Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov (COM(2011)0285 – C7-0139/2011 – 2011/0137(COD))

P7_TA(2012)0272 A7-0046/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0285),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0139/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in mnenj Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za pravne zadeve (A7-0046/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 3. julija 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov(1),

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Svet Evropske unije je v Resoluciji z dne 25. septembra 2008 o celovitem evropskem načrtu za preprečevanje ponarejanja in piratstva(3) zahteval pregled Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice(4).

(2)  Trženje blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine, povzroča precejšnjo škodo imetnikom pravic ter proizvajalcem in trgovcem, ki se ravnajo po zakonu. Prav tako zavaja potrošnike ter lahko v nekaterih primerih ogrozi njihovo zdravje in varnost. Kolikor mogoče bi si bilo treba prizadevati, da tako blago ne bi vstopilo v carinsko območje Unije in ne bi doseglo trga, ter sprejeti ukrepe proti tej nezakoniti dejavnosti, ne da bi pri tem ovirali zakonito trgovino. Iz tega razloga morajo biti potrošniki dobro obveščeni o tveganjih, povezanih z nakupom tega blaga. [Sprememba 1]

(3)  Pri pregledu Uredbe (ES) št. 1383/2003 se je pokazalo, da so potrebne nekatere izboljšave pravnega okvira za okrepitev uveljavljanja pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in zagotovitev pravne jasnosti, ob upoštevanju razvoja na gospodarskem, trgovinskem in pravnem področju. [Sprememba 2]

(4)  Carinski organi bi morali imeti možnost kontrole blaga, ki je ali bi moralo biti predmet carinskega nadzora na carinskem območju Unije, vključno z blagom, ki je dano v odložni postopek, da bi uveljavljali pravice intelektualne lastnine. Pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na meji, kjer koli blago je ali bi moralo biti, pod „carinskim nadzorom“, kot je opredeljen v Uredbi Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti(5), se viri dobro izkoriščajo. Kadar carinski organi na meji zadržijo blago, je potreben en postopek, medtem ko bi bilo pri blagu na trgu, razdeljenem in dobavljenem prodajalcem na drobno, za enako stopnjo uveljavljenja potrebnih več ločenih postopkov. Predvideti bi bilo treba izjemo za blago, sproščeno v prosti promet na podlagi režima uporabe v posebne namene, ker tako blago ostane pod carinskim nadzorom, čeprav je bilo sproščeno v prosti promet. Primerno je tudi, da se ta uredba ne uporablja za blago v osebni prtljagi potnikov, če je to blago namenjeno za njihovo osebno uporabo in če ni nobenega znaka, da gre za trgovinski promet. [Sprememba 3]

(5)  V Uredbi (ES) št. 1383/2003 nekatere pravice intelektualne lastnine niso zajete, nekatere kršitve pa so izključene. Za okrepitev uveljavljanja pravic intelektualne lastnine bi bilo torej treba carinsko kontrolo razširiti na druge vrste kršitev, kot so kršitve, ki izhajajo iz vzporedne trgovine, in druge kršitve pravic, ki jih carinski organi že uveljavljajo, vendar niso zajete z Uredbo (ES) št. 1383/2003. Iz istega namenaV ta namen je primerno, da se na področje uporabe te uredbe poleg pravic, ki so že zajete z Uredbo (ES) št. 1383/2003, vključijo trgovska imena, če so na podlagi nacionalnega prava zaščitena kot izključne lastninske pravice, topografije polprevodniških izdelkov, uporabni modeli in naprave za izogibanje tehnološkim ukrepom ter tudi vse izključne pravice intelektualne lastnine, določene z zakonodajo Unije. [Sprememba 4]

(5a)  Države članice bi morale nameniti zadostna sredstva, da bi carinskim organom omogočile izvajanje razširjenih odgovornosti in zagotovile primerno usposabljanje za carinske uradnike. Komisija in države članice bi morale sprejeti smernice za zagotavljanje pravilnega in enotnega izvajanja carinske kontrole za različne vrste kršitev, zajetih v tej uredbi. [Sprememba 5]

(5b)  Ta uredba bi morala, ko se bo v celoti izvajala, prispevati k skupnemu trgu, ki zagotavlja učinkovitejšo zaščito imetnikov pravic, spodbuja ustvarjalnost in inovativnost ter potrošnikom nudi zanesljive in kakovostne proizvode, kar bi moralo prispevati k večjemu številu čezmejnih transakcij med potrošniki, podjetji in trgovci. [Sprememba 6]

(5c)  Komisija bi morala sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da carinski organi povsod v Uniji brez nepotrebnega odlašanja usklajeno izvajajo novi pravni okvir, da se zagotovi učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, s čimer bi zaščitili imetnike pravic brez oviranja trgovine. Izvajanje posodobljenega carinskega zakonika in zlasti uporaba interoperabilnega elektronskega carinskega sistema „e-carina“ bi lahko v prihodnje prispevala k lažjemu uveljavljanju predpisov. [Sprememba 7]

(5d)  Države članice imajo na carinskem področju vse bolj omejene vire. Zato ne bi smela nacionalnih organov dodatno finančno obremeniti nobena nova uredba. Podpreti bi bilo treba spodbujanje novih tehnologij in strategij za upravljanje tveganj za čim boljše izkoriščanje virov, ki so na voljo nacionalnim organom. [Sprememba 8]

(6)  Ta uredba vsebuje postopkovna pravila za carinske organe. V skladu s tem ta uredba ne uvajadoloča nobenega novega merila za ugotavljanje obstoja kršitve veljavnega prava intelektualne lastnine. [Sprememba 9]

(7)  Ta uredba ne bi smela vplivati na določbe o pristojnosti sodišč, zlasti tiste iz Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah(6).

(8)  Vsaka oseba, naj bo imetnik pravice intelektualne lastnine ali ne, ki lahko v svojem imenu sproži pravni postopek v zvezi z morebitno kršitvijo navedene pravice, bi morala imeti pravico vložiti zahtevo za ukrepanje carinskih organov.

(9)  Za zagotovitev, da so pravice intelektualne lastnine uveljavljene v celotni Uniji, je primerno določiti, da lahko oseba, ki ima pravico vložiti zahtevo za ukrepanje in zahteva uveljavitev pravice intelektualne lastnine na celotnem ozemlju Unije, od carinskih organov države članice zahteva, da sprejmejo odločitev, v skladu s katero morajo carinski organi zadevne države članice in katere koli druge države članice, v kateri se zahteva uveljavitev pravice intelektualne lastnine, ukrepati.

(10)  Za zagotovitev hitrega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine bi bilo treba predvideti, da lahko carinski organi, kadar na podlagi ustreznih dokazovzadostnih razlogov za sum, da blago pod njihovim nadzorom krši pravice intelektualne lastnine, bodisi na svojo pobudo bodisi na podlagi zahteve prekinejo sprostitev blaga ali ga zadržijo, da osebam, upravičenim do vložitve zahteve za ukrepanje carinskih organov, omogočijo sprožitev postopka za ugotovitev, ali je bila kršena pravica intelektualne lastnine. [Sprememba 10]

(10a)  Kadar obstaja sum, da je blago v tranzitu imitacija ali kopija proizvoda, ki je v Uniji zaščiten s pravico intelektualne lastnine, bi moral deklarant, imetnik ali lastnik blaga nositi breme dokazovanja končne destinacije blaga. Če deklarant, imetnik ali lastnik blaga ne predloži jasnih in prepričljivih dokazov o nasprotnem, je treba predpostaviti, da je končna destinacija blaga trg Unije. Komisija bi morala sprejeti smernice, ki opredeljujejo merila, na podlagi katerih lahko carinski organi zanesljivo ocenijo tveganje za preusmeritev na trg Unije, ob upoštevanju ustrezne sodne prakse Sodišča Evropske unije. [Sprememba 11]

(11)  Kadar blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine, ni ponarejeno ali piratsko blago, je včasih z običajnim vizualnim pregledom, ki ga opravijo carinski organi, težko ugotoviti, ali je bila morda kršena pravica intelektualne lastnine. Zato je primerno določiti, da je treba sprožiti postopek, razen če se zadevni stranki, in sicer imetnik blaga in imetnik pravice, dogovorita o odstopu blaga v uničenje. Pristojni organi, ki se ukvarjajo s takšnimi postopki, bi morali biti tisti, ki odločijo o tem, ali je bila pravica intelektualne lastnine kršena, in sprejmejo ustrezne odločitve o kršitvah zadevnih pravic intelektualne lastnine.[Sprememba 12]

(12)  Z Uredbo (ES) št. 1383/2003 je bilo državam članicam dovoljeno, da predvidijo postopek, na podlagi katerega se lahko določeno blago uniči, ne da bi bilo treba sprožiti postopek za ugotovitev, ali je bila kršena pravica intelektualne lastnine. Kot je bilo priznano v Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o vplivu ponarejanja na mednarodno trgovino(7), se je ta postopek v državah članicah, v katerih je bil na voljo, izkazal za zelo uspešnega. Zato bi moral biti tak postopek obvezen za tiste opaznevse kršitve, ki jih carinski organi zlahka odkrijejo z običajnim vizualnim pregledom, in bi ga bilo treba uporabiti na zahtevo imetnika pravice, kadar imetnik pravice potrdi kršitev pravice intelektualnega prava in soglaša z uničenjem ter kadar deklarant ali imetnik blaga ne nasprotuje uničenju. [Sprememba 13]

(13)  Brez poseganja v pravico končnega potrošnika do primerne obveščenosti v razumnem času o pravni podlagi ukrepov carinskih organov bi bilo treba za čim večje zmanjšanje upravnega obremena in stroškov bi bilo treba za manjše pošiljke ponarejenega in piratskega blaga uvesti poseben postopek, s katerim bi bilo blago mogoče uničiti brez soglasja imetnika pravice. Za določitev zgornjih meja, do katerih se pošiljke štejejo za manjše pošiljke, bi bilo treba s to uredbo na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo, v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Pomembno je, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov., kadar imetnik pravice v zahtevi zaprosi za uporabo posebnega postopka. [Sprememba 14]

(14)  Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti sočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.[Sprememba 15]

(15)  Zaradi večje pravne jasnosti in varstva interesov zakonitih trgovcev pred morebitno zlorabo določb o uveljavljanju pravic na meji je primerno spremeniti roke za zadržanje blaga, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, in pogoje, pod katerimi carinski organi informacije o pošiljkah posredujejo imetnikom pravic, in pogoje za uporabo postopka, ki omogoča uničenje blaga pod carinskim nadzorom zaradi suma kršitev pravic intelektualne lastnine., razen za ponarejeno in piratsko blago, terKadar carinski organi ukrepajo po ugoditvi zahtevi, je primerno tudi uvesti določbo, na podlagi katere lahko imetnik blaga izrazi svoje stališče, preden carinska uprava sprejme odločitev, ki bi mu škodovalaprekine sprostitev blaga ali zadrži blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine in ki ni ponarejeno ali piratsko blago, saj je včasih z običajnim vizualnim pregledom, ki ga opravijo carinski organi, težko ugotoviti, ali je morda kršena pravica intelektualne lastnine. [Sprememba 16]

(16)  Ob upoštevanju začasne in preventivne narave ukrepov, ki jih na tem področju sprejmejo carinski organi, in nasprotujočih si interesov strank, ki jih zadevajo ukrepi, bi bilo treba nekatere vidike postopkov prilagoditi, da bi zagotovili nemoteno uporabo Uredbe in sočasno upoštevali pravice zadevnih strank. Kar zadeva različna uradna obvestila, predvidena s to uredbo, bi tako carinski organi morali na podlagi dokumentov o carinski obravnavi ali situaciji, v kateri se nahaja blago, uradno obvestiti najprimernejšo osebo. Roki, ki so v tej uredbi določeni za zahtevana uradna obvestila, bi se morali šteti od trenutka, ko carinski organi pošljejo ta obvestila, da bi se uskladili vsi roki za uradna obvestila, poslana zadevnim strankamko so bila ta prejeta. Rok, v katerem ima oseba pravico do zaslišanja, preden se sprejme neugodna odločitev,pred prekinitvijo sprostitve blaga, ki ni ponarejeno ali piratsko, ali njegovim zadržanjem, bi moral biti tri delovne dni, glede na to, dapo prejemu, kadar so imetniki odločb o ugoditvi zahtevam za ukrepanje carinske organe prostovoljno zaprosili za ukrepanje in da se morajo deklaranti ali imetniki blaga zavedati posebnega položaja svojega blaga, ko je to pod carinski nadzorom. Pri posebnem postopku za majhne pošiljke, ko te potrošnike verjetno neposredno zadevajo in se od njih ne more pričakovati enaka raven skrbnosti kot od drugih gospodarskih subjektov, ki navadno opravljajo carinske formalnosti, bi moral biti navedenibi morala biti pravica do zaslišanja zagotovljena za vse vrste blaga, rok bistvenoza uveljavljanje te pravice pa bi moral biti daljši. Ob upoštevanju morebitnega obsega dela v zvezi s carinskimi postopki po tej uredbi bi morali carinski organi prednostno obravnavati velike pošiljke. [Sprememba 17]

(17)  V skladu z „Izjavo o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju“, sprejeto na ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije (STO) v Dohi 14. novembra 2001, se Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS) lahko in mora razlagati in izvajati tako, da podpira pravico članic STO do varovanja javnega zdravja in zlasti spodbujanja dostopa do zdravil za vse. Zaradi tega je zlasti pri zdravilihpomembno, da carinski organi zagotovijo, da so vsi ukrepi, ki jih sprejmejo, v skladu z mednarodnimi obvezami Unije in njeno politiko razvojnega sodelovanja po členu 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter da ne zadržijo ali prekinejo sprostitve generičnih zdravil, pri katerih je prehod čez to ozemlje Evropske Unije s pretovarjanjem, skladiščenjem, delitvijo tovora ali spremembo načina ali sredstva prevoza ali brez njih samo del celotne poti, ki se začne in konča zunaj ozemlja Unije, morajo carinski organi pri ocenjevanju tveganja kršitve pravic intelektualne lastnine upoštevati vsako precejšnjo verjetnost preusmeritve tega blaga na trg Uniječe ni jasnega in prepričljivega dokaza, da so namenjeni prodaji v Uniji. [Spremembe 109, 126 in 153]

(17a)  Zdravila z lažno blagovno znamko ali označbo prikazujejo lažen izvor in kakovost, zato bi jih bilo treba obravnavati kot ponarejena zdravila v skladu z Direktivo 2011/62/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o spremembi Direktive 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini glede preprečevanja vstopa ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo(8). Sprejeti bi bilo treba ustrezne ukrepe za preprečitev, da taki proizvodi pridejo do bolnikov in potrošnikov v Uniji, pri tem pa se ne sme ovirati tranzita zakonitih generičnih zdravil preko carinskega območja Unije. Komisija bi morala do ...(9) predložiti poročilo o analizi učinkovitosti obstoječih carinskih ukrepov za boj proti trgovini s ponarejenimi zdravili ter morebitnem negativnem vplivu na dostop do generičnih zdravil, ki bi bil s tem povezan. [Spremembe 110, 127 in 154]

(17b)  Da bi okrepili boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine, bi moral imeti Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine pomembno vlogo pri zagotavljanju koristne informacije carinskim organom, da bi lahko ti hitro in učinkovito ukrepali. [Sprememba 20]

(17c)  Preprečevanje kršitev pravic intelektualne lastnine na zunanjih mejah Unije bi bilo treba združiti z usmerjenimi prizadevanji pri izvoru. Za to je potrebno sodelovanje s tretjimi državami in na mednarodni ravni, pri čemer bi morale Komisija in države članice podpirati spoštovanje in spodbujanje visokih standardov varstva pravic intelektualne lastnine. Ta podpora bi morala vključevati uvedbo pravic intelektualne lastnine v trgovinske sporazume in njihovo izvrševanje, tehnično sodelovanje, spodbujanje razprave na različnih mednarodnih forumih, obveščanje in izmenjavo informacij ter nadaljnje korake pri operativnem sodelovanju s tretjimi državami in zadevnimi industrijskimi panogami. [Sprememba 21]

(17d)  Z namenom odprave mednarodne trgovine z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine, je v členu 69 Sporazuma TRIPS določeno, da morajo članice Svetovne trgovinske organizacije spodbujati izmenjavo informacij med carinskimi organi v zvezi s trgovino z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine. S tako izmenjavo informacij bi bilo mogoče spremljati trgovske mreže ter v zgodnejši stopnji dobavne verige ustaviti proizvodnjo in distribucijo blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine. Zato je treba ustvariti pogoje za izmenjavo informacij med carinskimi organi v Uniji in ustreznimi organi v tretjih državah, tudi s področja varstva podatkov. [Sprememba 22]

(17e)  Skladno s ciljem Unije, da okrepi mednarodno sodelovanje v boju proti ponarejanju blaga, piratstvu in nedovoljeni vzporedni trgovini z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine registriranih imetnikov pravic, ima ključno vlogo Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine, ki vsem carinskim organom držav članic zagotavlja pomembne in pravočasne informacije za opravljanje ustreznih kontrol pooblaščenih uvoznikov in distributerjev blaga, pri katerem obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine, na notranjem trgu ter izvoznikov na tuje trge. To vlogo bi bilo mogoče nadalje okrepiti z oblikovanjem podatkovne zbirke o pristnih proizvodih in storitvah Unije, ki so zaščiteni z registriranimi blagovnimi znamkami, modeli in patenti, ki bi bila lahko na voljo tudi tujim carinskim organom, ki sodelujejo z Unijo za boljšo zaščito in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine. [Sprememba 23]

(18)  Zaradi učinkovitosti bi bilo treba uporabljati določbe Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje(10).

