Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o preprečevanju starostnih bolezni žensk (2012/2129(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 168 PDEU,
– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ,
– ob upoštevanju bele knjige z naslovom „Skupaj za zdravje: strateški pristop EU za obdobje 2008–2013“ (COM(2007)0630),
– ob upoštevanju bele knjige o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo (COM(2007)0279),
– ob upoštevanju poročila Komisije o zdravstvenem stanju žensk v Evropski uniji,–
– ob upoštevanju sporočila Komisije o koristih telemedicine za paciente, zdravstvene sisteme in družbo (COM(2008)0689),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Obvladovanje vpliva staranja prebivalstva v EU“ (COM(2009)0180),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Solidarnost na področju zdravja: zmanjšanje neenakosti na področju zdravja v EU“ (COM(2009)0567),
– ob upoštevanju sporočila Komisije o boju proti raku: evropsko partnerstvo (COM(2009)0291),
– ob upoštevanju poročila z naslovom „Krepitev vloge žensk – boj proti oglaševanju tobačne industrije v Evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije“ (Svetovna zdravstvena organizacija, 2010),
– ob upoštevanju poročila Komisije o staranju za leto 2012: glavne predpostavke in metodologije projekcije (European Economy 4/11, Komisija, 2011),
– ob upoštevanju Sklepa št. 1350/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o uvedbi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2008–2013)(1),
– ob upoštevanju Sklepa št. 940/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2011 o evropskem letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami(2),
– ob upoštevanju sklepov Sveta o inovativnih pristopih h kroničnim boleznim v sistemih javnega zdravstva in zdravstvenega varstva z dne 7. decembra 2010,
– ob upoštevanju poročila belgijskega predsedstva z dne 23. novembra 2010 o razliki v plačilu med spoloma,
– ob upoštevanju sklepov vrha Združenih narodov z dne 19. in 20. septembra 2011 o neprenosljivih boleznih,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Obzorje 2020 – Okvirni program za raziskave in inovacije“ (COM(2011)0808),
– ob upoštevanju poročila Eurostata z naslovom „Aktivno staranje in solidarnost med generacijami – statistični portret Evropske unije 2012“,
– ob upoštevanju raziskave Eurobarometra o aktivnem staranju (2012),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izvajanje Strateškega izvedbenega načrta evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje“ (COM(2012)0083),
– ob upoštevanju bele knjige z naslovom „Agenda za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine“ (COM(2012)0055),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2006 o raku dojk v razširjeni Evropski uniji(3),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. februarja 2007 o spodbujanju zdrave prehrane in telesne dejavnosti: evropska razsežnost za preprečevanje prekomerne teže, debelosti in kroničnih bolezni(4),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o ukrepih za obravnavo bolezni srca in ožilja(5),
– ob upoštevanju svoje resolucije dne 19. februarja 2009 o duševnem zdravju(6),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela(7),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. novembra 2009 o skupnem načrtovanju raziskav za boj proti nevrodegenerativnim boleznim, zlasti Alzheimerjevi bolezni(8),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2011 o evropski pobudi o Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah(9),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2010 o sporočilu Komisije o boju proti raku: evropsko partnerstvo(10),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o vlogi žensk v starajoči se družbi(11),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2010 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti(12),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o pojavni obliki revščine žensk v Evropski uniji(13),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o razmerah žensk, ki se približujejo upokojitveni starosti(14),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2011 o stališču in zavezanosti Evropske unije pred srečanjem Združenih narodov na visoki ravni o preprečevanju in nadzoru nenalezljivih bolezni(15),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2012o spopadanju z razmahom sladkorne bolezni v EU(16),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2012 s priporočili Komisiji o uporabi načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske(17),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2012 o enakosti žensk in moških(18),
– ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0340/2012),
Splošno ozadje
A. ker se Evropska unija zavzema za človekovo dostojanstvo in priznava, da je vsak posameznik upravičen do preventivnega zdravstvenega varstva in zdravljenja, in ker člen 168(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije jasno določa, da so države članice odgovorne za organizacijo, upravljanje in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvenega varstva, vključno z razporeditvijo virov; ker je pomembno, da imajo starejši občani pravico do dostojnega, neodvisnega življenja in do svoje vloge v kulturi in družbi;
B. ker je staranje prebivalstva eden glavnih izzivov, s katerimi se sooča Evropa; ker je v EU več kot 87 milijonov ljudi, starih več kot 65 let (17,4 % vsega prebivalstva), in ker naj bi po napovedih njihovo število do leta 2060 naraslo na 150 milijonov (na približno 30 %);
C. ker kljub znatno daljši življenjski dobi in vse višjemu življenjskemu standardu v industrijskih državah, ki starejšim dandanes omogoča veliko bolj aktivno življenje kot v preteklih desetletjih, negativni stereotipi in predsodki do starejših še naprej predstavljajo velike ovire za njihovo vključevanje v družbo, posledica pa je socialna izključenost, ki neposredno vpliva na njihovo kakovost življenja in duševno zdravje;
D. ker je pričakovana življenjska doba pri ženskah daljša kot pri moških (82,4 leta za ženske v primerjavi s 76,4 leta za moške); ker je razlika v pričakovani dobi zdravega življenja manjša, pri čemer ta pri moških znaša 61,7 leta, pri ženskah pa 62,6 leta;
E. ker je v letu 2010 stopnja zaposlenosti žensk, starih od 55 do 64 let, znašala 38,6 %, v primerjavi s 54,5 % moških v isti starostni skupini; ker naj bi bilo v skladu s cilji EU do leta 2020 zaposlenih 75 % prebivalstva, starega od 20 do 64 let;
F. ker ženske zaslužijo manj kot moški (plačni razkorak v EU znaša v povprečju 17,5 %); ker razlika v plačilu med spoloma v starostni skupini od 55 do 64 let v nekaterih državah članicah znaša več kot 30 %, v starostni skupini nad 65 let pa vse do 48 %; ker razlika v plačilu med spoloma vodi do razlike v plačevanju pokojninskih prispevkov, zaradi česar imajo ženske temu primerno nižje pokojnine in pozneje pogosto živijo pod pragom revščine;
G. ker se ženske v želji, da bi uskladile poklicno in družinsko življenje, odločajo za prilagodljivo delo na domu, skrajšan delovni čas, začasno ali netipično zaposlitev, s čimer ogrožajo svoj poklicni razvoj, kar ima velike posledice za njihove pokojninske prispevke, zato so še toliko bolj izpostavljene negotovosti in revščini;
H. ker ima generacija žensk, starejših od 50 let, ki jo pogosto opisujejo kot „sendvič generacijo“ ali kot „zaposlene hčerke in zaposlene matere“, manj možnosti, da bi poskrbele za lastno zdravje, saj pogosto skrbijo za svoje starše in vnuke;
I. ker v Evropi 23,9 % prebivalstva v starosti od 50 do 64 let grozi revščina, od tega 25,9 % žensk v primerjavi z 21,7 % moških; ker se ta delež v Evropski uniji giblje med 39 % in 49 %, odvisno od države, v eni od držav članic pa znaša kar 51 %;
J. ker poleg tega zaradi razveze, ločitve ali vdovstva 75,8 % žensk, starejših kot 65 let, živi samih in ker je v povprečju 30 % gospodinjstev v Evropski uniji samskih, ki jih sestavljajo večinoma ženske, ki živijo same, zlasti starejše, ta odstotek pa še narašča; ker so samska gospodinjstva ali gospodinjstva z enim dohodkom v večini držav članic obravnavana manj ugodno, gledano tako absolutno kot relativno, pri obdavčevanju, stanovanjskih vprašanjih, zdravstveni oskrbi, zavarovanjih in pokojninah; ker javne politike ne bi smele ljudi kaznovati zato, ker hote ali nehote živijo sami;
K. ker je leta 2009 7,6 % žensk, starejših od 65 let, živelo v hudem materialnem pomanjkanju, v primerjavi s 5,5 % moških v isti starostni skupini;
L. ker se starejše ženske kot prikrajšana skupina pogosto soočajo z večkratno diskriminacijo (npr. zaradi starosti, spola ali etnične pripadnosti); ker bi imele starejše ženske, ki so pogosto v slabem socialno-ekonomskem položaju in se soočajo s številnimi težavami, veliko koristi od ukrepov socialnega varstva in dostopa do nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva;
