Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Akt za enotni trg II (COM(2012)0573),

–  ob upoštevanju predloga z dne 4. junija 2012 o Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah za elektronske transakcije na notranjem trgu (COM(2012)0238),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. maja 2012 z naslovom Pregled stanja potrošniških trgov: Kje v Evropi so razmere za potrošnike najboljše – sedma izdaja točkovne tabele za potrošnike (SWD(2012)0165),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2012 o strategiji za krepitev pravic ranljivih potrošnikov(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2012 o pregledu notranjega trga(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2012 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Evropska agenda za potrošnike – krepitev zaupanja in rasti (COM(2012)0225),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 22. maja 2012 z naslovom „Poročilo o potrošniški politiki (julij 2010–december 2011)“ (SWD(2012)0132), ki je priložen sporočilu Evropska agenda za potrošnike – krepitev zaupanja in rasti (COM(2012)0225),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. maja 2012 z naslovom „Evropska strategija za boljši internet za otroke“ (COM(2012)0196),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. aprila 2012 z naslovom „Strategija za e-javna naročila“ (COM(2012)0179),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. januarja 2012 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (Splošna uredba o varstvu podatkov) (COM(2012)0011),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. januarja 2012 z naslovom „Skladen okvir za okrepitev zaupanja v enotni digitalni trg elektronskega poslovanja in spletnih storitev“ (COM(2011)0942),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o novi strategiji za potrošniško politiko(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o spletnih igrah na srečo na notranjem trgu(4),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta(5),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o programu varstva potrošnikov 2014–2020 (COM(2011)0707) in spremljajočih dokumentov (SEC(2011)1320 in SEC(2011)1321),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020(6),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope z dne 19. oktobra 2011 (COM(2011)0665),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2011 z naslovom „Zagotavljanje učinkovitosti trgov v korist potrošnikov – šesta izdaja pregleda stanja potrošniških trgov“ (SEC(2011)1271),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o bolj učinkovitem in poštenem maloprodajnem trgu(7),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 7. aprila 2011 z naslovom „Krepitev moči potrošnikov v EU“ (SEC(2011)0469),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. marca 2011 z naslovom Potrošniki doma na enotnem trgu, peta izdaja pregleda stanja razmer za potrošnike (SEC(2011)0299),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu svetu z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2010 o vplivu oglaševanja na vedenje potrošnikov(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. septembra 2010 o dokončnem oblikovanju notranjega trga za elektronsko poslovanje(9),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2010/45/EU z dne 13. julija 2010 o spremembah Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede pravil o izdajanju računov(10),

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije o Googlu (združene zadeve C-236/08 do C-238/08 z dne 23. marca 2010) in BergSpechte (zadeva C-278/08, sodba z dne 25. marca 2010), v katerih je kot standardni internetni potrošnik opredeljen normalno informiran in razmeroma pozoren uporabnik interneta,

–  ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah)(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2010 o varstvu potrošnikov(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020(13),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju poročila Maria Montija z dne 9. maja 2010 o novi strategiji za enotni trg,

–  ob upoštevanju analitskega poročila o odnosu podjetij do čezmejnega trgovanja in varstva potrošnikov, ki ga je Komisija marca 2010 objavila v Flash Eurobarometru št. 282,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. oktobra 2009 o čezmejnem e-trgovanju med podjetji in potrošniki v EU (COM(2009)0557),

–  ob upoštevanju študije Mystery shopping evaluation of cross-border e-commerce in the EU (Ocena čezmejnega e-poslovanja v EU s skrivnimi nakupovalci), ki jo je za GD SANCO Evropske komisije izvedel inštitut YouGovPsychonomics in je bila objavljena 20. oktobra 2009,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 22. septembra 2009 o nadaljnjem ukrepanju na področju maloprodajnih finančnih storitev v zvezi s pregledom stanja potrošniškega trga (SEC(2009)1251),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. julija 2009 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o usklajeni metodologiji za klasifikacijo pritožb in poizvedb potrošnikov ter poročanje o njih (COM(2009)0346) in spremljajočega osnutka priporočila Evropske komisije (SEC(2009)0949),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2009 o izvrševanju pravnega reda o varstvu potrošnikov (COM(2009)0330),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 2. julija 2009 o uporabi Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov („Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov“) (COM(2009)0336),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 5. marca 2009 z naslovom „Poročilo o čezmejnem elektronskem poslovanju v EU“ (SEC(2009)0283),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2009 o mednarodni trgovini in internetu(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. januarja 2009 o prenosu, izvajanju in izvrševanju Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter Direktive 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. septembra 2008 o vplivu trženja in oglaševanja na enakost med ženskami in moškimi(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. junija 2007 o zaupanju potrošnikov v digitalno okolje(17),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov („Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov“)(18),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju(19),

–  ob upoštevanju člena 20(2) Direktive 2006/123/ES z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu(20),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 23. marca 2006 o evropskem pogodbenem pravu in spremembi pravnega reda Skupnosti: pot naprej(21) in resolucije z dne 7. septembra 2006 o evropskem pogodbenem pravu(22),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o pregledu regulativnega okvira EU za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (COM(2006)0334),

–  ob upoštevanju Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu(23),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi(24),

–  ob upoštevanju posebne raziskave Eurobarometra št. 342 o krepitvi moči potrošnikov,

–  ob upoštevanju konvencije UNCITRAL o uporabi elektronskih komunikacij pri sklepanju mednarodnih pogodb iz leta 2005, vzorčnega zakona UNCITRAL o elektronskih podpisih iz leta 2001 in vzorčnega zakona UNCITRAL o elektronskem poslovanju iz leta 1996(25),

–  ob upoštevanju prvega poročila o uporabi z dne 21. novembra 2003 o direktivi o elektronskem poslovanju (COM(2003)0702),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo in o spremembi Direktive Sveta 90/619/EGS ter direktiv 97/7/ES in 98/27/ES(26),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij(27),

–  ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o določenih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja, na notranjem trgu(28),

–  ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(29),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, vključene v Pogodbi s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji, zlasti njenega člena 7 (spoštovanje zasebnega in družinskega življenja), člena 21 (nediskriminacija), člena 24 (otrokove pravice), člena 25 (pravice starejših), člena 26 (vključevanje invalidov) in člena 38 (varstvo potrošnikov),

–  ob upoštevanju člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da „pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti Unija upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja“,

–  ob upoštevanju člena 11 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da je treba „zahteve varstva okolja vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja“,

–  ob upoštevanju člena 12 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da se „pri opredeljevanju in izvajanju drugih politik in dejavnosti Unije upoštevajo zahteve varstva potrošnikov“,

–  ob upoštevanju člena 14 Pogodbe o delovanju Evropske unije in njenega protokola 26 o storitvah v splošnem (gospodarskem) interesu,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za razvoj, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravne zadeve (A7-0341/2012),

A.  ker je dokončanje enotnega digitalnega trga ključen dejavnik, ki bo pripomogel, da EU postane najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu;

B.  ker so elektronsko poslovanje in spletne storitve gonilna sila interneta in ključne za uresničevanje ciljev strategije EU 2020 glede notranjega trga ter koristni za državljane in podjetja s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo;

C.  ker mala in srednja podjetja (MSP) predstavljajo 99 % vseh evropskih podjetij in zagotavljajo 85 % zaposlitev ter so tako gonilna sila evropskega gospodarstva, katere glavna odgovornost je ustvarjanje bogastva, zaposlitev in rasti, pa tudi inovacije ter raziskave in razvoj;

