Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti njenih členov 2, 21 in 49,

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o instrumentu za predpristopno pomoč (IPA II) (COM(2011)0838/4),

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Københavnu 21. in 22. junija 1993, v Madridu 15. in 16. decembra 1995, v Solunu 19. in 20. junija 2003 in v Bruslju 14. in 15. decembra 2006,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. decembra 2011 o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu,

–  ob upoštevanju prenovljenega soglasja o širitvi, ki ga je Svet sprejel leta 2006, in konsolidirane širitvene strategije, ki jo je nato izvedla Komisija,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. februarja 2009 z naslovom „Pet let razširjene EU – gospodarski dosežki in izzivi“ (COM(2009)0079/3),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. decembra 2006 o sporočilu Komisije o strategiji širitve in glavnih izzivih 2006–2007(1), z dne 10. julija 2008 o strateškem dokumentu Komisije o širitvi 2007(2) in z dne 26. novembra 2009 o strateškem dokumentu Komisije za leto 2009 o širitvi na države zahodnega Balkana, Islandijo in Turčijo(3) ter sporočila Komisije o strategiji širitve za obdobja 2009–2010, 2010–2011 in 2011–2012,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o državah zahodnega Balkana, Islandiji in Turčiji,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za regionalni razvoj (A7-0274/2012),

A.  ker lahko v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji vsaka evropska država, ki spoštuje in je zavezana k spoštovanju vrednot na področju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakopravnosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami oseb, ki pripadajo manjšinam, zaprosi za članstvo v Uniji; ker so te vrednote temelji Evropske unije in usmerjajo njeno delovanje na mednarodnem prizorišču, zato jih morajo spoštovati in uveljavljati vse države članice;

B.  ker je širitev sestavni del programa Evropske unije že od zgodnjih 60. let prejšnjega stoletja; ker se je Evropska unija od prve širitve leta 1973 postopoma povečevala, njeno članstvo pa je od šestih ustanovnih članic naraslo na sedanjih 27 članic (kmalu pa jih bo 28); ker si številne države še vedno prizadevajo, da bi postale članice Evropske unije, kot jamstvo za varno, demokratično in obetavno prihodnost;

C.  ker je politika vključevanja v preteklem desetletju pokazala, da širitev koristi EU kot celoti in ji omogoča boljši izhodiščni položaj za spoprijemanje s svetovnimi izzivi;

D.  ker je bila širitev uspešen proces za Evropsko unijo in Evropo kot celoto, saj je pomagala preseči delitev, ki jo je povzročila hladna vojna, prispevala k miru, stabilnosti in blaginji po vsej Evropi, preprečevanju konfliktov in reformam ter utrjevala svobodo, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in pravno državo, pa tudi razvoj tržnega gospodarstva ter trajnostni družbeni in okoljski razvoj;

E.  ker je skoraj dvajset let po vrhu v Københavnu, kjer so bili leta 1993 potrjeni obeti za članstvo srednje- in vzhodnoevropskih držav in opredeljena pristopna merila, napočil čas za vnovično oceno ustaljenih postopkov v zvezi s tem in celotne politike širitve, ne da bi to vplivalo na tekoča pogajanja;

F.  ker so københavnska merila prestala preizkus časa in ostajajo v središču politike širitve; ker sta se konsolidirana širitvena strategija ter nova usmeritev v pravosodje in notranje zadeve, pravno državo in temeljne pravice izkazali kot uspešni in učinkoviti;

G.  ker Evropski parlament z letnimi resolucijami o državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah prispeva k preglednosti in odgovornosti širitvenega procesa, saj izraža mnenja evropskih državljanov; ker se je po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe vloga Evropskega parlamenta povečala, med drugim z uvedbo sozakonodajne pristojnosti v zvezi z instrumentom za predpristopno pomoč;

H.  ker ima možnost pristopa bistven preobrazbeni učinek na politične, družbeno-gospodarske in kulturne vidike držav, ki se želijo pridružiti Evropski uniji, in predstavlja močno spodbudo za izvajanje potrebnih političnih, gospodarskih in zakonodajnih reform ter za krepitev miru, stabilnosti, sprave in dobrih sosedskih odnosov; ker širitev zaradi te zmožnosti spreminjanja predstavlja srčiko „mehke sile“ Evropske unije in pomemben element njenega zunanjepolitičnega delovanja;

