Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. junija 2012 o posledicah protimikrobne odpornosti v zdravstvenem in veterinarskem sektorju – pobuda „Eno zdravje“,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. novembra 2011 z naslovom „Akcijski načrt proti naraščajoči nevarnosti protimikrobne odpornosti“ (COM(2011)0748),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 27. oktobra 2011 o pobudi skupnega načrtovanja na področju raziskav „Mikrobni izziv – nova grožnja za zdravje ljudi“ (C(2011)7660),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2011 o ogroženosti javnega zdravja zaradi protimikrobne odpornosti,(1)

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o odpornosti na antibiotike(2),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 18. novembra 2009 o odpornosti na antibiotike (SANCO/6876/2009r6),

–  ob upoštevanju skupnega tehničnega poročila Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter Evropske agencije za zdravila (EMA) z dne 17. septembra 2009 z naslovom „Bakterije so izziv: čas je za ukrepanje – poziv k zmanjšanju razkoraka med pojavom večkratno odpornih bakterij v EU in razvojem novih protibakterijskih sredstev“(3),

–  ob upoštevanju drugega skupnega poročila Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) z dne 14. marca 2012 o protimikrobni odpornosti zoonotskih bakterij, ki vplivajo na ljudi, živali in hrano,(4)

–  ob upoštevanju sklepov 2876. zasedanja Sveta z dne 10. junija 2008 v zvezi s protimikrobno odpornostjo,

–  ob upoštevanju sklepov 2980. zasedanja Sveta z dne 1. decembra 2009 v zvezi z inovativnimi pobudami za učinkovite antibiotike,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 9. junija 2009 o varnosti pacientov, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo,(5)

–  ob upoštevanju tretje revizije seznama Svetovne zdravstvene organizacije o protimikrobnih sredstvih, ki so bistvenega pomena za humano medicino (poročilo s tretjega srečanja svetovalne skupine Svetovne zdravstvene organizacije za celosten nadzor protimikrobne odpornosti od 14. do 17. junija 2011 v Oslu na Norveškem), in seznama Svetovne organizacije za zdravje živali o protimikrobnih sredstvih s pomenom za veterino (seznam Svetovne organizacije za zdravje živali iz maja 2007) in nadaljnjih izboljšav seznama,

–  ob upoštevanju drugega poročila Komisije Svetu z dne 9. aprila 2010 na podlagi poročil držav članic o izvajanju priporočila Sveta (2002/77/ES) o preudarni rabi protimikrobnih sredstev v humani medicini (COM(2010)0141) in delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega temu poročilu (SEC(2010)0399),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali, ki prepoveduje uporabo antibiotikov kot pospeševalcev rasti(6),

–  ob upoštevanju Priporočila Sveta 2002/77/ES z dne 15. novembra 2001 o preudarni uporabi protimikrobnih sredstev v humani medicini(7) in resolucije Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2001 o predlogu tega priporočila(8),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. junija 2001 o strategiji Skupnosti za boj proti protimikrobni odpornosti (COM(2001)0333),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o vrednotenju in oceni akcijskega načrta za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010(9),

–  ob upoštevanju priporočil za prihodnje sodelovanje med ZDA in EU v čezatlantski projektni skupini o protimikrobni odpornosti (TATFAR)(10),

–  ob upoštevanju smernic komisije Codex Alimentarius za oceno tveganja odpornosti na protimikrobna sredstva organizmov, ki se nahajajo v hrani(11),

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja komisije Codex Alimentarius za zmanjšanje in obvladovanje protimikrobne odpornosti (CAC/RCP 61-2005),

–  ob upoštevanju pripravljalnega ukrepa z naslovom „Odpornost na protimikrobna zdravila: raziskave o vzrokih razširjene in neustrezne uporabe antibiotikov“, ki ga je Evropski parlament potrdil v okviru proračuna Evropske unije za finančno leto 2012 in ki je namenjen preučevanju vprašanja neustrezne uporabe in prodaje protimikrobnih učinkovin na recept ali brez njega z vidika vedenja vseh udeleženih akterjev v celotni verigi – od zdravnikov in farmacevtov do bolnikov,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0373/2012),

A.  ker je razvoj odpornosti na zdravila naravna in neizbežna posledica zdravljenja s protimikrobnimi zdravili; ker lahko pretirana in nepremišljena raba protimikrobnih sredstev v humani in veterinarski medicini dodatno pospeši ta proces, kar lahko v povezavi z nezadostnim nadzorom higiene in okužb ogrozi učinkovito rabo že tako omejenega števila obstoječih protimikrobnih sredstev;