D.  ker je elektronsko poslovanje postalo bistven del poslovanja ter pomembno gonilo potrošniške izbire, konkurence in tehnoloških inovacij, saj potrošniki in podjetja v vsakdanjem življenju vse manj razlikujejo med spletnim in nespletnim;

E.  opozarja, da je enotni digitalni trg, na katerem je mogoč prost pretok storitev za 500 milijonov potrošnikov, bistven za konkurenčnost in gospodarsko rast, saj zagotavlja delovna mesta za visoko usposobljeno delovno silo in pospešuje konvergenco EU v gospodarstvo, ki bo temeljilo na znanju;

F.  poudarja, da sta širokopasovno omrežje in internet pomembni gonili gospodarske rasti, družbe znanja, ustvarjanja delovnih mest, inovacij in evropske konkurenčnosti ter spodbujata spletno trgovino in spletne storitve; poudarja, da uporabniki in podjetja potrebujejo širokopasovni dostop, da bi lahko v celoti izkoristili internet;

G.  poudarja pomembnost storitve „vse na enem mestu“ za DDV, da bi MSP olajšali čezmejno e-trgovino ter spodbudili elektronsko izdajanje računov; vendar poudarja, da je take storitve mogoče vzpostaviti le v okviru obstoječih institucij, brez povečanja obremenitve davkoplačevalcev;

H.  ker so podjetja z razvitim internetnim poslovanjem napredovala dosti bolj kot druga in ker je v trenutni gospodarski in finančni krizi ustvarjanje zaposlitev dejansko odvisno od MSP, je treba nujno odpraviti ovire za spletno trgovino, da bi lahko izkoristili vse njene prednosti;

I.  ker morajo biti spletni trgi čim bolj prožni, da bi ustvarili boljše poslovne in razvojne priložnosti v tem sektorju;

J.  ker elektronsko poslovanje pomembno dopolnjuje nespletno poslovanje, zagotavlja malim podjetjem priložnosti za rast in nudi boljši dostop do blaga in storitev, tudi na odmaknjenih območjih in podeželju ter invalidom in gibalno oviranim osebam;

K.  ker je bil delež interneta v zadnjih petih letih v nekaterih državah G-8 pri gospodarski rasti 20-odstoten, pri ustvarjanju delovnih mest pa 25-odstoten;

L.  ker je zahvaljujoč internetu in elektronskemu poslovanju koristi globalizacije mogoče enakomerneje porazdeliti med potrošnike ter MSP;

M.  ker bi bila uresničitev učinkovitega delovanja notranjega trga velik korak k izpolnitvi ciljev lizbonske strategije, namreč povečevanje rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti, da bodo služili 500 milijonom potrošnikov v EU;

N.  ker enotni digitalni trg nudi potrošnikom, zlasti tistim, ki živijo na slabše dostopnih, oddaljenih ali odročnih območjih, kot tudi gibalno oviranim, ki sicer ne bi imeli dostopa do široke ponudbe dobrin, širšo ponudbo s konkurenčnejšimi cenami, ker internet omogoča začetek dejavnosti novih podjetij, zlasti MSP, obstoječim podjetjem pa, da dosegajo napredek z izkoriščanjem novih tržnih niš;

O.  ker je v Evropi 75 milijonov invalidov in bi morali tudi oni imeti neoviran dostop do notranjega trga, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti izzivom digitalnih vmesnikov za slabovidne ljudi;

P.  ker sta internet in tehnologija orodji, ki omogočata internacionalizacijo MSP in njihovo večjo vključenost v mednarodne trge in trgovino; poziva k integriranemu evropskem trgu za kartična, spletna in mobilna plačila; hkrati poziva k izboljšanju okvira za elektronsko izdajanje računov; pri obeh točkah poudarja pomen medobratovalnosti in odprtih standardov, s čimer se omogočata čim večji tržni potencial in konkurenčnost;

Q.  ker elektronsko poslovanje potrošnikom zagotavlja nižje cene in širšo ponudbo ter možnosti nakupovanja od doma; ker je to koristno zlasti za invalidne potrošnike in potrošnike na podeželju ali odmaknjenih območjih;

R.  ker je dobro delujoče digitalno gospodarstvo nujno za dobro delujoče gospodarstvo EU; ker prost pretok digitalnih storitev danes zelo ovirajo razdrobljena pravila na nacionalni ravni, zaradi česar se podjetja pri čezmejni prodaji v EU soočajo s številnimi ovirami, predvsem zaradi različnih pravil na ravni držav članic na področjih, kot so varstvo potrošnikov, DDV, predpisi za posamezne proizvode in plačilne transakcije; ker je treba institucije EU pozvati, naj okrepijo svojo zavezo, da bodo do leta 2015 odstranile glavne regulativne ovire za čezmejne spletne transakcije, Komisijo pa pozvati, naj še naprej predlaga ciljno usmerjene zakonodajne ukrepe za odpravljanje največjih ovir;

S.  ker elektronsko poslovanje potrošnikom omogoča, da imajo korist od nižjih cen in širše ponudbe, vendar je trenutno 60 % spletnih strani neprimernih za čezmejne spletne nakupovalce, zaupanje potrošnikov in podjetnikov v digitalno okolje pa ostaja majhno;

T.  ker bi bilo treba povečati dostop do zanesljivih informacij in preglednost, s čimer bi se potrošnikom omogočilo, da poleg cen primerjajo tudi kakovost in trajnost blaga in storitev na spletu;

U.  ker razdrobljenost digitalnega trga EU ogroža pravice, ki jih zagotavlja pravni red Evropske unije, saj so potrošniki in podjetja v čezmejnem elektronskem poslovanju zaradi številnih pravnih določb z različnimi zahtevami deležni majhne pravne varnosti, ta okoliščina pa ne omogoča gospodarskim subjektom, organom ali potrošnikom, da bi imeli koristi od jasnih in izvedljivih pravil;

V.  ker se večina sporov dejansko reši zunajsodno in so roki za alternativno reševanje sporov lahko prekratki, je potreben učinkovit sistem spletnega reševanja sporov;

W.  ker je nujno preseči pravno razdrobljenost, ki je trenutno prisotna na številnih področjih, da bi dokončno oblikovali in dejansko uresničili enotni digitalni trg;

X.  ker elektronsko poslovanje in spletne storitve spodbujajo razvoj trajnostnega enotnega trga z uporabo nizkoogljične in okolju prijazne tehnologije, standardov, oznak, proizvodov in storitev;

Enotni digitalni trg za rast in zaposlovanje

1.  poudarja, da je v času gospodarske in finančne krize nujno sprejeti ukrepe za spodbuditev rasti in ustvarjanje zaposlitev ter da bi bilo dokončno oblikovanje enotnega digitalnega trga ključen korak naprej pri doseganju tega cilja; zato poziva Komisijo, naj udejanji svoj načrt za uveljavitev in dokončanje enotnega digitalnega trga; poudarja, da lahko podjetja in državljani najlažje izkoristijo prednosti enotnega trga prek enotnega digitalnega trga;

2.  pozdravlja novo sporočilo Komisije o elektronskem poslovanju in spletnih storitvah, ki je bilo objavljeno 11. januarja 2012 in katerega cilj je razviti skladen okvir za elektronsko poslovanje s krepitvijo zaupanja in širitvijo elektronskega poslovanja in spletnih storitev na poslovanje med podjetji (B2B), med podjetji in potrošniki (B2C), med potrošniki (C2C) in med vladnimi organizacijami (G2G); poziva Komisijo, naj do konca leta 2012 poroča o napredku 16 glavnih ukrepov, določenih na petih prednostnih področjih iz sporočila;

