kattegata

Hobotnica (Octopus vulgaris)

Celotno območje, razen vod pod suverenostjo ali jurisdikcijo regije 5: 750 gramov.
Vode pod suverenostjo ali jurisdikcijo regije 5: 450 gramov (brez drobovja).
"
   (b) vrstice, ki ustrezajo sardonu, senadomestijo z naslednjim:"

Vrste

Najmanjša velikost: regije od 1 do 5, razen Skaggeraka/Kattegata

Sardon (Engraulis encrasicolus)

celotno območje, razen razdelka ICES IXa vzhodno od zemljepisne dolžine 7°23’ 48‚ Z: 12 cm ali 90 osebkov na kilogram
ICES IXa vzhodno od zemljepisne dolžine 7° 23’ 48‚ Z: 10 cm‘
"

(4)  Vstavi se naslednja priloga:"

PRILOGA XIIa

NAJMANJŠE VELIKOSTI ZA REGIJO 9

Vrste

Najmanjša velikost: Regija 9

Romb (Psetta maxima)

45 cm

"

(5)  v Prilogi XIV se po ustreznem abecednem vrstnem redu vstavijo naslednja domača imena:"

DOMAČE IME

ZNANSTVENO IME

Merjaščevka

Capros aper

Tabinja belica

Phycis blennoides

Rdeči okun

Sebastes spp.

Velike sardele

Sardinella aurita

"

(6)  vstavijo se naslednje priloge:"

PRILOGA XIVa

SPECIFIKACIJE ZA IZLOČEVALNO REŠETKO

-1.  Selektivna mreža za vrste je v vlečno mrežo pritrjena z vrečo s kvadratastimi mrežnimi očesi, ki so enaka ali večja od 70 mm in manjša od 90 mm. Vreča je dolga najmanj 8 metrov. Prepovedana je uporaba kakršne koli vlečne mreže, ki ima več kakor 100 kvadratastih mrežnih očes na katerem koli delu oboda vreče, razen na stičiščih in robovih. Vreča s kvadratastimi mrežnimi očesi se zahteva le v Skagerraku in Kattegatu.

1.  Rešetka je pravokotna. Prečke rešetke so vzporedne z vzdolžno osjo rešetke. Razdalja med prečkami rešetke je največ 35 mm. Dovoljena je uporaba enega ali več tečajev, da se olajša njeno shranjevanje na vitlu za mrežo.

2.  Rešetka je nameščena diagonalno v vlečno mrežo, od spodaj in (???) navzgor, kjer koli med vhodom v vrečo in sprednjim koncem nezoženega dela. Vse strani rešetke so pritrjene na vlečno mrežo.

3.  V zgornji ploskvi vlečne mreže je odprtina za ribe, ki je neposredno povezana z zgornjo stranjo rešetke. Odprtina za ribe je na zadnji strani enako široka kot rešetka in v drugi smeri izrezana v konico vzdolž mrežnih očes na obeh straneh rešetke.

4.  Pred rešetko se sme pritrditi lijak, ki usmerja ribe proti dnu vlečne mreže in rešetki. Mrežno oko lijaka ni manjše od 70 mm. Najmanjša vertikalna odprtina usmerjevalnega lijaka proti rešetki je 15 cm. Usmerjevalni lijak je na strani rešetke enako širok kot rešetka.

20121122-P7_TA(2012)0448_SL-p0000001.jpg20121122-P7_TA(2012)0448_SL-p0000003.jpg

Shema selektivne vlečne mreže glede na velikost in vrsto. Ribe, ki se ujamejo v mrežo, usmerjevalni lijak usmeri proti dnu vlečne mreže in rešetki. Večje ribe nato rešetka usmeri ven iz vlečne mreže, manjše ribe in škampi pa gredo skozi rešetko v mrežo. Vreča s kvadratastimi mrežnimi očesi omogoča, da majhne ribe in podmerni škampi ne ostanejo v mreži. Vreča s kvadratastimi mrežnimi očesi, prikazana na sliki, se zahteva le v Skagerraku in Kattegatu.

PRILOGA XIVb

POGOJI ZA RIBOLOV Z VLEČNIM ORODJEM, DOVOLJENIM V BISKAJSKEM ZALIVU

1.  Specifikacije zgornje ploskve s kvadratastimi mrežnimi očesi

Ploskev je pravokotni predel mrežnega materiala. Ploskev je samo ena. Ploskve ne smejo na noben način ovirati ne notranji ne zunanji dodatki.

2.  Položaj ploskve

Ploskev se vstavi v sredino zgornje ploskve v zadnjem zoženem delu vlečne mreže, neposredno pred nezoženi del, ki ga sestavljata priključek in vreča.

Ploskev se konča največ 12 mrežnih očes od ročno spletene vrste mrežnih očes med priključkom in zadnjim zoženim delom vlečne mreže.

3.  Velikost ploskve

Ploskev je dolga vsaj 2 metra in široka vsaj 1 meter.