I.  ker so ključni elementi pristopnega procesa zavezanost, izpolnjevanje pogojev in verodostojnost;

J.  ker je zelo pomembno, da države članice še naprej v celoti spoštujejo in podpirajo pristopna merila in temeljne pravice, da se povečata verodostojnost in doslednost širitvenega procesa ter se prepreči vsakršna diskriminacija potencialnih novih članic;

K.  ker je zavezanost političnim, gospodarskim in zakonodajnim reformam predvsem v največjem interesu držav kandidatk in potencialnih kandidatk ter njihovih državljanov;

L.  ker je treba vsako državo, ki si prizadeva za članstvo v EU, ocenjevati glede na njene lastne dosežke pri izpolnjevanju, izvajanju in spoštovanju istega nabora meril; ker bi morala biti hitrost napredovanja pristopnega procesa odvisna od stopnje učinkovitega izvajanja in izpolnjevanja pristopnih meril EU, pa tudi uresničevanja prednostnih nalog iz evropskega in pristopnega partnerstva in pogajalskega okvira; ker je treba stopnjo skladnosti s pogoji za članstvo ocenjevati na najbolj pravičen in pregleden način;

M.  ker širitveni proces bistveno vpliva tudi na Evropsko unijo kot tako, saj je zanjo priložnost, da bolje opredeli svojo identiteto, cilje, vrednote in politike, pa tudi primeren trenutek, da z njimi bolje seznani svoje državljane;

N.  ker bi moral skladno z obnovljenim soglasjem glede širitve, doseženim leta 2006, ta proces temeljiti na utrjevanju zavez, izpolnjevanju pogojev in obveščanju javnosti, skupaj s sposobnostjo EU za vključevanje novih članic; ker je sposobnost EU za vključevanje novih članic najpomembnejši vidik in pogoj za doseganje vzdržnosti širitvene politike in za celoten proces povezovanja; ker je bil ta vidik pozitivna spodbuda za poglobitev sodelovanja med institucijami, kot dokazujejo tudi zaporedne revizije pogodb, ki so spremljale različne faze širitve ter razširile obseg nalog in dejavnosti Unije;

O.  ker so dejanska sprava med različnimi narodi, mirno reševanje sporov in vzpostavitev dobrih sosedskih odnosov med evropskimi državami bistveni za trajni mir in stabilnost ter ogromno prispevajo k pristnemu procesu evropske integracije in so tako ključnega pomena za proces širitve; ker imajo številne kandidatke in morebitne kandidatke za članstvo v Uniji še vedno nerešena vprašanja s svojimi sosedami, zato bi si morale vse vpletene strani odkrito prizadevati za odpravo dvostranskih napetosti; ker je treba ta vprašanja rešiti pred pristopom;

Splošne ugotovitve

1.  odločno podpira širitveni proces in je prepričan, da mora širitev ostati verodostojna politika, ki jo podpira tako javnost v EU kot v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah; zato poudarja, da morajo EU ter države kandidatke in potencialne kandidatke izpolniti vse zaveze, spoštovati vse obveznosti in ustvariti razmere, v katerih bo mogoče zagotoviti uspešnost prihodnjih širitev, med drugim s pomočjo zadevnih držav v njihovih prizadevanjih za izpolnitev pristopnih meril EU;

2.  priznava koristi širitvenega in pristopnega procesa za državljane držav kandidatk in potencialnih kandidatk, pa tudi za evropske državljane;

3.  meni, da københavnska merila še vedno predstavljajo temeljno podlago in da bi morala ta ostati v središču politike širitve; poudarja, da je popolno in strogo spoštovanje teh meril nujno ter da je treba ustrezno upoštevati socialne posledice za države kandidatke in potencialne kandidatke, pa tudi sposobnost Evropske unije za vključevanje novih članic;

4.  meni, da ideja sposobnosti vključevanja obsega štiri elemente:

5.  vseeno poudarja, da bi morala Unija pri obravnavi upravičenih evropskih teženj držav kandidatk, potencialnih kandidatk in potencialnih prosilk poskrbeti za izboljšanje svoje sposobnosti vključevanja;