3.  pozdravlja novo sporočilo Komisije o aktu za enotni trg II, ki vključuje glavne ukrepe, s katerimi se podpira razvoj evropskega digitalnega gospodarstva; poudarja, da je treba v celoti izkoristiti prednosti enotnega digitalnega trga;

4.  poziva Komisijo, naj udejanji, razvije in učinkovito dokonča svoj akcijski načrt za olajšanje čezmejnega dostopa do spletnih proizvodov in vsebin ter v ta namen pripravi program za izvedbo časovnega načrta, ki bo zagotovil razvoj enotnega digitalnega trga in spodbujanje dolgoročne rasti, konkurenčnosti in ustvarjanja zaposlitev, hkrati pa pripravil evropsko gospodarstvo na izzive današnjega svetovnega gospodarstva;

5.  poudarja, da sta razdrobljenost in pomanjkljiva pravna varnost poglavitna razloga za skrb na enotnem digitalnem trgu ter da je treba ukrepati zaradi nedoslednega izvajanja predpisov v državah članicah, da bi se povečala izbira za potrošnike; meni, da do razdrobljenosti pride, ker države članice slabo ali pozno izvedejo prenos direktiv, institucije EU pa bi morale nad tem izvajati strožji nadzor;

6.  poudarja, da bi bilo treba za vso novo zadevno zakonodajo o enotnem trgu izvesti preizkus digitalnega enotnega trga; poziva Komisijo, naj preuči, ali bi lahko tak preizkus izvedla pri oceni učinka, s čimer bi zagotovila, da nova zakonodaja ne bo oteževala razvoja enotnega digitalnega trga ali dodatno ovirala ali drobila spletno in običajno poslovanje;

7.  pozdravlja, da je Komisija napovedala novo obvestilo in akcijski program, ter v zvezi s tem opozarja, da morajo v skladu z direktivo o elektronskem poslovanju ponudniki storitev informacijske družbe v nekaterih okoliščinah ravnati tako, da preprečijo ali ustavijo nezakonite dejavnosti na spletu;

8.  se strinja s Komisijo, da sedanjega pravnega okvira, ki ga določa direktiva o e-trgovanju, ni treba revidirati; vendar poudarja, da je za izvajanje postopkov obveščanja in ukrepanja v primeru nezakonitih vsebin potrebna dodatna pojasnitev;

9.  poudarja, da je treba posodobiti in olajšati postopke priznavanja poklicnih kvalifikacij ter razširiti samodejno priznavanje na poklice, ki trenutno niso pokriti, zlasti nove poklice, potrebne v zeleni in digitalni industriji; ugotavlja, da bo to olajšalo mobilnost visoko kvalificiranih delavcev;

10.  poudarja, kako pomemben je razvoj evropske strategije za računalništvo v oblaku zaradi njenega potenciala za konkurenčnost, rast in ustvarjanje delovnih mest v EU; poudarja, da je računalništvo v oblaku zaradi zelo nizkih vstopnih stroškov in potrebne infrastrukture priložnost za evropsko industrijo informacijske tehnologije in predvsem za MSP, da se razvijejo in prevzamejo vodilni položaj na področjih, kot so zunanje izvajanje, nove digitalne storitve in podatkovna središča;

11.  ugotavlja, kako pomembna je vez med direktivo o elektronskem poslovanju in informacijskim sistemom za notranji trg;

Mala in srednja podjetja

12.  poudarja, da so MSP glavni steber evropskega gospodarstva, zato je treba nujno oblikovati akcijski načrt za njihovo vključitev v enotni digitalni trg; poudarja tudi, da vsa evropska MSP nujno potrebujejo širokopasoven dostop; poudarja, da bi izkoriščanje možnosti, ki jih digitalno gospodarstvo in enotni digitalni trg ponujata z inovacijami in pametno uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), močno pomagalo MSP pri izhodu iz krize ter ustvarjanju rasti in zaposlitev;

13.  podpira odločenost Komisije, da za premostitev digitalnega razkoraka okrepi in olajša razvoj infrastrukture IKT; opozarja, da je imel razvoj infrastrukture IKT pozitiven vpliv na socialno kohezijo, gospodarsko rast in konkurenčnost v Evropski uniji in na komunikacije, ustvarjalnost in dostop državljanov do izobraževanja in informacij; pozdravlja pobude v okviru programov za regionalni razvoj in razvoj podeželja, pa tudi Evropske investicijske banke, za boljšo dostopnost podeželskih območij do infrastrukture IKT;

14.  poudarja, da bi bilo odpravljanje preostalih pravnih ovir za elektronsko poslovanje in zagotavljanje potrebnih informacij, znanja in orodij podjetjem, da bi lažje in učinkoviteje razvijala svoje spletno poslovanje, ključno pri doseganju cilja ustvarjanja rasti in zaposlitev;

15.  poudarja, da so za uresničitev polno delujočega enotnega digitalnega trga potrebna usklajena prizadevanja, da bi imeli vsi državljani, ne glede na starost, kraj prebivanja, izobrazbo ali spol, dostop do interneta in potrebna znanja za njegovo uporabo;

16.  vztraja, da je digitalna pismenost ključnega pomena za razvoj konkurenčnega enotnega digitalnega trga ter da bi vsi državljani EU morali imeti ustrezno digitalno znanje; poudarja, da je bistveno do leta 2015 za polovico zmanjšati primanjkljaje v digitalni pismenosti in znanju;

17.  skladno s tem Komisijo in države članice poziva, naj razvijejo akcijski načrt, ki bo temeljil na spodbujanju vključevanja MSP v digitalne vrednostne verige z izvajanjem ukrepov in pobud, ki spodbujajo pametno uporabo IKT za inovacije in konkurenčnost ter razvoj e-veščin, hkrati pa dajo na voljo več informacij o prednostih in zmožnostih internetnega gospodarstva, na primer prek Evropske mreže za podporo e-poslovanja (eBSN), pri tem pa med drugim zagotovijo tudi finančno podporo inovativnim MSP;

18.  poudarja, da je treba razviti strategijo, ki bo okrepila digitalno podjetništvo v Evropi, spodbujati usposabljanje za spletne trgovce in podpirati razvojne programe MSP s poudarkom na inovativnih in dinamičnih MSP iz vseh sektorjev, da bi zagotovili visok potencial rasti in inovacije ter ustvarili nova delovna mesta v Evropi, hkrati pa okrepili zaupanje potrošnikov in razvili nove nišne trge za MSP, ki jih sicer ne bi bilo;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo obstoječo zakonodajo, da bi odpravili ovire, ki zavirajo rast MSP, kot so visoki stroški vstopa na trg, stroški osveščanja o blagovnih znamkah v več državah ter omejitve sistemov informacijske tehnologije;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo ukrepe za nudenje finančne pomoči inovativnim MSP s sedanjimi programi, na primer s programom za konkurenčnost in inovacije (CIP), novim programom za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME) ter programom za raziskave in inovacije „Obzorje 2020“, ali z uvedbo posebnih programov, pa tudi s predlagano uredbo o skladih tveganega kapitala;

21.  meni, da je za razvoj enotnega digitalnega trga poleg doslednega uvajanja IKT bistvenega pomena spodbujanje odličnosti v raziskavah IKT ter javnih in zasebnih naložb v visoko tvegane skupne raziskave in inovacije na tem področju; poudarja, da bi morala biti Evropa v samem vrhu pri razvoju internetnih tehnologij in standardov; predlaga, naj se v okviru prihajajoče finančne perspektive in programa Obzorje 2020 znatno poveča proračun EU za raziskave IKT;

