Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 10. novembra 2011 o učinku Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 o zaščiti živali med prevozom (COM(2011)0700),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru z dne 15. februarja 2012 o strategiji Evropske unije za zaščito in dobro počutje živali 2012–2015 (COM(2012)0006),

–  ob upoštevanju člena 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim Unija in države članice pri določanju in izvajanju politike Unije v polnem obsegu upoštevajo zahteve za dobro počutje živali kot čutečih bitij,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. oktobra 2006 o akcijskem načrtu Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2008 o novi strategiji za zdravstveno varstvo živali za Evropsko unijo (2007–2013)(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o vrednotenju in oceni akcijskega načrta za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 1996 o prenosu Direktive Sveta 95/29/ES o spremembi Direktive 91/628/EGS o zaščiti živali med prevozom(4),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 30. marca 2004(5) o predlogu za direktivo Sveta o zaščiti živali med prevozom in postopkih, povezanih z njim, in o spremembi direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97, v katerem je bil predloženo najdaljše trajanje potovanja 9 ur oziroma 500 km za živali, ki jih prevažajo zaradi zakola,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97(6),

–  ob upoštevanju svoje izjave št. 54/2009 z dne 25. februarja 2010 o prevozu konj za zakol v Evropski uniji(7),

–  ob upoštevanju svoje izjave št. 49/2011 z dne 30. novembra 2011 o določitvi največ 8-urne omejitve za prevoz živali za zakol v Evropski uniji(8),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) iz januarja 2011 o zaščiti živali med prevozom(9),

–  ob upoštevanju peticije 8hours.eu, ki jo je podpisalo več kot milijon državljanov EU, v kateri zahtevajo določitev največ 8-urne omejitve za prevoz živali za zakol,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za promet in turizem (A7-0331/2012),

A.  ker je zaščita živali v 21. stoletju izraz človečnosti in izziv za evropsko civilizacijo in kulturo; ker se morajo vsi ukrepi za zaščito in dobro počutje živali opirati na znanstvena dognanja ter na načelo, da so živali čuteča bitja, katerih posebne potrebe je treba upoštevati, kakor je določeno v členu 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je prevoz živali rezultat ekonomskih in logističnih dejavnikov, hkrati pa lahko povzroča tudi dodatne socialne in okoljske stroške (povečan cestni promet, dodatne emisije CO2);

C.  ker je treba prevoz živali urejati znotraj in zunaj EU ter temeljito nadzorovati in spremljati živali, ki prihajajo iz tretjih držav, s čimer se evropskim proizvajalcem omogoči bolj uravnotežen konkurenčni položaj in spodbudi izboljšanje standardov prevoza živali v tretjih državah;

D.  ker predpisi EU o dobrem počutju živali ne smejo povzročiti izkrivljanja razmer v prosti trgovini z blagom ali nesorazmernih finančnih stroškov, pri tem pa je treba upoštevati posebej neugodne geografske razmere obrobnih in najbolj oddaljenih regij;

E.  ker je prevoz mesa in drugih živalskih proizvodov tehnično preprostejši in etično bolj smiseln od prevoza živih živali zgolj zaradi zakola;

F.  ker se lahko pri prevozu živali na dolgih prevoznih poteh v nehigienskih in neugodnih okoliščinah poveča tveganje za prenos in širjenje bolezni;

G.  ker lahko ohranitev načel za dobro počutje živali vpliva na kakovost živalskih proizvodov;

H.  ker lahko zakol živali in predelava mesa, ki se izvajata čim bližje kraju reje živali, pripomoreta k spodbujanju podeželja in njegovega trajnostnega razvoja; ker bi bilo treba upoštevati, da ni vedno izbire ustreznih klavnic dovolj blizu in da pri vzdrževanju malih lokalnih klavnic obstajajo resni ekonomski izzivi; ker so visoki higienski standardi in druge zahteve iz zakonodaje EU za to vrsto obratov povzročili prestrukturiranje in zmanjšanje števila razpoložljivih klavnic; ker je treba zato preučiti načine za ekonomsko uspešnost lokalnih klavnic;

I.  ker lahko omejitve časa prevoza in preveč omejevalni pogoji ogrozijo redno oskrbo trga v nekaterih državah in obrobnih regijah na ozemlju EU, zaradi česar poleg vseh posledic, povezanih z izgubo konkurenčnosti, nekatere gospodarske družbe postanejo ekonomsko neuspešne;

J.  ker so pogoji, pod katerimi se prevažajo živali, pomembni za vse;

Splošna ocena poročila Komisije

1.  je seznanjen s poročilom Komisije o učinku Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005, ki vsebuje sklep, da ta uredba pozitivno vpliva na dobro počutje živali med prevozom, hkrati pa ugotavlja, da so še vedno velike težave med prevozom živali, zlasti zaradi nezadostne skladnosti in izvajanja v državah članicah;

2.  poziva Komisijo, naj v vseh državah članicah zagotovi učinkovito in enotno izvrševanje zakonodaje EU o prevozu živali; meni, da je boljše izvrševanje sedanje zakonodaje poglavitno za zagotovitev njene učinkovitosti in izvedljivosti, s čimer se bodo izboljšali prevozni pogoji in preprečilo izkrivljanje konkurence v državah članicah EU;

3.  močno obsoja neprepričljivo znanstveno podlago in podatke, na katerih temelji poročilo Komisije, kot je študija zunanjega izvajalca, ki temelji na anketiranju oseb, ki so neposredno udeležene pri prevozu živali ali imajo neposredne interese v zvezi z njim;

4.  se boji, da v nekaterih primerih podatki držav članic v poročilu brez možnosti njihovega natančnega preverjanja morda samo delno odražajo dejanski trenutni položaj na področju prevoza živali, saj se nadzorni postopki in instrumenti, ki jih uporabljajo v posameznih državah članicah, razlikujejo;

5.  je zaskrbljen nad tem, da se predpisi o prevozu živali v posameznih državah članicah izvajajo zelo različno; zato naproša Komisijo, naj sprejme ukrepe za popoln in enoten nadzor nad izpolnjevanjem prevoznih pogojev;

6.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za boljše sodelovanje in komunikacijo med pristojnimi organi različnih držav članic;

7.  opozarja, da poročilo Komisije ne vsebuje popolne ocene vseh stroškov prevoza živali in je omejeno na vpliv na trgovino znotraj EU, regionalne in socialno-ekonomske posledice, učinek na dobro počutje živali, znanstveno podlago in nadzor, izpolnjevanje predpisov in izvrševanje Uredbe(ES) št. 1/2005; zato poziva Komisijo, naj pripravi popolno oceno vseh ekonomskih, okoljskih in socialnih stroškov in koristi pri prevozu živali, vključno s primerjavo med prevozom živali za zakol in prevozom živalskih trupov in hrane, pa tudi vpliva prevoza na ceno mesnih proizvodov, pri čemer naj posebno pozornost nameni najbolj oddaljenim regijam in vključi vse zainteresirane strani;

8.  poziva Komisijo, naj izvede obsežno kampanjo obveščanja potrošnikov o evropski zakonodaji o dobrem počutju živali in naj stalno zagotavlja informacije o spremembah, ki se zahtevajo od evropskih proizvajalcev, da se izboljša podoba njihovega dela in poveča dodana vrednost njihovih proizvodov;

9.  poudarja, da je število prepeljanih živali v obdobju poročanja 2005–2009 precej naraslo: pri govedu za 8 %, prašičih za 70 % in ovcah za 3 % ter se je zmanjšalo le pri konjih, in sicer za 17 %; poudarja, da gre pri dveh tretjinah pošiljk za prevoz, ki je krajši od 8 ur, 4 % prevoza pa je daljšega od najdaljšega časa vožnje in je zato potrebno raztovarjanje in počitek pred nadaljevanjem poti; obžaluje, da za skoraj 2 % pošiljk čas vožnje ni bil na razpolago, to je več kot petkratno povečanje v primerjavi z letom 2005;

10.  meni, da bi morale biti živali načeloma zaklane čim bliže kraju vzreje; v zvezi s tem ugotavlja, da so potrošniki naklonjeni krajšemu trajanju prevoza živali za zakol, obenem pa raje kupujejo sveže meso; zato poziva Komisijo, naj razloži, kaj je mogoče zaključiti na podlagi tega; priznava, da uredba zaradi pomanjkljivega izvrševanja ni uspela omejiti prevoza živali za zakol, je pa prispevala izboljšanju dobrega počutja živali med prevozom; poziva države članice, naj ustrezno izvajajo sedanjo zakonodajo o prevozu živali, Komisijo pa poziva, naj, kjer je mogoče, spodbuja lokalno predelavo; meni, da bi morala biti politika EU usmerjena tako, da bi pomagala ustvariti kratke in pregledne dobavne verige, ob ohranitvi oskrbe trga v vseh državah članicah in najbolj oddaljenih regijah; poudarja, da mora sanitarna zakonodaja EU sicer zagotavljati najvišjo raven zaščite potrošnikov, vendar ne sme po nepotrebnem zavirati razvoja premičnih ali malih regionalnih klavnic in predelovalnic;

11.  poziva Komisijo, naj jasno opredeli, kaj so lokalne klavnice;

12.  opozarja, da člen 32 omenjene uredbe določa, da mora poročilo Komisije upoštevati „znanstvene spoznanja glede dobrobiti živali“ ter da lahko poročilo po potrebi spremljajo ustrezni zakonodajni predlogi glede dolgih voženj;

13.  je seznanjen s pisno izjavo Evropskega parlamenta št. 49/2011, ki podpira osemurno omejitev prevoza živali za zakol, vendar ugotavlja, da takšna zahteva ni znanstveno utemeljena; meni, da je dobro počutje živali med prevozom včasih v večji meri odvisno od primerne opremljenosti vozila in ustreznega ravnanja z živalmi, kot je navedeno v mnenju Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) iz decembra 2010; kljub temu poziva Komisijo in države članice, naj določijo smernice za najboljšo prakso, da se izboljša izvajanje Uredbe (ES) št. 1/2005, in naj okrepijo mehanizme nadzora za zagotovitev dobrega počutja živali;

14.  vztraja, da je treba ponovno razmisliti o omejitvi trajanja prevoza živali za zakol na osem ur, ob upoštevanju trajanja natovarjanja, ne glede na to, ali to poteka na kopnem ali na morju, z nekaterimi izjemami zaradi geografskih razmer v najbolj oddaljenih regijah, redkega cestnega omrežja, odmaknjenih krajev ali znanstveno potrjenih možnosti za daljši prevoz nekaterih živalskih vrst, če se spoštujejo predpisi o dobrem počutju živali; poudarja, da bi morala obstajati možnost podaljšanja prevoza v primeru nepredvidljivih zamud (zastoj, okvara, nesreča, obvoz, višja sila itd.) ob upoštevanju načel dobrega počutja živali in po preučitvi vseh razpoložljivih možnosti;

15.  poudarja, da Komisija v svojih sklepih v poročilu v soglasju z mnenjem agencije EFSA posebej navaja, da „se zdi, da deli uredbe niso popolnoma v skladu s trenutnim znanjem“; meni, da je zato pomembno poudariti, da je treba pri pripravi zakonodaje o dobrem počutju živali upoštevati najnovejše znanstvene izsledke; poudarja, da agencija EFSA v svojem mnenju navaja, da imajo pri dobrem počutju živali poleg trajanja vožnje vlogo tudi drugi vidiki, kot so ustrezno natovarjanje in raztovarjanje ter zasnova vozila;

Ekonomski, socialni in okoljski stroški prevoza ter enaki pogoji

16.  je seznanjen z znatnimi naložbami številnih prevoznikov v težkih gospodarskih razmerah in pozdravlja izboljšave na področju usposabljanja voznikov, obširnejših specifikacij vozil in kakovosti prevoza živali, ugotovljene v poročilu Komisije; vendar obžaluje, da ugotovitve Komisije ne vsebujejo dovolj zanesljivih podatkov; ugotavlja, da so zaradi znatnih naložb, ki so potrebne, številni proizvajalci in klavnice, večinoma majhni, prenehali opravljati svojo dejavnostjo, zlasti na izoliranih in obrobnih območjih Evrope;

17.  opozarja na znatne razlike med državami članicami glede stroškov za nadgradnjo vozil (na primer med 250 EUR in 6000 EUR za namestitev satelitske navigacije), kar močno vpliva na enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu, ter očita Komisiji, da ni raziskala razlogov za te razlike;

18.  zaradi teh pomislekov poziva Komisijo, naj pripravi celovito oceno ekonomskih, okoljskih in socialnih stroškov prevoza živali;

19.  meni, da bi se morala zakonodaja o dobrem počutju živali načeloma opirati na znanost; zato poziva Komisijo, naj posodobi pravila o prevozu živali glede na vrzeli med zakonodajo in najnovejšimi znanstvenimi izsledki, ki jih je ugotovila agencija EFSA;

20.  pozdravlja, da je Komisija v poročilo vključila znanstvene raziskave agencije EFSA, v skladu s katerimi bi bilo treba občutno skrajšati prevoze konj, kar je skladno s predlogi iz izjave Parlamenta z dne 25. februarja 2010;

21.  obžaluje, da kljub novim znanstvenim dokazom o trajanju prevoza konj, ki jih je predložila agencija EFSA, v poročilo Komisije ni bilo vključeno nobeno priporočilo za zakonodajno spremembo; naproša Komisijo, naj predlaga bistveno krajši najdaljši čas vožnje za vse premike konj za zakol v skladu z Direktivo Sveta 2009/156/ES; poleg tega vztraja pri temeljitem, znanstveno osnovanem pregledu standardov dobrega počutja konj, ki ga po potrebi spremljajo zakonodajni predlogi, vključno s ponovnim premislekom o standardih glede zasnove vozil, dodeljevanja prostora in oskrbe z vodo;

22.  opozarja, da je v uvodni izjavi 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 določeno, da bi bilo treba predlagati primerne posebne določbe za perutnino, kakor hitro bodo na voljo ustrezne ocene agencije EFSA; zato obžaluje, da poročilo Komisije ne upošteva prevoza perutnine, čeprav je perutnina glavna vrsta živali, ki se prevaža v Evropi; zato poziva Komisijo, naj na podlagi najnovejših znanstvenih dokazov pregleda sedanjo zakonodajo EU o prevozu perutnine;

23.  poziva Komisijo in Svet, naj pregledata Uredbo Sveta (ES) št. 1/2005 glede na najnovejše znanstvene dokaze, ki jih je objavila agencija EFSA, in naj uvedeta izboljšave, ki se zlasti nanašajo na dodeljevanje prostora, kot sta uporaba izračuna kg/m2 za konje in algometrične enačbe, ki povezuje velikost s telesno težo, za govedo in ovce ter povezovanje največje gostote piščancev v zabojnikih s toplotnimi razmerami;

24.  poziva Komisijo, naj pri dvostranskih trgovinskih pogajanjih s tretjimi državami zahteva uporabo predpisov EU o dobrem počutju živali in naj se v okviru Svetovne trgovinske organizacije zavzema za internacionalizacijo ustreznih določb Unije o tej temi;

Nadzor in izvrševanje predpisov

25.  pozdravlja informacijo o uvedbi navigacijskega sistema za nadzor nad prevozom živali, vendar hkrati obžaluje, da med državami članicami obstajajo velike razlike pri izvajanju in da se na splošno ta sistem v ta namen uporablja le v majhnem obsegu; poziva Komisijo, naj pred 1. januarjem 2014 poda zakonodajne predloge za oblikovanje vseevropskega skupnega okvira za zbiranje podatkov in nadzor prek satelitske navigacije na podlagi nalaganja podatkov v realnem času;

26.  je razočaran, da se ni bolje izkoristila nova tehnologija, ki bi pomagala na tem področju in dolgoročno zmanjšala stroška;

27.  poziva k prehodu na elektronsko tehnologijo, da bi lahko države članice olajšale delo podjetjem z omogočanjem shranjevanja in sporočanja podatkov, ki jih zahtevajo različne uprave;

28.  poziva Komisijo, naj v skladu s priporočili agencije EFSA razišče, kako bi lahko novo in obstoječo tehnologijo uporabili v vozilih za prevoz živine za namene regulacije, spremljanja in beleženja temperature in vlažnosti, kar so bistveni elementi za nadzor in zaščito dobrega počutja posameznih kategorij živali med prevozom;

29.  meni, da je treba inšpekcijske preglede opravljati enotno po vsej Uniji in pri ustreznem deležu živali, ki se vsako leto prevozijo znotraj vsake države članice, da se zagotovi in ohrani pravilno delovanje notranjega trga in prepreči izkrivljanje konkurence v EU; poleg tega poziva Komisijo, naj poveča število nenapovedanih inšpekcijskih pregledov na kraju samem, ki jih izvaja Urad za prehrano in veterinarstvo (FVO), s poudarkom na dobrem počutju in prevozu živali; meni, da je zaradi različnih metod zbiranja podatkov in nadzornih mehanizmov težko dobiti točno podobo o tem, kako posamezne države članice izpolnjujejo predpise; zato poziva Komisijo, naj sprejme bolj usklajeno strukturo poročanja in naj opravi dodatno analizo podatkov, zbranih v okviru poročil o inšpekcijskih pregledih Urada za prehrano in veterinarstvo in poročil držav članic v zvezi z večletnimi nacionalnimi načrti nadzora (MANCP);