6.  poudarja, da je Evropska unija tudi zaradi enkratne kombinacije gospodarske dinamičnosti in socialnega modela še vedno privlačna, in obžaluje, da je bila ta socialna razsežnost v procesu širitve večinoma zanemarjena; poziva Komisijo, naj obravnava to vprašanje, zlasti v okviru poglavja 19 (Socialna politika in zaposlovanje), da bi spodbudila pozitivne družbene spremembe v prihodnjih državah članicah EU in socialni pravičnosti namenila potrebno pozornost;

7.  opozarja, da pravni red na socialnem področju vključuje minimalne standarde na področjih, kot so delovno pravo, enako obravnavanje moških in žensk, zdravje in varnost pri delu ter boj proti diskriminaciji, in da države EU potrjujejo zavezo Evropski socialni listini iz leta 1961 in Listini Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev iz leta 1989, čeprav tudi Listina EU o temeljnih pravicah vsebuje številne temeljne socialne pravice; poudarja, da je neupoštevanje temeljnih socialnih standardov Evropske unije oblika socialnega dampinga, ki škoduje evropskim podjetjem in delavcem in državam kandidatkam dejansko preprečila udeležbo na enotnem trgu; poudarja, da socialni partnerji, zlasti sindikati, potrebujejo usmerjeno pomoč EU, da bi okrepili svojo moč;

8.  meni, da je treba nabor pristopnih meril ustrezno preoblikovati v jasne, posebne in merljive cilje v instrumentu za predpristopno pomoč, da se nedvoumno pokaže povezava med politikami, ki jih v državah, ki se pripravljajo na pristop, financira Unija, in napredkom pri izpolnjevanju splošnih pristopnih meril;

9.  se zaveda, da bi morala gospodarstva držav pristopnic ubrati enako smer kot gospodarstva držav članic EU, da se olajša sodelovanje; zato države pristopnice spodbuja, naj izoblikujejo izvedljive posebne cilje za vsakega od krovnih ciljev strategije EU 2020 za dosego pametnega, trajnostnega in vključujočega gospodarstva;

10.  opozarja na pomen madridskih meril (kot so bila določena na zasedanju Evropskega sveta v Madridu decembra 1995), s katerimi se je poudarila zmožnost držav kandidatk, da uveljavijo pravila in postopke EU; meni, da načelo strogega pogojevanja zahteva, da se napredek pri sprejemanju in izvajanju reform posamezne države kandidatke oziroma potencialne kandidatke na vsaki stopnji procesa oceni na osnovi jasnih meril, in da bi morale države, ki se želijo pridružiti Evropski uniji, na naslednje stopnje napredovati le takrat, ko izpolnijo vse pogoje iz prejšnjih stopenj; poudarja, da morajo na poti do izboljšanja verodostojnosti in učinkovitosti širitvene strategije tudi države članice v celoti in dosledno upoštevati københavnska merila, tako da se od držav prosilk ne zahtevajo višji standardi, kot pa veljajo v nekaterih delih EU; poudarja, da je treba jasno določiti različne faze, opredeliti pregledna in pravična merila uspešnosti v celotnem procesu, ki splošna pristopna merila izražajo v obliki konkretnih korakov k pristopu, izmeriti, ali so bile zahteve izpolnjene, ter se izogniti določitvi ali obljubam glede datuma pristopa, če pogajanja še niso bila zaključena; poudarja, da je treba še pojasniti, da mora biti izpolnjevanje merila uspešnosti trajno in da bo nazadovanje sprožilo ustrezen odziv tistih, ki so merilo uspešnosti določili;

11.  poudarja, da je cilj pridružitvenega procesa polno članstvo v EU;

12.  poziva Komisijo, naj ohrani in nadalje okrepi postopke za spremljanje napredka v pristopnem procesu, pa tudi pomoč državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam, s čimer bo zagotovila, da bodo dosegle visoko stopnjo pripravljenosti, kar bo koristilo tako njim kot tudi Evropski uniji;