Odpravljanje preostalih ovir za enotni digitalni trg

22.  podira možnost sodelovanja z raziskovalnimi centri; pozdravlja načrte Komisije za spodbujanje javnih in zasebnih naložb v vseevropska telekomunikacijska omrežja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope in poudarja pomen trajne uvedbe vseevropskega digitalnega omrežja na področju storitev za gospodarsko rast in konkurenčnost EU;

23.  meni, da je hitra širitev ultrahitrih širokopasovnih omrežij bistvena za svetovno konkurenčnost Evrope, razvoj evropske produktivnosti ter za nastajanje novih in malih podjetij, ki so lahko vodilna v različnih sektorjih, na primer v zdravstvu, proizvodnji in storitvenih dejavnostih;

24.  poziva k sprejetju posebnih ukrepov, da bi MSP lahko v celoti izrabila potencial širokopasovnega omrežja na področju e-trgovine in e-naročanja; poziva Komisijo, naj podpre pobude držav članic za razvoj e-veščin v MSP in spodbuja inovativne internetne poslovne modele s programom za konkurenčnost in inovacije ter njegovim prihodnjim naslednikom, programom za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME);

25.  poziva Komisijo, naj opredeli ovire za storitve čezmejne dostave in sprejme ustrezne ukrepe za njihovo odpravo, pri tem pa upošteva ugotovitve nove študije, ki je bila izvedena tako, da bo podjetjem in potrošnikom omogočala, da bodo v celoti izkoristili enotni digitalni trg; poudarja, da sta svobodna in poštena konkurenca najboljša spodbuda za dejavnike, kot so dostopnost, zanesljivost, hitra dostava, prijazne storitve, učinkovit in pregleden sistem vračil ter primerne cene za storitve čezmejne dostave, da se ne bi zavirala čezmejna trgovina in da bi se povečalo zaupanje potrošnikov; poudarja, da storitve čezmejne dostave ne bi smele temeljiti samo na fizičnih mejah, ampak bi morale, če je mogoče, upoštevati tudi oddaljenost od potrošnika; meni, da je bistvenega pomena zagotoviti inovativne oblike dostave, ki bodo omogočale večjo prožnost glede izbire časa ali mesta prejema ali možnega mesta prevzema brez dodatnih stroškov; meni, da je bistveno upoštevati ukrepe, ki zagotavljajo zmerne cene dostave na oddaljenih ali odročnih območjih;

26.  opozarja, da je potreben celovit politični pristop pri dokončnem oblikovanju enotnega trga prevoznih storitev, ki bo zajemal vse načine prevoza (tudi kabotažo v cestnem prometu, železniški prevoz blaga itd.), in pri okoljski zakonodaji, da bi preprečili neučinkovitost v dobavni verigi ali nepotrebne višje stroške za prodajalce na daljavo in stranke pri elektronskem poslovanju;

27.  poziva države članice in Komisijo, naj zmanjšajo upravna bremena tako, da omogočijo uporabo sistema bodisi države prodajalca bodisi države kupca, s čimer bi se izognili dvojnim postopkom in zmedi glede tega, katera pravila se uporabljajo za spletne prodajalce in kupce;

28.  poziva Komisijo, naj poišče rešitve za težave MSP pri obravnavi vračil in infrastrukture pomorskega prometa ter zniža stroške, ki nastanejo pri čezmejnem reševanju pritožb in sporov;

29.  poudarja, da je mogoče vsebino spletnih mest precej enostavno v grobem strojno prevesti, zato je dodatna prednost digitalnega sveta, da lahko pomaga premostiti jezikovne ovire na enotnem trgu;

30.  poudarja, da je v skladu z zadnjim pregledom stanja potrošniških trgov za potrošnike najbolj pomembno, da je dostava učinkovita, da prejmejo boljše povratne informacije o njej ter da proizvode prejmejo pravočasno;

31.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnosti za poenostavitev in standardizacijo predpisov o DDV za čezmejne spletne transakcije; poudarja, da sedanji evropski pravni okvir za DDV ovira razvoj novih digitalnih storitev in da bi spodbujanje podjetij pri razvoju in ponudbi novih vseevropskih spletnih storitev moralo biti prednostna naloga pri pregledu predpisov o DDV; meni, da bi morala za digitalno distribucijo kulturnih, novinarskih ali ustvarjalnih vsebin veljati ista stopnja DDV kot za enake proizvode v fizični obliki ali ki se ne prodajajo na spletu, da bi preprečili izkrivljanje trga; poziva Komisijo in države članice, naj izkoristijo priložnost, ki jo bodo prinesle spremembe predpisov o DDV leta 2015, ter vsaj za MSP vzpostavijo in razširijo koncept enotne evropske kontaktne točke za elektronsko poslovanje;

32.  poziva Komisijo, naj predlaga revizijo Direktive 2006/112/ES zaradi uvedbe nove kategorije elektronskega opravljanja storitev s kulturno vsebino, za katere bi veljala znižana stopnja DDV; predlaga, da bi bila kulturna dela in storitve, ki se prodajajo prek spleta, na primer digitalne knjige, podobno prednostno obravnavani kot primerljivi proizvodi v tradicionalni obliki, kot so žepne knjige, in bi zanje veljala znižana stopnja DDV; v zvezi s tem meni, da bi lahko z uporabo znižane stopnje DDV za digitalne publikacije spodbudili razvoj zakonite ponudbe in močno povečali privlačnost digitalnih platform;

33.  poziva Komisijo, naj pri svojem pregledu zakonodaje o DDV reši anomalijo možne uporabe znižanih stopenj DDV za tiskane knjige in druge kulturne vsebine, ne pa za enake dobrine, ki so na voljo v elektronski obliki;

34.  pozdravlja zeleno knjigo Komisije o kartičnih, spletnih in mobilnih plačilih; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo in izvedejo ustrezne ukrepe za dosego popolnoma in učinkovito povezanega, konkurenčnega, inovativnega, nevtralnega in varnega regulativnega okvira EU za spletna in mobilna plačila;

35.  poudarja pomen obravnave mikroplačil in visokih upravnih stroškov, ki pogosto nastanejo pri plačevanju majhnih vrednosti; ugotavlja vse bolj razširjeno uporabo plačevanja z mobilnimi telefoni, pametnimi telefoni in tabličnimi računalniki in meni, da to zahteva nove odzive;

36.  poudarja, da se za plačevanje medijskih in kulturnih spletnih vsebin vse bolj uporabljajo mikroplačila, in meni, da je to koristno orodje za zagotavljanje nadomestila imetnikom pravic;

37.  poudarja, da so domače in čezmejne večstranske medbančne provizije v enotnem območju plačil v eurih (območje SEPA) v državah članicah zelo različne; meni, da bi bilo treba obe vrsti provizij v območju SEPA uskladiti, da bi imeli potrošniki korist od enotnega trga; poziva Komisijo, naj do konca leta 2012 izvede oceno učinka za določitev zgornje meje teh provizij in njeno postopno zniževanje; poziva Komisijo, naj poda predlog uredbe o uskladitvi domačih in čezmejnih večstranskih provizij ter njihovem postopnem zniževanju, da bodo do leta 2015 usklajene z dejanskimi stroški; meni, da bi bilo treba postopno odpraviti tudi doplačila, popuste in druge oblike usmerjanja, kar bi pripomoglo k preglednejšemu evropskemu enotnemu trgu plačil;

38.  poudarja, da sta zasebnost in varnost podatkov posebno problematični za potrošnike, ki se zato ne odločajo za spletne nakupe; meni, da je treba veljavno zakonodajo o varstvu podatkov prilagoditi novim izzivom in inovacijam sedanjega in prihodnjega tehnološkega razvoja, kot je računalništvo v oblaku;

