Evropski parlament,

–  ob upoštevanju peticije št. 760/2007 italijanskega državljana o jeklarni ILVA in preplaha zaradi dioksina v Tarantu,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča EU z dne 31. marca 2011, ki je ugotovila, da Italija ni izpolnila svojih obveznosti iz Direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (IPPC),

–  ob upoštevanju člena 191(2) PDEU in Direktive 2004/35/ES o okoljski odgovornosti,

–  ob upoštevanju svojih razprav v odboru z vlagatelji peticij, nazadnje 9. oktobra 2012, in pristojnim podpredsednikom Komisije,

–  ob upoštevanju člena 202(2) Poslovnika,

A.  ker so vlagatelji peticije odločno izrazili svojo zaskrbljenost zaradi izjemno visokih ravni emisij dioksina iz jeklarne ILVA v Tarantu, ki so imele in še vedno imajo velik in trajen škodljiv učinek na zdravje prebivalstva na tistem območju, kjer ima 20 000 družin člana, ki dela ali je delal v jeklarski industriji ali v povezavi z njo, in kjer je stopnja kontaminacije lokalnega prebivalstva povzročila nesprejemljive in nevzdržne ravni bolezni in kroničnih bolezni;

  B ker so italijanske oblasti del jeklarne ILVA zaprli, da bi preprečili nadaljnje onesnaženje, in ker imajo oblasti in lastniki tovarne neodložljivo pravno dolžnost, da zagotovijo drastično zmanjšanje nadaljnjih škodljivih emisij;

C.  ker nestanovitne in nevarne razmere jeklarne ILVA povzročajo hudo škodo okolju in njegovo uničenje ter hude socialne in ekonomske težave na jugu Italije in ker privatizacija te jeklarne v ničemer ni prispevala k okoljski varnosti tega sektorja;

D.  ker je jeklarska industrija, ki zaposluje približno 360 000 delavcev, ključni gospodarski sektor Evropske Unije in ker ima Parlament dolžnost in odgovornost, da jasno izrazi svojo solidarnost z delavci jeklarne ILVA in njihovimi družinami, ki so jih prizadele te popolnoma nesprejemljive razmere;

E.  ker je, kar zadeva industrijsko politiko EU, bistvenega strateškega pomena, da se prepreči nadaljnja selitev jeklarn in proizvodnje zunaj Evropske unije in da se zagotovi varnost delovne sile in ker je, kar zadeva okoljsko politiko EU, enako bistveno, da se zagotovi, da onesnaževalec plača in da se ekološko ravnovesje poveča ter, kjer je to potrebno, ponovno vzpostavi, kakor to zahtevata člen 191(2) PDEU in Direktiva 2004/35/ES o okoljski odgovornosti;

1.  poziva Komisijo in Svet, naj vzpostavita novo politiko za jeklarsko industrijo, ki bo spodbudila rast in zaposlovanje med gospodarsko krizo in ki bo združljiva z zdravjem in varnostjo vseh državljanov EU in oseb, ki prebivajo v Uniji;

2.  poziva Komisijo in Svet, naj tudi sodelujeta z vsemi vpletenimi stranmi, da bi zagotovila, da bo ta politika dosledno povezala gospodarske cilje s socialnimi in okoljskimi prednostnimi nalogami, da bi se tako ustvarila sodobna, konkurenčna in trajnostna evropska jeklarska industrija, ki bo v celoti skladna z okoljsko zakonodajo EU;

3.  poziva italijanske oblasti, naj nemudoma zagotovijo okoljsko sanacijo onesnaženega zemljišča jeklarne, hkrati pa zagotovijo, da se stroški preventivnih ali sanacijskih ukrepov krijejo v skladu z načelom onesnaževalec plača, kakor to zahteva člen 8 Direktive 2004/35/ES o okoljski odgovornosti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.