13.  meni, da bi bilo treba sposobnost Evropske unije za vključevanje novih članic zaradi ohranjanja verodostojnosti procesa širitve ovrednotiti že v začetni fazi in da bi morala biti ta sposobnost ustrezno obravnavana v „mnenju“ Komisije glede vsake morebitne države kandidatke, v katerem je podan pregled najpomembnejših pomislekov na tem področju in načinov za njihovo odpravo; meni, da bi morala temu slediti celovita ocena učinka; v zvezi s tem poudarja, da mora imeti EU za uspešen proces širitve sposobnost ukrepanja, razvoja ter demokratičnega in učinkovitega sprejemanja odločitev, pa tudi finančna sredstva v podporo gospodarski in socialni koheziji in zmožnost uresničevanja svojih političnih ciljev;

Politike širitve

14.  pozdravlja nov pogajalski pristop za prihodnje pogajalske okvire, ki prednostno obravnava vprašanja, povezana s sodstvom in temeljnimi pravicami, pa tudi s pravosodjem in notranjimi zadevami; se strinja, da bi morali ta vprašanja obravnavati v zgodnjih fazah pristopnega procesa in da bi se morali poglavji 23 in 24 praviloma odpirati na podlagi akcijskega načrta, saj zahtevata doseganje prepričljivih rezultatov; poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o napredku, doseženem na teh področjih, in naj se mesečna predpristopna poročila delegacij Evropske unije na zahtevo dajo na voljo članom Odbora za zunanje zadeve; kljub temu ugotavlja, da usmeritev na zadevna področja ne bi smela škodovati prizadevanjem in napredku na drugih področjih iz posameznih širitvenih programov držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk;

15.  meni, da je treba ustrezno pozornost v okviru politike širitve posvetiti vzpostavitvi učinkovitega, neodvisnega in nepristranskega pravosodnega sistema ter preglednega demokratičnega političnega sistema, ki lahko okrepita pravno državo; obenem opozarja na pomen svobode vseh oblik izražanja ter potrebo po zagotavljanju svobode medijev v zakonodaji in praksi, pa tudi po učinkovitem boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu;

16.  poudarja, da je liberalizacija vizumskega režima dober primer pogojenosti EU, ki politična in tehnična merila združuje z želenim ciljem in oprijemljivimi koristmi; zato pozdravlja in podpira prizadevanja Komisije in zainteresiranih držav na tem področju;

17.  poziva Komisijo, naj poenostavi upravni postopek in zmanjša upravno obremenitev za financiranje iz instrumenta za predpristopno pomoč, da bi postalo dostopnejše ter da bi se povečala udeležba manjših in necentraliziranih civilnih organizacij, sindikatov in drugih upravičencev;

18.  spodbuja večje sodelovanje civilne družbe, nedržavnih akterjev in socialnih partnerjev, tako iz držav kandidatk kot iz držav članic, v pristopnem procesu; poziva Komisijo, naj vodi nepretrgan dialog z njimi; poziva države kandidatke in potencialne države kandidatke, naj zagotovijo njihovo udeležbo v vseh fazah; poudarja, da lahko civilna družba deluje kot pomembna gonilna sila v procesu približevanja Evropski uniji, od spodaj navzgor ustvarja pritiske za napredek pri evropskem načrtu, izboljša preglednost procesa in okrepi demokratično podporo širitvi; poudarja, kako pomembna je zadostna finančna podpora, med drugim prek mehanizma za civilno družbo, zlasti da se povečajo njene zmogljivosti za spremljanje uvajanja pravnega reda EU; poudarja tudi pomen sodelovanja med evropskimi organizacijami civilne družbe ter njihovimi sorodnimi strukturami v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah;

19.  odločno poudarja, da je treba okrepiti upravne zmogljivosti in človeške vire, da bodo sposobni prenesti, uvesti in izvajati pravni red EU; meni, da procesi v okviru širitve ne smejo biti samo „tehnični“, in poudarja, da mora postopek pregleda usklajenosti zakonodaje postati bolj povezan z dejanskim stanjem na terenu; Komisijo zato poziva, naj v ta postopek po potrebi vključi nevladne organizacije, sindikate in pomembne interesne skupine;