39.  priznava gospodarski in družbeni potencial, ki ga je računalništvo v oblaku izkazalo do zdaj, in poziva Komisijo, naj sprejme pobude na tem področju, da bi izkoristili prednosti te tehnologije, ko bo celoviteje razvita; vendar priznava, da razvoj računalništva v oblaku prinaša številne tehnične in pravne izzive;

40.  priznava, da ima računalništvo v oblaku velik potencial, in poziva Komisijo, naj brez odlašanja predlaga evropsko strategijo za to področje;

41.  poziva Komisijo, naj okrepi določbe o obveščanju o kršitvah varstva podatkov v telekomunikacijskem svežnju in jih da na voljo vsem potrošnikom v državah članicah;

42.  opozarja na določbe v direktivi o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov, po katerih morajo telekomunikacijski operaterji obvezati ponudnike internetnih storitev, da zagotavljajo sporočila o javnih storitvah vsem svojim strankam; poziva Komisijo, naj spremlja in poroča Evropskemu parlamentu, koliko regulatorjev za telekomunikacije deluje v skladu s temi predpisi;

43.  zato pozdravlja predlagano novo uredbo Komisije o varstvu podatkov in poudarja, da je treba državljanom zagotoviti boljši nadzor nad obdelavo njihovih osebnih podatkov ter o tem sprejeti in izvesti novo uredbo, ki bo ob varovanju zasebnosti in temeljnih pravic zagotavljala pravno varnost in podjetjem omogočala zadostno prilagodljivost pri razvoju njihovega poslovanja, s čimer bi se ta izognila velikim stroškom, hkrati pa bi jim omogočila poenostavitev in zmanjšanje upravnih bremen ob ohranitvi trdne zavezanosti spoštovanju obstoječih obveznosti;

44.  pozdravlja predlog Komisije za pravni okvir kolektivnega upravljanja avtorskih in sorodnih pravic, da bi zagotovili večjo odgovornost in preglednost ter boljše vodenje družb za kolektivno upravljanje pravic, vzpostavili učinkovite mehanizme za reševanje sporov ter razjasnili in poenostavili sistem licenciranja; meni, da so jasne in razumljive informacije za spletne uporabnike o tem, kateri osebni podatki se zbirajo in za kakšen namen ter kako dolgo se hranijo, nujne za krepitev njihovih pravic in s tem zaupanja v splet; poudarja, da je treba pri reviziji pravnega reda na področju varstva podatkov zagotoviti pravno varnost in pravno jasnost ter zelo visoko raven varstva podatkov; pozdravlja napoved splošne evropske strategije o računalništvu v oblaku za leto 2012 in v zvezi s tem pričakuje zlasti pojasnitev vprašanj v zvezi z jurisdikcijo, varstvom podatkov in pristojnostjo;

45.  je trdno prepričan, da varstvo zasebnosti ni le temeljna vrednota Evropske unije, temveč ima poleg tega osrednjo vlogo pri spodbujanju potrebnega zaupanja uporabnikov v digitalno okolje, ki bo omogočilo, da se bo enotni digitalni trg v celoti razvil; zato pozdravlja predloge Komisije za prilagoditev direktive o varstvu podatkov sedanjemu digitalnemu okolju, da bi tako utrdili inovativni značaj spletnega okolja in pospešili razvoj obetavnih novih tehnologij, kot je računalništvo v oblaku;

46.  poudarja, da je za soočanje z izzivi, kot sta varstvo podatkov in piratstvo, nujen globalen pristop; pri tem spodbuja tesno sodelovanje med EU in forumom o upravljanju interneta;

47.  zahteva, da se pojasni, da morajo ponudniki spletnih storitev pri zbiranju in/ali obdelovanju podatkov znotraj EU spoštovati zakonodajo EU o varstvu podatkov in konkurenci, varstvo intelektualne lastnine in direktivo o elektronskem poslovanju(30) ter telekomunikacijski paket(31) ne glede na to, kje se ti podatki hranijo in/ali obdelujejo; meni, da bi morala imeti večja preglednost pri identifikaciji ponudnikov spletnih storitev pomembno vlogo pri povečevanju zaupanja potrošnikov, spodbujala bo tudi najboljšo prakso na tem področju in bo poglavitno merilo za oblikovanje evropske znamke zaupanja;

48.  želi spomniti, da se morajo ponudniki spletnih storitev po členu 5 Direktive 2000/31/ES jasno identificirati in da spoštovanje te obveznosti prispeva k zagotavljanju zaupanja potrošnikov v elektronsko poslovanje;

49.  poziva Komisijo, naj pri dokončnem oblikovanju enotnega digitalnega trga posodobi pravni okvir, ki ureja pravice intelektualne lastnine, in predlaga ter hitro izvaja evropsko strategijo za pravice intelektualne lastnine, da bodo te ustrezale spletni resničnosti 21. stoletja; z zanimanjem pričakuje predloge Komisije za pravna sredstva na tem področju, kot sta zakonodaja za poenostavitev kolektivnega upravljanja avtorskih pravic v Evropi ter direktiva o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in boju proti ponarejanju in piratstvu; meni tudi, da je treba razmisliti o inovativnih poslovnih modelih in različnih strukturah licenciranja in jih razvijati, da bi povečali razpoložljivost, hkrati pa ohranili avtorske pravice in zagotovili nadomestilo imetnikom pravic;

50.  poudarja pomembnost usklajenega pristopa k izjemam in omejitvam na področju avtorskih pravic ter usklajenih zakonskih izjem za blagovne znamke in patente, ki pogosto koristijo raziskovalcem in razvijalcem, da bi olajšali razvoj, uvajanje novih in inovativnih storitev in njihovo sprejetost med potrošniki ter da bi raziskovalnim skupinam, inovatorjem, umetnikom in uporabnikom zagotovili pravno varnost, ki je potrebna za oblikovanje uspešnega evropskega digitalnega okolja;

51.  opozarja, da si je treba stalno prizadevati za regulativno usklajevanje v zvezi s pravicami intelektualne lastnine ob hkratnem spoštovanju državljanskih pravic in svoboščin, da bi olajšali dokončanje enotnega digitalnega trga;

52.  poziva Evropsko komisijo, naj predlaga sporazumne rešitve, ki so prilagojene posameznim sektorjem, spoštujejo avtorske pravice, avtorjem zagotavljajo primerno plačilo in javnosti omogočajo dostop do raznovrstne zakonite kulturne ponudbe;

53.  poziva Komisijo, naj pospeši svoje pripravljalno delo v zvezi z zakonodajnim predlogom o „kolektivnem upravljanju pravic“, da bi zagotovili večjo odgovornost in preglednost ter boljše upravljanje družb za kolektivno upravljanje pravic, vzpostavili učinkovite mehanizme za reševanje sporov ter pojasnili in poenostavili sistem licenciranja v glasbenem sektorju;

54.  poudarja, da so za plačevanje medijskih in kulturnih spletnih vsebin vse bolj pomembna mikroplačila,vendar jih je mogoče narediti še prijaznejša uporabniku, in meni, da so koristno orodje, ki omogoča, da dobijo ustvarjalci nadomestila, saj omogočajo dostopnost pravnih vsebin za javnost; zato meni, da so mikroplačila lahko učinkovit način za boj proti nezakoniti vsebini; poudarja pa, da je treba težave, povezane s spletnimi plačilnimi sistemi, kot so pomanjkanje medobratovalnosti in visoki stroški mikroplačil za potrošnike, reševati s preprostimi, inovativnimi in stroškovno učinkovitimi rešitvami, ki koristijo tako potrošnikom kot digitalnim platformam; poudarja, da lahko razširitev zakonite spletne ponudbe cenovno dostopnih kulturnih vsebin dolgoročno omeji nezakonite spletne platforme;