B.  ker odpornost nekaterih bakterij na antibiotike v številnih državah članicah znaša kar 25 % ali več;

C.  ker je protimikrobna odpornost v veliki meri posledica zlorabe antibiotikov, zlasti pretirane rabe;

D.   ker številne države članice nimajo trdnega pravnega in regulativnega okvira, da bi predpisale in podprle preudarno rabo zdravil;

E.  ker so bakterije, odporne na protimikrobna sredstva, samo v Evropski uniji, na Islandiji in Norveškem razlog za približno 400 000 okužb in 25 000 smrtnih primerov letno, dodatni stroški zdravstvenega varstva in izgub zaradi zmanjšanja produktivnosti pa znašajo vsaj 1,5 milijarde EUR;

F.  ker je vse večja protimikrobna odpornost zapleteno čezmejno vprašanje, ki je povezano z različnimi, medsebojno povezanimi dejavniki; ker so potrebni številni intervencijski ukrepi na različnih ravneh, za katere je potrebno dobro sodelovanje med državami in sektorji;

G.  ker obstaja vedno večja vrzel med naraščajočo protimikrobno odpornostjo in razvojem novih protimikrobnih sredstev; ker so bili od sedemdesetih let prejšnjega stoletja razviti le trije novi sistemsko uporabljeni antibiotiki za grampozitivne bakterije, odporne na več zdravil(12); ker gramnegativne bakterije povzročijo dve tretjini smrtnih primerov zaradi protimikrobne odpornosti v Evropski uniji, pri čemer ni mogoče pričakovati, da se bodo na trgu kmalu pojavile nove učinkovine;

H.  ker je zaradi pomanjkljivega razvoja novih protibakterijskih zdravil izjemno pomembno, da se učinkovito izkoriščanje obstoječih protimikrobnih sredstev ohrani kar najdlje, kar je mogoče doseči s preudarno rabo, preprečevanjem razširjanja okužb, cepljenjem, alternativnim zdravljenjem in nadzorovanim odmerjanjem protimikrobnih sredstev;

I.   ker je bilo edino cepivo proti tuberkulozi, ki je trenutno na voljo (BCG – Bacillus Calmette-Guérin), razvito pred več kot 90 leti in ne zagotavlja zaščite pred najpogostejšo obliko te bolezni, tj. pljučno tuberkulozo;

J.  ker zdravljenje tuberkuloze temelji na antibiotikih, ki so bili razviti pred desetletji, pri čemer imajo številni izmed njih resne toksične stranske učinke;

K.  ker odpornost na protimikrobna sredstva prizadene tako ljudi kot živali in ima nevarne posledice za zdravje ljudi in živali; obstaja povezava med rabo protimikrobnih sredstev pri živalih in širjenjem odpornosti pri ljudeh, zaradi česar so potrebne nadaljnje raziskave pa tudi usklajen, večsektorski pristop k oblikovanju politik na področju protimikrobne odpornosti, ki bo temeljil na pobudi Eno zdravje in bo osredotočen tako na izvajalce dejavnosti kot uporabnike v vseh sektorjih;

L.  ker na evropski ravni še vedno ni dovolj podrobnih in primerljivih podatkov za izvedbo celovitega meddržavnega spremljanja in analize, ki bi omogočila vzpostavitev povezave med rabo protimikrobnih sredstev in odpornostjo nanje;

M.  ker lahko živali kljub glavnemu cilju kmetov, da zagotovijo zdravje in produktivnost svoje živine z uporabo dobrih kmetijskih praks (higiene, ustrezne krme, pravilne reje in dobrega ravnanja z živalmi), vseeno zbolijo, zaradi česar morajo biti za zdravljenje bolezni na voljo ustrezne oblike zdravljenja in zdravila za uporabo v veterinarski medicini;

N.  ker do tega trenutka še ni bila sprejeta enotna opredelitev, kaj pomeni preventivno zdravljenje in ker zaradi različnih razlag tega pojma prihaja do nenehnih nesporazumov;

O.  ker je potrebno izobraževanje in ozaveščanje vseh, ki sodelujejo pri rabi protimikrobnih sredstev, vključno z oblikovalci politik, zdravstvenimi delavci in širšo javnostjo, da bi dosegli potrebne spremembe v ravnanju oseb, ki predpisujejo in izdajajo zdravila, in državljanov;