20.  ob priznavanju pomembne vloge socialnega dialoga pri odločanju v EU poziva, da je treba nameniti večji poudarek krepitvi moči socialnih partnerjev in vlogi socialnega dialoga v širitvenem procesu; prav tako zahteva, da se več pozornosti nameni razvijanju mehanizmov za uveljavljanje zakonodaje, kot je delovna inšpekcija, da se zagotovi varstvo delavcev in spoštovanje njihovih socialnih pravic ter zdravstvenih in varnostnih standardov, pa tudi prepreči izkoriščanje, zlasti neprijavljenih delavcev;

21.  poziva k večji vključenosti Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) v širitveni proces; poudarja njegovo vlogo pri prenosu dobrih praks državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam ter pridruževanju civilne družbe ciljem evropskega povezovanja v EU; podpira nadaljnjo krepitev dialoga med organizacijami civilne družbe iz EU in državami, ki se pripravljajo na pristop, ter spodbuja večje sodelovanje med EESO, Komisijo in Evropskim parlamentom;

22.  opozarja, da je trajno gospodarsko okrevanje pomemben izziv za večino držav, ki se pripravljajo na pristop, ter poudarja potrebo po spodbujanju pametne, trajnostne in vključujoče rasti v skladu s strategijo Evropa 2020; poziva k večji podpori za mala in srednje velika podjetja, saj so ključna za družbeno-gospodarski napredek v vseh državah, ki se pripravljajo na pristop, in prosi Komisijo, naj vztraja pri prednostnih reformah, ki bodo ustvarile ugodno zakonodajno okolje za inovativna mala in srednje velika podjetja z velikim potencialom; hkrati poudarja, da je treba ves čas posvečati pozornost vprašanjem rastoče sive ekonomije, visoke brezposelnosti in vključevanja najbolj ranljivih oseb v družbo;

23.  je trdno prepričan, da je treba spodbujati medsebojno spoštovanje, dobre sosedske odnose ter regionalno in čezmejno sodelovanje, saj so ti pogoj za doseganje stabilnosti in resnične in trajne sprave; meni, da morajo biti pregon vojnih zločinov, mirno sobivanje različnih etničnih, kulturnih in verskih skupnosti, spoštovanje človekovih pravic, zaščita manjšin ter ponovno vključevanje in vračanje beguncev in razseljenih oseb temeljni elementi pristopnega procesa EU v regijah, ki so bile pred nedavnim prizorišče konfliktov; glede na to spodbuja države kandidatke in potencialne kandidatke, ki še niso ratificirale okvirne konvencije o varstvu narodnih manjšin, naj to čim prej storijo; meni, da bi v takšnih primerih poučevanje in učenje o zgodovini, jeziku in kulturni dediščini obeh strani med pristopnim procesom in po njem olajšalo medsebojno razumevanje in zgodovinsko spravo;

24.  meni, da je treba enakosti spolov in boju proti diskriminaciji v širitveni politiki dati večjo prednost; poudarja, da je enakost moških in žensk kot temeljna pravica ključna vrednota EU in ključno načelo v njenem zunanjem delovanju, skriva pa tudi velik potencial za dosego ciljev Evrope 2020, saj prispeva k rasti in polni zaposlenosti; zato spodbuja udeležbo žensk v pristopnem procesu in poudarja pomen razširjanja politik enakosti spolov; poudarja, da so prepovedane vse oblike diskriminacije in da bi morala ocena EU zajemati tudi pravice lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev ter vključevanje manjšin v politično, družbeno in gospodarsko življenje;

25.  poziva Komisijo, naj države, ki se pripravljajo na pristop, vključi v svoje pobude, namenjene socialnemu vključevanju – kot je okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov –, da bi se instrument za predpristopno pomoč bolje uporabil v ta namen, pa tudi da bi države, ki se pripravljajo na pristop, z mehanizmom stabilizacijsko-pridružitvenega procesa spodbudila k uresničitvi teh ciljev; države pristopnice poziva, naj dejavno sodelujejo v pobudi desetletja vključevanja Romov, jim zagotovijo temeljne pravice, izboljšajo njihov socialni in ekonomski položaj ter jim ponudijo dostop do stanovanj;