55.  poudarja, da so nove internetne tehnologije in spletne storitve, ki se hitro širijo, povečale povpraševanje po avdiovizualnih ter drugih kulturnih in ustvarjalnih spletnih vsebinah, zagotavljajo pa tudi nove in inovativne načine za prilagajanje in obogatitev ponudbe, zlasti med mladimi; vendar ugotavlja, da je zakonita ponudba glede na povpraševanje nezadostna, kar ustvarja okoliščine, ki uporabnike spodbujajo k dostopu do nezakonite vsebine; meni, da je treba razmisliti o inovativnih poslovnih modelih in različnih strukturah licenciranja, da bi povečali dostop do teh vsebin; poziva k boljši izrabi digitalnih tehnologij, ki naj služijo kot odskočna deska za bolj raznoliko in obsežnejšo zakonito ponudbo ter tako ohranijo zaupanje potrošnikov in rast, hkrati pa zagotovijo, da dobijo umetniki pravično in sorazmerno nadomestilo;

56.  močno podpira ukrepanje na ravni držav članic in na evropski ravni proti ponarejanju proizvodov in njihovemu piratstvu na spletu;

57.  pozdravlja predlog za povečanje dostopnosti in za razvoj zakonitih spletnih storitev z vsebinami, vendar poudarja, da na ravni Unije potrebujemo posodobljeno in bolje usklajeno zakonodajo o avtorskih pravicah; zato poudarja, da potrebujemo zakonodajo o avtorskih pravicah, ki bo zagotovila ustrezne pobude in ravnotežje ter bo v koraku s sodobno tehnologijo; meni, da bi bilo treba spodbujanje, pospeševanje in trajnost licenciranja za več območij na enotnem digitalnem trgu olajšati predvsem s tržno naravnanimi pobudami, ki upoštevajo povpraševanje potrošnikov; poziva Komisijo, naj v skladu s tem brez odlašanja izvaja pobude strategije za pravice intelektualne lastnine;

58.  odločno obsoja vsakršno diskriminacijo med potrošniki glede na državljanstvo in prebivališče, ob sklicevanju na člen 20(2) direktive o storitvah (Direktive 2006/123/ES), ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bo ta direktiva v celoti izvajala;

Krepitev zaupanja v enotni digitalni trg

59.  poudarja, da je direktiva o pravicah potrošnikov zaznamovala pomemben korak k izboljšanju pravne varnosti za potrošnike in podjetja pri spletnih transakcijah in danes predstavlja glavni instrument varstva potrošnikov pri spletnih storitvah; poziva države članice, naj zagotovijo njeno učinkovito in hitro izvajanje; poziva k sprejetju kodeksa dobrega ravnanja za spletna podjetja ter pri tem podpira predloge o vzorčnih pogodbah; meni, da bi bile vzorčne pogodbe pomemben del izvajanja direktive o pravicah potrošnikov, hkrati pa bi bilo treba spoštovati obstoječe prakse trgovine na drobno; nadalje poziva države članice, naj se odločijo, ali dolgoročno podpirajo popolno uskladitev zakonodaje o enotnem trgu ali drugo nacionalno ureditev; v slednjem primeru spodbuja države članice, naj si močneje prizadevajo za konstruktivno predložitev dosjejev, kot je skupno evropsko prodajno pravo, da se v korist potrošnikov in podjetij olajša čezmejno trgovanje v EU;

60.  meni, da ima nedavno predlagana uredba o skupnem evropskem prodajnem pravu, o kateri se lahko pogodbene stranke dogovorijo kot o alternativi za nacionalne predpise na področju prodajnega prava, velike možnosti za preprečitev razdrobljenosti enotnega trga ter za lažji dostop potrošnikov in podjetij do spletnega poslovanja in za njegovo večjo pravno zanesljivost;

61.  opozarja, da morajo države članice tudi odigrati svojo vlogo pri zagotavljanju hitrega in nebirokratskega izvajanja pravil EU, da bi udejanjile pravice potrošnikov;

62.  poziva Komisijo in države članice, naj ustvarijo ustrezna sredstva in jih namenijo učinkovitim instrumentom, kot je omrežje za sodelovanje na področju varstva potrošnikov (CPC), da bodo spletni trgovci upoštevali pravila EU o preglednosti in nepoštenem poslovnem ravnanju, ter s tem zagotovijo visoko raven varstva potrošnikov;

63.  poudarja, da so v državah članicah potrebne pobude za izboljšanje e-veščin v širši javnosti; poudarja, da morajo državljani EU usvojiti digitalne veščine, da bodo lahko v celoti izkoristili prednosti spleta ter se vključevali v digitalno družbo;

64.  poziva Komisijo, naj v vse politike enotnega digitalnega trga vključi element dostopnosti za potrošnike v smislu izvajanja okolja brez ovir in široke palete dostopnih storitev za invalide ter tako vsem skupinam državljanov zagotovi dostop do enotnega digitalnega trga in jim omogoči, da v celoti izkoristijo njegove prednosti;

65.  poudarja, da so v državah članicah potrebne pobude za izboljšanje e-veščin v širši javnosti, zlasti med socialno prikrajšanimi skupinami, posebno pozornost pa je treba nameniti starejšim, da bi spodbudili pojem aktivnega staranja;

66.  priznava pomembnost evropske listine o pravicah uporabnikov, ki bi pojasnila pravice in obveznosti državljanov v informacijski družbi;

67.  poudarja, da je pomembno spodbujati ustvarjanje spletnih mest v različnih jezikih, ki bi omogočale pregledno in zanesljivo primerjavo cen, da bi se povečalo zaupanje potrošnikov v čezmejno trgovino;

68.  poudarja potrebo po oblikovanju evropskega logotipa zaupanja, ki bi zagotavljal, da podjetja s spletnim poslovanjem v celoti spoštujejo evropsko zakonodajo; moral bi biti preprost in dobro strukturiran, z bogato vsebino, ki zagotavlja dodano vrednost elektronskemu poslovanju, in kot tak krepiti zaupanje in preglednost ter pravno varnost za potrošnike in podjetja, zagotavljati pa bi moral tudi informacije v skladu z veljavnimi, pravno nezavezujočimi standardi Konzorcija za svetovni splet (W3C) v interesu invalidov;

69 nadalje poudarja potrebo po celovitem pristopu, da bi dosegli večje zaupanje potrošnikov pri dostopu do zakonitih čezmejnih spletnih storitev;

70.  poudarja, da mora EU pri podjetjih in potrošnikih nujno ustvariti zaupanje v spletno trgovanje in jim zagotoviti sredstva zanj, da se bo povečala čezmejna trgovina; zato poziva, da je treba poenostaviti sistem za izdajanje dovoljenj in pripraviti učinkovit okvir za avtorske pravice;

71.  pozdravlja pobudo Komisije, katere namen je obravnavati ovire za dokončanje enotnega digitalnega trga, zlasti tiste, ki preprečujejo razvoj zakonitih čezmejnih spletnih storitev; poleg tega poudarja potrebo po izboljšanju zaupanja potrošnikov, kar zadeva dostop do zakonitih čezmejnih storitev; poudarja, da bo enotni digitalni trg državljanom omogočil, da bodo po vsej EU lahko dostopali do vseh oblik digitalne vsebine in storitev (glasbene ali avdiovizualne vsebine, video igre);

72.  se strinja s Komisijo, da enotni spletni trg ne more v celoti uresničiti svojega potenciala predvsem zato, ker obstaja mozaik različnih pravnih predpisov ter težko „interoperabilnih“ standardov in praks;