P.  ker so antibiotiki v nekaterih državah članicah še vedno na voljo brez recepta, kar povečuje težave, povezane s protimikrobno odpornostjo;

Q.  ker nespoštovanje osnovnih pravil higiene v človekovem okolju, npr. v bolnišnicah, pa tudi doma, povzroča nadaljnje širjenje patogenov, odpornih na protimikrobna sredstva;

R.  ker ima raba diagnostike bistveno vlogo v boju proti protimikrobni odpornosti, saj spodbuja bolj ciljno usmerjene pristope k zdravljenju;

1.  meni, da je bil napredek na področju izpolnjevanja zastavljenih ciljev počasen in neenakomeren, čeprav so skoraj vse države članice oblikovale nacionalne strategije za protimikrobno odpornost v skladu s priporočilom Sveta o preudarni rabi protimikrobnih sredstev v humani medicini; poziva vse vlade, naj sprejmejo trdne zaveze za popolno in pravočasno izvajanje na nacionalni ravni;

2.  pozdravlja petletni strateški akcijski načrt Komisije za boj proti protimikrobni odpornosti, vendar ima pomisleke, ker številne točke tega načrta poudarjajo ukrepe, sprejete pred več kot desetimi leti v priporočilu Sveta z dne 15. novembra 2001 o preudarni uporabi protimikrobnih sredstev v humani medicini;

3.  ugotavlja, da akcijski načrt Komisije ni dovolj daljnosežen, da bi zajel tudi naraščajočo globalno nevarnost protimikrobne odpornosti, čeprav sicer napreduje v pravo smer; meni, da je treba ukrepe, priporočene v tem načrtu, čim prej izvesti; zato poziva Komisijo, naj pripravi celosten načrt, v katerem bodo navedeni ustrezni odzivi politike, vključno z morebitnimi zakonodajnimi ukrepi;

4.  poudarja, da bi moral akcijski načrt zajemati vse živali iz strategije EU o dobrem počutju živali, tudi na primer hišne ljubljenčke in živali, ki se uporabljajo za šport, ter izpostaviti logično povezavo med zdravjem živali in uporabo protimikrobnih sredstev kot tudi povezavo med zdravjem živali in zdravjem ljudi;

Preudarna raba protimikrobnih sredstev v humani in veterinarski medicini

5.  poudarja, da je glavni cilj strategij proti protimikrobni odpornosti ohranitev učinkovitosti obstoječih protimikrobnih sredstev, kar je mogoče doseči z odgovorno rabo ustreznih količin, potrebnih za zdravljenje, le takrat, ko so nujno potrebne in predpisane v omejenem časovnem obdobju in v primernih odmerkih, ter z zmanjšanjem rabe protimikrobnih sredstev na splošno, zlasti rabe protimikrobnih zdravil, ki so bistvenega pomena za ljudi(13), v humani in veterinarski medicini, in sicer z upoštevanjem seznama Svetovne organizacije za zdravje živali; poudarja, da je potreben dejaven celostni pristop, ki bo temeljil na pobudi „eno zdravje“, da bi dosegli boljšo in učinkovitejšo usklajenost med področjem zdravja ljudi in veterinarskim sektorjem; poziva k okrepljenemu nadzoru nad uporabo protimikrobnih sredstev pri dojenčkih in majhnih otrocih ter v kliničnem zdravljenju, kjer mora biti raba protimikrobnih sredstev nadzorovana in merjena;

6.  poudarja, da je raba protimikrobnih sredstev v subterapevtskih odmerkih v Evropski uniji prepovedana;

7.  poudarja, da so potrebna dodatna prizadevanja za nadzor rabe protimikrobnih sredstev v humani in veterinarski medicini; ostro obsoja nenadzorovano profilaktično rabo protimikrobnih sredstev v živinoreji; podpira sklepe Sveta z dne 22. junija 2012, v katerih države članice poziva, naj omejijo profilaktično rabo protimikrobnih sredstev na primere z izraženimi kliničnimi potrebami ter omejijo predpisovanje in uporabo protimikrobnih sredstev pri črednem zdravljenju živali na primere, v katerih veterinar oceni, da je s kliničnega, po potrebi pa tudi z epidemiološkega vidika, nesporno upravičeno zdraviti vse živali; poudarja, da bi se morala živinorejski in ribogojski sektor osredotočiti na preprečevanje bolezni z dobro higieno, pogoji bivanja in vzrejo, pa tudi s strogimi ukrepi biološke varnosti, ne pa s profilaktično rabo antibiotikov; meni, da je treba okrepiti nadzor in kriterije nad uvozom hrane, ki prihaja iz držav nečlanic EU, predvsem zaradi morebitne vsebnosti sledi protimikrobnih sredstev;