M. ker je na podeželju zdravstvena oskrba težje dostopna kot v mestih, še zlasti pa primanjkuje zdravstvenih delavcev in bolnišnic, vključno z nujno medicinsko pomočjo;
N. ker se starejše ženske, zlasti tiste, ki živijo odmaknjeno od drugih, pogosto znajdejo v težkih socialnih in ekonomskih razmerah, kar vpliva na kakovost njihovega življenja ter fizično in duševno zdravstveno stanje;
O. ker je za ustrezno prilagoditev potrebam starejših žensk potrebno boljše razumevanje bolezni, za katerimi obolevajo;
P. ker vsi ti dejavniki, vključno z odmaknjenostjo, vplivajo na zmožnost starejših žensk za ustvarjanje in/ali ohranjanje socialnih mrež in s tem aktivno življenje;
Starostne bolezni
Q. ker so ženske zaradi daljše pričakovane življenjske dobe in večje dovzetnosti za določene bolezni bolj izpostavljene kroničnim in degenerativnim boleznim, s tem pa je tudi bolj ogrožena kakovost njihovega življenja;
R. ker se učinek, napredovanje in posledice številnih motenj pri moških in ženskah razlikujejo;
S. ker so po najnovejših podatkih Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) najpogostejše oblike tumorjev, odkritih pri ženskah, rak na dojkah (29,7 %), rak debelega črevesa in danke (13,5 %) in rak na pljučih (7,4 %);
T. ker zaradi bolezni srca in ožilja v državah članicah vsako leto umre več kot 2 milijona ljudi, kar je 42 % vseh smrti v EU in je vzrok 45 % smrti med ženskami v primerjavi z 38 % moških;
U. ker je več kot 33 milijonov državljanov EU žrtev diabetesa, ene najpogostejših nenalezljivih bolezni, njihovo število pa naj bi se do leta 2030 povzpelo na 38 milijonov; ker je bilo v letu 2010 približno 9 % odraslih prebivalcev EU (v starosti od 20 do 79 let) diabetikov;
V. ker je starost dejavnik tveganja za razvoj nevrodegenerativnih bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen (najpogostejša oblika demence); ker so degenerativne bolezni živčevja pogostejše pri ljudeh, starejših od 65 let (prizadenejo približno eno dvajsetino ljudi po 65. letu, eno petino ljudi po 80. letu in eno tretjino ljudi po 90. letu); ker ima demenco v Evropi že več kot 7,3 milijona ljudi; ker študije kažejo, da je pogostost Alzheimerjeve bolezni med ženskami, starimi nad 90 let, kar 81,7 % (v primerjavi s 24 % pri moških); ker sta zaznamovanost in pomanjkanje ozaveščenosti o nevrodegenerativnih boleznih, kot je demenca, vzrok za pozno diagnozo in slab izid zdravljenja;
W. ker je demenca pogostejša pri ljudeh, starejših od 65 let (prizadene približno eno dvajsetino ljudi po 65. letu, eno petino ljudi po 80. letu in eno tretjino ljudi po 90. letu); ker je razširjenost te bolezni pri starejših ženskah na splošno večja kot pri starejših moških;
X. ker so ženske bolj izpostavljene boleznim kosti in sklepov (npr. osteoartritisu, revmatoidnemu artritisu, osteoporozi in krhkim kostem); ker se približno 75 % zlomov kolka zaradi osteoporoze zgodi pri ženskah;
Y. ker so glavni dejavniki tveganja pri boleznih srca in ožilja, tumorjih, sladkorni bolezni, debelosti in kroničnih obstruktivnih bolezni kajenje, premalo gibanja, slaba prehrana, čezmerno uživanje alkohola in onesnaženo okolje;
Z. ker sta depresija in tesnoba hudi obliki duševne motnje, katerima so ženske bolj izpostavljene kot moški; ker WHO ocenjuje, da se pogostost te motnje pri ženskah v starostni skupini nad 65 let v Evropi giblje med 2 % in 15 %;
AA. ker okvare sluha in očesne bolezni prav tako v veliki meri prispevajo k bremenu let, preživetih s funkcijskimi omejitvami, pravočasna in pravilna diagnoza, kakovostno zdravljenje ter dostop do kakovostnih medicinskih pripomočkov pa lahko preprečijo nadaljnje slabšanje stanja oziroma prinesejo delno izboljšanje;
AB. ker je za multiplo sklerozo zbolelo že okrog 600 000 Evropejcev, večinoma žensk; ker je to najpogostejša oblika nevrodegenerativne motnje in ena od glavnih povzročiteljic netravmatske invalidnosti pri starejših ženskah;
Dostop do zdravstvenega varstva
AC. ker je treba ženskam in moškim zagotoviti enak dostop do zdravstvenega varstva in izboljšati kakovost zdravstvenega varstva, hkrati pa je treba nameniti večjo pozornost posebnemu položaju žensk na podeželju, kjer številne od njih živijo same; pri tem naj se upošteva člen 168(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