73.  pozdravlja zakonodajna predloga Komisije o alternativnem reševanju sporov in spletnem reševanju sporov ter poudarja pomen njihovega učinkovitega sprejetja, ki bo pripomoglo k reševanju čezmejnih pritožb in sporov; poudarja tudi potrebo po širši seznanitvi potrošnikov in prodajalcev s temi mehanizmi, da bodo lahko dosegli želeno raven učinkovitosti v praksi; opozarja na pomembnost učinkovitega odškodninskega mehanizma kot sredstva za zagotavljanje, da potrošniki lahko uveljavljajo svoje pravice, hkrati pa poudarja, da bi morali biti državljani bolje obveščeni o podrobnostih tega mehanizma in drugih sredstev za reševanje težav; meni, da bi moralo to okrepiti čezmejne nakupe blaga in storitev ter prispevati k odstranjevanja preostalih ozkih grl, ki predvsem na digitalnem trgu zavirajo rast in inovacije in ki enotnemu trgu zdaj onemogočajo, da bi v celoti razvil svoj potencial; poudarja, da bo platforma za spletno reševanje sporov v domačem in elektronskem čezmejnem poslovanju povečala zaupanje potrošnikov v enotni digitalni trg;

74.  priznava, da je treba ustvariti načine, ki bodo povečali zaupanje državljanov v spletno okolje, in zagotoviti varstvo osebnih podatkov, zasebnosti ter svobode izražanja in obveščanja, med drugim z odpravo geografskih, tehničnih in organizacijskih ovir, ki zavirajo delovanje mehanizmov za reševanje sporov; meni, da je hitro in stroškovno učinkovito reševanje sporov prav pri spletnem poslovanju temeljni pogoj za zaupanje uporabnikov; zato pozdravlja predloge Komisije o zunajsodnem in spletnem reševanju potrošniških sporov ter podpira napovedano zakonodajno pobudo za reševanje sporov med podjetji;

75.  je seznanjen s predlogi Komisije za skupne ukrepe s ponudniki plačilnih storitev za boj proti nedovoljenim in nezakonitim vsebinam; poudarja, da mora morebitno sodelovanje z zasebnimi strankami temeljiti na trdnem pravnem okviru, za katerega so značilni spoštovanje zasebnosti podatkov, varstvo potrošnikov, pravica do pritožbe in pravica do sodnega varstva za vse stranke; poudarja, da mora biti prvi korak učinkovito izvajanje postopka obveščanja, ki zagotavlja spoštovanje univerzalne in temeljne pravice do poštenega sojenja pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, kot zahteva zakon; poudarja, da morajo vsi ponudniki, vključno s ponudniki plačilnih storitev in oglaševalci, sodelovati v boju proti nedovoljenim ali nezakonitim vsebinam;

76.  je zelo vesel sporočila Komisije o strategiji za boljši internet za otroke; spodbuja Komisijo, države članice in industrijo, naj pospešujejo uporabo novih tehnoloških razvojnih dosežkov v izobraževanju in zaščiti mladoletnikov ter tesno in učinkovito sodelujejo, da bi omogočili varen internet za mladoletnike; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj podprejo projekte digitalnega opismenjevanja in seznanjanja z digitalnimi tehnologijami, namenjene odraslim, ki so odgovorni za izobraževanje in usposabljanje ter za prihodnost novih generacij, da bi jih tako ozavestili o priložnostih in nevarnostih IKT za otroke in mladoletnike, hkrati pa bi pripomogli k zmanjšanju tehnološke ločnice med generacijami; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo programe usposabljanja na področju informacijske tehnologije v zvezi s pravicami, obveznostmi in tveganji potrošnikov na notranjem digitalnem trgu;

77.  poziva zainteresirane strani, naj se zavežejo k odgovornemu oglaševanju za mladoletnike, predvsem tako, da se odpovejo nasilnemu in zavajujočemu televizijskemu in spletnemu oglaševanju ter da spoštujejo in v celoti izvajajo obstoječe kodekse ravnanja in podobne pobude;

78.  meni, da je treba nujno podpreti digitalizacijo izobraževalnih in kulturnih del v čim več uradnih jezikov EU, da bi za javnost zagotovili uporabno in koristno vsebino;

79.  poudarja, da je pomembno določiti jasna načela za ureditev odnosov z digitalnimi trgi tretjih držav, zlasti v zvezi s projekti na ravni Unije, kot je digitalizacija svetovne kulturne dediščine;

80.  poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno uporabo pravil o selektivni distribuciji, da bi se izognili zlorabam in diskriminaciji;

81.  poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo, ki bo zagotavljala nevtralnost omrežja;

82.  poudarja, da so med osnovnimi nujnimi pogoji omrežne nevtralnosti večja konkurenčnost, preglednost pri upravljanju prometa, kakovost storitev in preprosta zamenjava ponudnika; ponovno poudarja podporo odprtemu internetu, kjer dostopa do vsebin in individualnih trgovinskih storitev ni mogoče blokirati; opozarja na nedavne ugotovitve Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in meni, da so potrebni dodatni ukrepi za zagotovitev omrežne nevtralnosti;

83.  ponovno opozarja na možne probleme, povezane z zmanjšano omrežno nevtralnostjo, med drugim nekonkurenčno vedenje, onemogočanje inovacij, omejevanje svobode izražanja, premajhna ozaveščenost potrošnikov in kršenje zasebnosti, ter na dejstvo, da pomanjkanje omrežne nevtralnosti škoduje podjetjem, potrošnikom in družbi kot celoti;

84.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo svobodno in pošteno konkurenco na spletu s sprejetjem ukrepov proti nepoštenim poslovnim praksam med podjetji, kot so spletno omejevanje ter nadzor nad cenami in kvotami;

85.  meni, da imata največjo prednost vzpostavitev širokopasovnih komunikacijskih omrežij in zlasti vključitev podeželskih, odmaknjenih in najbolj oddaljenih območij v omrežje elektronskih komunikacij; zato poziva Komisijo, naj stalno preverja in po potrebi z regulativnimi ukrepi zagotavlja ohranjanje nevtralnosti omrežja, ponudnikom na spletu pa nemoten oziroma neoviran dostop do omrežne infrastrukture;

Vzpostavitev podlage za bolj konkurenčno in vključujočo Evropo

86.  poziva države članice, naj okrepijo in olajšajo razvoj informacijske in komunikacijske infrastrukture, ker imajo vse države članice nacionalno širokopasovno strategijo, vendar jih ima le nekaj popolnoma oblikovane operativne načrte, ki vsebujejo potrebne cilje za celovito uresničenje digitalne agende za Evropo, kot je določena v strategiji Evropa 2020; pozdravlja novo pobudo „Instrument za povezovanje Evrope“, ker bo ključna za učinkovito izvajanje ciljev, zastavljenih v Evropski digitalni agendi za leto 2020, ki obljubljajo širokopasovni dostop za vse, ter vmesnega cilja, da bi do leta 2013 vsi državljani EU imeli osnovno internetno povezavo;

87.  poudarja, da se internetne storitve ponujajo na čezmejni ravni in da je zato potrebno usklajeno ukrepanje v skladu z evropsko digitalno agendo; poudarja, da bi bil evropski trg s skoraj 500 milijoni ljudmi s hitrim širokopasovnim dostopom gonilo razvoja notranjega trga; poudarja, da je treba digitalno agendo povezati z zagotavljanjem novih storitev, kot so e-trgovina, e-zdravstvo, e-učenje, e-bančništvo in e-uprava;