(19)  Odgovornost carinskih organov bi morala biti urejena z zakonodajo držav članic, vendar pa imetnik odločbe na podlagi ugoditve zahtevi za ukrepanje carinskih organov ne bi smel biti upravičen do nadomestila, če carinski urad ne bi odkril takega blaga in bi bilo blago sproščeno ali ukrep za njegovo zadržanje ne bi bil sprejet.

(20)  Ker carinski organi ukrepajo na podlagi predhodne zahteve, je primerno določiti, da bi moral imetnik odločbe o ugoditvi zahtevi za ukrepanje carinskih organov povrniti vse stroške, ki so carinskim organom nastali pri ukrepanju za uveljavitev njegovih pravic intelektualne lastnine. Kljub temu to imetnikubi imetnik odločbe ne bi smelo preprečiti, da bi zahtevalmoral imeti pravico zahtevati nadomestilo od kršitelja ali drugih oseb, ki bi se lahko štele za odgovorne v skladu z zakonodajo zadevne države članice, na primer določeni posredniki, kot so prevozniki. Stroški in škoda, nastali osebam, ki niso carinske uprave, zaradi ukrepanja carinskih organov, kadar je blago zadržano na podlagi zahtevka tretje strani na podlagi intelektualne lastnine, bi morali biti urejeni s posebno zakonodajo v vsakem posameznem primeru. [Sprememba 24]

(20a)  Ta uredba uvaja možnost, da carinski organi dovolijo, da se blago, odstopljeno v uničenje, pod carinskim nadzorom premika med različnimi kraji na carinskem ozemlju Unije. Carinske organe bi bilo treba spodbujati, da uporabljajo to možnost, da se s tem spodbudi gospodarno in okolju prijazno uničenje tega blaga, kakor tudi v pedagoške in razstave namene, pri čemer sprejmejo ustrezne varnostne ukrepe.[Sprememba 25]

(21)  Uveljavljanje prava intelektualne lastnine s strani carinskih organov bo vključevalo izmenjavo podatkov o odločitvah v zvezi z zahtevami za ukrepanje. Takšna obdelava podatkov vključuje tudi osebne podatke in mora potekati v skladu s pravom Unije, kot je določeno zlasti v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(11) ter Uredbi (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov(12).

(21a)  V zakonodaji Unije bi bilo treba opredeliti naslednje elemente podatkovne zbirke: subjekt, ki bo nadziral in upravljal podatkovno zbirko, in subjekt, ki bo skrbel za zagotavljanje varnosti pri obdelavi podatkov v podatkovni zbirki. V primeru kakršnekoli interoperabilnosti ali izmenjave bi bilo treba v prvi vrsti upoštevati načelo omejitve namena, torej bi bilo treba podatke uporabljati za namen, za katerega je bila vzpostavljena podatkovna zbirka, pri čemer izmenjevanje ali medsebojno povezovanje podatkov, ki ne služi temu namenu, ni dovoljeno.[Sprememba 26]

(22)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje določb o obrazcih za zahteve za ukrepanje carinskih organov in za zahtevo za podaljšanje obdobja, v katerem morajo carinski organi ukrepati, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, zlasti za izdelavo standardnih obrazcev. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(13).

(23)  Čeprav predmet določb te uredbe, ki jo bo treba izvajati, spada na področje uporabe skupne trgovinske politike, bi bilo treba glede na naravo in posledice izvedbenih aktov za njihovo sprejetje uporabiti svetovalni postopek.

(24)  Uredbo (ES) št. 1383/2003 bi bilo treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta uredba določa pogoje in postopke za ukrepanje carinskih organov, kadar blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, je ali bi moralo biti predmet carinskega nadzora na carinskem območju Unije.

2.  Ta uredba se ne uporablja za blago, ki je bilo sproščeno v prosti promet na podlagi režima uporabe v posebne namene v smislu člena 82 Uredbe (EGS) št. 2913/92.

3.  Ta uredba na noben način ne vpliva na pravo držav članic in Unije na področju intelektualne lastnine.

4.  Ta uredba se ne uporablja za blago nekomercialne narave v osebni prtljagi potnikov.

4a.  Ta uredba bi se morala uporabljati za blago v tranzitu prek carinskega območja Unije, za katerega obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine. [Sprememba 27]

Člen 2

Opredelitev pojmov

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2012 o izvajanju zakonodaje EU o vodah pred potrebnim celovitim pristopom k evropskim izzivom na področju vode (2011/2297(INI))

P7_TA(2012)0273 A7-0192/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike(1) (okvirna direktiva o vodah),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem(2) (direktiva o podzemni vodi),

–  ob upoštevanju Direktive 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta(3) (direktiva o okoljskih standardih kakovosti),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode(4),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov(5) (direktiva o nitratih),

–  ob upoštevanju Direktive 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti(6) (poplavna direktiva),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES(8) (uredba REACH),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov(9),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst(10) in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic(11),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov(12),

–  ob upoštevanju prihodnjega načrta Komisije za ohranjanje vodnih virov v Evropi,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“ (COM(2011)0244),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ (COM(2011)0571),

–  ob upoštevanju prihodnjega evropskega partnerstva za inovacije na področju vode,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. julija 2007 z naslovom „Obravnavanje izziva pomanjkanja vode in suše v Evropski uniji“ (COM(2007)0414),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2012(13) o šestem svetovnem forumu o vodi v Marseillu od 12. do 17. marca 2012 in na njem sprejete platforme kompromisov in rešitev,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 o obravnavanju izziva pomanjkanja vode in suše v Evropski uniji(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2010 o Beli knjigi Komisije: Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti(15),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za peticije (A7-0192/2012),

A.  ker je okvirna direktiva o vodah vzpostavila okvir za varovanje in obnovo čiste vode v Evropski unij ter za zagotavljanje njene dolgoročne trajnostne rabe in je njen cilj zagotovitev dobrega ekološkega in kemijskega stanja do leta 2015, vendar je pregled načrtov za upravljanje povodij, ki jih v skladu z direktivo oblikujejo države članice, pokazal, da precejšnje število vodnih teles Evropske unije do leta 2015 tako zaradi dolgotrajnih kot tudi prihodnjih izzivov dobrega stanja ne bo doseglo;

B.  ker je biotska raznovrstnost v evropskih sladkih vodah ogrožena, saj je glede na rdeči seznam Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) ogroženih 37 % evropskih sladkovodnih vrst rib in 40 % sladkovodnih mehkužcev;

C.  ker je voda še zlasti občutljiva na učinke podnebnih sprememb, ki bi lahko povzročile upad količine in kakovosti razpoložljive vode, zlasti pitne, pa tudi čedalje pogostejše in hujše poplave in suše;

D.  ker je voda javna dobrina, ki je bistvenega pomena za življenje in neodtujljiva, ter ker ima pravično gospodarjenje z vodami ključno vlogo pri ohranjanju svetovnega naravnega kapitala in ekosistemskih storitev, pa tudi pri vseh ostalih vidikih rabe virov in gospodarske proizvodnje, in ker je prihodnost evropske industrije odvisna od učinkovitih odgovorov na sedanje izzive, povezane z vodo, ter od odgovornega in učinkovitega gospodarjenja z obstoječimi vodnimi viri, ki neposredno vlivajo na zdravje ljudi, proizvodnjo energije, kmetijstvo in prehransko varnost;

E.  ker Evropa trenutno izkorišča 13 % svojih skupnih razpoložljivih vodnih virov, kar že kaže na določeno obremenitev vodnih virov, ker v številnih krajih v Evropi presega trajnostne ravni in s tem ogroža prosto živeče živali, zanesljivo oskrbo družbe in različne načine uporabe v gospodarstvu in ker je v nekaterih južnoevropskih regijah indeks porabe vode višji od 40 %, kar pomeni veliko obremenitev vodnih virov;

F.  ker je za polsušno podnebje širnih pokrajin v južni Evropi med letom in v obdobju več let prav tako značilna zelo neenakomerna razporeditev vodnih virov in ker za to zelo neenakomerno razporeditev kaže, da se bo s podnebnimi spremembami okrepila;

G.  ker strategija Evropa 2020 predvideva učinkovitejšo rabo virov, ker se voda zaradi sedanjih neučinkovitih praks, ki povzročajo tratenje vode, še vedno ne uporablja trajnostno, ker so sistemi vodne infrastrukture v najbolj razvitih in manj razvitih regijah pogosto zastareli in ker obstaja pomanjkanje informacij glede njihove dejanske učinkovitosti in izgub;

H.  ker je prehod na zeleno gospodarstvo možen samo ob upoštevanju vodne problematike;

I.  ker nepravilno prečiščena odpadna voda še vedno povzroča nezmanjšano onesnaževanje morskih obal EU in je zato nujno treba pospešiti uvajanje infrastrukture za čiščenje odpadne vode v državah članicah;

Izvajanje zakonodaje EU na področju voda: uspehi in vrzeli

1.  priznava, da okvirna direktiva o vodah vzpostavlja trdno in ambiciozno zakonsko podlago za dolgoročno in celostno gospodarjenje z vodami v Evropski uniji; pozdravlja izboljšanje kakovosti evropskih voda in čiščenja odpadnih voda v preteklih letih; kljub temu poudarja, da je izvajanje zakonodaje v državah članicah in regijah potekalo počasi in neenakomerno ter da je treba znatno izboljšati izvajanje okvirne direktive o vodah, da bi vsi evropski vodni viri do leta 2015 dosegli dobro stanje;

2.  izjavlja, da je voda skupen vir človeštva in javna dobrina ter da bi moral biti dostop do vode temeljna in splošna pravica; poudarja, da je trajnostna raba vode nujna za okolje in zdravje in ima temeljno vlogo pri uravnavanju podnebja; ponovno poudarja, da je treba pravila notranjega trga prilagoditi posebnostim vodnega sektorja, in poziva države članice, naj ob upoštevanju načela subsidiarnosti z vodo ter vodnimi zmogljivostmi gospodarijo v skladu s členom 9 okvirne direktive o vodah;

3.  ugotavlja, da so kljub napredku pri izvajanju direktive o čiščenju komunalne odpadne vode še vedno razlike pri skladnosti kanalizacijskih sistemov in/ali čiščenja;

4.  poudarja, da se je sicer treba prvenstveno osredotočiti na izvajanje obstoječe zakonodaje v vodnem sektorju, vendar bomo morali določene vrzeli zapolniti s prilagajanjem obstoječe zakonodaje prednostnim nalogam na področju voda in s sprejetjem nove zakonodaje za obravnavanje učinka nekaterih sektorjev in dejavnosti, ter da je treba za trajnostno gospodarjenje z vodami upoštevati pomen sodelovanja med različnimi gospodarskimi subjekti in drugimi zainteresiranimi stranmi;

5.  ponovno poudarja svoje stališče, da mora Komisija predložiti zakonodajni predlog, podoben poplavni direktivi, ki podpira prilagajanje politike EU glede pomanjkanja vode in suše ter prilagajanje podnebnim spremembam;

6.  opredeljuje prihajajoči dokument Komisije z naslovom „Načrt za varovanje evropskih voda“ kot politični ukrep, s katerim se Evropska unija odziva na sedanje in bodoče izzive na področju voda, da bi zagotovila zadostno razpoložljivost kakovostne vode za njeno trajnostno in pravično rabo do leta 2050, ne da bi pri tem posegala v nacionalno suverenost na področju vode;

7.  opozarja države članice, da morajo v skladu z okvirno direktivo o vodah do leta 2015 doseči dobro stanje vode; poziva Komisijo, naj sprejme odločne ukrepe, da bi dokončno odpravila kršitve zakonodaje Evropske unije na področju voda s strani držav članic; obenem poziva k dodatni pomoči, na primer s celovitimi smernicami in učinkovitimi instrumenti, ki morajo biti na voljo za spodbujanje krepitve zmogljivosti, zlasti za regionalne organe in agencije za povodja, zagotavljanje enakih pogojev za vse in za podporo državam članicam pri doseganju večje skladnosti v naslednjih stopnjah izvajanja vodne politike Evropske unije, da bi izpolnili vse zaveze te politike; poudarja, da so na številne težave pri prenosu in pravilnem izvajanju vodne zakonodaje EU opozorile peticije, in poziva Evropsko komisijo, naj bo bolj odločna pri poizvedovanju, zlasti pri preučevanju peticij;

Učinkovita raba vode in upravljanje virov

8.  poudarja pomen učinkovite rabe vode; poziva k bolj učinkoviti uporabi vode, zlasti v sektorjih, kot sta energetika in kmetijstvo, ki sta največja porabnika vode;

9.  izpostavlja povezavo med proizvodnjo energije, energetsko učinkovitostjo in zanesljivo preskrbo z vodo; poudarja, da bodo na evropski ravni potrebne nadaljnje strategije in koncepti, npr. o tem, kako uporabiti vodo kot hranilnik energije, s katerimi bi zagotovili, da naraščajoče povpraševanje po energiji ne bo ogrozilo zanesljive preskrbe z vodo ter da bo izkoriščen potencial za zmanjševanje porabe energije z učinkovito rabo vode; poudarja, da je treba rabo vode upoštevati pri ocenjevanju trajnosti tradicionalnih energetskih virov in virov z nizko vsebnostjo ogljika, predvsem z bioenergijo in hidroenergijo, ter pri tem opozarja na nevarnosti nekonvencionalnega črpanja zemeljskega plina;

10.  poudarja, da je učinkovitost in trajnost rabe vode v sektorju kmetijstva mogoče izboljšati z uvedbo inovativnih tehnologij in praks ter izboljšanjem obveščanja in osveščenosti kmetov in končnih uporabnikov; v zvezi s tem poudarja, da je sodelovanje med upravljavci zemljišč in drugimi zainteresiranimi stranmi zelo primerno za doseganje pozitivnih rezultatov na področju varstva voda; poleg tega poudarja, da je treba glede na izzive podnebnih sprememb in prehranske varnosti zajeti zadostne vodne vire za kmetijstvo, na primer z razvojem skladiščenja vode; ugotavlja, da večino vodnih virov porabi kmetijski sektor in poudarja pomen ohranjanja in trajnostne uporabe vode v sedanji reformi SKP;

11.  meni, da so zaradi naraščajoče potrebe po vodi potrebne nujne naložbe v namakalne sisteme, in poziva Komisijo, naj zaradi pomanjkanja vode spodbudi iskanje rešitev, kot so umetno obnavljanje podtalnice, ponovna uporaba vode in razvoj alternativnih tehnik namakanja; hkrati poudarja pomen prenosa znanja in tehnologij, povezanih s temi tehnikami, shranjevanjem in zbiranjem vode, gospodarjenjem s podzemno vodo ter čiščenjem odpadnih voda;

12.  poudarja, da se pod kmetijskimi in gozdnimi površinami obnavlja zelo veliko podzemne vode in da imajo kmetje in gozdarji že zdaj posebno odgovornost za ohranjanje čiste in kakovostne podzemne vode; priznava dosedanja prizadevanja kmetov za izboljšanje kakovosti podzemne voda;

13.  poudarja, da bi si morala okoljsko vzdržna in ekonomsko smotrna politika za zagotavljanje sanitarnih storitev in ravnanje z odpadno vodo prizadevati za odpravo onesnaževanja pri viru, preden se osredotoči na drago obdelavo vseh onesnaževal na koncu verige, zlasti kar zadeva vodo, ki teče skozi kontaminirano zemljo; spodbuja rabo odpadnih voda in stranskih proizvodov obdelave na koncu verige na podlagi strogih zahtev glede kakovosti kot novih virov; ugotavlja, da so lahko odpadne vode vir energije, če se izkorišča toplota ali pridobiva energija iz organskih snovi, ki jih te vode prenašajo, ter da je treba razvijati to možnost;

14.  poziva, če je to primerno, k ustreznemu posodabljanju zakonodaje Evropske unije na področju voda, da bi upoštevali tehnološki napredek glede ponovne uporabe in recikliranja vode ter omogočili stroškovno in energetsko učinkovito ponovno uporabo prečiščenih odpadnih voda za namakanje in industrijo, pa tudi ponovno uporabo odpadnih voda v gospodinjstvih; poziva k sprejetju ukrepov za ustrezno spremljanje kemijske in biološke kakovosti predelane vode; poziva Komisijo, naj preizkusi formule za ustvarjanje spodbud za splošnejšo rabo prečiščene odpadne vode, „sive vode“ in deževnice, da bi prispevala k ublažitvi obremenitve vodnih virov;