8.  poudarja, da se protimikrobna odpornost pri živalih razlikuje glede na vrsto in različne oblike reje;

9.  poziva Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), naj posebno pozornost nameni spremljanju in analizi stanja glede protimikrobne odpornosti pri živini v vsej Evropski uniji;

10.  poziva, naj se protimikrobna sredstva pri živalih uporabljajo preudarno in odgovorno ter naj se veterinarjem in kmetom ponudi več informacij v pomoč pri zmanjševanju razvoja protimikrobne odpornosti; poziva k izmenjavi najboljše prakse kot pomembnega orodja v boju proti razvoju protimikrobne odpornosti, kot je sprejetje smernic o preudarni rabi protimikrobnih sredstev;

11.  poziva države članice, naj uporabljajo sisteme elektronskega evidentiranja in s tem zagotovijo, da bodo vzorci uporabe na posameznih kmetijah primerni, ter s tem omogočijo odgovorno in minimalno uporabo protimikrobnih sredstev;

12.  poudarja, da je treba pregledati določbe o dobrem počutju domačih živali, namenjene izboljšanju njihovega zdravja, da bi zmanjšali uporabo veterinarskih zdravil; poziva Komisijo, naj ponovno oceni veljavne določbe o največji gostoti živine v živinoreji, saj je dandanes velikost čred pogosto ovira zdravljenje posameznih živali ali manjših skupin živali, in poskrbi za spodbude za profilaktično rabo protimikrobnih sredstev; je prepričan, da bi z osredotočenjem na živalske seve, ki so odporni na bolezni in bi mogli pripomoči k zmanjšani rabi veterinarskih zdravil v vzreji, vendar to ne bi smeli nadomestiti dobrega vodenja kmetij in dobre reje;

13.  soglaša s Komisijo, da je treba okrepiti regulativni okvir za veterinarska zdravila in medicirano krmo, in zahteva, da se pri oblikovanju pravil EU poskrbi za skladnost;

14.  poziva k uvedbi zanesljivih pristopov, da bi pri reji živali znatno zmanjšali pojavnost protimikrobne odpornosti; ugotavlja, da je treba posebno pozornost nameniti reji mladih živali, saj te pogosto prihajajo od različnih rejcev in so zato ob združevanju v črede izpostavljene tveganju okužb;

15.  poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog za veterinarski sektor, s katerim bi omejila rabo protimikrobnih sredstev tretje in četrte generacije, ki so bistvenega pomena za ljudi; poudarja, da je treba vse tovrstne predloge utemeljiti na evropskih smernicah za preudarno rabo protimikrobnih sredstev v veterinarski medicini, podprtih z dokazi;

16.  ker je načrtovana revizija Direktive 2001/82/ES pomembna priložnost za sprejetje učinkovitih ukrepov za zmanjšanje protimikrobne odpornosti z uvedbo določb s področja veterine, na primer:

17.  poziva Komisijo, naj v zvezi s svojim akcijskim načrtom za boj proti protimikrobni odpornosti oblikuje oprijemljive spodbude za izvajanje dvanajstih ukrepov in naj do konca leta 2013 objavi poročilo o napredku pri izvajanju tega načrta, ter poudarja, da bi moralo zajemati tudi pregled, kako se je v posameznih državah članicah zmanjšala raba veterinarskih protimikrobnih sredstev;

18.  poudarja, da med državami članicami obstajajo bistvene razlike na področju rabe in distribucije antibiotikov; poziva Komisijo, naj oceni in spremlja izvajanje zadevne evropske zakonodaje na področju protimikrobnih sredstev v državah članicah, zlasti glede rabe antibiotikov na recept v zdravstvenem in veterinarskem sektorju in prepovedi rabe protimikrobnih sredstev za pospeševanje rasti v živalski krmi;

19.  poziva Komisijo, naj preuči pogoje za predpisovanje in prodajo protimikrobnih sredstev, da bi ugotovila, ali prakse na področju zdravstvenega varstva ljudi in živali lahko privedejo do prekomernega predpisovanja, pretirane uporabe ali zlorabe teh sredstev;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo prizadevanja, da bi v vseh bolnišnicah zaposlili svojega epidemiologa;