AD. ker imajo starejše ženske v ekonomskem položaju, ko so zaradi spolnega razlikovanja pri plačah, pokojninah in drugih oblikah dohodka še posebej izpostavljene negotovosti in revščini, na voljo manj finančnih sredstev za potrebno zdravstveno in zdravniško oskrbo;
AE. ker telemedicina lahko izboljša dostop do zdravniške pomoči, ki v težko dostopnih krajih ni na voljo, hkrati pa tudi kakovost in pogostost specialistične zdravstvene oskrbe, ki jo zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebujejo nekateri starejši ljudje;
Raziskave in preventiva
AF. ker so naložbe v raziskave in inovacije bistvenega pomena za ohranjanje visoke kakovosti življenja in omogočajo spopadanje z glavnim izzivom staranja;
AG. ker lahko preventiva in zgodnje odkrivanje izboljšata telesno in duševno zdravje moških in žensk, kar bi lahko podaljšajo pričakovano življenjsko dobo v dobrem zdravju in zmanjšalo stroške zdravstvenega varstva, s tem pa zagotovilo dolgoročno trajnost;
AH. ker morajo biti preventivni ukrepi prednostna naloga na področju zdravstvenega varstva, s posebnim poudarkom na prikrajšanih skupinah;
AI. ker zdravstvena pismenost ljudem omogoča, da se znajdejo v zapletenih zdravstvenih sistemih in bolje razumejo, kaj lahko sami tekom življenja storijo za preprečevanje bolezni, povezanih s starostjo;
AJ. ker dovzetnost za bolezni in zdravila glede na spol še ni dovolj raziskana, saj se klinični preskusi osredotočajo večinoma na mlajše moške;
AK. ker podatki IARC kažejo, da če bi bila stopnja pokritosti mamografije več kot 70 %, bi lahko smrtnost žensk po 50. letu zaradi raka na dojkah zmanjšali za 20 % do 30 %;
AL. ker ženske pogosteje uporabljajo zdravila in zdravilna zelišča, katerih učinke je treba podrobneje raziskati, da bi zmanjšali tveganje medsebojnih učinkov zdravil;
AM. ker ženske v življenju doživljajo številne hormonske spremembe in glede na starost jemljejo zdravila, povezana s plodnostjo in menopavzo;
AN. ker 9 % žensk pogosto jemlje antidepresive, v primerjavi s 5 % moških;
AO. ker je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) štiri do šest odstotkov starejših ljudi utrpelo neke vrste zlorabo v lastnih domovih, ki sega od telesne, spolne in psihološke zlorabe do finančnega izkoriščanja, zanemarjanja in zapustitve;
Splošno ozadje
1. se zaveda, da četudi ženske živijo dlje, ne uživajo dlje dobrega zdravja, tj. življenja brez motenj pri svojih dejavnostih in brez hujših okvar (ženske: 62,6 leta; moški: 61,7 leta);
2. ugotavlja, da ravno starejše ženske potrebujejo ustrezno pomoč v zvezi z zdravstveno oskrbo in gospodinjskimi opravili, da bi lahko uživale enakopravno in samostojno življenje;
3. poziva Komisijo, naj objavi novo poročilo o stanju zdravja žensk, s posebnim poudarkom na starostni skupini nad 65 let in kazalniki aktivnega staranja;
4. vztraja, da politike za boljše ravnovesje med poklicnim in družinskim življenjem ter večje socialno vključevanje ženskam olajšajo aktivno in zdravo staranje, zato poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja na tem področju;
5. poziva države članice, naj spodbujajo popolno integracijo, večjo vključenost in dejavno udeležbo starejših žensk na področju družbenega življenja;
6. poudarja pomen kulturnih in izobraževalnih ustanov za starejše;
7. poziva h konkretnim in učinkovitim ukrepom, kot je sprejetje direktive o enaki obravnavi, da bi odpravili večkratno diskriminacijo, s katero se pogosto srečujejo starejše ženske;
8. podpira pobude za učinkovitejše preprečevanje bolezni in izboljšanje zdravja starejših, da bi jim pomagali ohraniti samostojnost;
9. poziva Komisijo in Svet, naj objavita poročilo o ukrepih, ki so jih države članice uvedle v podporo aktivnemu staranju, in o njihovem učinku, kar zadeva opredelitev najboljših praks in ugotavljanje, kakšne ukrepe bi bilo mogoče v prihodnje sprejeti na evropski ravni;
10. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo pozitivnejši odnos do staranja ter izboljšajo ozaveščenost državljanov EU o vprašanjih v zvezi s staranjem in njegovih dejanskih učinkih, kar je bilo eno glavnih sporočil leta 2012 kot leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti;
11. meni, da sprejetje pristopa, ki upošteva medsebojno povezanost staranja in spola, omogoča pot naprej pri razvoju politike o staranju;