4.  Mrežni material ploskve

Mrežna očesa imajo odprtino najmanj 100 mm. So kvadratna, tj. na vseh štirih straneh mrežnega materiala ploskve so prerezane vse prečke.

Mrežni material je nameščen tako, da tečejo prečke vzporedno in pravokotno na dolžino vreče.

Uporabljen je enonitni mrežni material. Nit ni debelejša od 4 mm.

5.  Vstavitev ploskve v mrežo z rombastimi mrežnimi očesi

Na vse štiri strani ploskve se lahko pritrdi rob. Premer roba je največ 12 mm.

Raztegnjena dolžina ploskve je enaka raztegnjeni dolžini rombastih mrežnih očes, pritrjenih na vzdolžno stran ploskve.

Število rombastih mrežnih očes zgornje ploskve, pritrjenih na najkrajšo stran ploskve (tj. en meter dolga stran, ki je pravokotna na vzdolžno os vreče), je vsaj tolikšno kot število vseh rombastih mrežnih očes, pritrjenih na vzdolžno stran ploskve, deljeno z 0,7.

6.  Vstavitev ploskve v vlečno mrežo je prikazana na spodnji sliki.

20121122-P7_TA(2012)0448_SL-p0000004.jpg20121122-P7_TA(2012)0448_SL-p0000006.jpg

PRILOGA XIVc

PLOSKEV S KVADRATASTIMI MREŽNIMI OČESI ZA PLOVILA, DALJŠA OD 15 METROV

1.  Specifikacije zgornje ploskve s kvadratastimi mrežnimi očesi

Ploskev je pravokotni predel mrežnega materiala. Uporabljen je enonitni mrežni material. Mrežna očesa so kvadratasta, tj. na vseh štirih straneh mrežnega materiala ploskve so prerezane vse prečke. Mrežno oko je enako ali večje od 120 mm. Ploskev je dolga vsaj 3 metre, razen kadar je vključena v mreže, ki jih vlečejo plovila z manj kot 112 kilovati; v tem primeru je dolga vsaj 2 metra.

2.  Položaj ploskve

Ploskev se vstavi v zgornjo ploskev vreče. Zadnji rob ploskve ne sme biti več kot 12 metrov od vrvi za zavezovanje vreče, kot je določeno v členu 8 Uredbe Komisije (EGS) št. 3440/84 z dne 6. decembra 1984 o pritrditvi naprav na vlečne mreže, danske potegalke in podobne mreže*.

3.  Vstavitev ploskve v mrežo z rombastimi mrežnimi očesi

Med vzdolžno stranjo ploskve in bližnjim robom sta največ dve odprti rombasti mrežni očesi.

Raztegnjena dolžina ploskve je enaka raztegnjeni dolžini rombastih mrežnih očes, pritrjenih na vzdolžno stran ploskve. Razmerje pri spajanju med rombastimi mrežnimi očesi zgornje ploskve vreče in najkrajšo stranjo ploskve so tri rombasta mrežna očesa na eno kvadratasto mrežno oko za 80 mm vreče ali dve rombasti mrežni očesi na eno kvadratasto mrežno oko za 120 mm vreče, razen za prečke na robovih ploskve z obeh strani.

PRILOGA XIVd

PLOSKEV S KVADRATASTIMI MREŽNIMI OČESI ZA PLOVILA, KRAJŠA OD 15 METROV

1.  Specifikacije zgornje ploskve s kvadratastimi mrežnimi očesi

Ploskev je pravokotni predel mrežnega materiala. Uporabljen je enonitni mrežni material. Mrežna očesa so kvadratasta, tj. na vseh štirih straneh mrežnega materiala ploskve so prerezane vse prečke. Mrežno oko je enako ali večje od 110 mm. Ploskev je dolga vsaj 3 metre, razen kadar je vključena v mreže, ki jih vlečejo plovila z manj kot 112 kilovati; v tem primeru je dolga vsaj 2 metra.

2.  Položaj ploskve

Ploskev se vstavi v zgornjo ploskev vreče. Zadnji rob ploskve ne sme biti več kot 12 metrov od vrvi za zavezovanje vreče, kot je določeno v členu 8 Uredbe (EGS) št. 3440/84.

3.  Vstavitev ploskve v mrežo z rombastimi mrežnimi očesi

Med vzdolžno stranjo ploskve in bližnjim robom sta največ dve odprti rombasti mrežni očesi. Raztegnjena dolžina ploskve je enaka raztegnjeni dolžini rombastih mrežnih očes, pritrjenih na vzdolžno stran ploskve. Razmerje pri spajanju med rombastimi mrežnimi očesi zgornje ploskve vreče in najkrajšo stranjo ploskve je dve rombasti mrežni očesi na eno kvadratasto mrežno oko, razen za prečke na robovih okna z obeh strani.

* UL L 318, 7.12.1984, str. 23.

"

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov