Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pisma svojega predsednika z dne 11. novembra 2010,

–  ob upoštevanju študije svojega tematskega sektorja z naslovom „Pisne izjave v Evropskem parlamentu – Pregled postopka in učinka“ (PE 462.424),

–  ob upoštevanju členov 211 in 212 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A7-0242/2012),

Ob upoštevanju naslednjega:

A.  Parlament je z leti precej razširil svoja pooblastila in si zagotovil pomembna orodja, s katerimi lahko v postopkih odločanja v Evropski uniji izvaja svoj vpliv pri večini dejavnosti Unije;

B.  institucije, na katere je pisna izjava naslovljena, bi morale zagotoviti ustrezne ukrepe;

C.  pisne izjave koristno služijo za opozarjanje na zadeve, ki so pomembne za državljane Unije;

D.  pisne izjave se uporabljajo redno, vendar ne v velikem številu, samo majhen odstotek med njimi pa dobi zahtevano podporo večine poslancev Parlamenta;

E.  večina pisnih izjav po obdobju, ki ga določa Poslovnik, postane brezpredmetnih;

F.  večina sprejetih pisnih izjav je naslovljena na Komisijo, za katero velja, da je edina institucija, ki je odgovorila na opozorjene zadeve;

G.  ti odgovori se v večini primerov omejijo na to, da Komisija v njih ponovno opozori na dejavnosti, ki jih vodi, le v izjemnih primerih pa je vanje vključena specifična dejavnost, ki jo je spodbudila pisna izjava;

H.  glede na vse večje pravice Parlamenta in uvedbo evropske državljanske pobude se je pomen pisnih izjav spremenil, so pa še vedno lahko koristno sredstvo, ki poslancem omogoča, da pripomorejo k dvigu ozaveščenosti o vprašanjih, ki zadevajo javnost;

I.  pisne izjave imajo zelo omejen vpliv, tako glede načrtovanja kot tudi glede vpliva na sprejete odločitve v institucijah, in lahko zbujajo zavajajoč vtis o svoji učinkovitosti; če pa se pravilno uporabijo, so še vedno priljubljeno orodje za kampanje; za predloge, ki pozivajo k zakonodajnim ukrepom, bi bilo treba uporabiti člen 42(2), s čimer bi se poslancem dejansko dala možnost, da vplivajo na zakonodajo Unije in da predlog vključijo v delo parlamentarnih odborov;

J.  kakovost in tehtnost nekaterih pisnih izjav, še zlasti pa njihova usklajenost s pristojnostmi Unije, kot jih določa Naslov I Dela I Pogodbe o delovanju Evropske unije, včasih niso ravno navdušujoče; zato bi Parlament v naslednjem mandatu lahko analiziral vpliv novih določb Poslovnika o pisnih izjavah in proučil njihovo učinkovitost;

1.  se odloči spremeniti svoj poslovnik, kot sledi;

2.  meni, da bi morale institucije, na katere je naslovljena pisna izjava, obvestiti Parlament o nameravanih nadaljnjih ukrepih v treh mesecih po prejemu take izjave; poleg tega se namerava o tem načelu dogovoriti s Komisijo na naslednjih pogajanjih o reviziji okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo;

3.  opozarja, da bodo spremembe začele veljati na prvi dan naslednjega delnega zasedanja;

4.  pozdravlja sklep predsedstva, da omeji obsežno oglaševanje pisnih izjav in s tem omogoči nemoten dostop poslancev do sejne dvorane;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost.

Veljavno besedilo   Sprememba Sprememba 6 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 42 – odstavka 2 in 3 2.  Vsak poslanec lahko na podlagi pravice do pobude Parlamenta v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije vloži predlog za akt Unije. 2.  Vsak poslanec lahko na podlagi pravice do pobude Parlamenta v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije vloži predlog za akt Unije. Predlog lahko skupaj vloži do deset poslancev. V predlogu se navede njegova pravna podlaga, lahko pa se mu priloži obrazložitev, dolga največ 150 besed. 3.  Predlog se vloži pri predsedniku, ki ga pošlje v obravnavo pristojnemu odboru. Pred takšnim posredovanjem odboru se predlog prevede v tiste uradne jezike, za katere predsednik odbora meni, da so potrebni za kratko obravnavo. Odbor sprejme sklep o nadaljnjem postopku v roku treh mesecev po posredovanju in po zaslišanju pripravljavca predloga. 3.  Predlog se vloži pri predsedniku, ki preveri, ali so izpolnjene pravne zahteve. Predsednik lahko predlog posreduje odboru, pristojnemu za preverjanje pravne podlage, ki o tem izda mnenje. Če predsednik izjavi, da je predlog sprejemljiv, to oznani na plenarnem zasedanju in ga posreduje pristojnemu odboru. Pred takšnim posredovanjem pristojnemu odboru se predlog prevede v tiste uradne jezike, za katere predsednik odbora meni, da so potrebni za kratko obravnavo. Odbor lahko predsedniku priporoči, naj se predlog da na voljo za podpis vsem poslancem pod pogoji in v rokih iz člena 123(1a), (2) in (5). Kadar odbor sklene, da bo Parlamentu predložil predlog v skladu s postopkom iz člena 48, se ime avtorja predloga navede v naslovu poročila. Kadar predlog podpiše večina poslancev Parlamenta, se šteje, da je konferenca predsednikov odobrila poročilo o predlogu. Odbor pripravi poročilo v skladu s členom 48, potem ko pripravljavci predloga predstavijo svoj predlog odboru. Kadar se za predlog ne zbirajo dodatni podpisi ali ga ne podpiše večina poslancev Parlamenta, pristojni odbor sprejme sklep o nadaljnjem postopku v roku treh mesecev po posredovanju in po zaslišanju pripravljavcev predloga. Ime pripravljavcev predloga se navede v naslovu poročila. Sprememba 1 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 123 – odstavek 1 1.   Do pet poslancev lahko predloži največ 200 besed obsegajočo pisno izjavo v zvezi z zadevo, ki spada v okvir prisojnosti Evropske unije in ne sovpada s tematiko, ki se obravnava v potekajočih zakonodajnih postopkih. Vsako posamezno izjavo odobri predsednik. Pisne izjave se natisnejo v uradnih jezikih in razdelijo. Skupaj z imeni podpisnikov se zabeležijo v register. Ta je javen in se med potekom delnih zasedanj hrani pred vhodom v sejno dvorano, med posameznimi delnimi zasedanji pa na ustreznem mestu, ki ga določi kolegij kvestorjev. 1.   Najmanj deset poslancev iz najmanj treh političnih skupin lahko predloži največ 200 besed obsegajočo pisno izjavo izključno v zvezi z zadevo, ki spada v okvir prisojnosti Evropske unije. Vsebina pisne izjave ne sme presegati oblike izjave. Zlasti ne sme pozivati k zakonodajnim ukrepom, vsebovati odločitev o zadevah, za katere so v tem poslovniku določeni posebni postopki in pristojnosti, ali obravnavati vprašanja, o katerem v Parlamentu poteka kak postopek. 1a.  Nadaljnji postopek se odobri z obrazloženo odločitvijo predsednika v skladu z odstavkom 1 in za vsak primer posebej. Pisne izjave se objavijo v uradnih jezikih na spletišču Parlamenta in se elektronsko razdelijo vsem poslancem. Skupaj z imeni podpisnikov se zabeležijo v elektronski register. Ta je javen in dostopen prek spletišča Parlamenta. Pisne izjave v fizični obliki s podpisi hrani tudi predsednik. Sprememba 2 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 123 – odstavek 2 2.  Vsak poslanec lahko podpiše izjavo, zabeleženo v registru. 2.  Vsak poslanec lahko podpiše izjavo, zabeleženo v registru. Podpis se lahko umakne kadar koli pred pretekom treh mesecev od vpisa izjave v register. V primeru umika zadevni poslanec izjave ne sme ponovno podpisati. Sprememba 7 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 123 – odstavek 3 3.  Kadar izjavo podpiše večina poslancev, predsednik s tem seznani Parlament in objavi imena podpisnikov v zapisniku, izjavo pa objavi kot sprejeto besedilo. 3.  Kadar izjavo po preteku treh mesecev od njenega vpisa v register podpiše večina poslancev, predsednik s tem seznani Parlament. Izjava se z imeni podpisnikov objavi v zapisniku in Parlamenta ne zavezuje. Sprememba 4 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 123 – odstavek 4 a (novo) 4a.  Kadar institucije, na katere je naslovljena sprejeta izjava, v treh mesecih od prejema izjave ne obvestijo Parlamenta o načrtovanih nadaljnjih ukrepih, se zadeva na zahtevo enega od avtorjev izjave uvrsti na dnevni red naslednjega zasedanja pristojnega odbora. Sprememba 5 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 123 – odstavek 5 5.  Pisna izjava, ki je bila v registru več kot tri mesece in je ni podpisala najmanj polovica poslancev, se šteje za brezpredmetno. 5.  Pisna izjava, ki je bila v registru več kot tri mesece in je ni podpisala najmanj polovica poslancev, se šteje za brezpredmetno brez možnosti za podaljšanje trimesečnega obdobja.