15.  poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti zmanjševanju porabe vode; poudarja pomen okoljsko primerne zasnove izdelkov in naprav za varčevanje z vodo ter poziva k določitvi obveznega merjenja rabe vode v vseh sektorjih in pri vseh uporabnikih v vseh državah EU; poleg tega poziva Komisijo, naj zakonsko uredi učinkovitost rabe vode v napravah za uporabo v kmetijstvu;

16.  opozarja, da se v EU zaradi premajhne učinkovitosti izgubi približno 20 % vode, zaradi česar je večja učinkovitost rabe vodnih virov ključni dejavnik za trajnost vodnega gospodarstva, zlasti za obravnavanje problemov pomanjkanja vode in suše; poudarja, da je treba nujno pregledati stanje evropskega vodovodnega omrežja glede kakovosti, zastarelosti in medsebojne povezanosti, saj se lahko v evropskih mestih tudi do 70 % dobavljene vode izgubi zaradi puščanja iz omrežja, ter spodbujati naložbe v infrastrukturo;

Voda in ekosistemi

17.  ugotavlja, da je voda osrednjega pomena za večino ekosistemskih storitev, in poudarja vlogo ustreznega gospodarjenja z vodo pri doseganju ciljev biotske raznovrstnosti; poudarja potrebo po ukrepih za ponovno pogozdovanje in obnovo mokrišč na področju gospodarjenja z vodnimi viri; poziva k večji usklajenosti med cilji okvirne direktive o vodah in cilji območij Natura 2000; poudarja, da bi baza znanja morala vključevati tudi pojem „ekološkega pretoka“ in upoštevati ekosistemske storitve, ki temeljijo na rabi vode; poudarja, da je treba upoštevati, da so spremembe v vodnem ciklusu odvisne od habitata in da to vpliva na odstotek voda, ki se reciklirajo. vodni ciklus ni povsod enak in obstajajo razlike med vodnim ciklusom v tropih, Sredozemlju ter v srednjih ali visokih geografskih širinah;

18.  poudarja, da so vodni viri in z njimi povezani ekosistemi še zlasti občutljivi za posledice podnebnih sprememb, ki bi lahko povzročile upad količine in kakovosti razpoložljive vode, zlasti pitne, pa tudi čedalje pogostejše in hujše poplave in suše; poziva k politikam prilagajanja podnebnim spremembam in njihovega odpravljanja, ki ustrezno upoštevajo vpliv na vodne vire; poudarja pomen strategij za preprečevanje in odpravljanje tveganj ter odziv nanje pri preprečevanju izjemnih pojavov, povezanih z vodo;

19.  poudarja učinke, ki jih imajo lahko podnebne spremembe na vodne ekosisteme, zaradi česar so potrebni temeljiti in sistematični ukrepi, katerih cilja sta varstvo narave in biotska raznovrstnost in ki zavezujejo k uvedbi preudarnih pravil za gospodarjenje s preoblikovanimi vodnimi masami, zlasti za gospodarjenje z zajezitvenimi jezeri in preoblikovanimi vodnimi sistemi, pri čemer je treba upoštevati pristojnosti držav članic na tem področju;

20.  ugotavlja, da nekatere države ne trpijo zaradi pomanjkanja vode, ampak imajo težave z gospodarjenjem z odvečno vodo kot posledico rednega ali močnega deževja, poplavljanja, rečne erozije in onesnaževanja porečij in obalnih območij, te posledice pa vplivajo na lokalno prebivalstvo, na kar opozarjajo številne prejete peticije; poziva Komisijo, naj glede na povečano nevarnost poplav, ki je bila v zadnjih letih opažena v državah članicah, opravi ustrezno analizo možnosti preprečevanja posledic teh pojavov;

21.  poudarja pomen poziva Komisije državam članicam, naj spodbudijo ponovno vzpostavitev okolju prijaznih kmetijskih dejavnosti na gorskih območjih, da se odpravi hidrološka spodkopanost in spodbudi uravnavanje vodnega toka, na primer s ponovno uvedbo dobrih praks, kot npr. gradnjo jarkov, drenažnih kanalov in nasipov, ki ob močnih padavinah omilijo negativne učinke za doline in v primeru suše zagotovijo uskladiščene zaloge vode, ki jih je poleg tega mogoče uporabiti v boju proti gozdnim požarom;

22.  se zaveda bistvene vloge, ki jo imajo podzemni vodonosniki v vodnem ciklusu in pri številnih ključnih vprašanjih, kot so onesnaževanje vode, sheme za ublažitev učinkov poplav, vdor soli ter pogrezanje in drsenje tal zaradi dolgotrajnega izčrpavanja podzemne vode; poziva Komisijo, naj zadostno poudari pomen trajnostnega upravljanja podzemnih vodonosnikov;

23.  glede na velika tveganja, ki jih pomenita preučevanje in izkoriščanje plina iz skrilavca za površinske in podzemne vode, poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo take dejavnosti vključene v direktivo o presoji vplivov na okolje; poziva Komisijo, naj tudi hitro izda smernice za zbiranje podatkov za dolgoročni monitoring vode, ki jih je treba pridobiti pred kakršnimkoli hidravličnim lomljenjem - za namene preučevanja ali izkoriščanja -, in merila, ki jih je treba uporabljati za oceno učinkov hidravličnega lomljenja v različnih geoloških formacijah, vključno z možnim iztekanjem v podzemne vode;

24.  opozarja, da je varstvo tal bistveno za ohranjanje kakovosti vode; opozarja, da ima degradacija tal primarno lokalne in regionalne vzroke in posledice ter da bi bilo posledično treba upoštevati načelo subsidiarnosti; poziva države članice, naj izpolnijo svoje obveznosti glede zagotavljanja kakovosti tal in poskrbijo za dobro stanje tal ter izrecno poziva tiste države članice, ki nimajo zakonodaje o varstvu tal, naj prevzamejo svojo odgovornost;

25.  poudarja, da bi moralo celostno gospodarjenje z vodnimi viri in načrtovanje rabe zemljišč na ravni povodij upoštevati gospodarske dejavnosti, odvisne od vode, in potrebe vseh uporabnikov po vodi, pa tudi potrebo po celovitem pristopu k reševanju pomanjkanja vode, in zagotoviti trajnost človekovih dejavnosti, ki vplivajo na vodo;

26.  meni, da je komunalna odpadna voda eden od največjih dejavnikov onesnaževanja vodnega okolja, v rekah in na obali, in da uspešno bo izvajanje direktive o čiščenju komunalne odpadne vode pomembno vplivalo na kakovost vode v vseh državah članicah, s tem pa na uspešno izvajanje okvirne direktive o vodah;

27.  opozarja na resne posledice, ki jih lahko ima tako onesnaževanje za zdravje ljudi, kot je razvidno iz peticij, prejetih z Irske (Galway), iz Francije (Bretanija) in drugih držav članic; opozarja na svojo resolucijo z dne 2. februarja 2012 o vprašanjih, na katere so opozorili vlagatelji peticij glede uporabe direktive za ravnanje z odpadki in sorodnih direktiv v državah članicah Evropske unije; v tej resoluciji je opozoril na nevarne ravni onesnaženosti vode, ki so posledica slabo upravljanih ali nezakonitih odlagališč in kamnolomov, ko se s pronicanjem onesnažujejo podtalnica in vodni viri;

28.  opozarja na nekatere negativne dejavnike, na katere so pokazali vlagatelji peticij, vključno z odlagališči odpadkov, nepravilnimi ali nezakonitimi kmetijskimi in industrijskimi praksami, ki zelo vplivajo na okolje in zdravje ljudi ter so vzrok za slabo kakovost vode; zato poziva k bolj ciljno usmerjenim spodbudam za učinkovito gospodarjenje z vodo in – zlasti za revno in podeželsko prebivalstvo – za vzpostavitev cenovno ugodnega dostopa do vode za vse in njeno distribucijo na področjih, kjer je primanjkuje, zlasti če so ta območja oddaljena od velikih mestnih aglomeracij, opremljenih z vodovodno infrastrukturo;

29.  meni, da obremenitev s hranili sodi med tiste dejavnike onesnaženja površinskih vodnih teles, ki vplivajo na biotsko raznovrstnost in zmanjšujejo dragoceno delovanje ekosistemov; ugotavlja, da se lahko zgodi, da bo zaradi obremenitve s hranili neuspešnih kar polovica prizadevanj za dosego dobrega stanja v površinskih vodnih telesih do leta 2015;

30.  poziva Komisijo, naj okrepi boj proti naraščajočemu izpustu v vodo onesnaževal, kot so ostanki antibiotikov in zdravil, pa tudi hormonov iz kontracepcijskih tablet, saj negativno vplivajo na zdravje ljudi in okolje;

Znanje in inovacije

31.  priznava, da je okvir politike Evropske unije omogočil zbiranje manj razdrobljenih podatkov o vodi, pa tudi boljše spremljanje; kljub temu ugotavlja, da obstaja pomanjkanje zanesljivih podatkov o količini vode, na primer v zvezi z njenim pridobivanjem in iztekanjem; opozarja na možnosti boljšega upravljanja podatkov z izboljšanjem statističnih podatkov ter uporabo postaj za zbiranje podatkov, vodnega informacijskega sistema za Evropo in globalnega nadzorovanja okolja in varnosti pri nadzoru stanja vodnih virov ter pritiskov gospodarske dejavnosti nanje; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje razvije nov nabor zanesljivih kazalnikov za izračune porabe vode; poudarja, da bi morala baza znanja vključevati tudi pojem „ekološkega pretoka“ ter upoštevati ekosistemske storitve, ki temeljijo na rabi vode, in povezavo med podnebjem, ozemljem in podzemnimi vodnimi viri, ki jih zagotavlja vodni ciklus;

32.  poudarja, da se je treba osredotočiti na posebne cilje in dejavnosti programa Obzorje 2020 v smislu boljšega, trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri in vodnimi okolji v EU in njenih sosednjih državah; meni, da bi se morala politika EU na področju raziskav odzvati na vedno večje izzive pri gospodarjenju z vodo za doseganje ciljev na področjih kmetijstva, stavb, industrije, gospodinjstev in učinkovite rabe vode; s tem v zvezi opozarja na program BONUS za Baltsko morje, ki je lahko zgled za druge regije;

33.  meni, da je pomembno spodbujati raziskave in inovacije, povezane z vodo, ter da je treba dati zagon razvoju evropskih grozdov na tem področju; poziva Komisijo, države članice in ostale pomembne interesne skupine, naj podprejo evropsko partnerstvo za inovacije v zvezi v vodo kot učinkovit instrument za osredotočanje prizadevanj na vodilne raziskave in inovacije po svetu ter na odpravljanje ovir, ki preprečujejo hiter prenos in vključevanje znanja, najboljših razpoložljivih tehnik in tehnoloških prebojev na trg, ter naj pospešijo razvoj notranjega trga za vodno tehnologijo; izpostavlja pomen eko-inovacij za ohranjanje vodnih virov ter biotske raznovrstnosti in uravnoteženih ekosistemov; poudarja potencial ustvarjanja zelenih delovnih mest, vodne politike, ki temelji na inovacijah in znanju, boljšega gospodarjenja z vodo in učinkovite rabe vode; poziva Komisijo, naj preveri in količinsko opredeli vpliv svojih ukrepov za spodbujanje več raziskav in razvoja na področju vode na zaposlovanje;

Vključevanje ukrepov na področju vode

34.  poudarja potrebo po večji doslednosti in boljšemu vključevanju ciljev, povezanih z vodo, in načrta za učinkovito rabo virov, ki vsebuje ključne cilje za učinkovito rabo vode, v zakonodajo na ravni Evropske unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; poziva, naj se celovita ocena učinkov na vodne vire upošteva pri oblikovanju splošnih politik za gospodarsko upravljanje, kot je EU2020, in skupnih politik EU, kot sta okvirna kmetijska politika in okvirna kohezijska politika, da bi dosegli tematsko osredotočenje razpoložljivih virov financiranja na vprašanja, povezana z vodo, in vprašanje vodnih virov vključili v posamezna področja vseh politik, da bi izboljšali kakovost vode v vseh evropskih regijah;

35.  poudarja, da mora nova finančna strategija EU za kohezijska sredstva bolj kot v preteklosti upoštevati vlaganja v hidrotehnično infrastrukturo;

36.  ugotavlja, da so standardi, ki se uporabljajo za kmete, že visoki in natančno nadzorovani; poziva k okrepitvi izpolnjevanja okoljskih meril v skupni kmetijski politiki na podlagi obstoječih obveznosti;

Voda in gospodarstvo

37.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo izvrševanje načel „onesnaževalec plača“ in „uporabnik plača“ v celoti s pomočjo preglednih in učinkovitih shem za določanje cen, ki se izvajajo v vseh sektorjih, v katerih se porablja voda, in so usmerjene k povračilu stroškov za storitve za rabo vode, vključno z okoljskimi stroški in stroški virov, kot je določeno v okvirni direktivi o vodah; kljub temu poudarja, da je treba pri določanju tarif za porabo vode upoštevati socialna vprašanja in da bi morala biti čista voda za človekove potrebe na voljo po dostopnih cenah; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo in znova preučijo subvencije, ki škodujejo vodi, ter pripravijo in uvedejo dodatne ekonomske instrumente za zmanjšanje okolju škodljivih dejavnosti in spodbujanje bolj trajnostne uporabe vodnih virov; poudarja, da bi določanje cen vode moralo odražati tudi okoljske vplive na čiščenje odpadnih voda; jasno navaja, da gospodarska kriza in omejevanje javnih izdatkov kljub politični volji otežujeta možnosti lokalnih in regionalnih organov za financiranje čistilnih naprav za sivo vodo, in poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno financiranje čistilnih naprav za odpadne vode; poziva Komisijo, naj razvije strategijo za internalizacijo zunanjih stroškov porabe in onesnaževanja vode ter čiščenja odpadne vode;

38.  meni, da imajo sekundarna prebivališča na voljo iste vodne vire kot glavna prebivališča, zato mora biti njihov prispevek k financiranju sistema slednjim vsaj enak;

39.  priporoča državam članicam, naj izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo strukturni skladi, Kohezijski sklad in Sklad za razvoj podeželja, in vlagajo v izboljšanje in obnovo obstoječe infrastrukture in tehnologij za bolj učinkovito rabo vodnih virov;

40.  meni, da je upravljanje povpraševanja ključno za obravnavanje vprašanja pomanjkanja vode, in poziva ,naj se oblikovanje načrtov za upravljanje povpraševanja po vodi in sprejetje ukrepov na strani ponudbe, štejeta kot pomembni merili za izplačilo podpore iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada EU vodnemu sektorju ali dejavnostim, v katerih se porabi veliko vode, in poziva države članice, naj kot pogoj za izdajo dovoljenj za opravljanje gospodarskih dejavnosti, v katerih se porabi veliko vode, kot so množični turizem ali posebne vrste kmetijstva, zahtevajo ocene trajnosti vode;

41.  poziva Komisijo, naj spodbuja podjetja k uporabi opreme, ki porabi manj vode, in sicer prek pomoči za raziskave in razvoj ter nudenja strukturnih skladov na območjih, kjer je na voljo manj vodnih virov;

42.  poziva Komisijo in države članice, naj poiščejo upravna sredstva in finančne vire, da bodo podeželskemu prebivalstvu olajšale dostop do kanalizacijskega omrežja;

43.  poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma sprejmejo konkretne načrte za postopno odpravo vseh okolju škodljivih subvencij do leta 2020 in naj poročajo o napredku prek nacionalnih programov reform;

Voda in družba

44.  poziva Komisijo, države članice in regionalne organe, naj okrepijo medresorski dialog in dialog med gospodarskimi subjekti in državljani o vprašanjih glede vode ter med organi in Odborom za peticije, kadar ta obravnava pomisleke evropskih državljanov v zvezi z vodo, ter spodbudijo celovito in pregledno udeležbo lokalnih skupnosti in interesnih skupin na vseh ravneh razvoja vodne politike; poudarja pomen učinkovitega sistema na več ravneh za spopadanje z vodno problematiko, ki upošteva nujnost celovitega upravljanja z vodnimi viri in spodbuja izmenjavo najboljših praks;

45.  vztraja, da se učinkovita politika gospodarjenja z vodo izvaja čim bliže viru, Komisijo poziva, naj upošteva območja z naravnimi ovirami, kot so gorska območja, otoki in najbolj oddaljene regije;

46.  poziva h krepitvi ozaveščenosti in izobraževanja javnosti glede vprašanj, povezanih z vodo, da bi med potrošniki, zdravstvenim osebjem, oblikovalci politik in nosilci političnih odločitev dosegli boljše razumevanje povezav med vodo, ekosistemi, sanitarno oskrbo, higieno, zdravjem, varno hrano, zanesljivo preskrbo s hrano in preprečevanjem nesreč; poudarja osrednjo vlogo regionalnih in lokalnih organov ter organizacij civilne družbe pri kampanjah za ozaveščanje in organizaciji izobraževalnih dejavnosti; vztraja, da morajo biti ti programi ozaveščanja namenjeni državljanom vseh starosti, da se bo ta javni in bistveni vir uporabljal bolj smotrno in učinkovito.