30.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo veterinarski pregledi živali za prevoz opravljeni po koncu prevoza;

31.  je zaskrbljen zaradi opozoril, da si v posameznih državah članicah zelo različno razlagajo uredbo, saj je to v nasprotju z njenimi cilji in izkrivlja konkurenco; zato poziva Komisijo, naj objavi ustrezna pojasnila in smernice k uredbi, da bi preprečila poljubno razlago njenih določb;

32.  ugotavlja, da so pomanjkljivosti v izvajanju pogosto posledica pravnih zahtev, ki jih v praksi ni mogoče izvajati ali niso skladne z nacionalnim pravom; poziva Komisijo, naj preveri sedanjo uredbo z vidika takih neskladnosti;

33.  je zaskrbljen, da so nekatere države članice pripravljene dopuščati nedvoumne kršitve določb uredbe, kot so na primer odobritev dnevnikov vožnje, ki jih ni mogoče uresničiti, preveliko število živali na vozilo in premalo dodeljenega prostora;

34.   poleg tega poziva mejne organe vseh držav članic, naj sodelujejo in si izmenjujejo informacije o čezmejnem prevozu živali;

35.  poziva države članice, naj za kršitve te uredbe skladno z njenim členom uvedejo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni; opozarja na različne višine kazni in sankcij za isto kršitev v različnih državah članicah in poziva k večjemu poenotenju kazni v EU za zagotovitev boljšega izvrševanja te uredbe; poziva Komisijo, naj pred 1. julijem 2013 predloži poročilo o analizi kazni za hude kršitve na področju dobrega počutja živali v cestnem prometu v vseh državah članicah, ki bo primerljivo s poročilom o kaznih na področju socialnih predpisov v cestnem prometu(10);

36.  opozarja na pravila o odgovornosti, s katerimi opredelitev odgovornosti za prevoz živali, nesposobnih za prevoz, ni dovolj jasna, da bi zagotavljala, da takih živali ne bi prevažali, obenem sankcionirane osebe niso nujno v položaju, da bi lahko prevoz preprečile;

37.  poziva Komisijo, naj pravno ukrepa zoper države članice, ki ne bodo pravilno uporabljale te uredbe, in jim naloži sankcije;

38.  poziva države članice, naj okrepijo nadzor vzdolž celotne proizvodne verige, da se bo prenehala praksa, ki je v nasprotju z uredbo in zaradi katere prevoz živali poteka pod slabšimi pogoji, na primer, da se vozilom, prenatovorjenim z živalmi, dovoli nadaljevanje poti ali da se dovoli nadaljnja uporaba kontrolnih mest z neustreznimi prostori za počitek, hranjenje in napajanje živali;

39.  meni, da sta dobra usposobljenost prevoznikov, zlasti pa izobraževanje voznikov, temeljna za zaščito in dobro počutje živali ter hkrati tudi bistven pogoj za pravilno ravnanje z njimi; poziva države članice, naj izboljšajo ali razširijo programe izobraževanja in usposabljanja, ki so v skladu z Uredbo (ES) št. 1/2005 obvezni; ugotavlja, da se trajanje in standardi usposabljanj zelo razlikujejo med državami članicami; zato poziva k pripravi jasnih smernic EU, da bi se oblikovalo boljše in enotnejše usposabljanje voznikov in oseb, ki ravnajo z živalmi;

40.  poudarja ključno vlogo trgovcev na drobno, podjetij za prehrambene storitve in proizvajalcev živil, ki z njihovimi zasebnimi standardi zagotavljajo, da meso prihaja od živali, ki so bile vzrejene in zaklane lokalno in so se prevažale v razmerah, ki so upoštevale njihovo dobro počutje;

41.  je zaskrbljen zaradi številnih poročil o uporabi neprimernih vozil za prevoz živih živali po kopnem in po morju ter poziva h krepitvi spremljanja te prakse;

o
o   o

42.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 308 E, 16.12.2006, str. 170. (2) UL C 279 E, 19.11.2009, str. 89. (3) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 25. (4) UL C 362, 2.12.1996, str. 331. (5) UL C 103 E, 29.4.2004, str. 412. (6) UL L 3, 5.1.2005, str. 1. (7) UL C 348 E, 21.12.2010, str. 37. (8) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0096. (9) EFSA Journal 2011; 9(1):1966 (125 strani). (10) COM(2009)0225.