21.  poziva Komisijo, naj spremlja rabo nanosrebra v potrošniških izdelkih, saj lahko to povzroči vedno večjo odpornost mikroorganizmov na srebro, vključno z nanosrebrom in spojinami na osnovi srebra, kar lahko omeji koristnost nanosrebra v medicinskih pripomočkih in za medicinsko uporabo;

22.  poudarja, da je za manjšo rabo protimikrobnih sredstev potrebno izboljšati pravilnost diagnosticiranja, zato je potrebna vedno pogostejša raba diagnostike;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo prizadevanja za rutinsko preučevanje izbruhov bolnišničnih okužb, pa tudi morebitne vloge, ki jo ima širjenje klonov, odpornih na zdravila, na tovrstne izbruhe;

Preventiva

24.  pozdravlja pobude držav članic za pregled pravnega statusa vseh protimikrobnih sredstev za peroralno uporabo, inhaliranje in parenteralno uporabo (vključno z antimalariki, protivirusnimi in protiglivičnimi zdravili), ki so bolnikom še naprej na voljo brez recepta, s katerimi bi omejili neustrezno rabo in nenadzorovan dostop do protimikrobnih učinkovin, tudi prek vse bolj razširjene nezakonite internetne prodaje; poudarja, da protimikrobna sredstva ne bi smela biti na voljo brez recepta, saj se s tem spodbuja samozdravljenje, ki večkrat temelji na nepravilnih predpostavkah; poziva države članice, naj povečajo ozaveščenost glede prodaje brez recepta nezakonite prodaje protimikrobnih sredstev, tako na področju zdravja ljudi kot tudi v veterinarskem sektorju;

25.  ugotavlja, da imajo cepiva pomembno vlogo pri omejevanju razvoja protimikrobne odpornosti, saj zmanjšujejo količine protimikrobnih učinkovin, potrebnih za zdravljenje okužb pri ljudeh in živalih, vendar meni, da to ne sme biti nadomestek za dobro vodenje kmetij in dobro rejo; poziva Komisijo, naj preuči, s katerimi nadaljnjimi preventivnimi ukrepi bi lahko zmanjšali širjenje okužb in bolezni v živinoreji;

26.  predlaga sprejetje ukrepov za spodbujanje trajnostnih živinorejskih sistemov na podlagi dobrih praks upravljanja, ki povečujejo učinkovito rabo virov in zmanjšujejo odvisnost kmetov od dragih in netrajnostnih vložkov z visokim tveganjem za okolje in javno zdravje;

27.  poziva Komisijo in države članice, naj v dogovoru s pristojnimi agencijami EU pripravijo in spodbujajo izvajanje smernic za preudarno rabo, namenjenih zmanjšanju nepotrebne in neustrezne izpostavljenosti protimikrobnim sredstvom v humani in veterinarski medicini, živinoreji, kmetijstvu, ribogojstvu in vrtnarstvu;

28.  poziva Komisijo, naj v okviru skorajšnje revizije evropske zakonodaje na področju veterinarskih farmacevtskih izdelkov uvrsti medicirano krmo na seznam farmacevtskih izdelkov in ne med krmo, da bi zagotovila, da bo spremljanje občutljivega področja medicirane krme v prihodnje potekalo v okviru farmacevtske zakonodaje in da se bo temu primerno izvajal tudi uradni inšpekcijski nadzor ter da bo medicirana krma uvrščena v kategorijo izdelkov, ki se izdajajo zgolj na recept;

29.  poudarja, da sta v boju proti protimikrobni odpornosti temeljnega pomena preprečevanje okužb in nadzor; poziva države članice, naj izboljšajo nadzor nad okužbami ter ozaveščajo o dobrih higienskih standardih in jih spodbujajo – predvsem higieno rok, zlasti v občutljivih okoljih, kot so zdravstvene ustanove –, da bi preprečile širjenje okužb in zmanjšale potrebe po antibiotikih; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo izmenjavo najboljših praks glede preprečevanja in zmanjševanja okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, ter razširijo raziskave o epidemiologiji tovrstnih okužb z bakterijama MRSA in Clostridium difficile in drugimi organizmi, odpornimi na več zdravil;

Razvoj novih protimikrobnih sredstev ali alternativ za zdravljenje

30.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo prizadevanja za razvoj novih in inovativnih poslovnih modelov za javno-zasebna partnerstva, pri katerih bodo naložbe v raziskave in razvoj novih antibiotikov ter diagnostičnih orodij ločene od prodajnih poslov, da bi spodbudile večjo razpoložljivost in cenovno dostopnost ter omejile nepotrebno rabo protimikrobnih sredstev;

31.  poziva k dodatnim in bolje usklajenim raziskavam novih protimikrobnih sredstev, drugih možnosti (cepljenje, biološka zaščita, reja za boljšo odpornost) in strategij, ki temeljijo na dokazih, da bi preprečili in nadzirali nalezljive bolezni pri živalih;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo raziskovalne in razvojne dejavnosti, da bi zagotovile nova orodja za boj proti tuberkulozi in tuberkulozi, odporni na zdravila;

33.  poziva Komisijo, naj vlaga v raziskave in razvoj, namenjene iskanju alternativ za rabo protimikrobnih sredstev v živinoreji in kot podpora inovacijam na področju kmetijskih praks v skladu s cilji bodočega evropskega partnerstva za inovacije na področju produktivnosti in trajnosti kmetijstva;

34.  poudarja, da je treba omejiti rabo protimikrobnih sredstev, ki so bistvenega pomena za ljudi, ter novih protimikrobnih učinkovin in tehnologij, ki se uporabljajo v humani in veterinarski medicini; poudarja, da je pomembno uporabljati tovrstna sredstva zgolj za posebne primere;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo nove regulativne pristope, vključno s prenosljivimi pravicami intelektualne lastnine in podaljšanjem časa veljavnosti patentov, da bi spodbudile naložbe zasebnega sektorja v razvoj protimikrobnih sredstev;

36.  opozarja na pomen dostopa do hitrih, zanesljivih in cenovno dostopnih diagnostičnih orodij za razvoj novih strategij zdravljenja;

37.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo nove regulativne pristope, usmerjene v subvencioniranje raziskav za razvoj novih protimikrobnih sredstev, ki imajo lahko fiskalno ugodne rezultate tako za javnost kot tudi za zasebni sektor;

38.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo spodbude za sodelovanje javnega in zasebnega sektorja, da bi ponovno zagnale raziskave in razvoj na področju protimikrobnih sredstev; meni, da bo izmenjava znanja in združevanje virov v okviru inovativnih javno-zasebnih partnerstev bistvenega pomena za zagotavljanje klinične učinkovitosti in razpoložljivosti obstoječih protimikrobnih sredstev;

39.  poziva Komisijo, naj kot del strategije EU 2020 zagotovi, da bodo kmetje v vseh državah članicah Evropske unije imeli dostop do pametnih, učinkovitih in alternativnih orodij za zdravljenje svojih živali, tudi za manjšo uporabo in vrste, kjer se trenutno spopadajo z znatnim pomanjkanjem zdravil za uporabo v veterinarski medicini;

40.  poziva Komisijo, naj zagotovi razvoj in razpoložljivost večjega števila kmetijskih orodij za zgodnje in hitro diagnosticiranje in nadzor bolezni pa tudi širšega in učinkovitega diagnostičnega sistema na ravni držav članic, ki bo zagotovil pravočasno doseganje rezultatov v primeru opravljanja bakterioloških preiskav;

Spremljanje in poročanje

41.  poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za tesnejše sodelovanje in usklajevanje na področju postopkov zgodnjega odkrivanja, opozarjanja in usklajenega odzivanja v zvezi s patogenimi bakterijami, odpornimi na protimikrobna sredstva, pri ljudeh, živalih, ribah in v živilih, da bi stalno spremljale obseg in rast protimikrobne odpornosti; poleg tega poziva države članice, naj v skladu z enotnimi standardi vzpostavijo nacionalne zbirke podatkov, v katerih bodo morali trgovci, veterinarji in kmetje beležiti izdajanje in rabo antibiotikov;

42.  poudarja, da v nekaterih državah članicah še vedno primanjkuje zanesljivih informacij o rabi protimikrobnih sredstev; poudarja, da bi bilo pomembno vzpostaviti učinkovite evropsko mrežo nacionalnih sistemov nadzora na področju zdravja ljudi in v veterinarskem sektorju, ki bi temeljila na enotnih standardih za vse države članice EU in bi omogočila zbiranje jasnih, primerljivih, preglednih in pravočasnih referenčnih podatkov o rabi protimikrobnih zdravil; meni, da bi morala temeljiti na obstoječih mrežah za spremljanje v okviru Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), evropski mreži za nadzor rabe protimikrobnih sredstev (ESAC-net), evropski mreži za nadzor protimikrobne odpornosti (EARS-net) in mreži za bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo (FWD-Net) znotraj ECDC ter evropskem sistemu za nadzor rabe veterinarskih protimikrobnih sredstev (ESVAC), ki deluje znotraj Evropske agencije za zdravila (EMA);