47.  poudarja, da voda in njeni ekosistemi ne poznajo upravnih meja in da morajo zato vse ukrepe za njeno varstvo in ohranitev vrednosti enotno in usklajeno izvajati pristojni organi, ki imajo po možnosti pooblastila za celotno porečje;

48.  ponovno poudarja, da okvirna direktiva o vodah določa usklajevanje med državami članicami s skupnim porečjem, kjer ima lahko poraba vode čezmejne učinke, in te države članice poziva k redni čezmejni komunikaciji in sodelovanju pri izvajanju okvirne direktive o vodah glede onesnaževanja s prednostnimi, prednostnimi nevarnimi in hranilnimi snovmi;

49.  ugotavlja, da kakovostna voda za kopanje vpliva na turizem, in zahteva splošnejšo uporabo sistema modre zastave na vseh kopaliških območjih v Evropi, kot so reke, jezera in ribniki;

50.  poudarja, da politika trajnostnega turizma vključuje ohranjanje vodnih virov, in poziva k usposabljanju turističnih delavcev o varčevanju in trajnostni rabi vode, zlasti na obalnih območjih in v zdraviliščih;

51.  poudarja pomen uvedbe dobrih vodovodnih sistemov v zgradbe in na javne površine, ki bodo pomagali zmanjšati potrebe po ustekleničeni vodi;

52.  ugotavlja tudi, da se je od leta 1988 od vseh peticij v zvezi z okoljskimi pritožbami, naslovljenih na Odbor za peticije, na kakovost in količino vode v državah članicah nanašalo kar 601 peticij (Španija 166, Združeno kraljestvo 129, Nemčija 97, Italija 60, Francija 55, Grčija 34, Nizozemska 16, Portugalska 16, Irska 12, Poljska 4, Romunija 4, Finska 3, Bolgarija 2, Madžarska 2 in Slovenija 1), ki jih je včasih podpisalo več podpisnikov hkrati (glej peticijo 0784/2007, ki jo je podpisalo 2036 podpisnikov); se zaveda, da te peticije dokazujejo, da je voda za državljane Evropske unije pomemben problem;

53.  ugotavlja, da v skladu z raziskavo Eurobarometra (iz marca 2012) 68 % Evropejcev meni, da so problemi v zvezi s količino in kakovostjo vode hudi, 80 % vprašanih jih meni, da kemično onesnaževanje ogroža vodno okolje, 62 % jih meni, da niso dovolj obveščeni o problemih v zvezi s podtalnico, jezeri, rekami in obalnimi vodami v svojih državah, medtem ko jih 67 % meni, da bi bil najbolj učinkoviti način za reševanje problemov z vodo ozaveščanje o teh problemih, 73 % pa, da bi morala EU predlagati dodatne ukrepe za obravnavanje problemov z vodo v Evropi;

Voda in svet

54.  pozdravlja zgodnje doseganje razvojnih ciljev tisočletja Organizacije združenih narodov glede trajnostnega dostopa do varne pitne vode; poziva Komisijo, države članice in ustrezne organe na vseh ravneh, naj okrepijo svojo zavezo in naj dejavno sodelujejo pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja na področju osnovnih sanitarnih storitev in naj upoštevajo s tem povezane izide konference Rio+20 o trajnostnem razvoju, poleg tega pa naj zagotovijo, da bo dostop do pitne vode in sanitarnih storitev zagotovljen kot temeljna človekova pravica, saj je to pomembno za polno uživanje življenja v skladu s pogoji, ki jih je sprejela generalna skupščina Združenih narodov leta 2010;

55.  pozdravlja dejavno udeležbo Evropske unije na šestem svetovnem forumu o vodi, ki je potekal od 12. do 17. marca 2012 v Marseillu; poziva Evropsko unijo, naj se še naprej zavzema za izboljšanje dostopa svetovnega prebivalstva do vode, zlasti z ozirom na sedmi svetovni forum o vodi, ki bo potekal leta 2015 v Južni Koreji;

56.   poudarja, da ima EU zelo visoko raven strokovnega znanja in izkušenj o vodi, ki ga je treba uporabiti v praksi, da se dosežejo razvojni cilj tisočletja glede osnovne sanitarne infrastrukture in drugi cilji za trajnostni razvoj, povezani z vodo; poziva Komisijo, naj upošteva dobro prakso tretjih držav pri uporabi zbrane deževnice in večkratni ponovni uporabi odpadne vode ter s tem prakso za preprečevanje pomanjkanja vode, zlasti v primeru suše; poziva k poglobitvi sodelovanja na teh področjih s tistimi tretjimi državami, ki na področju rabe vodnih virov veljajo za tehnološko napredne;

57.  meni, da so potrebna večja mednarodna prizadevanja za dosego trajnostne rabe vode s celostnim gospodarjenjem z vodnimi viri in učinkovitejšo rabo virov;

58.  spodbuja lokalne organe in druge pristojne organe, naj delež pristojbin, ki jih v okviru preskrbe z vodo in zagotavljanja sanitarnih storitev zberejo od uporabnikov, namenijo ukrepom decentraliziranega sodelovanja; opozarja, da je načelo plačila enoodstotne solidarnostne dajatve za vodo, ki so ga sprejele nekatere države članice, primer, ki bi ga kazalo spodbujati in izvajati;

59.  v imenu Evropske unije poziva Komisijo in države članice, naj pristopijo h Konvenciji Združenih narodov o mednarodnih vodnih poteh iz leta 1997, naj spodbujajo uveljavitev sprememb Helsinške konvencije o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer iz leta 1992, da bi razširili domet tega instrumenta, ki zaenkrat zajema zgolj države UNECE, ter naj spodbujajo čim širšo ratifikacijo Protokola o zdravju in vodi k helsinški konvenciji iz leta 1992, da bi spodbudili usklajeno in pravično gospodarjenje z vodo v nacionalnih in transnacionalnih porečjih;

o
o   o

60.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 327, 22.12.2000, str. 1. (2) UL L 372, 27.12.2006, str. 19. (3) UL L 348, 24.12.2008, str. 84. (4) UL L 135, 30.5.1991, str. 40. (5) UL L 375, 31.12.1991, str. 1. (6) UL L 288, 6.11.2007, str. 27. (7) UL L 309, 24.11.2009, str. 1. (8) UL L 396, 30.12.2006, str. 1. (9) UL L 309, 24.11.2009, str. 71. (10) UL L 206, 22.7.1992, str. 7. (11) UL L 20, 26.1.2010, str. 7. (12) UL L 167, 27.6.2012, str. 1. (13) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0091. (14) UL C 9 E, 15.1.2010, str. 33. (15) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 115.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2012 o eCall: nova storitev 112 za državljane (2012/2056(INI))

P7_TA(2012)0274 A7-0205/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 8. septembra 2011 o podpori vseevropski storitvi eCall v elektronskih komunikacijskih omrežjih za prenos avtomobilskih klicev v sili prek številke 112 („klici v sili eCall“)(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (direktiva o univerzalnih storitvah)(3),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom „Ocena učinka“, priloženega priporočilu Komisije o podpori vseevropski storitvi eCall v elektronskih komunikacijskih omrežjih za prenos avtomobilskih klicev v sili prek številke 112 („klici v sili eCall“) (SEC(2011)1020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011−2020“ (COM(2010)0389),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Trajnostno naravnana prihodnost prometa: usmeritev k integriranemu, tehnološko naprednemu in uporabnikom prijaznemu prometnemu sistemu“ (COM(2009)0279),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „eCall: čas za uvedbo“ (COM(2009)0434),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Na poti k varnejši, čistejši in učinkovitejši vseevropski mobilnosti: prvo poročilo o pobudi Inteligentni avtomobil“ (COM(2007)0541),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „o pobudi Inteligentni avtomobil – “Ozaveščanje o IKT za pametnejša, varnejša in čistejša vozila'„(COM(2006)0059),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Usmerjanje sistema za klic v sili (eCall) na pravo pot – akcijski načrt (Tretje sporočilo o varnosti vozil (eSafety))“ (COM(2006)0723),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Zagotovitev sistema za klic v sili (eCall) državljanom“ (Drugo sporočilo o varnosti vozil (eSafety)) (COM(2005)0431),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Informacijske in komunikacijske tehnologije za varna in inteligentna vozila“ (COM(2003)0542),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropski akcijski program za varnost v cestnem prometu – razpolovitev števila žrtev prometnih nesreč v Evropski uniji do leta 2010: deljena odgovornost (COM(2003)0311),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta o varstvu podatkov in posledicah za zasebnost v okviru pobude eCall (Delovna skupina iz člena 29 – 1609/06/EN, WP 125),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter Evropski strategiji o invalidnosti 2010-2020(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o varnosti v cestnem prometu v Evropi v obdobju 2011–2020(5),

–  ob upoštevanju svoje izjave z dne 17. novembra 2011 o potrebi po dostopnih storitvah v sili na številki 112(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o trajnostno naravnani prihodnosti prometa(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o univerzalni storitvi in številki za klic v sili 112(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. aprila 2009 o akcijskem načrtu za inteligentne prometne sisteme(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2008(10) o prvem poročilu o pobudi inteligentni avtomobil,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. januarja 2007 o Evropskem akcijskem programu za varnost v cestnem prometu – vmesni pregled(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2006 o varnosti v cestnem prometu: približati „eCall“ državljanom(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2005 o „Evropskem akcijskem programu za varnost v cestnem prometu: razpolovitev števila žrtev prometnih nesreč v Evropski uniji do leta 2010: deljena odgovornost“(13),

–  ob upoštevanju Svetovnega poročila o preprečevanju poškodb v cestnem prometu, ki sta ga leta 2004 skupaj objavila Svetovna banka in Svetovna zdravstvena organizacija,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za promet in turizem v skladu s členom 51 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za promet in turizem (A7-0205/2012),

A.  ker se bo glede na napovedi Svetovne banke in Svetovne zdravstvene organizacije število žrtev prometnih nesreč v vseh delih sveta povečalo (do leta 2020 se bo kot najpogostejši vzrok smrti z devetega mesta pomaknil na tretje) in ker višje mesto na lestvici smrtnosti v starostni skupini 5-14 let pomeni tudi hud udarec za starše in družbo;

B.  ker glede na podatke za leto 2004 v Evropski uniji vsako leto v nesrečah umre več kot 40 000 ljudi, 150 000 pa postane trajno invalidnih;

C.  ker je avtomobilski sistem eCall namenjen temu, da se v primeru hude nesreče zagotovi samodejno obveščanje služb za ukrepanje ob nesrečah ter s hitrejšim prihodom usposobljene in ustrezno opremljene pomoči zmanjša število smrtnih žrtev in resnost poškodb v cestnem prometu (načelo „zlatega pravila prve ure“);

D.  ker se storitev klica v sili eCall sproži samodejno z aktivacijo senzorjev v avtomobilu, ki potem, ko se aktivirajo, vzpostavijo govorno in podatkovno povezavo neposredno s centrom za obveščanje;

E.  ker se glede na uradne statistične podatke o sistemu eCall predvideva, da bo uvedba sistema v vse avtomobile v državah članicah EU letno rešila 2500 življenj, hkrati pa zmanjšala resnost poškodb za 10–15 %;

F.  ker storitev eCall prinaša koristi uporabnikom cest, ki potujejo znotraj države in v tujino in v primeru nesreče morda ne poznajo cest in svoje natančne lokacije;

G.  ker sistem eCall po zaslugi digitalnih podatkov, ki jih vsebuje sporočilo v formatu z minimalnim sklopom podatkov (MSD), omogoča klice v sili brez jezikovnih ovir, kar bo po vsej verjetnosti zmanjšalo nesporazume in stres ter pomagalo odpraviti jezikovne ovire med potniki v vozilu in operaterjem centra za obveščanje, kar je pomembno v evropskem večjezikovnem okolju;

H.  ker je uvedba vseevropske storitve eCall v vsa vozila in vseh državah od leta 2002 za Unijo glavna prednostna naloga na področju varnosti v cestnem prometu, vključena pa je tudi v akcijski program za varnost v cestnem prometu 2011–2020 kot sredstvo, ki bo izboljšalo varnost na cesti in prispevalo k cilju zmanjšanja števila smrtnih žrtev in poškodb v cestnem prometu v Evropi;

I.  ker Direktiva 2010/40/EU med prednostne ukrepe vključuje „usklajeno zagotavljanje medobratovalne vseevropske storitve eCall“ in Komisiji nalaga, da do konca leta 2012 sprejme skupne specifikacije za nadgradnjo centrov za obveščanje;

J.  ker so države članice še naprej odgovorne za obliko organiziranosti centrov za obveščanje, ki sprejemajo klice v sili, ki so lahko javne ali zasebne organizacije in delujejo z javnimi pooblastili;

K.  ker je do danes memorandum o soglasju za izvedbo interoperabilnega avtomobilskega sistema eCall v Evropi podpisalo 22 držav članic, 5 pridruženih držav in več kot 100 organizacij; ker sta še dve državi članici izrazili svojo podporo obvezni uvedbi sistema eCall;

L.  ker je Parlament ob številnih priložnostih izrazil podporo uvedbi sistema eCall, vključno s podporo njegovi obvezni uveljavitvi, kar je pobuda, ki bo med državljani ustvarila večji občutek varnosti, kadar potujejo;

M.  ker prostovoljna uvedba v EU, ki je politika Komisije od leta 2003, doslej ni prinesel bistvenega napredka;

N.  ker je Komisija v svojem sporočilu z naslovom „eCall: čas za uvedbo“ iz leta 2009 navedla, da bo predlagala regulativne ukrepe, če do konca leta 2009 ne bo dosežen bistven napredek glede dostopnosti naprav eCall v vozilih in potrebnih naložb v infrastrukturo centrov za obveščanje;

O.  ker je glede na rezultate javnega posvetovanja v zvezi z uvedbo sistema eCall, ki ga je izvedla Komisija v letu 2010, več kot 80 % vprašanih odgovorilo, da je sistem eCall koristen in da bi ga radi imeli v svojem vozilu;

P.  ker so motoristi med tistimi uporabniki, ki imajo lahko največ težav z obveščanjem služb za ukrepanje ob nesrečah, če so udeleženi v prometni nesreči;

Q.  ker se kmetijska in industrijska vozila, predvsem kmetijski traktorji, po navadi gibljejo na odročnih in samotnih območjih in zato v nesreči pogosto ne morejo obvestiti služb za ukrepanje ob nesrečah;

R.  ker zasebne storitve avtomobilskega klica v sili danes sicer obstajajo in se v Evropi vse bolj uporabljajo, vendar nobena od njih ne pokriva celotnega območja EU, uporabljajo pa se v manj kot 0,4 % vozil na trgu, in so bile nekatere uvedene storitve zaradi tržnih neuspehov ukinjene, pri čemer so uporabniki ostali brez storitve avtomobilskega klica v sili med življenjsko dobo vozila;

S.  ker je tehnologija pripravljena in so bili sprejeti skupni vseevropski standardi, ki so jih v okviru pilotnih projektov med industrijo in javnimi organi izboljšali in testirali;

T.  ker je Komisija leta 2011 javno oznanila, da bo v prvem četrtletju leta 2012 predložila novo uredbo, s katero bo sistem eCall vključen v regulativni okvir za homologacijo motornih vozil kot dodatna zahteva;

1.  pozdravlja priporočilo Komisije z dne 8. septembra 2011 ter poziva države članice in operaterje mobilnih omrežij, naj zahtevane ukrepe in posodobitve izvedejo najkasneje do konca leta 2014; vendar obžaluje, da se je le 18 držav članic odzvalo pravočasno; poziva ostale države članice, da se čim prej odzovejo;

2.  obžaluje zamude in pomanjkljiv napredek pri dosedanjem prostovoljnem uvajanju sistema eCall ter dejstvo, da tri države članice niso podpisale memoranduma o soglasju za eCall oziroma izkazale podpore uvedbi sistema eCall; zato poziva države članice, ki tega še niso storile, da podpišejo memorandum o razvoju vseevropske medobratovalne storitve eCall v Evropi in poziva vse udeležene strani, naj pri vzpostavitvi storitve delujejo sočasno;

3.  poudarja, da so v delovanju evropske številke za klic v sili, na kateri bo temeljil sistem eCall, še velike vrzeli; poziva države članice k takojšnji odpravi teh vrzeli in Komisijo, da glede tega poostri nadzor;

4.  meni, da bi eCall moral biti javni vseevropski sistem za klic v sili, ki je vgrajen v vozilo ter deluje na osnovi številke 112 in skupnih vseevropskih standardov za zagotovitev tehnološko nevtralnost, da se zagotovi zanesljiva, kakovostna, cenovno dostopna in uporabniku prijazna storitev, ki lahko brezhibno in interoperabilno deluje po vsej Evropi in v vseh avtomobilih ne glede na znamko, državo ali trenutno lokacijo vozila, s čimer bi se v največji možni meri povečale njegove koristi za vse voznike, vključno z invalidnimi osebami s posebnimi potrebami;

5.  poudarja pozitivne učinke sistema eCall, in sicer ne le z vidika izboljšanja ravnanja ob nezgodah in zmanjšanja zastojev zaradi nesreč in preprečevanja naknadnih nesreč, temveč zlasti z vidika hitrejšega prihoda služb za pomoč v sili na kraj nesreče, s čimer se zmanjša število žrtev in resnost poškodb zaradi nesreč v cestnem prometu in tako izboljša zaupanja Evropejcev, ko potujejo v drugih državah članicah;

6.  meni, da če bo uvedba sistema eCall prepuščena tržnim silam, bodo od sistema eCall imeli korist le ljudje, ki si lahko privoščijo luksuzne avtomobile, medtem ko bi obvezna uvedba sistema, ki bi bil vgrajen v vsa vozila, pomenila nižje stroške in vsesplošno uvedbo po vsej EU;

7.  opozarja, da ocena učinka, ki jo je pripravila Komisija, kaže, da je sprejetje regulativnih ukrepov z namenom obvezne uvedbe sistema eCall trenutno edina možnost, da se dosežejo vsi pozitivni učinki;

8.  poziva Komisijo, naj predloži predlog v okviru Direktive 2007/46/ES, da se do leta 2015 zagotovi obvezna uvedba javnega sistema eCall, temelječega na številki 112, v vseh novih homologiranih avtomobilih in v vseh državah članicah;

9.  meni, da bi morala biti storitev eCall brezplačna in obvezna ter da bi morala biti vgrajena v vsa nova vozila;

10.  meni, da mora biti storitev eCall preprosta, cenovno dostopna, delujoča in dostopna vsakomur v vsej Evropski uniji, ne glede na vozilo in njegovo lokacijo;

11.  nasprotuje zamisli, da bi se avtomobilski sistem eCall uvajal postopoma v daljšem časovnem obdobju;

12.  poziva Komisijo, naj predlaga druge potrebne regulativne ukrepe, da bi se izognili dodatnim zamudam, ki bi imele za posledico žrtve, ki bi jih lahko preprečili;

13.  meni, da čeprav je analiza stroškov in korist (CBA) lahko pomembna za pripravo podatkov, na podlagi katerih se sprejemajo zahtevne odločitve v zvezi z investicijami in tehnologijo, pa je lahko dvomljive vrednosti, kadar pomemben del analize vključuje oceno vrednosti človeškega življenja;

14.  poziva Komisijo, naj pri presojanju vpliva uvedbe sistema eCall v EU ne upošteva le stroškov naložbe in delovanja, temveč tudi družbene koristi, ki bodo izhajale iz uvedbe sistema eCall;

15.  poziva Komisijo, naj določi jasna pravila glede odgovornosti zainteresiranih strani, vključenih v sistem eCall;

16.  poziva Komisijo, naj oceni možnost lažnih preplahov, ki bi jih lahko sprožili sistemi eCall, njihov vpliv na vsakodnevno delo služb za ukrepanje ob nesrečah, potrebo po ločevanju med hudimi in manj hudimi nesrečami ter med signali v sili in drugimi informacijami, ki bi jih v začetku prenašali službam za ukrepanje v nesrečah, da bi tako zagotovili njihovo učinkovito delovanje; poziva Komisijo, naj po potrebi predlaga konkretne rešitve za te težave;

17.  pozdravlja ustanovitev evropske platforme za izvajanje storitve eCall ter poziva zainteresirane strani in predstavnike držav članic k sodelovanju, da bi zagotovili usklajeno uvedbo sistema eCall;

18.  poziva Komisijo, naj preuči, ali bi sistem eCall v bližnji prihodnosti razširili tudi na druga vozila, kot so težka tovorna vozila, avtobusi in dvokolesna motorna vozila, ter naj tudi preuči, ali bi sistem razširili še na kmetijske traktorje in industrijska vozila.

19.  meni, da je treba pri obstoječih vozilih dovoliti uporabo naknadno vgrajenih naprav za storitev eCall;

Centri za obveščanje (PSAPs - Public Safety Answering Points): vidiki ukrepanja ob nesrečah

20.  ugotavlja, da je za enotno raven zaščite vseh državljanov po celotni Evropski uniji bistveno zagotoviti, da so vsi centri za obveščanje v vseh državah članicah opremljeni v skladu z visokimi standardi, zato poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo, ki bo od držav članic zahtevala, da na način, ki najbolj ustreza njihovim nacionalnim strukturam in ki bo vsem omogočal dostop do te storitve, posodobijo infrastrukturo svojih služb za ukrepanje ob nesrečah in operaterjem zagotovijo primerno usposabljanje, da bodo do leta 2015 lahko sprejemale klice v sili eCall;

21.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2012 v okviru direktive o ITS sprejme skupne specifikacije za centre za obveščanje in naj predlaga direktivo o izvajanju sistema eCall;

22.  ceni pripravljenost operaterjev mobilnih omrežij, da obravnavajo klice iz sistema eCall kot vseh druge klice na številko 112, in predlaga, da bi tako operaterji kot države članice letno poročali Komisiji o napredku in težavah, na katere so naleteli, predvsem v zvezi z indikatorjem eCall;

23.  pozdravlja dejstvo, da vzpostavitev govorne povezave med potniki v vozilu in operaterjem centra za obveščanje v primeru klica v sili zaradi vzajemne komunikacije zmanjšuje tveganje za neprimeren odziv in nepotrebne intervencije služb za ukrepanje v nesrečah, na primer v primerih lažjih nesreč;

24.  poudarja, da je vse večja potreba po skupnem protokolu prenosa podatkov za posredovanje takšnih informacij centrom za obveščanje in službam za ukrepanje ob nesrečah, da bi se izognili tveganju zamenjave ali napačnega razumevanja posredovanih podatkov; poudarja, da mora biti posredovanje informacij centrom za obveščanje prek operaterjev mobilnega omrežja vzpostavljeno pregledno in brez diskriminacije;

25.  ponavlja, da lahko elektronski podatki v centrih za obveščanje pomenijo dodatne prednosti, kot je boljše vodenje reševalcev, da bodo ustrezno obveščeni o novih nevarnostih, s katerimi se bodo morda soočili zaradi razvoja električnih avtomobilov in drugih novih pogonskih sistemov;

26.  meni, da je za izboljšanje ravnanja ob nesrečah treba spodbujati povezave med centri za obveščanje in upravljavci cest v skladu s priporočili evropske platforme za izvajanje storitve eCall;

27.  podpira intenzivno delo v okviru projekta HeERO (evropski poskusni projekt za usklajen sistem eCall), ki se osredotoča na poskusno čezmejno avtentifikacijo sistema eCall; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo sodelovanje med nacionalnimi centri za obveščanje in službami za ukrepanje ob nesrečah, zlasti na obmejnih točkah v Evropi, in spodbujajo skupno usposabljanje in izmenjavo dobrih praks ter tako pomagajo izboljšati učinkovitost celotne oskrbovalne verige služb za ukrepanje ob nesrečah;

28.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo sistem eCall in povezave s centri za obveščanje združljivi tudi s sistemi, ki so povezani z infrastrukturo in z inteligentnimi vgrajenimi sistemi (na primer inteligentnimi varnostnimi pregradami, ki opozarjajo na možnost nesreč, inteligentnimi hitrostnimi sistemi itd.);

Zasebne storitve za klic v sili

29.  meni, da je sočasen obstoj javne vseevropske storitve eCall in zasebnih storitev za ukrepanje ob nesrečah možen, pod pogojem, da tako javne kot zasebne storitve izpolnjujejo vse zahteve glede zmogljivosti in so vozila ne glede na to, ali se kupec vozila odloči za zasebno rešitev ali ne, opremljena z javno storitvijo eCall, da se zagotovi neprekinjena dostopnost storitve v vseh državah članicah skozi celotno življenjsko dobo vozila;

30.  poudarja, da mora biti sistem eCall prijazen do uporabnika in da bi bilo treba uporabnikom zagotoviti stvaren pregled nad sistemom ter celovite, zanesljive in verodostojne informacije o dodatnih funkcijah ali storitvah, ki so povezane s ponujenimi zasebnimi avtomobilskimi aplikacijami za klic v sili in o ravni storitve, ki jo lahko pričakujejo z nakupom takšnih aplikacij in povezanih stroških;

31.  zahteva, da je uporabnikom, ki se naročijo na zasebno storitev klica v sili in te storitve ne želijo uporabiti ali potujejo v državo, kjer ta storitev ni na voljo, samodejno na voljo javna storitev eCall, ki je povezana s številko 112;

32.  meni, da imajo zasebni ponudniki storitev eCall tudi možnost kadar koli prestopiti k vseevropski storitvi eCall, hkrati pa še vedno lahko ponujajo druge storitve;

33.  vabi podjetja iz EU k udeležbi pri oblikovanju potrebnih aplikacij za sistem eCall, služb in infrastrukture, z namenom, da se spodbudi inovacije po vsej EU;

Varstvo podatkov

34.  poudarja, da javni sistem eCall pod nobenim pogojem ne sme omogočiti sledljivost vozila, torej mora do sprožitve klica v sili ostati v spečem stanju, v skladu s priporočili delovne skupine za varstvo podatkov iz člena 29; poudarja, da je prednostni cilj storitve eCall izboljšanje ravnanja ob nezgodah in da se podatki, ki jih pošlje sistem eCall, ne smejo uporabiti za spremljanje in preučevanje gibanja osebe ali določanja njene lokacije, razen v primeru, ko je bila ta oseba udeležena v nesreči;

35.  poudarja, da je za obdelavo osebnih podatkov v zvezi s sistemom eCall, ne le s strani operaterjev mobilnih omrežij, ampak tudi s strani drugih deležnikov, kot so proizvajalci vozil, centri za obveščanje in službe za ukrepanje ob nesrečah, treba vključiti ustrezna pregledna pravila, da bi zagotovili spoštovanje načel varovanja zasebnosti in varstva osebnih podatkov v skladu z evropsko Direktivo 95/46/ES in 2002/58/ES in nacionalno zakonodajo; poudarja, da bi vsaka prihodnja zakonodaja morala na podlagi Direktive 95/46/ES pojasniti odgovornosti različnih akterjev, ki sodelujejo v sistemu eCall, pa tudi načine zagotavljanja informacij posameznikom, na katere se osebni podatki nanašajo, ter omogočanja uveljavljanja njihovih pravic;

36.  poudarja, da morajo zasebne storitve eCall spoštovati načela zasebnosti in varstva podatkov, pri čemer bi bilo zlasti treba poskrbeti za informirano soglasje in možnost odpovedi storitve v skladu s priporočili delovne skupine iz člena 29; poudarja, da mora prostovoljno soglasje uporabnika temeljiti na popolnih informacijah o količini zbranih podatkov in o namenu, s katerim so bili zbrani, in da bi morali imeti uporabniki možnost, da kadar koli umaknejo svoje soglasje;

37.  poudarja, da se mora lastnik ali najemnik vozila kot obveščen uporabnik odločiti, kdo bo imel dostop do podatkov, ko gre za zasebne storitve eCall, na katere je vozilo prijavljeno;

Druga s tem povezana področja

38.  poudarja, da sistem eCall uporablja tehnične komponente (satelitski sistem za določanje položaja, zmogljivosti za obdelovanje podatkov in komunikacijske zmogljivosti), ki bi lahko bili podlaga tudi za mnoge druge aplikacije in storitve v vozilu;

39.  meni, da bi morala biti storitev eCall v vozilu dostopna brezplačno, da se uporabnikom zagotovi prosta izbira, in brez diskriminacije do vseh zainteresiranih strani, kot so ponudniki proizvodov in storitev poprodajnega trga, dobavitelji opreme, servisne delavnice in neodvisni ponudniki storitev, pomoč na cesti in podobne storitve; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo sistem eCall temeljil na interoperabilni platformi z odprtim dostopom za možne prihodnje aplikacije in storitve v vozilu, da se spodbudijo inovacije in poveča konkurenčnost evropske panoge informacijske tehnologije na svetovnih trgih; poudarja, da vse te aplikacije in storitve ostajajo neobvezne.

40.  meni, da bi morala prosta izbira za uporabnike in odprt dostop za ponudnike storitev postati del meril za zasnovo avtomobilske platforme proizvajalcev originalne opreme in da bi morali biti vmesniki v vozilu standardizirani, da bi omogočali pošteno konkurenco in spodbujali inovacije na evropskem trgu telematike;

41.  poudarja, da bodo vse dodatne storitve, ki naj bi se uporabljale v vozilu, zlasti med vožnjo, morale ustrezati jasnim standardom o varnosti, zaščiti, varstvu podatkov in varovanju zasebnosti, skladnost s temi standardi pa je treba izmeriti in nadzorovati;

42.  poudarja, da lahko Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS) in program Galileo pomembno prispevata k upravljanju cestnega prometa in nujnim intervencijam, ter da je za to potrebna kampanja obveščanja za spodbujanje širše uporabe možnosti, ki jih ta sistem ponuja v zvezi z aplikacijo eCall;

43.  meni, da bi morale države članice imeti možnost, da za centre za obveščanje vzpostavijo sisteme filtriranja eCall, ki bi omogočili hitro identifikacij nujnih klicev in s tem preprečili preobremenitev centrov za obveščanje in hkrati povečali učinkovitost služb za ukrepanje ob nesrečah; meni, da bi morala Komisija podpreti ta prizadevanja;

44.  poziva države članice, naj v sodelovanju s Komisijo pripravijo in začnejo izvajati nacionalne poskusne programe za izvedbo samodejnega avtomobilskega sistema za ukrepanje ob nesrečah (eCall), z namenom da se ugotovijo morebitne težave in pripravijo pogoji za obvezno izvedbo sistema v vseh državah članicah v letu 2015;

45.  zahteva, da se v vsa vozila namesti standardni eCall vmesnik, tako imenovani „gumb za eCall“, ki bi ga brez težav prepoznali tudi invalidi, da bi se izognili nesporazumom in morebitni zlorabi sistema; poziva Komisijo in evropske organizacije za standardizacijo, naj za takšen ročni sprožilni mehanizem predlagajo usklajen standard;

46.  poziva Komisijo, naj oceni morebitni učinek sistema eCall na izdatke sistemov javnega zdravstva; glede na to poziva države članice, da se dogovorijo o usklajeni definiciji hudih poškodb;

47.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoje dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem obširnih praktičnih informacij s pomočjo oblikovanja ciljno usmerjene in daljnosežne komunikacijske strategije ter z izvajanjem kampanj osveščanja o sistemu eCall in njegovih koristih za evropske državljane ter njegovi uporabi in funkcijah, da bi tako povečali razumevanje javnosti in povpraševanje po tovrstnih storitvah v sili in zmanjšali tveganje napačne uporabe in nerazumevanja teh storitev;

48.  priporoča, da Komisija poskrbi, da bo storitev eCall interoperabilna z drugimi podobnimi storitvami za klic v sili v vozilu, ki jih spodbujajo v sosednjih regijah, kot je na primer storitev ERA-GLONASS;

o
o   o

49.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 303, 22.11.2011, str. 46. (2) UL L 207, 6.8.2010, str. 1. (3) UL L 108, 24.4.2002, str. 51. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0453. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0408. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0519. (7) UL C 351 E, 2.12.2011, str. 13. (8) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0306. (9) UL C 184 E, 8.7.2010, str. 50. (10) UL C 286 E, 27.11.2009, str. 45. (11) UL C 244 E, 18.10.2007, str. 220. (12) UL C 296 E, 6.12.2006, str. 268. (13) UL C 227 E, 21.9.2006, str. 609.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2012 o privlačnosti za naložbe v Evropo (2011/2288(INI))

P7_TA(2012)0275 A7-0190/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 3, 4, 49, 50, 119, 219 in 282 Pogodbe,

–  ob upoštevanju predloga direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2011)0121),

–  ob upoštevanju deklaracije OECD o mednarodnih investicijah in večnacionalnih družbah ter smernic za večnacionalne družbe (posodobitev z dne 25. maja 2011),

–  ob upoštevanju poročila Maria Montija z naslovom „Nova strategija za enotni trg“, ki je bilo objavljeno 9. maja 2010,

–  ob upoštevanju poročila konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) o naložbah po svetu iz leta 2011,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Za dosego celovite evropske mednarodne naložbene politike“ (COM(2010)0343),

–  ob upoštevanju delovnega programa Komisije za leto 2012 (COM(2011)0777),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta s 3133. seje o Forumu o enotnem trgu,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij(4),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1311/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 glede nekaterih določb o finančnem upravljanju za nekatere države članice, ki imajo ali jim grozijo resne težave v zvezi s svojo finančno stabilnostjo(6),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic(7),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih skladih tveganega kapitala (COM(2011)0860),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih družb ter spremembi Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu (COM(2011)0453),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Letni pregled rasti 2012“ (COM(2011)0815),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – Skupaj za novo rast“ (COM(2011)0206),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP“ (COM(2011)0870),

–  ob upoštevanju Poročila Komisije za Evropski svet o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe v letu 2011 (COM(2011)0114),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2011 o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe(8),

–  ob upoštevanju predloga za direktivo Sveta o skupnem sistemu davka na finančne transakcije in spremembi Direktive 2008/7/ES (CΟΜ (2011)0594),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije o izvedljivosti uvedbe stabilnostnih obveznic (COM(2011)0818),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (COM(2011)0500, del I in II),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o učinkih začasnih pravil o državni pomoči, ki so bila sprejeta v okviru finančne in gospodarske krize (SEC(2011)1126),