12. ugotavlja, da javna poraba v zdravstvene namene predstavlja 7,8 % BDP EU in da naj bi se odhodki za dolgo- in kratkoročno pomoč zaradi staranja prebivalstva do leta 2060 povečali za 3 %;
13. poziva države članice, naj namenijo pozornost starejšim priseljenkam, ki živijo v slabih ekonomskih in socialnih pogojih ter imajo pogosto težave z dostopom do ukrepov socialne varnosti in storitev zdravstvene oskrbe; meni, da je treba posebno pozornost nameniti posameznim ženskam, vdovam in ločenkam, ki so zaradi svojega statusa v slabšem položaju, kar zadeva kakovost njihovega življenja in zdravja;
14. poziva Komisijo in države članice, naj v celoti priznajo razsežnost spola v zdravstvu kot bistven del zdravstvenih politik na ravni EU in nacionalni ravni;
15. poziva države članice, naj vzpostavijo ravnovesje med izvajanjem drastičnih ukrepov za boj proti finančni in gospodarski krizi ter zagotavljanjem zadostnega in ustreznega financiranja zdravstvenega in socialnega varstva, da bi pripomogle k obvladovanju demografskega trenda starajočega se prebivalstva;
16. poziva Komisijo, naj objavi oceno učinka gospodarske in finančne krize na starejše ženske s poudarkom na dostopnosti preventivne zdravstvene nege in oskrbe;
17. ugotavlja, da je za celovite in poglobljene strategije v zdravstvenem sektorju potrebno sodelovanje vlad, zdravstvenih delavcev, nevladnih organizacij, javnih zdravstvenih zavodov, organizacij, ki zastopajo bolnike, množičnih medijev in drugih, ki se ukvarjajo z dejavnim staranjem;
18. ponovno poudarja potrebo po gradnji in spodbujanju Evropske unije, ki bo pozornejša na potrebe in interese starejših žensk ter moških, in po vključevanju načela enakosti spolov v vse ukrepe in politike obveščanja in ozaveščanja, da bi zagotovili dejavno in zdravo staranje za vse;
Starostne bolezni
19. poudarja, da se številnim motnjam pri ženskah pogosto ne posveča dovolj pozornosti, na primer boleznim srca, ki veljajo za moško težavo; obžaluje, da srčna kap pri mnogih ženskah ni diagnosticirana, saj so simptomi v splošnem drugačni kot pri moških; poudarja tudi, da je treba pri zdravljenju upoštevati določene biološke razlike med spoloma;
20. poziva države članice, naj izvajajo akcije za obveščanje javnosti, namenjene ženskam, o dejavnikih tveganja pri boleznih srca in ožilja, ter posebno strokovno izpopolnjevanje za zdravstvene delavce;
21. obžaluje, da se tako malo pozornosti posveča problematiki povečanega uživanja alkohola med starejšimi ženskami v Evropi, ter poziva Komisijo in države članice, naj opravijo raziskave, ki bodo pomagale reševati to težavo ter ugotoviti njen učinek na njihovo fizično in duševno zdravje;
22. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da število kadilk narašča, kar pomeni večje tveganje za raka na pljučih pri ženskah ter motnje delovanja srca in obtočil; poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo programe za odvračanje od kajenja, namenjene predvsem mladim ženskam (WHO ocenjuje, da se bo delež kadilk v Evropi povečal s sedanjih 12 % na približno 20 % do leta 2025);
23. poziva Komisijo, naj spodbuja pobude za boljše zdravje, navsezadnje z zagotavljanjem potrebnih informacij o tveganjih, povezanih s kajenjem in pitjem alkohola, ter o prednostih ustrezne prehrane in zadostnega gibanja, saj so to načini za preprečevanje debelosti, visokega krvnega pritiska in povezanih zapletov;
24. poziva Komisijo in države članice, naj sprožijo informacijske kampanje, ki bodo namenjene ženskam pred in med menopavzo;
25. poziva države članice, naj izboljšajo javno ozaveščenost o boleznih kosti in sklepov, tako da organizirajo kampanje javnega obveščanja in izobraževanja na temo njihovega preprečevanja in zdravljenja;
26. poziva Komisijo, naj na podlagi rezultatov vrha ZN o nenalezljivih boleznih, ki je potekal septembra 2011, in postopka javnega posvetovanja, ki ga je Komisija sprožila v marcu in aprilu 2012, začne izvajati akcijski načrt EU za nenalezljive bolezni;
27. poziva Komisijo, naj se osredotoči na mlade, zlasti glede načrtovanega pregleda Direktive 2001/37/ES o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov;
28. poziva Komisijo, naj pripravi in izvaja posebno strategijo EU v obliki priporočila Sveta za preventivo, diagnosticiranje in obvladovanje diabetesa, vključno z informacijami in raziskavami, ob zagotavljanju vključevanja pristopa na podlagi spola ter enakosti med moškimi in ženskami; pri tem naj se upošteva člen 168(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
29. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo celostni pristop do Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence, ki bo upošteval razlike med spoloma, da bi izboljšali kakovost življenja ter dostojanstvo bolnikov in njihovih družin;
30. poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z nacionalnimi in evropskimi združenji za Alzheimerjevo bolezen pripravijo kampanje za seznanjanje javnosti z Alzheimerjevo boleznijo (tj. s samo boleznijo ter možnostmi zdravljenja in oskrbe);
31. poziva države članice, naj čim prej pripravijo nacionalne načrte in strategije za Alzheimerjevo bolezen, če tega še niso storile;
32. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je stopnja samomorov v EU najvišja v starostni skupini nad 65 let, število poskusov samomora pa je med ženskami večje kot med moškimi in se še povečuje zaradi okrepljenega vpliva gospodarske recesije na starejše ženske; poziva Komisijo, naj objavi študijo o povezavi med temi statističnimi podatki in nesorazmernim vplivom gospodarske krize na starejše ženske;
33. poziva države članice, naj v sodelovanju s Komisijo in Eurostatom izboljšajo zbiranje podatkov, da bo mogoča razčlenitev po spolu in starosti, in poskrbijo za bolj točne podatke o duševnem zdravju ter povezavah med duševnim zdravjem in zdravim življenjem;
34. poziva države članice, naj organizirajo posebno usposabljanje o preprečevanju in zdravljenju nevrodegenerativnih bolezni in duševnih motenj za splošne zdravnike in zdravstvene delavce na tem področju, vključno z zdravniki, psihologi in medicinskimi sestrami, ob posebnem poudarku na dodatnih izzivih, s katerimi se soočajo starejše ženske;
35. poziva države članice, naj dajo prednost ukrepom na področju nevrodegenerativnih bolezni, kot je demenca, in povečajo svoja prizadevanja v medicinskih in družbenih raziskavah, da bi izboljšale kakovost življenja ljudi s to boleznijo in njihovih skrbnikov, omogočile vzdržnost zdravstvenih storitev ter storitev socialnega varstva in okrepile rast na evropski ravni;
36. poziva države članice, naj zagotovijo, da so zaposleni v javnem in zasebnem sektorju, ki izvajajo oskrbo starejših, vključeni v programe usposabljanja in redno ocenjevanje;
37. poziva države članice, naj na javnih univerzah spodbujajo specialistične medicinske raziskave iz gerontologije;
Dostop do zdravstvenega varstva
38. poziva države članice, naj podprejo pobude za pomoč starejšim ženskam pri dostopu do zdravstvenega varstva in storitev, vključno z ženskami, ki živijo daleč stran od večjih središč in na težko dostopnih območjih, ne glede na njihove osebne, ekonomske in socialne okoliščine, s poudarkom na individualizirani pomoči, vključno s čim dlje trajajočo nego na domu, na posebnih oblikah podpore in pomoči za skrbnike in telemedicino, če lahko ta izboljša kakovost življenja kronično obolelih in pripomore h krajšim čakalnim vrstam;
39. poziva države članice, naj pri načrtovanju proračunov za zdravstvene storitve tudi analizirajo, spremljajo in zagotavljajo upoštevanje načela enakosti spolov;
40. poziva države članice k nadaljnjemu razvoju storitev e-zdravja in podpore iz okolja pri samostojnem življenju, ki bodo upoštevale razlike med spoloma, da bi spodbudili samostojno življenje na domu, ter k izboljšanju učinkovitosti in dostopnosti zdravstvenih storitev za starejše ženske, ki so odmaknjene zaradi mobilnosti in ki pogosto nimajo dostopa do tovrstne podpore, ter naj vzpostavijo mrežo 24-urnih storitev telefonskega svetovanja;
41. poziva k pristopu, ki bo temeljil na pravicah, da se starejšim ljudem omogoči dejavna vloga pri sprejemanju odločitev o izbiri in vrsti njim namenjenih storitev nege in socialnega skrbstva;
42. poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo sheme socialnega varstva, vključno z zdravstvenim zavarovanjem, upoštevale brezposelnost in socialne težave, ki prizadenejo zlasti ženske, in da te ne bodo ostale brez zaščite;
43. meni, da je pomembno podpreti in omogočiti dostop do zdravniške, zdravstvene in drugih oblik pomoči za ženske, ki morajo kljub svojim lastnim zdravstvenim težavam skrbeti za vzdrževance;