88.  poudarja, da je za razvoj evropskega enotnega digitalnega trga pomembno nadaljevati prizadevanja, da bi vsi potrošniki povsod imeli možnost hitrega dostopa, tako da se spodbuja dostop do stacionarnega in mobilnega interneta ter z uvajanjem infrastrukture naslednje generacije; poudarja, da so za to potrebne politike, ki bodo spodbujale dostop po konkurenčnih pogojih; poziva Komisijo in države članice, naj s posodobitvijo ustreznih ciljev zagotovijo nov zagon za evropsko strategijo za hitra in ultrahitra širokopasovna omrežja;

89.  poudarja potencialno vrednost prehoda na digitalne javne storitve za potrošnike in podjetja ter poziva države članice, naj za to razvijejo nacionalne načrte, ki bi morali vključevati cilje in ukrepe, da bi bile vse javne storitve dostopne na spletu do leta 2015; priznava, da so hitra omrežja osnovni pogoj za razvoj spletnih storitev in gospodarsko rast; poziva Komisijo, naj razvije cilje digitalne agende, ki bodo vodilni na svetovni ravni in ki bodo zagotovili, da bo Evropa postala svetovna vodilna sila na področju internetne hitrosti in povezljivosti; poziva države članice, naj še naprej razvijajo načrte za nacionalna širokopasovna omrežja in sprejmejo operativne načrte s konkretnimi ukrepi za izvajanje ambicioznih ciljev na področju širokopasovnih omrežij, ter poudarja, da so instrumenti, ki jih je Komisija predlagala v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, strateškega in bistvenega pomena;

90.  obžaluje, da EU zaostaja na področju optičnih internetnih povezav; zato poziva države članice in Evropsko komisijo, naj pospešijo razširitev in sprejetje ultra hitrih širokopasovnih omrežij, in se zavzema za evropsko strategijo za obsežno uvajanje tehnologije FTTx („optična vlakna do točke x“);

91.  poziva države članice, naj oblikujejo načrte za odzivanje na kibernetske incidente, s katerimi bi obvladovali kibernetske motnje ali napade s čezmejnim vplivom, vključno z evropskimi in nacionalnimi načrti za ključno informacijsko infrastrukturo, ter razvijejo strategije za bolj odporno in zanesljivo infrastrukturo; poudarja, da bi bilo treba okrepiti mednarodno sodelovanje na tem področju; opozarja, da je omrežna in informacijska varnost odgovornost vseh udeleženih strani, med katerimi so uporabniki na domu, ponudniki storitev in razvijalci proizvodov; priporoča spodbujanje usposabljanja in izobraževanja o kibernetski varnosti za državljane in strokovnjake;

92.  poudarja, da se internet vse bolj uporablja na mobilnih napravah, in poziva k sprejetju ukrepov, ki bodo zagotovili večjo razpoložljivost radiofrekvenčnega spektra za mobilni internet in višjo kakovost e-storitev na teh mobilnih napravah; poudarja, da je treba pri prihodnjem dodeljevanju radijskega spektra zagotoviti vodilno evropsko vlogo pri brezžičnih aplikacijah in novih storitvah, da bi tako pospešili rast in svetovno konkurenčnost Evrope;

93.  ugotavlja, da fiksni in mobilni prenos podatkov skokovito narašča ter da bo za obvladovanje tega povečanja potrebnih več ukrepov, kot so nadaljnje usklajene dodelitve spektra za brezžična širokopasovna omrežja, povečanje učinkovitosti spektra in pospešeno uvajanje naslednje generacije dostopovnih omrežij;

94.  ugotavlja, da je ocena potrebe po odprtju 700 MHz pasu za mobilni prenos podatkov nujen prvi korak, da bi zadovoljili prihodnje potrebe po zmogljivostih;

95.  pozdravlja novo sporočilo Komisije o e-javnih naročilih, ki je bilo objavljeno 20. aprila 2012; poudarja, da bodo e-javna naročila poenostavila izvedbo javnega naročanja, zagotovila preglednost, zmanjšala bremena in stroške, povečala sodelovanje MSP ter izboljšala kakovost in znižala cene;

96.  pozdravlja zakonodajni predlog Komisije o uredbi o elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah za elektronske transakcije na notranjem trgu, ki bo povečala zaupanje in udobje v varnem digitalnem okolju in vzpostavila vzajemno priznavanje in sprejemanje priglašenih sistemov elektronske identifikacije na ravni EU, zato bi lahko omogočila varno in brezhibno elektronsko interakcijo med podjetji, državljani in javnimi organi ter s tem povečala učinkovitost javnih in zasebnih spletnih storitev, e-poslovanja in elektronskega trgovanja v EU; poudarja pomen elektronskih podpisov in vzajemnega priznavanja elektronskih osebnih izkaznic na evropski ravni za zagotavljanje pravne varnosti za evropske potrošnike in podjetja; poudarja, da je pomembno hkrati zagotoviti medobratovalnost v vsej EU in varstvo osebnih podatkov;

97.  poudarja, da je uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij v javnem sektorju temelj za razvoj digitalne družbe znanja, zato poziva Komisijo in države članice, naj še naprej razvijajo varne in učinkovite e-storitve; ugotavlja, da je čezmejna medobratovalnost osnovni pogoj za sprejetje čezmejnih rešitev za elektronsko izdajanje računov, zlasti v zvezi z e-identifikacijo in e-podpisom;

98.  opozarja, da Parlament v svoji resoluciji z dne 20. aprila 2012 o konkurenčnem enotnem digitalnem trgu in e-upravi kot vodilni sili poudarja, da je pomembno spodbuditi široko sprejetost dejavnikov, kot so pravna varnost, pregledno tehnično okolje ter odprte in medobratovalne rešitve za elektronsko izdajanje računov, ki bodo temeljile na skupnih pravnih pogojih, poslovnih postopkih in tehničnih standardih; poziva Komisijo, naj oceni potrebo po enotnih odprtih standardih za e-identifikacijo in e-podpise v vsej Uniji; ugotavlja, da so največje ovire za čezmejni dostop do elektronskih storitev javne uprave povezane z uporabo elektronskih podpisov in identifikacije ter pomanjkljivo medobratovalnostjo sistemov e-uprave na ravni EU; pozdravlja predlog Komisije za uredbo o elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah za elektronske transakcije na notranjem trgu;

o
o   o

99.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0209. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0211. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0491. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0492. (5) UL L 304, 22.11.2011, str.64. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0453. (7) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0307. (8) UL C 169 E, 15.6.2012, str. 58. (9) UL C 50 E, 21.2.2012, str. 1. (10) UL L 189, 22.7.2010, str. 1. (11) UL L 95, 15.4.2010, str. 1. (12) UL C 349 E, 22.12.2010, str. 1. (13) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0453. (14) UL C 67 E, 18.3.2010, str. 112. (15) UL C 46 E, 24.2.2010, str. 26. (16) UL C 295 E, 4.12.2009, str. 43. (17) UL C 146 E, 12.6.2008, str. 370. (18) UL L 364, 9.12.2004, str. 1. (19) UL L 376, 27.12.2006, str. 21. (20) UL L 376, 27.12.2006, str. 36. (21) UL C 292 E, 1.12.2006, str. 109. (22) UL C 305 E, 14.12.2006, str. 247. (23) UL L 149, 11.6.2005, str. 22. (24) UL L 373, 21.12.2004, str. 37. (25) http://www.un.or.at/unictral (26) UL L 271, 9.10.2002, str. 16. (27) UL L 201, 31.7.2002, str. 37. (28) UL L 178, 17.7.2000, str. 1. (29) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. (30) Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (UL L 178, 17.7.2000, str. 1). (31) Direktiva 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 (UL L 337, 18.12.2009, str. 11) in Direktiva 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 (UL L 337, 18.12.2009, str. 37).