–  ob upoštevanju poročila generalnega direktorata Komisije za gospodarske in finančne zadeve z naslovom „Razvoj trga dela v Evropi 2011“,

–  ob upoštevanju poročil OECD-STO-UNCTAD o trgovinskih in naložbenih ukrepih G20 (od sredine oktobra 2010 do aprila 2011),

–  ob upoštevanju raziskave Evropske centralne banke o posojilih med bankami euroobmočja za januar 2012,

–  ob upoštevanju makroekonomskih napovedi Evropske centralne banke za evroobmočje (december 2011),

–  ob upoštevanju poročila Evropske centralne banke o finančnem povezovanju v Evropi iz maja 2011,

–  ob upoštevanju publikacije okvira naložbene politike Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD),

–  ob upoštevanju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020) (COM(2011)0834),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 19. aprila 2012 o predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)(9),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom „Business Dynamics: Start-ups, Business Transfers and Bankrupcy“ (Dinamika podjetij: ustanavljanje novih podjetij, prenos podjetij in stečaj) (januar 2011),

–  ob upoštevanju poročila Svetovne banke z naslovom „Doing Business 2012: Doing Business in a More Transparent World“ (Poslovanje leta 2012: poslovanje v preglednejšem svetu),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Erasmus za vse: Program EU za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport“ (COM(2011)0787,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom „Interim evaluation of the Erasmus for Young Entrepreneurs Pilot project / Preparatory action (2011)“ (Vmesna ocena pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa Erasmus za mlade podjetnike),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih (COM(2011)0896),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za regionalni razvoj (A7-0190/2012),

A.  ker je gospodarska, finančna in fiskalna kriza v EU znatno poglobila gospodarske in socialne razlike med državami članicami in regijami, kar je povzročilo neenakomerno porazdelitev notranjih in zunanjih naložb po Evropski uniji;

B.  ker je v monetarni, fiskalni in trgovinski politiki treba vzpostaviti skladen okvir stabilnosti, da se olajša tok neposrednih naložb v vseh državah članicah in regijah EU ter s tem prispeva k odpravi makroekonomskih neravnovesij v EU;

C.  ker so na neformalnem srečanju članov Evropskega sveta 23. maja 2012 opozorili, da je treba uporabiti politike EU za dosledno spodbujanje rasti, okrepiti prizadevanja za financiranje gospodarstva z naložbami in pospešiti odpiranje delovnih mest,

D.  ker se glede na zadnjo vmesno napoved Komisije EU spopada s šibko rastjo, pričakovane stopnje rasti po celi Uniji pa se bodo znatno razlikovale zaradi stalne negotovosti ter pomanjkanja zaupanja potrošnikov in trga;

E.  ker bi Unija za reševanje fiskalne krize ter okrepitev rasti in zaposlovanja morala bolje izkoristiti svoje prednosti, kot so visok standard porabe, izobraževanja in kakovosti življenja, raziskovalna in inovacijska zmogljivost, visoka delovna učinkovitost in produktivnost ter prijazno in spodbudno poslovno okolje;

F.  ker financiranje javnega dolga držav članic odžira sredstva za naložbe, rast in zaposlovanje, beg kapitala iz nekaterih držav članic v nekatere druge države članice in v nekatere tretje države pa lahko prispeva k slabšanju stanja plačilne bilance EU;

G.  ker so nedavna dogajanja močno prizadela bančna posojila, ki so v evroobmočju najpomembnejši vir financiranja, saj je njihov delež večji od skupnega deleža lastniškega financiranja in financiranja z obveznicami, medtem ko v ZDA in ostalih svetovnih regijah bančna posojila v celotnem financiranju predstavljajo manjši delež;

H.  ker lahko možnosti za rast, ki jih ponujajo sektorji, kot so zelene tehnologije, zdravje in varstvo ter izobraževanje in socialno gospodarstvo, s povečevanjem obojestranskega povpraševanja spodbudijo in pritegnejo naložbe ter jih s tem okrepijo;

I.  ker je treba spremljati in pregledovati učinek in izvajanje finančne uredbe EU, da se zagotovi, da ne ustvarja nepotrebnih upravnih bremen in ne preprečuje tujih neposrednih naložb v EU;

J.  ker je iz zadnjega poročila konference ZN o trgovini in razvoju (UNCTAD) razvidno, da je sposobnost EU, da privabi neposredne tuje naložbe, še vedno velika;

K.  ker notranje naložbe v Uniji prek izboljšav v trajnostni infrastrukturi za poslovanje, izobraževanje, raziskave in razvoj lahko znatno razširijo trge za neposredne tuje naložbe;

L.  ker so naložbe sestavljene iz dveh stebrov, to so javne in zasebne naložbe, zasebne naložbe pa so sestavljene iz domačih in tujih naložb;

M.  ker so za boj proti preveliki odvisnosti od uvoza nafte, plina in drugih neobnovljivih virov potrebne večje naložbe v obnovljive vire energije ter v učinkovito rabo energije in virov;

N.  ker evropski državni dolg in tveganja prenašanja dolga v prihodnost, pa tudi pomanjkljivosti notranjega trga in ovire za njegovo dokončno vzpostavitev in za trgovino, ki vključujejo netarifne ovire in omejitve glede podatkov, lahko omejijo sposobnost regije EU, da privabi tako evropske kot mednarodne vlagatelje;

O.  ker so na področju konkurenčnosti in podjetništva glavni izzivi, s katerimi se še vedno soočajo podjetja v Uniji, težave pri dostopu do financ za MSP, šibek podjetniški duh – za samozaposlitev bi se odločilo samo 45 % evropskih državljanov v primerjavi z na primer 55 % državljanov Združenih držav Amerike; poslovno okolje, ki ne spodbuja zagonov in rasti, za kar je značilna vztrajna razdrobljenost predpisov in preveč birokracije; omejena zmogljivost MSP za prilagajanje energetsko učinkovitemu in z viri gospodarnemu gospodarstvu ter za širjenje na trge zunaj njihove domovine, tako znotraj enotnega trga kot zunaj njega;

P.  ker države članice EU v skladu z zadnjim indeksom enostavnosti poslovanja Svetovne banke predstavljajo le 40 % (članice evroobmočja pa le 26 %) najboljših 35 držav z vidika podjetništva na svetovni ravni;

Q.  ker se, kot je razvidno iz poročila Komisije o mehanizmu opozarjanja (COM(2012)0068), zaradi omejitev nacionalnih proračunov in visokih stopenj brezposelnosti kaže potreba po uvedbi učinkovitih strukturnih reform, zlasti kar zadeva stanja tekočih računov, deleže na izvoznih trgih ter zasebni in javni dolg, da bi se izboljšalo poslovno okolje, ob hkratnem zmanjšanju birokracije in povečanju dodane vrednosti strukturnih skladov in dejavnosti Evropske investicijske banke, vključno v državah, ki imajo koristi od evropske sosedske politike;

R.  ker so natančno usmerjene socialne naložbe ključnega pomena za zagotovitev dolgoročne visoke stopnje zaposlenosti, stabilizacijo gospodarstva, povečanje človeškega kapitala in večjo konkurenčnost Evropske unije;

S.  ker so gibanja neposrednih tujih naložb eden ključnih kazalnikov, ki jih Komisija uporablja v preglednici za nadzor makroekonomskih neravnotežij;

T.  ker je iz študij, ki sta jih izvedla Program ZN za okolje in Mednarodna organizacija dela, razvidno, da so naložbe v oblikovanje človeškega kapitala ključnega pomena za pritegnitev naložb v zelene gospodarske sektorje in izkoriščanje njihovega visokega potenciala rasti;

U.  ker ima tok neposrednih tujih naložb v EU, zlasti, če se ga usmerja na takšen način, da zmanjšuje razlike med državami članicami, pozitivne učinke na realno gospodarstvo in plačilno bilanco ter na konkurenčnost, zaposlovanje in socialno kohezijo, deluje pa tudi kot pozitivna spodbuda za tehnološki razvoj, inovacije, znanja in spretnosti ter mobilnost delovne sile;

V.  ker bo opredelitev letnih nacionalnih vmesnih ciljev na področjih, ki prispevajo k privlačnemu in konkurenčnemu okolju za mednarodne vlagatelje, v skladu s parametri OECD, pomagala izpostaviti nacionalne prednosti in slabosti, pa tudi priložnosti za usmerjene ukrepe;

W.  ker cilj vzdrževanja stopnje inflacije tik pod 2 % v evroobmočju, ki sta ga zastavila evroobmočje in ECB, prispeva k vzpostavitvi stabilnega okvira, ki ustvarja ugodne pogoje za privabljanje naložb;

X.  ker je razvoj evropskih trgov obveznic v veliki meri odvisen od širitve naložbene osnove;

Y.  ker Komisija v svojem predlogu o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) usklajevanja ni razširila na davčne stopnje za pravne osebe, ki naj bi še naprej ostale v pristojnosti držav članic, in ker so potrebni nadaljnji ukrepi, da bo davčni sistem v Uniji preglednejši in enostavnejši za tuje vlagatelje, hkrati pa da bodo davčni sistemi po vsej Evropi usklajeni;

Z.  ker se v svetu vse bolj uveljavlja trgovinski protekcionizem, zato bi morala EU, ki je na področju vhodnih naložb vodilna na trgu, hkrati z zavarovanjem svoje konkurenčne prednosti nadaljevati pogajanja za sporazume o prosti trgovini, ki bi spodbujali odprto in pošteno trgovino ter mednarodne standarde na področju socialne in okoljske zaščite;

AA.  ker so v Evropski uniji še vedno prisotne velike ovire za zagotavljanje čezmejnih storitev, ki preprečujejo delovanje prostega trga;

AB.  ker je v skladu s Pogodbama EU skupna trgovinska politika, vključno s tujimi neposrednimi naložbami, v izključni pristojnosti EU, in ker sta na tem področju Evropski parlament in Svet enakopravna, saj se uporablja redni zakonodajni postopek;

1.  poudarja, da EU v svetu še vedno predstavlja glavni cilj za tuje neposredne naložbe in mora zato ob upoštevanju širših ciljev gospodarske, družbene in okoljske politike še naprej izpolnjevati pričakovanja držav vlagateljic in držav naslovnic ter tako zaščititi svojo vodilno nalogo na evropski in nacionalni ravni;

2.  meni, da je kohezijska politika ključna za odpravo makroekonomskih in regionalnih neravnovesij na ravni EU ter da bi to morala biti ključna politika notranjega trga za okrepitev konkurenčnosti, produktivnosti, rasti in ustvarjanja novih delovnih mest, kar bi posledično lahko povečalo privlačnost za naložbe v EU; poudarja, da je mogoče prek naložb kohezijske politike v infrastrukturo ter znanja in veščine trga dela znatno povečati privlačnost za morebitne vlagatelje;

3.  poziva Komisijo, naj izboljša mednarodno regulativno sodelovanje, tudi v mednarodnih forumih, in zbliževanje regulativnih zahtev na podlagi mednarodnih standardov ter se, kadar je mogoče, vključi v regulativni dialog, da bi obravnavala obstoječe ali morebitne prihodnje ovire za trgovino ter tako omejila spore in z njimi povezane trgovinske stroške;

4.  meni, da bi bilo treba fiskalno konsolidacijo in stabilizacijo ter vzpostavitev notranjega trga izvajati tako, da se zagotovi oceno dodane vrednosti, ki jo lahko prinesejo ti ukrepi; meni, da bi moralo tesno sodelovanje med gospodarskimi subjekti, pa tudi večje dopolnjevanje med gospodarstvi EU, prispevati k zmanjševanju regionalnih razlik na področju tujih neposrednih naložb, da bi tako okrepili temelje evropske industrije in spodbujali trajnostni dolgoročni gospodarski razvoj, saj je slednji glavni predpogoj za uspešno in učinkovito fiskalno konsolidacijo;

5.  poudarja, da je ohranitev zanimanja strateških evropskih vlagateljev za izvajanje njihovih dejavnosti v EU bistvenega pomena, pri čemer je treba upoštevati, da se vlagatelji zaradi negativnih občutkov in negotovosti, ki jih ustvarjata dolžniška kriza in pomanjkanje hitrih odgovorov, odločajo za zmanjšanje svoje izpostavljenosti v tej regiji; poudarja, da se bo zaradi pomanjkanja usklajenih dolgoročnih domačih naložb v prihodnje znatno zmanjšala privlačnost vlaganj v EU za te vlagatelje; ugotavlja, da je pristop k upravljanju na več ravneh, ki na ustreznih stopnjah vključuje lokalne skupnosti, bistvenega pomena za zagotovitev ciljne usmerjenosti naložb v zadovoljevanje posebnih potreb posamezne regije in posamezne države članice;

6.  poziva Komisijo, naj pripravi sporočilo o privlačnosti vlaganja v Evropi v primerjavi z njenimi glavnimi partnerji in konkurenti, v sporočilu pa naj opredeli glavne prednosti in slabosti EU kot naložbenega okolja, kakor tudi predlaga celovito strategijo, vključno s posebnimi politikami in priporočili, po potrebi pa tudi zakonodajne predloge, za izboljšanje naložbenega okolja EU;

7.  meni, da bi EU pri reševanju dolžniške krize morala v celoti izkoristiti svoj položaj največjega enotnega skupnega trga na svetu (vključno s svojim visokim življenjskim standardom, visoko delovno produktivnostjo, pravno varnostjo ter inovacijsko in raziskovalno zmogljivostjo) ter tujega vlagatelja in trgovca, ter poudarja potrebo po učinkovitejših orodjih in metodah ter novih mehanizmih financiranja in naložbenih shemah, kot so projektne obveznice EU, ki bi lahko izkoristili konkurenčne prednosti Evrope in dopolnjevanje med državami članicami ter dosegli cilje Evrope 2020 za spopadanje z izzivi recesije in počasne rasti;

8.  odločno poziva EU, naj naložbe uvede kot ključni element vseh vodilnih pobud v okviru strategije Evropa 2020, da izpolni kritično potrebo po rasti in zaposlovanju ter izkoristi njihov pomemben prispevek k reševanju fiskalne krize; zlasti poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo ambiciozno, ekološko učinkovito in trajnostno industrijsko strategijo EU, da se v celotni EU ponovno oživi proizvodna zmogljivost in ustvarijo visokokakovostna delovna mesta v EU;

9.  še posebej poudarja ogromen potencial za privabljanje tujih neposrednih naložb s spodbujanjem izobraževanja, raziskav in razvoja ter ustvarjanja delovnih mest na področjih zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, razvoja obnovljivih virov energije in povečevanja energetske učinkovitosti, da se dosežejo cilji EU 2020 in da EU postane vodilna na svetu na področju zelene tehnologije;

10.  opozarja, da če ne bomo s pomočjo trajnostnega financiranja povečevali javnih naložb na ključnih področjih, kot so zdravje, izobraževanje, raziskave in infrastruktura, ali če jih bomo zaradi fiskalne krize celo zmanjševali, bi to lahko negativno vplivalo na konkurenčnost in privlačnost za vlagatelje, zlasti če to postane dolgoročni vzorec; zato je treba trajnostno povečati javne naložbe;

11.  izraža podporo na novo predlaganemu programu „Erasmus za vse“, ki lahko znatno poveča sredstva, ki so dodeljena mobilnosti in razvoju znanja, usposabljanja in spretnosti, da se okrepijo osebni razvoj mladih in njihove možnosti za zaposlitev ter tako pripomore k povečanju človeškega potenciala in reševanju problema visoke brezposelnosti mladih v Evropi; izraža podporo programu „Erasmus za podjetja“ in zlasti programu izmenjav „Erasmus za mlade podjetnike“, ki bo spodbudil ustanavljanje novih podjetij, čezmejne prenose znanja, sodelovanje med manjšimi podjetji, inovacije in ustvarjanje delovnih mest;

12.  predlaga, da se izboljša in razširi zbirka statističnih podatkov za neposredne naložbe, v skladu z mednarodnimi modeli OECD in Svetovne banke, ter sprejmejo dodatni naložbeni cilji in kazalniki na nacionalni ravni (urbano okolje, socialna infrastruktura), da se izpostavi napredek na poti k privlačnemu naložbenemu okolju, istočasno pa ocenijo naložbene politike in njihovi pozitivni učinki na realno gospodarstvo in zaposlovanje v različnih državah in regijah;

13.  meni, da bi vse strategije, katerih namen je pritegniti tuje in lokalne naložbe, morale biti – glede na število in raznolikost novih priložnosti – povezane z dokončno vzpostavitvijo notranjega trga, čezmejnimi naložbami in tokovi, odprtimi trgi, boljšim dostopom do trga ter pošteno konkurenco za svobodne poklice; s tem v zvezi meni, da bi EU morala spodbujati vseevropska omrežja in mobilnost delavcev, študentov in raziskovalcev ter okrepiti sodelovanje in dopolnjevanje med gospodarstvi EU;

14.  poudarja nujno potrebo po zmanjšanju davčnih ovir za čezmejne delavce in delodajalce, da bi olajšali mobilnost državljanov in spodbudili čezmejne naložbe;