43.  meni, da bi morali biti zbrani podatki o rabi antibiotikov dostopni le zadevnim strokovnjakom, organom in nosilcem odločanja;

44.  želi spomniti, da je v svoji resoluciji z dne 12. maja 2011 o protimikrobni odpornosti poudaril, da je treba v celoti razumeti kdaj, kje, kako in na katerih živalih se protimikrobna sredstva uporabljajo; meni, da bi Komisija morala te podatke brez odlašanja zbrati, analizirati in javno objaviti in da bi morali biti zbrani podatki usklajeni in primerljivi, da bi omogočali ustrezno analizo ter učinkovite in usklajene ukrepe, specifične za posamezne živalske vrste, ki bodo prilagojeni različnim oblikam reje, da bi se tako na ravni EU kot tudi na ravni držav članic borili proti protimikrobni odpornosti;

45.  poziva Komisijo, naj v svoje poročilo o napredku pri izvajanju akcijskega načrta za boj proti protimikrobni odpornosti vključi tudi pregled, koliko so posamezne države članice zmanjšale rabo veterinarskih protimikrobnih sredstev;

46.  poziva Komisijo, naj države članice obveže k učinkovitejšemu in celovitejšemu spremljanju rabe antibiotikov pri reji z uporabo podatkovnih zbirk; poudarja, da je na kmetijah obvezno evidentirati uporabo antibiotikov;

47.  poziva države članice, naj zagotovijo ločeno spremljanje in nadzor odpornosti pri živini, domačih živalih, živalih, ki se uporabljajo za šport, itd., pri čimer naj kmetom, rejcem oziroma veterinarjem ne nalagajo dodatnih finančnih ali upravnih bremen;

48.  poziva države članice, naj spodbujajo tesnejše medsektorsko sodelovanje med ustreznimi organi in sektorji, da bi spodbudile celovitejši pristop k zdravju živali in ljudi ter spremljale izvajanje nacionalnih strategij za protimikrobno odpornost;

49.  poudarja, da je treba podpreti trajnostne sisteme za pridelavo hrane, ki so v nasprotju z industrijsko pridelavo lahko manj izpostavljeni protimikrobni odpornosti;

50.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo prihodnje merjenje rabe protimikrobnih sredstev tako na področju zdravja ljudi kot tudi v veterinarskem sektorju in poročanje o tem razširjeno in da podatki ne bodo prikazovali le skupne količine uporabljenih protimikrobnih sredstev, temveč tudi njihovo vrsto, čas zdravljenja itd.;

Komuniciranje, izobraževanje in usposabljanje

51.  ugotavlja, da je spodbujanje ustrezne rabe protimikrobnih sredstev odvisno od spremembe miselnosti in prakse med bolniki, kmeti, lekarnarji, zdravniki, veterinarji in drugimi izvajalci dejavnosti na področju humane in veterinarske medicine; meni, da je treba tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni sprejeti učinkovitejše in stalne ukrepe za izobraževanje in usposabljanje, pa tudi zagotoviti celovite informacije v šolah, in sicer že od otroških let dalje, da bi povečali ozaveščenost glede posledic neustrezne rabe protimikrobnih sredstev;

52.  ugotavlja, da se antibiotiki najpogosteje uporabljajo za zdravljenje običajnega prehlada in da bi lahko veliko pridobili, če bi se javnost zavedala, da gre za virusno okužbo, antibiotiki pa se uporabljajo samo proti bakterijskim okužbam;

53.  pozdravlja vsakoletni evropski dan ozaveščanja o antibiotikih (18. november), ki je namenjen spodbujanju odgovorne rabe protimikrobnih sredstev; kljub temu meni, da bi bilo prepoznavnost in potencial tega dogodka mogoče bolj učinkovito povečati na najvišjo možno raven z okrepljeno politične podpore na nacionalni in evropski ravni, širšim pristopom, ki bi zajel tudi živali, ter usklajenimi in inovativnimi kampanjami z velikim učinkom, ki bi temeljile na izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju uspešnih evropskih in mednarodnih pobud; poziva Komisijo, naj uvede celoletne ukrepe obveščanja glede pravilnega odmerjanja predpisanih antibiotikov;