26.  meni, da bi morala vsaka država pristopnica, preden se lahko priključi Uniji, rešiti svoje glavne dvostranske težave in spore s sosedami, zlasti v zvezi z ozemeljskimi vprašanji; priporoča, da se ta vprašanja konstruktivno in v duhu dobrih sosedskih odnosov rešijo čim prej v pristopnem procesu, po možnosti pred začetkom pristopnih pogajanj, da ne bi slabo vplivala na slednje; meni, da je treba pri tem nujno upoštevati splošne interese in vrednote Evropske unije ter obveznost, da se v celoti spoštuje pravni red in načela, na podlagi katerih je bila Evropska unija ustanovljena;

27.  poziva Evropsko unijo, naj podpre prizadevanja za rešitev vseh nerešenih sporov, vključno s spori glede meje, pred pristopom; skladno z določbami mednarodnega prava, listine Združenih narodov in ustreznih resolucij ZN, pa tudi helsinške sklepne listine, spodbuja vse strani v sporih, katerih nadaljevanje lahko ovira izvajanje pravnega reda ali ogrozi ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, naj si na konstruktiven način prizadevajo za njihovo mirno rešitev in naj v primeru dokazane nesposobnosti za doseganje dvostranskega dogovora zadevo po potrebi predložijo Meddržavnemu sodišču, se zavežejo uporabi mehanizma zavezujoče arbitraže po lastni izbiri oziroma konstruktivno sodelujejo v okviru intenzivne mediacije; ponovno poziva Komisijo in Svet, naj v skladu s pogodbama EU začneta razvijati arbitražni mehanizem, namenjen reševanju dvostranskih in večstranskih sporov;

28.  pozdravlja pobude, kot so pozitivni program za Turčijo, pristopni dialog na visoki ravni z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in strukturirani dialog o pravni državi s Kosovom(4); pozdravlja cilje, namenjene vnašanju svežine in dinamičnosti v proces reform, vendar poudarja, da te pobude nikakor ne smejo nadomestiti formalnih pogajalskih postopkov, temveč morajo biti popolnoma v skladu s pogajalskim okvirom;

29.  poudarja, da mora priti v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah do izboljšav na področjih demokracije, človekovih pravic in procesov sprave, ki morajo biti stalne prednostne naloge v procesu širitve in ki se morajo odražati v finančnih instrumentih; v zvezi s tem opozarja na pomen finančne pomoči za obnavljanje kulturne dediščine na območjih, ki jih pretresajo konflikti, glede na to, da ima pomembno vlogo pri krepitvi zaupanja in vključenosti med različnimi etničnimi in verskimi skupnostmi;

30.  poudarja, da je politika širitve EU instrument, ki prispeva k modernizaciji, demokratizaciji in stabilizaciji, pa tudi krepitvi Evropske unije tako interno kot na svetovnem prizorišču; poziva Komisijo, naj vsakič, ko preučuje nove prošnje za članstvo v Evropski uniji in ko predloži svoja priporočila za začetek ali – v primeru bistveno spremenjenih okoliščin – zaključek pristopnih pogajanj, zagotovi celovito presojo vplivov;

31.  podpira zavezo Komisije, da bi izboljšala kakovost pristopnega procesa in ga naredila bolj temelječega na uspešnosti, ciljno usmerjenega in preglednega; meni, da bo proces tako postal pravičnejši in da ga bo mogoče bolj nepristransko ocenjevati, kar bo dodatno okrepilo njegovo verodostojnost; v tem okviru predlaga, naj bodo poročila o napredku jasnejša pri ocenah; poudarja, da merila uspešnosti ne bi smela postavljati dodatnih pogojev za države kandidatke in potencialne kandidatke, ampak bi morala splošna merila za članstvo in cilje predpristopne pomoči EU preoblikovati v konkretne korake in rezultate na poti k pristopu ob polnem upoštevanju pogajalskega okvira;

32.  poudarja, da je boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu izredno pomemben za uspeh pristopnega procesa; poziva Komisijo, naj zavzame nov pristop k temu vprašanju, tako da organe držav, ki želijo pristopiti, opozori na posamezne primere sistemske korupcije; poziva Komisijo, naj tesno sodeluje s skupino GRECO ter protikorupcijskimi organi v zadevnih državah; poudarja, da bi novi pristop zelo ugodno vplival na podobo Unije med državljani držav, ki želijo pristopiti, in bi po možnosti olajšal boj proti korupciji;