15.  poziva EU, naj se na svetovni ravni in v okviru STO, G20 in G8 pogaja o oblikovanju skupnih pravil, ki zagotavljajo pošteno konkurenco in enake pogoje glede na mednarodna makroekonomska neravnotežja v zvezi s finančno ureditvijo in obdavčitvijo, da se zaščiti konkurenčnost EU in zagotovi spoštovanje socialnih in okoljskih ciljev Unije; poziva Unijo, naj bo odločna pri pogajanjih o celovitih prostotrgovinskih sporazumih z glavnimi partnericami in sklepanju le-teh, saj so ključnega pomena za odpiranje novih trgov za blago in storitve, povečanje naložbenih priložnosti, olajšanje odprte in poštene trgovine ter spodbujanje bolj predvidljivega političnega okolja; meni, da je pomembno, da se nadaljujejo pogajanja o davku na finančne transakcije;

16.  meni, da bi oblikovanje ad hoc evropske opazovalne skupine za tuje neposredne naložbe, ki bi bila ustanovljena znotraj Evropske komisije, lahko prispevalo k okrepitvi usklajevanja politik držav članic na tem področju, istočasno pa zagotovilo boljše spremljanje uporabljenih politik, vključno z njihovimi makroekonomskimi učinki, za promocijo Evrope kot cilja za naložbe;

17.  poziva Komisijo, naj z namenom, da se privabijo tuje naložbe, izboljša usklajevanje gospodarskih, davčnih in socialnih politik držav članic, pri čemer naj upošteva opažene gospodarske in socialne razlike med članicami evroobmočja in med državami članicami EU;

18.  meni, da bi EU in države članice morale sprejeti ukrepe zlasti za povečanje uporabe strukturnih skladov in Kohezijskega sklada kot spodbujevalnih dejavnikov za privabljanje dodatnega financiranja iz EIB, Evropske banke za obnovo in razvoj, drugih mednarodnih finančnih ustanov in zasebnega sektorja, hkrati pa spodbujati pobude, ki temeljijo na javno-zasebnih partnerstvih, kot so projektne obveznice EU; ugotavlja, da lahko naložbe, ki krepijo zmogljivosti, infrastrukturo in človeški kapital, še posebej koristijo malim in srednjim podjetjem (MSP); priznava potencial, ki ga ima širitev področja uporabe inovativnih finančnih instrumentov tako, da se z večjim učinkom uporabljajo kot dostop do financiranja, ki dopolnjuje tradicionalne metode financiranja; poudarja, da bi z obnovljivim značajem finančnih instrumentov in prožnim pristopom k vključevanju takšnih instrumentov na regionalni ravni lahko dosegli učinek večkratnega povečanja proračuna EU, spodbudili javno-zasebna partnerstva, odprli alternativne vire financiranja in zagotovili pomemben nov tok financiranja za strateške naložbe, kar bi v času fiskalnih omejitev podprlo dolgoročne trajnostne naložbe;

19.  pozdravlja operacije dolgoročnejšega refinanciranja ECB; poziva ECB k nadaljnjim odločnim ukrepom pri reševanju sedanje dolžniške krize evroobmočja, tako da ohrani stabilnost cen, hkrati pa čimbolj zmanjša širjenje morebitnih negativnih učinkov prelivanja na realno gospodarstvo in naložbe, ki bi jih utegnile povzročiti likvidnostne težave bančnega sektorja; meni, da mora bančni sektor sprejeti potrebne ukrepe za obravnavo svojih strukturnih slabosti glede dolgoročnih likvidnostnih tveganj, da se povrne zaupanje vlagateljev in tako izogne potrebi po tako obsežnem posredovanju ECB v prihodnje; meni, da bi bilo treba okvir delovanja bank oblikovati na način, da bi bil delež nepovratnih sredstev na voljo za namene razvoja ter podporo malim in srednjim podjetjem;

20.  meni, da bi prihodnja reforma direktive o kapitalskih zahtevah morala zagotoviti, da povečanje kapitalskih rezerv za spodbujanje dolgoročne stabilnosti bančnega sektorja bankam ne onemogoča zagotavljanja likvidnosti v gospodarstvu, kar je za naložbe bistvenega pomena;

21.  poudarja, da je treba poglobiti evropske trge kapitala, da se zagotovi dostop do financiranja iz drugih virov, ne samo iz bank;

22.  pozdravlja nove predloge Komisije za izboljšanje ureditve trga bonitetnih agencij, zlasti spremembo Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah, usklajevanje zakonov ter drugih predpisov in upravnih določb o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ter Direktivo 2011/61/EU o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov v zvezi s prekomernim zanašanjem na bonitetne ocene, ter poudarja potrebo po dodatnih ukrepih za zagotovitev zdravega poslovnega okolja in poštene konkurence;

23.  poziva Komisijo, naj oceni številne preostale ovire, ki preprečujejo zagotavljanje in prejemanje čezmejnih storitev v posameznih državah članicah;

24.  opozarja na pomen predlogov Komisije za posodobitev evropskega trga javnih naročil; poudarja, da dinamičen vseevropski trg javnih naročil lahko zagotovi pomembne poslovne priložnosti za evropska podjetja in znatno pripomore k spodbujanju konkurenčne evropske industrije, pa tudi k pritegnitvi naložb in podpiranju gospodarske rasti;

25.  izraža zaskrbljenost glede težnje institucionalnih vlagateljev evroobmočja, da se iz naložb v lastniške vrednostne papirje, izdane v evroobmočju, umikajo v naložbe v tovrstne papirje, izdane drugod po svetu, v luči (i) vse večje vloge teh vlagateljev v finančnem sektorju evroobmočja in (ii) upada skupnih deležev delnic in drugih lastniških vrednostnih papirjev, ki so jih izdali rezidenti evroobmočja, v investicijskih skladih s 26 % v letu 2009 na 23 % tekom leta 2010;

26.  poudarja vlogo državnih premoženjskih skladov iz tretjih držav ter izpostavlja pomen krepitve načel preglednosti in odgovornosti za spodbujanje sinergij med EU in državnimi premoženjskimi skladi;

27.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo institucionalne vlagatelje k sodelovanju v evropskih skladih tveganega kapitala in evropskih skladih za socialno podjetništvo ter odpravijo omejitve glede ponudbe financiranja s tveganim kapitalom za mala in srednja podjetja;

28.  meni, da čezmejno podjetništvo ponuja velike prednosti tako za regije EU, s tem ko prispeva k njihovemu gospodarskemu razvoju, kot za posamezna podjetja, katerim zagotavlja priložnosti za dostop do novih in večjih trgov ter virov nabave, pa tudi kapitala, dela in tehnologije;

29.  izraža zaskrbljenost nad visokim številom brezposelnih mladih v številnih državah članicah ter nad slabimi obeti glede zaposlovanja; z zaskrbljenostjo opaža omejeno zmožnost Evropske unije za privabljanje visokokakovostnega človeškega kapitala, medtem ko so tokovi človeškega kapitala v tretje države znatni; priznava, da ima Evropska unija, kar zadeva visokokakovosten človeški kapital, velik potencial, in poziva Komisijo in države članice, naj hitreje ukrepajo pri reševanju brezposelnosti mladih v EU, in sicer s programi in konkretnimi ukrepi na evropski nacionalni ravni; v tem pogledu pozdravlja izjavo Evropskega sveta, ki države članice spodbuja k uvedbi nacionalnih programov, podobnih jamstvu za mlade, in države članice poziva, naj ta poziv podprejo s hitrimi in konkretnimi ukrepi na nacionalni ravni, da se mladim zagotovi bodisi dostojno delovno mesto, izobraževanje ali usposabljanje (prekvalificiranje); meni, da bi Evropska unija morala povečati svoje prizadevanje za doseganje ciljev strategije EU 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, vključno z manjšo obdavčitvijo dela, katere cilj je privabiti več naložb v delovno intenzivne gospodarske sektorje;

30.  opozarja na izziv, s katerim se soočajo Unija kot celota in posamezne države članice, kar zadeva starajoče se prebivalstvo; odločno poziva države članice, naj razvijejo skladne strategije, ki obravnavajo demografski izziv in pri tem izravnavajo morebitne negativne posledice;

31.  podpira cilje Unije inovacij; poziva države članice, naj naložbe usmerijo v izobraževanje, raziskave in inovacije glede na srednje- in dolgoročne pozitivne učinke takšnih naložb na rast in razvoj; podpira pametno specializacijo kot pomembno načelo politike in koncept za inovacijsko politiko ter močnejše vezi med raziskavami in podjetništvom na področjih, kot je zelena tehnologija;

32.  poudarja, da bi moral biti boj proti davčnim utajam glavna prednostna naloga Evropske unije, še posebej v sedanji krizni situaciji, kjer davčna utaja predstavlja večje izgube za nacionalne proračune in bi se dodatni prihodki lahko uporabili za povečanje javnih naložb; opozarja, da je treba zagotoviti nemoteno sodelovanje in usklajevanje med Komisijo in državami članicami v boju zoper dvojno obdavčevanje, dvojno neobdavčevanje, davčne goljufije, utajo davkov in damping, ter se borijo proti uporabi davčnih oaz za nezakonite namene; poziva bolj splošno k večjemu fiskalnemu usklajevanju tako na strani prihodkov kot na strani odhodkov, vključno z nemotenim sodelovanje in usklajevanje med davčnimi sistemi držav članic, pa tudi k zmanjšanju velikih upravnih obremenitev in visokih stroškov davčnega usklajevanja, s katerimi se soočajo evropska podjetja, kar odvrača od vlaganj v Evropski uniji; pozdravlja zgoraj navedeno stališče Parlamenta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) in pričakuje sprejetje direktive s strani Sveta;

33.  opozarja, da je otežen dostop do financiranja še vedno ena največjih težav MSP; izraža posebno zaskrbljenost nad dejstvom, da zdrava podjetja ne morejo pridobiti načrtovanih sredstev; poziva Komisijo in države članice, naj čim prej uvedejo dejavnosti in regulativne ukrepe za lažjo zagotavljanje sredstev za MSP, kot je predlagano v akcijskem načrtu EU za izboljšanje dostopa MSP do financiranja; poudarja, da so za rast na lokalni ravni pogosto zaslužna MSP in socialna podjetja in da lahko sredstva iz kohezijske politike, dodeljena prek trdnega pristopa upravljanja na več ravneh, zagotovijo, da ta podjetja uresničijo svoj potencial in še naprej dragoceno prispevajo h konkurenčnosti EU;

34.  poudarja potrebo po celovitem pregledu gospodarskega učinka finančne uredbe EU, da se zagotovi, da je izvajanje sorazmerno in ne ovira naložb;

35.  pozdravlja „Program za konkurenčnost podjetij in MSP“ (COSME), ki ga je predlagala Komisija za obdobje 2014–2020 kot sredstvo za spodbujanje podjetniške kulture in podpiranje ustanavljanja MSP, večinoma v novih sektorjih, kot so socialne medijske storitve, zeleno gospodarstvo in turizem;

36.  poziva k novim, učinkovitim zakonom o stečaju, ki vključujejo orodja zgodnjega opozarjanja, da se spodbudi politika druge priložnosti, ki je zasnovana tako, da krepi podjetništvo in ponovno odpiranje podjetij, glede na to, da druga priložnost v nacionalnih zakonodajah ni ustrezno priznana; poudarja pomen večjega mrežnega povezovanja med podjetniki in podjetniki, ki začenjajo znova, za spodbujanje druge priložnosti in zaradi potrebe po reševanju težav s financiranjem podjetnika, ki začenja znova;

37.  poziva Unijo, naj v celoti izkoristi naložbene priložnosti v EU in zunaj nje, ki izhajajo iz evropske sosedske politike in makroregionalnih strategij;

38.  poziva Komisijo, naj v pregled napredka vključi vse pomembne kazalnike za merjenje makroekonomskih neravnovesij in njihovih učinkov na regije EU;

39.  opozarja na pomen dodatnega razvijanja partnerstev, usmerjenih na okoljske sektorje, ki privabljajo vse večje zanimanje s strani vlagateljev, pri čemer je treba upoštevati sredstva in zmogljivost EU;

40.  pozdravlja povečanje števila podjetij v letu 2011, ki želijo vlagati v EU, za 5 %; vendar obžaluje, da se ni spremenilo povprečno število ustvarjenih delovnih mest na investicijski projekt;

41.  poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo evropski akcijski načrt za e-upravo, na podlagi katerega bodo lahko, tudi gospodarskim družbam, učinkoviteje in po nižjih stroških zagotovile storitve e-uprave na lokalni in čezmejni ravni;

42.  poudarja, da morajo EU in njene države članice, če želijo pritegniti več naložb,

43.  pozdravlja predlog Komisije za oblikovanje programa s poudarkom na konkurenčnosti podjetij ter malih in srednjih podjetij; pozdravlja nedavno povečanje tveganega kapitala in kapitala poslovnih angelov v številnih državah članicah EU, vendar ponovno poudarja, da bi morala EU še bolj poenostaviti predpise ter dostop malih in srednjih podjetij in drugih gospodarskih subjektov do financiranja, in sicer s spodbujanjem učinkovitih sistemov tveganega kapitala in kapitala poslovnih angelov po vsej EU ter z okrepitvijo vloge zasebnih in javnih kapitalskih naložb pri financiranju dolgoročne rasti podjetij; poziva Komisijo, naj aktivneje sodeluje z mednarodnimi finančnimi institucijami pri ustvarjanju inovativnih mehanizmov za financiranje malih in srednjih podjetij;

44.  poudarja, da je treba spodbujati standarde, ki prispevajo k razvoju inovacij na področju novih proizvodov in storitev, uresničitvi notranjega trga in zagotavljanju naložbene privlačnosti EU, ter uskladiti evropske standarde z mednarodnimi;

45.  ponavlja svoj prejšnji predlog, naj se Komisija v povezavi z EIB (glede na kakovost njenih človeških virov in njene izkušnje pri financiranju pomembne infrastrukture), vključi v proces strateške analize financiranja naložb, ne da bi izločila kateri koli možni scenarij, vključno s subvencijami, sprostitvijo zneskov, ki so jih v kapital EIB vpisale države članice, vpisi EU v kapital EIB, posojili, inovacijskimi instrumenti, finančnim inženiringom, prilagojenim dolgoročnim projektom, ki niso takoj donosni, razvojem jamstvenih sistemov, oblikovanjem naložbenega oddelka v proračunu EU, finančnimi konzorciji evropskih, nacionalnih in lokalnih organov ter javno-zasebnimi partnerstvi;

46.  pozdravlja simbolne pobude strategije Evropa 2020 –'industrijska politika za dobo globalizacije„, “Unija inovacij' in „Evropa, gospodarna z viri“, ter meni, da bo ta strategija prispevala k večji privlačnosti vlaganja v EU, odpiranju novih delovnih mest v EU ter ohranjanju njene mednarodne konkurenčnosti.

47.  poudarja, da kohezijska politika EU ob zdajšnji nizki stopnji rasti in visoki stopnji brezposelnosti pomembno prispeva k evropskemu gospodarstvu, pa tudi k evropskim raziskavam in inovacijam, ter je največja odhodkovna postavka v proračunu EU za naložbe v realno gospodarstvo, z zmanjševanjem regionalnih razlik pa krepi gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo ter uresničuje strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki zagotavlja pomemben učinek vzvoda za javne in zasebne naložbe na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

48.  poudarja, da bi lahko diskriminatoren pristop do velikih podjetij onemogočal inovacije in zmanjševal konkurenčnost drugih družb EU, zlasti malih in srednjih podjetij, saj bi jih izključil iz pomembnih globalnih partnerstev za sodelovanje na področju inovacij ter zmanjšal njihov dostop do napredne tehnologije;

49.  podpira gospodarsko utemeljitev lokalne in regionalne razvojne politike, ki izhaja iz osnovne logike, da se bo interes manj razvitih območij Unije verjetno povečal, če bodo zmožna ponuditi primerjalne konkurenčne prednosti (ustrezno infrastrukturo, usposobljeno delovno silo itd.) in trdne sklope spodbud; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj podpre države članice in regije pri izvajanju lastnih politik naložbenih spodbud, zlasti v zvezi z dolgoročnimi naložbami – tudi na čezmejni ravni – s poudarkom na infrastrukturnih projektih; z obžalovanjem ugotavlja, da manj razvite regije v EU nenehno izgubljajo privlačnost na račun tretjih držav; poziva pristojne organe, naj pripravijo osnutke nujnih ukrepov, katerih cilj bo ohraniti sedanje naložbe in pritegniti nove;

50.  poudarja, da ima EU v svojih mestih veliko moč in da so veliki projekti mestne infrastrukture in inovativni poslovni parki najprivlačnejši za naložbe; poziva države članice, naj zagotovijo obsežne naložbe v infrastrukturo, nove tehnologije ter raziskave in razvoj, vključno z multimodalnimi prometnimi sistemi, da bi povečale primernost življenjskih razmer v evropskih mestih in njihovo konkurenčnost, pri čemer naj izhajajo iz njihovih tradicionalnih prednosti, hkrati pa zagotovijo, da te naložbe ne bodo ogrožale dejanske teritorialne kohezije in uravnoteženega razvoja podeželja;

51.  poudarja, da raziskav in izobraževanja na lokalni ravni ni dovolj le širiti in izvajati, temveč da je treba vanje tudi vlagati. To pomeni, da je treba razpoložljivi človeški potencial – raziskovalce in akademske fundacije na lokalni ravni – , v celoti izkoristiti, da bi pritegnili tako domače kot tudi neposredne tuje naložbe. Pri tem je treba upoštevati tudi mobilnost človeških virov: učiteljev, raziskovalcev in študentov;

52.  je prepričan, da bi morale manj razvite regije še naprej prejemati znatna finančna sredstva Unije, da bi vlagateljem poleg nižjih stroškov dela nudile tudi druge lokalne konkurenčne prednosti;

53.  opozarja, da je treba okrepiti infrastrukturo, s čimer bi povečali regionalno kohezijo in konkurenčnosti regij; glede tega poudarja pomen vseevropskega prometnega omrežja in uporabo dodatnih finančnih instrumentov, na primer projektnih obveznic in javno-zasebnih partnerstev.