44. odločno poziva k reorganizaciji javnih in zasebnih ustanov za zdravstveno oskrbo starejših, ki delujejo kot bolnišnice, da bodo prijetnejše za varovance in jim ne bodo nudile le zdravniške oskrbe, temveč bodo v ospredje postavljale tudi katero koli obliko neodvisne ali ustvarjalne dejavnosti in s tem preprečile njihovo institucionalizacijo;
45. je trdno prepričan, da se je treba s starejšimi varovanci javnih ali zasebnih domov posvetovati o vodenju teh ustanov;
46. vztraja, da mora biti vse več zdravstvenih delavcev in reševalcev visoko usposobljenih in pripravljenih za način dela, ki bo ob upoštevanju dejavnikov spola in starosti zadostil posebnim psihološkim, medosebnim in informacijskim potrebam starejših žensk;
47. poziva, naj študij medicine vključuje tudi splošno usposabljanje s področja veščin poslušanja in psihologije; hkrati tudi socialne delavce poziva k večji vključenosti v to politiko preprečevanja;
48 izraža podporo združenjem in klicnim centrom za pomoč v stiski, ki zagotavljajo oskrbo, zaščito in psihološko pomoč starejšim;
49. poziva države članice in Komisijo k zbiranju podatkov in izmenjavi primerov dobre prakse, ki naj vključuje tudi načelo enakosti spolov in naj bo namenjeno opredelitvi dobre prakse glede dostopa do zdravstvenih storitev, zlasti z vidika preprečevanja zamudnih upravnih postopkov in oblikovanja posameznih ukrepov ter politik za izboljšanje kakovosti življenja starejših žensk, ter vladam svetujejo o vzpostavitvi okolja, ki bo spodbujalo ozaveščenost o starostno pogojenih boleznih v državah članicah;
50. spodbuja države članice, naj okrepijo preventivno zdravstveno varstvo za starejše ženske, tako da jim na primer omogočijo dostopne in redne mamograme ter preglede brisov materničnega vratu, odpravijo starostne omejitve pri dostopu do zdravstvene preventive, kot so presejalni pregledi za raka dojk, in izboljšajo ozaveščenost o pomenu presejalnih pregledov;
51. poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva za širjenje kulture preventivnega zdravljenja po celotni EU, ter države članice, naj okrepijo akcije obveščanja in ozaveščanja v šolah, na univerzah, delovnih mestih in v centrih za starejše, ob upoštevanju sodelovanja strokovnjakov, lokalnih oblasti in nevladnih organizacij;
Raziskave in preventiva
52. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da rezultati raziskav EU, objavljenih aprila 2011, kažejo, da je bilo v zadnjih 12 mesecih zlorabljenih približno 28 % žensk, starih 60 let in več; meni, da mora biti prednostna naloga zaščita starejših pred zlorabo, grdim ravnanjem, zanemarjanjem in izkoriščanjem ne glede na to, ali je to namerno in premišljeno ali pa izhaja iz malomarnosti; poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za preprečevanje zlorab starejših na domu in v ustanovah;
53. meni, da je pomembno sprejeti pristop do medicinskih raziskav, ki upošteva posebnosti moških in žensk;
54 poudarja, da strategija za enakost moških in žensk (2010−2015) priznava, da so ženske in moški izpostavljeni posebnim boleznim in zdravstvenim tveganjem, ki jih je treba ustrezno upoštevati pri medicinskih raziskavah in zdravstvenih storitvah;
55. v okviru programa Obzorje 2020 poziva k razvoju strateškega načrta raziskav na področju zdravstvene nege za ženske v naslednjem desetletju in ustanovitvi raziskovalnega inštituta za zdravje žensk, ki bi izvajal omenjene raziskave;
56. poudarja, da je pomembno zagotoviti prisotnost strokovnjakinj v nacionalnih posvetovalnih in znanstvenih odborih za oceno zdravil;
57. poziva Svet, Komisijo in države članice, naj zlorabo starejših uvrstijo med teme raziskav v skupni program za nevrodegenerativne bolezni, da bi izmerili njeno razširjenost in učinek na ljudi z demenco;
58 podpira evropsko partnerstvo za inovacije na področju dejavnega in zdravega staranja kot pilotno pobudo, katere namen je do leta 2020 za dve leti podaljšati pričakovano zdravo življenjsko dobo državljanov EU ter doseči za Evropo tri cilje v zvezi z izboljšanjem standardov zdravja in kakovosti življenja za starejše ter trajnosti in učinkovitosti različnih oblik oskrbe;
59. pozdravlja projekte in pobude na področju prehrane in življenjskega sloga (projekt EATWELL, Evropska platforma za prehrano, telesno dejavnost in zdravje, Evropski okvir za zmanjšanje porabe soli) ter evropsko partnerstvo za boj proti raku;
60. poudarja, da morajo vsi cilji in ukrepi v okviru drugega akcijskega programa EU na področju zdravja prispevati k boljšemu razumevanju in sprejemanju različnih potreb moških in žensk ter ustreznih pristopov do zdravstvenih vprašanj;