33.  poziva Komisijo, naj ne načrtuje realnega znižanja skupne ravni financiranja posamezne države upravičenke; poudarja, da je treba pri tem izračunu upoštevati naslednje: a) razmerje skupne načrtovane pomoči iz instrumenta za predpristopno pomoč in BDP posamezne države se ne sme relativno zmanjšati, četudi se imenovalec (BDP) za posamezno državo v obdobju 2007–2013 realno poveča; število držav, ki bodo upravičene do financiranja iz prihodnjega instrumenta, se bo po pristopu Hrvaške najverjetneje zmanjšalo, kar utegne spremeniti primerljivo prerazporeditev skupnih razpoložljivih finančnih sredstev; c) s predlaganimi spremembami novega instrumenta, s katerimi naj bi odpravili razlikovanje med državami na podlagi njihovega statusa kandidatke, bo do financiranja za področja politik, povezana z družbenim in gospodarskim razvojem, upravičenih več držav – doslej države nekandidatke niso bile upravičene; v tem okviru priporoča, da se nobeni državi upravičenki ne prepreči zadostnega in pravičnega dostopa do financiranja zaradi omejenih sredstev EU, zlasti na področju vzpostavljanja institucij;

34.  opozarja na dejstvo, da je treba širitev Evropske unije pospremiti z usklajeno ter učinkovitejšo in preglednejšo politiko obveščanja, ki bi vključevala vse institucije Unije, vlade in parlamente držav članic ter predstavnike civilne družbe, da bi spodbudili odprto in odkrito razpravo o posledicah širitve, vključno z javnim mnenjem v državah članicah EU in državah kandidatkah; poudarja, da bi bilo treba podobne politike obveščanja uvesti tudi v državah kandidatkah v sodelovanju z vsemi akterji;

35.  meni, da je treba nujno posredovati jasne in izčrpne informacije o političnih, družbeno-gospodarskih in kulturnih koristih širitve, da se pri državljanih Evropske unije spodbudi podpora prihodnjim širitvam, pri državljanih držav kandidatk in morebitnih kandidatk pa podpora nadaljnjim reformam; meni, da je treba zlasti javnosti obrazložiti, kako so širitve privedle do novih naložb in možnosti izvoza in kako lahko prispevajo k doseganju ciljev Evropske unije na področju preprečevanja in mirnega reševanja sporov, spopadanja z gospodarsko krizo, ustvarjanja delovnih mest, omogočanja prostega pretoka delovne sile, varstva okolja ter krepitve varnosti in zaščite, hkrati pa pospešijo program reform, olajšajo dostop do finančnih virov in posledično izboljšajo življenjske razmere v državah, ki se vključujejo v Evropsko unijo, kar koristi vsem evropskim državljanom ter zmanjšuje socialna in ekonomska neravnovesja; poudarja, da je treba nagovoriti vse sektorje družbe, med drugim z uvedbo – na maturitetni ali drugi enakovredni stopnji – posebnega učnega predmeta o preteklosti, ciljih in delovanju Evropske unije, pa tudi o procesu širitve; poudarja tudi, da se je treba usmeriti v ključne oblikovalce javnega mnenja, kot so novinarji, predstavniki civilne družbe in gospodarski akterji ter sindikati; meni, da bi bilo treba spodbujati in podpirati podobna prizadevanja držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk;

Obeti in strateški interesi Evropske unije

36.  je trdno prepričan, da lahko Evropska unija s politiko širitve še vedno doseže pomembne strateške koristi; poudarja, da članstvo v Evropski uniji zagotavlja stabilnost v hitro spreminjajočem se mednarodnem okolju in da takšna pripadnost Evropski uniji še naprej zagotavlja možnosti za družbeni razvoj in blaginjo; meni, da širitev predstavlja dolgoročni strateški interes EU, ki ga ni vedno mogoče izmeriti z vidika kratkoročnih bilanc stanja; meni, da je treba njeno znatno in trajno vrednost ustrezno upoštevati, saj širitev predstavlja mehko, a kljub temu bistveno pomembno moč Evropske unije;

37.  ostaja v celoti zavezan obetom širitve in poziva države članice, naj ohranijo zagon širitvenega procesa; poudarja svoje prepričanje, da lahko Evropska unija z Lizbonsko pogodbo izpolnjuje tako svoj širitveni program kot tudi ohrani zagon globljega povezovanja;