54.  poziva Komisijo, naj sestavi seznam najboljših praks za izvajanje učinkovitih kampanj obveščanja in tečajev strokovnega usposabljanja, namenjenih ozaveščanju o protimikrobni odpornosti in podpori učinkovitemu izvajanju kampanj ozaveščanja, kakršna je tudi delovanje evropske platforme različnih zainteresiranih strani za odgovorno rabo zdravil pri živalih (EPRUMA), saj so informacije med državljani, pa tudi zdravstvenimi in veterinarskimi delavci, ključ do večje ozaveščenosti in posledično boljše preventive;

55.  meni, da je treba pripraviti učinkovite kampanje obveščanja in ozaveščanja, da bi okrepili védenje o nevarnostih nenamernega širjenja patogenov, odpornih na protimikrobna sredstva, v bolnišnicah in doma ter o načinih za preprečitev tega pojava;

56.  poziva Komisijo, naj v študiji o izboljšanju navodil za uporabo in informacij na ovojnini preuči zamisel o boljšem obveščanju bolnikov, ki jemljejo antibiotike, na primer z naslednjim opozorilom: „Prosimo, da te antibiotike uživate le, če vam jih je predpisal zdravnik, in v skladu z njegovimi navodili. Neustrezna uporaba antibiotikov lahko povzroči odpornost na mikrobe, kar škoduje vam in drugim.“;

Mednarodno sodelovanje

57.  opozarja, da lahko vedno večji razmah mednarodnih potovanj, zlasti pa svetovne trgovine z živili in krmo, poveča čezmejno širjenje protimikrobne odpornosti; meni, da je usklajeno in pravočasno mednarodno delovanje, pri čemer bi se izogibali podvajanju ukrepov in dosegli kritično maso, edini način za zmanjšanje svetovne nevarnosti protimikrobne odpornosti za javno zdravje;

58.  priznava, kako pomembne so mednarodne pobude, ki so jih sprejele Svetovna zdravstvena organizacija, Mednarodna organizacija za zdravje živali (OIE), Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) in ostale pristojne mednarodne organizacije; vseeno poudarja vlogo splošnega spoštovanja sprejetih mednarodnih standardov in smernic; poziva Komisijo, naj v okviru svoje ocene izvajanja akcijskega načrta za boj proti protimikrobni odpornosti poroča o napredku držav članic glede spoštovanja glavnih mednarodnih zavez na področju protimikrobne odpornosti;

59.  pozdravlja ustanovitev čezatlantske projektne skupine za protimikrobno odpornost (TATFAR) in oblikovanje nabora priporočil, sprejetih septembra 2011, za prihodnje sodelovanje med EU in ZDA; posebej poudarja pomen konkretnih ukrepov za:

60.  poziva Komisijo, naj nadgradi delo, ki ga je opravila čezatlantska projektna skupina za protimikrobno odpornost, in spodbuja podobne večstranske in dvostranske zaveze za preprečevanje in nadzor protimikrobne odpornosti z ostalimi globalnimi partnerji;

61.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo svetovne pobude za obvladovanje tveganj, kot sta seznam Svetovne zdravstvene organizacije s protimikrobnimi sredstvi, ki so bistvenega pomena za ljudi, v humani medicini in seznam Svetovne organizacije za zdravje živali o protimikrobnih sredstvih s pomenom za veterino;

62.  podpora mednarodni pristop k nadzoru nad ponarejenimi protimikrobnimi sredstvi v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije;

o
o   o

63.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0473. (2) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 131. (3) http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/Report/2009/11/WC500008770.pdf (4) http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/2598.htm EFSA Journal 2012;10(3):2598 [233 str.]. (5) UL C 151, 3.7.2009, str. 1. (6) UL L 268, 18.10.2003, str. 29. (7) UL L 34, 5.2.2002, str.13. (8) UL C 112 E, 9.5.2002, str. 106. (9) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 25. (10) http://ecdc.europa.eu/en/activities/diseaseprogrammes/TATFAR/Documents/210911_TATFAR_Report.pdf (11) CAC/GL 77-2011. (12) To se nanaša na ohranitev ali spremembo vijoličaste barve, ki se uporablja v Gramovi metodi za obarvanje mikroorganizmov; merjenje odziva na obarvanje je običajna metoda za razvrščanje bakterij. (13) Poročilo s tretjega srečanja svetovalne skupine Svetovne zdravstvene organizacije za celosten nadzor protimikrobne odpornosti od 14. do 17. junija 2011 v Oslu na Norveškem.