61. pozdravlja predlog Komisije v zvezi s svežnjem za kohezijsko politiko (2014−2020), ki dejavno in zdravo staranje ter inovacije na tem področju uvršča med svoje prednostne naložbe;
62. obžaluje, da se v času, ko stroški zdravljenja in obvladovanja nenalezljivih boleznih zaradi boljše razpoložljivosti diagnosticiranja in zdravljenja močno naraščajo, 97 % proračunov za zdravstvo porabi za zdravljenje nenalezljivih bolezni, samo 3 % pa za naložbe v preprečevanje; v zvezi s tem poziva države članice, naj povečajo svoje zdravstvene proračune ter vanje vključijo preventivne dejavnosti;
63. poziva Komisijo, naj nameni več pozornosti odpravljanju vzrokov bolezni in v zvezi s tem spodbuja preprečevanje v vseh sektorjih in na vseh ravneh družbe; poziva Komisijo, naj spodbuja zdravje s pravočasnim odkrivanjem bolezni, vzdrževanjem zdravega načina življenja, ustrezno zdravstveno nego in zagotavljanjem primernih delovnih pogojev za starejše delavce;
64. poziva države članice, naj se v večji meri osredotočijo na akcije ozaveščanja o osteoporozi in zagotovijo jasnejše podatke o preventivnih pregledih za odkrivanje osteoporoze, da se prepreči zlome, vključno z merjenjem kostne gostote, ki bi moralo biti bolj dostopno;
65. pozdravlja pobudo WHO za upoštevanje spola pacientov, ki kaže, da je treba bolje oceniti dejavnike tveganja, ki ogrožajo zdravje žensk; v zvezi s tem pozdravlja priporočila WHO o oblikovanju „starosti prijaznih“ okolij in povečanju priložnosti za starejše ženske, da produktivno prispevajo k družbi, vključno z medsektorskim sodelovanjem, v okviru katerega bi opredelili in spodbujali ukrepe zunaj zdravstvenega sektorja, ki lahko izboljšajo zdravstvene rezultate za ženske;
66. poziva države članice, da pri usposabljanju zdravstvenih delavcev in reševalcev poudarijo razlike v bolezenskih znakih in simptomih bolezni srca in ožilja pri ženskah, pri čemer naj poudarijo koristi takojšnjega ukrepanja;
67. poziva Komisijo in Svet, naj v okviru programa Obzorje 2020 spodbujata tesnejše znanstveno sodelovanje in primerjalne študije multiple skleroze v Evropski uniji, s čimer bi lažje zagotovili ustrezno zdravljenje za preprečevanje te bolezni, ki povzroča hude motnje motorike, zlasti pri starejših ženskah;
68. poziva Komisijo, naj še naprej podpira akcije ozaveščanja, namenjene zlasti starejšim ženskam in osredotočene na priporočila o pravilni prehrani in pomembnosti gibanja, ki bodo upoštevala vidik spola in starosti, saj lahko pripomorejo k preprečevanju padcev ter zmanjšajo pogostost motenj delovanja srca in obtočil, osteoporoze in nekaterih oblik raka;
69. poziva k sprejetju ustreznih ukrepov v obliki informacij in izobraževanja v šolah ter zdravstvenih obvestil o pomenu zagotavljanja ustrezne prehrane in tveganjih za zdravje, do katerih pride v nasprotnem primeru;
70. poziva Komisijo, naj se posvetuje s Svetom z namenom ponovnega priporočila glede preventivnih pregledov za odkrivanje raka in nadaljnjim ukrepanjem v zvezi s tem, pri čemer se je treba osredotočiti na skupine prebivalstva, ki so ogrožene s socialnega in ekonomskega vidika, da bi tako zmanjšali zdravstvene razlike; poziva države članice, ki tega še niso naredile, naj to priporočilo upoštevajo v skladu z evropskimi smernicami za zagotavljanje kakovosti;
71. poziva Komisijo in Svet, naj prilagodita starostno mejo za programe preventivnih pregledov, vsaj v državah, kjer je ta bolezen pogostejša, in v primerih, ko družinska anamneza kaže na večje tveganje za bolnika, v te programe pa vključi tudi starejše ženske, ob upoštevanju, da je njihova pričakovana življenjska doba daljša;
72. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo pravice žensk v boju proti vsem oblikam starostnega in spolnega nasilja ter diskriminacije, na primer s pomočjo kampanj ozaveščanja in obveščanja, namenjenih vsem evropskim prebivalcem od otrok naprej;
73. poziva države članice, naj okrepijo klinične raziskave o ženskah, in meni, da bi bilo v ta namen mogoče revidirati nedavni predlog za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES;
74. poziva države članice k razvoju inovativnih rešitev v neposrednem sodelovanju s bolniki, da bi se učinkoviteje odzivali na potrebe starejših ljudi;
o o o
75. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.