38.  opozarja, da se ta proces ne zaključi z enostavnim prenosom pravnega reda, in poudarja pomen učinkovitega izvajanja in dolgoročnega spoštovanja pravnega reda in københavnskih meril; meni, da bi verodostojnost pristopnih pogojev lahko ohranili tako, da bi tudi države članice EU ocenjevali z vidika nenehnega spoštovanja temeljnih vrednot Evropske unije in izpolnjevanja njihovih zavez glede delovanja demokratičnih institucij in pravne države; poziva Komisijo, naj pripravi podroben predlog mehanizma za spremljanje, ki bo temeljil na določbah člena 7 Pogodbe o Evropski uniji in člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

39.  opominja, da bi bila lahko poenostavljena in v prihodnost usmerjena politika širitve dragoceno strateško orodje za gospodarski razvoj EU in zadevne regije in da bi morala biti usmerjena v ustvarjanje proračunskih sinergij in večjo usklajenost med ukrepi in oblikami pomoči, ki jo ponujajo EU, države članice in mednarodne finančne institucije, pa tudi med obstoječimi instrumenti, kot je instrument za predpristopno pomoč, tako da ne bi prihajalo do prekrivanja, podvajanja in vrzeli v financiranju, zlasti v razmerah, ko so proračuni omejeni;

40.  ugotavlja, da so svetovna finančna kriza in težave v območju evra pokazale na medsebojno odvisnost nacionalnih gospodarstev tako znotraj kot zunaj Evropske unije; zato poudarja pomen nadaljnjega utrjevanja gospodarske in finančne stabilnosti ter spodbujanja rasti tudi v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah; v teh težavnih okoliščinah poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno in bolje usmerjeno predpristopno pomoč državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam; je seznanjen s predlogom Komisije za nov instrument predpristopne pomoči, ki predvideva večjo finančno podporo v finančni perspektivi za obdobje 2014–2020; v zvezi s tem poudarja potrebo po poenostavitvi in pospešitvi postopkov, pa tudi po krepitvi upravne zmogljivosti držav upravičenk, da bi zagotovili visoko raven sodelovanja v programih Evropske unije in spodbudili zmogljivost črpanja; poudarja, da bo celovito stališče Evropskega parlamenta glede instrumenta predpristopne pomoči predloženo v okviru rednega zakonodajnega postopka; opozarja na pomen stabilnosti javnih financ v državah in večjo osredotočenost EU na ekonomsko upravljanje; priporoča, da se v predpristopnem procesu obravnava tudi vprašanje zdravih javnih financ;

41.  poudarja, da cilji strategije Evropa 2020 temeljijo na splošnih načelih, ki so močno gonilo gospodarske blaginje; zato priporoča, naj se napredek glede osrednjih pobud vključi v predpristopni dialog in spodbudi z dodatnimi sredstvi; meni, da si nizkoogljični model rasti zasluži posebno pozornost in da bi ga morali dejavno izvajati med procesom širitve;

42.  poziva k nadaljevanju dialoga med donatorji in uporabi primernih struktur za usklajevanje in upravljanje pomoči, kjer je potrebna; v zvezi s tem poziva k temeljitejši preučitvi uporabe inovativnih finančnih instrumentov, ki zahtevajo strukture za usklajevanje, kot je na primer naložbeni okvir za zahodni Balkan, ki dopolnjuje upravne strukture instrumenta za predpristopno pomoč in ki naj bi pritegnil in združil pomoč ter jo usmeril na prednostna področja; opozarja, da bi lahko imelo financiranje projektov z združevanjem različnih sredstev – pomoči EU, držav članic ali mednarodnih finančnih institucij – na način, ki zagotavlja strogo spoštovanje najboljših praks finančnega poslovodenja in usklajevanje osrednjih akterjev, finančni in politični učinek vzvoda;

o
o   o

43.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom Albanije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Islandije, Kosova, Črne gore, Srbije in Turčije.

(1) UL C 317 E, 23.12.2006, str. 480. (2) UL C 294 E, 3.12.2009, str. 60. (3) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 47. (4) To poimenovanje ne vpliva na stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.