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

(1) UL L 306, 23.11.2011, str. 1. (2) UL L 306, 23.11.2011, str. 8. (3) UL L 306, 23.11.2011, str. 12. (4) UL L 306, 23.11.2011, str. 25. (5) UL L 306, 23.11.2011, str. 33. (6) UL L 337, 20.12.2011, str. 5. (7) UL L 306, 23.11.2011, str. 41. (8) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0565 (9) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0135.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2012 o trgovinskih vidikih vzhodnega partnerstva (2011/2306(INI))

P7_TA(2012)0276 A7-0183/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju tekočih pogajanj o pridružitvenih sporazumih EU-Ukrajina, EU-Moldavija, EU-Gruzija, EU-Armenija in EU-Azerbajdžan, ki bodo vključevali pomembne trgovinske elemente,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. januarja 2007, s katerimi so bile sprejete pogajalske smernice za pridružitveni sporazum EU-Ukrajina, ki zajema poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. maja 2010, s katerimi so bile sprejete pogajalske smernice za pridružitvena sporazuma EU-Armenija in EU-Gruzija, ki zajema poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. junija 2009, s katerimi so bile sprejete pogajalske smernice za pridružitveni sporazum EU-Moldavija, in dodatnih podrobnih pogajalskih smernic o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju, ki jih je Svet sprejel 20. junija 2011,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. maja 2010, s katerimi so bile sprejete pogajalske smernice za pridružitveni sporazum EU-Azerbajdžan,

–  ob upoštevanju sporazuma o trgovini in sodelovanju, ki sta ga leta 1989 sprejeli Evropska skupnost in tedanja Sovjetska zveza, pozneje pa ga je potrdila Belorusija,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 25. maja 2011 o novem odzivu na spremembe v sosedstvu (COM(2011)0303),

–  ob upoštevanju razvoja evropske sosedske politike od leta 2004 in zlasti poročil Komisije o napredku pri njenem izvajanju,

–  ob upoštevanju priporočil Evropskega parlamenta za pogajanja o pridružitvenih sporazumih z Moldavijo, Gruzijo, Armenijo in Azerbajdžanom;

–  ob upoštevanju akcijskih načrtov, sprejetih z Armenijo, Azerbajdžanom, Gruzijo in Moldavijo, ter pridružitvenega načrta, sprejetega z Ukrajino,

–  ob upoštevanju skupne izjave z vrhovnega srečanja o vzhodnem partnerstvu, ki je potekalo v Pragi 7. maja 2009, in skupne izjave z vrhovnega srečanja o vzhodnem partnerstvu, ki je potekalo v Varšavi 29. in 30. septembra 2011,

–  ob upoštevanju ustanovitve parlamentarne skupščine EURONEST z njenim ustanovnim aktom z dne 3. maja 2011,

–  ob upoštevanju člena 8 Pogodbe o Evropski uniji in člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0183/2012),

A.  ker je sklepanje in izvajanje pridružitvenih sporazumov, ki zajemajo poglobljena in celovita prostotrgovinska območja, prednostni cilj in ambicija revidirane evropske sosedske politike do vzhodnih partneric;

B.   ker so štiri izmed šestih držav vzhodnega partnerstva že članice Svetovne trgovinske organizacije, vladi Azerbajdžana in Belorusije pa imata le status opazovalke;

C.  ker bilo je zanimanje EU po revolucionarnih gibanjih, do katerih je v letu 2011 prišlo v južnem sosedstvu EU in ki jim pravimo tudi arabska pomlad, osredotočeno na južne sosede; ker države vzhodnega partnerstva in trgovinski odnosi med EU in temi državami zaslužijo pozornost EU;

D.  ker se gospodarski vpliv Kitajske v državah vzhodnega partnerstva še naprej povečuje;

E.  ker so se pogajanja z Ukrajino o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju končala oktobra 2011; ker bo poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje uveljavljeno šele po sklenitvi pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino, ki je trenutno blokiran zaradi nezadovoljstva EU z notranjepolitičnim dogajanjem v Ukrajini in delovanjem njenega pravosodnega sistema;

F.  ker je Svet decembra 2011 odobril pogajanja o poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območjih z Gruzijo in Moldavijo in naj bi do prvega kroga pogajanj prišlo spomladi 2012;

G.   ker je Armenija v letu 2011 dosegla pomemben napredek pri izpolnjevanju ključnih priporočil in ker so bila pogajanja o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju med EU in Armenijo sprožena februarja 2012, začela pa so se 6. marca 2012;

H.   ker postopek pristopa Azerbajdžana k Svetovni trgovinski organizaciji (STO) poteka že od leta 1997, vendar je bil dosedanji napredek omejen, kar je ena od glavnih ovir za začetek pogajanj o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju z EU;

I.   ker je Belorusija doslej sodelovala le v omejenem obsegu v različnih platformah vzhodnega partnerstva; ker to ogroža izpolnjevanje končnega cilja vzhodnega partnerstva, ki je krepitev demokracije, napredek, stabilnost in blaginja v vzhodnem sosedstvu EU; ker je seznanjen z gospodarsko dinamiko novega gospodarskega prostora, ki ga sestavljajo Rusija, Kazahstan in Belorusija, in ker spodbuja te države, naj trgujejo v skladu z mednarodnimi pravili in standardi trgovanja, namreč tistimi, ki jih postavila STO;

J.   ker imajo vzhodne partnerice EU kot države naslednice nekdanje ZSSR isto zgodovinsko in institucionalno ozadje ter se v svoji politični, družbeni in gospodarski tranziciji v zadnjih dveh desetletjih soočajo s podobnimi izzivi;

Splošne ugotovitve

1.  poudarja, da je možnost ustanovitve poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja z EU ena ključnih spodbud za partnerske države v prizadevanju za reforme; meni, da je vzpostavitev poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij eno izmed najbolj ambicioznih orodij politike dvostranske trgovine EU za dosego stabilnega, preglednega in predvidljivega gospodarskega okolja, ki spoštuje demokracijo, temeljne pravice in pravno državo, ki s postopnim odstranjevanjem trgovinskih ovir zagotavlja močnejše gospodarsko povezovanje, poleg tega pa tudi zbliževanje pravnih ureditev na področjih, ki vplivajo na trgovino z blagom in storitvami, zlasti z boljšo zaščito naložb, racionalizacijo carinskih postopkov in postopkov na meji, zmanjševanjem tehničnih in drugih netarifnih ovir za trgovino, izboljševanjem sanitarnih in fitosanitarnih predpisov ter dobrega počutja živali, izpopolnjevanjem zakonskih okvirov za konkurenco in javna naročila ter z zagotavljanjem trajnostnega razvoja; meni, da je vzpostavitev poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij bistvenega pomena v boju proti protekcionističnim težnjam na svetovni ravni;

2.  se zaveda, da poglobljena in celovita prostotrgovinska območja za EU pomenijo nepogrešljiv trgovinski instrument za krepitev dolgoročnih gospodarskih odnosov z državami nečlanicami; priznava učinek poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij na celotno delovanje trgovinskih partneric EU, ki daleč presega zgolj trgovinske zadeve in vpliva tudi na stanje demokracije, pravno državo in druge skupne standarde;

3.  poudarja, da v postopku odločanja za oceno pripravljenosti morebitnih partneric EU za začetek trgovinskih pogajanj ne bi smelo biti političnih predsodkov in da bi moral biti v večji meri odvisen od dejanske sposobnosti trgovinske partnerice, da učinkovito uresničuje pogoje poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja;

4.  priznava, da so poglobljena in celovita prostotrgovinska območja lahko osrednji sestavni del širšega političnega sporazuma (pridružitveni sporazumi); vendar poudarja, da je treba v primerih, ko pridružitveni sporazum z določeno državo nečlanico ni mogoč ali priporočljiv, razmišljati o drugih strategijah za učinkovito uresničevanje gospodarskih in trgovinskih ciljev EU z zadevnimi državami;

5.  poudarja pomen programa za celovito vzpostavljanje institucij, instrumenta za tehnično pomoč in izmenjavo informacij (TAIEX) ter programov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, ki vzhodnim partnericam pomagajo izpolnjevati ključna priporočila in krepijo njihovo zmogljivost za izvajanje;

6.  se zaveda, da so za tesnejše trgovinsko povezovanje, ki zahteva korenite spremembe ekonomske strukture, potrebna precejšnja kratkoročna in srednjeročna prizadevanja vzhodnih partneric, vendar meni, da se bo dolgoročno takšno povezovanje izplačalo; poudarja, da sta podpora in sodelovanje lokalne civilne družbe in mednarodnih nevladnih organizacij pri spodbujanju dolgoročnih koristi ključnega pomena za uspešne procese reforme v teh državah;

7.  podpira krepitev sodelovanja med EU in njenimi vzhodnimi partnericami v številnih sektorjih, zlasti v industriji, sektorju malih in srednjih podjetij, raziskavah, razvoju in inovacijah, informacijskih in komunikacijskih tehnologijah ter turizmu;

8.  meni, da je razlikovanje skupaj z uporabo načela „več za več“, kot je opisano v omenjenem skupnem sporočilu „Nov odziv na spremembe v sosedstvu“, prav tako korak v pravo smer v trgovinskih odnosih z vzhodnimi partnericami, saj priznava prizadevanja tistih, ki najbolj napredujejo, in spodbuja preostale, da se bolj potrudijo; meni, da bi morala trgovina omogočati spremembe, ter poudarja pomen pogojnih klavzul in njihovega izvrševanja;

9.  je prepričan, da gospodarskega povezovanja vzhodnih partneric z EU ni mogoče učinkovito uresničiti brez političnih in družbenih reform, brez sodelovanja civilne družbe v postopku odločanja in brez gospodarskega povezovanja med vzhodnimi partnericami; poudarja, da bi gospodarsko povezovanje med temi državami moralo biti odprto, da bo mogoče izkoristiti njegove prednosti; v zvezi s tem obžaluje, da zamrznjeni regionalni spori v nekaterih vzhodnih partnericah že leta škodujejo učinkovitosti in razvoju čezmejne trgovine, povzročajo ogromne gospodarske izgube in vodijo v gospodarsko osamitev;

10.  meni, da je pomembno, da EU vsem partnericam v okviru razvitih in celovitih prostotrgovinskih območij ponudi prilagodljivost, do katere so upravičene v skladu s pravili STO;

11.  opozarja na pomen preprečevanja sporov z gospodarsko in socialno kohezijo;

12.  poziva Komisijo, naj odobri zlasti prilagodljivost, ki spodbuja razvoj mladih gospodarskih panog v partnerskih državah v okviru poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij;

13.  pozdravlja predlog Komisije o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, ki predvideva 40-odstotno povečanje sredstev za evropsko sosedsko politiko; poudarja svoje stališče, da evropske partnerice ne morejo same nositi vsega bremena stroškov približevanja na pravnem področju ter potrebnih institucionalnih in strukturnih reform ter da je finančna podpora EU, ki naj bi dopolnjevala njihova lastna prizadevanja za reformo, prav tako ključna za uspeh; v zvezi s tem poziva Svet, naj ohrani financiranje, kot ga predlaga Komisija;

14.  poudarja vlogo nacionalnih parlamentov vzhodnih partneric Evropske unije pri približevanju zakonodaje s področja trgovine pravnemu redu EU, kar je pogoj za vzpostavitev in ustrezno izvajanje poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij v prihodnosti; v zvezi s tem poziva EU in države članice, naj partnericam zagotovijo več tehnične pomoči, ter poziva zlasti nove države članice EU, naj z njimi delijo strokovno znanje in najboljše prakse, ki so jih pridobile med procesom usklajevanja nacionalne zakonodaje s pravnim redom EU na področju trgovine;

15.  pozdravlja pristop Ukrajine in Moldavije k pogodbi o ustanovitvi energetske skupnosti, predvsem glede na njeno morebitno osrednjo vlogo pri doseganju ciljev EU na področju zanesljive oskrbe z energijo ter pri prispevanju k varnosti teh držav;

16.  pozdravlja vsakršno prizadevanje za okrepitev vzhodnega partnerstva, zlasti vodilne pobude Komisije za mala in srednja podjetja, vključno s pomočjo za hitro rastoča in inovativna mala in srednja podjetja v okviru vzhodnega partnerstva, ter za regionalne energetske trge in energetsko učinkovitost;

17.  poziva Komisijo, naj dodatno razvije strategijo EU za Črno morje, saj je ta regija zaradi geostrateške vloge, ki ponuja precejšnje možnosti za zanesljivo oskrbo z energijo in diverzifikacijo virov, pomemben sestavni del zunanje energetske strategije EU;

18.  priznava pomen parlamentarne skupščine EURONEST, zlasti njenega odbora za gospodarsko povezovanje ter približevanje pravnim sistemom in politikam EU, pa tudi odbora za zanesljivo oskrbo z energijo, pri razpravah o trgovinskih vprašanjih med evropskimi poslanci in nacionalnimi poslanci vzhodnih partneric Evropske unije; izraža upanje, da bodo pogoji za pridružitev poslancev beloruskega parlamenta parlamentarni skupščini EURONEST izpolnjeni v bližnji prihodnosti;

19.  poudarja, da poglobljena in celovita prostotrgovinska območja niso oblika pomoči vzhodnim partnericam, temveč trgovinski sporazumi, ki prinašajo koristi in obveznosti za obe strani; obžaluje, da v pregledu evropske sosedske politike še vedno ni govora o tem, kako bi razvoj take trgovinske politike lahko predstavljal spodbudo za gospodarske interese EU z zagotavljanjem bistvenih koristi za potrošnike, podjetja in delavce; poudarja, da poglobljena in celovita prostotrgovinska območja vzhodnim partnericam ne bodo prinesla le gospodarskih koristi, temveč lahko pospešijo tudi institucionalne reforme, modernizacijo in razvoj;

20.  je seznanjen z dejstvom, da je bilo 18. oktobra 2011 vzpostavljeno prostotrgovinsko območje med večino držav članic Skupnosti neodvisnih držav, med katerimi so tudi vzhodne partnerice EU, razen Gruzije in, zaenkrat, Azerbajdžana; meni, da sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z drugimi državami ne bi smela škoditi razvitim in celovitim prostotrgovinskim območjem, ki jih države vzhodnega partnerstva sklepajo z EU, ter poudarja, da je v zvezi s tem pomembno, da EU vzhodnim partnericam ponudi privlačno in perspektivno alternativo;

21.  vztraja, da bi strategija EU za Rusijo morala ustrezno upoštevati ruski vpliv na vzhodne partnerice; ugotavlja, da je Rusija vzpostavila carinsko unijo s Kazahstanom in z vzhodno partnerico Belorusijo; obžaluje, da je Rusija morda spodkopala trgovinska pogajanja med EU in več vzhodnimi partnericami, zlasti z Ukrajino, tako da jim je ponudila alternativno pot, ki temelji na kratkoročnih rešitvah, na primer na nižjih cenah plina; meni, da se bodo dolgoročno te alternative za vzhodne partnerice izkazale za kontraproduktivne;

22.  vztraja, da bo uspeh poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij v veliki meri odvisen od gradnje institucij in ustreznega izvajanja zavez, kar je mogoče zagotoviti le v odprtem in preglednem poslovnem okolju, v katerem ni korupcije in ki je pogoj za uspešno izvajanje poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij;

23.  ugotavlja, da sta blaginja in stabilnost v vzhodnem sosedstvu Evropske unije v njenem največjem interesu, poleg tega pa bodo stabilni in predvidljivi odnosi med EU in njenimi vzhodnimi partnericami nedvomno povečali obseg trgovanja v obeh smereh;

24.  obenem ugotavlja, da je EU za večino držav vzhodnega partnerstva najpomembnejša izvozna partnerica;

25.  poudarja, da morata Gruzija in Moldavija kljub zadovoljivemu napredku pri izpolnjevanju ključnih priporočil, ki so pogoj za začetek pogajanj o poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območjih, še zagotoviti, da je njuna zaveza reformam dolgoročna in da se bosta med pogajanji vseskozi zavzemali za trajen reformni proces; poudarja, da morata obe državi še precej napredovati pri reformi zakonodaje, zlasti tistega dela, ki zadeva tehnične ovire za trgovino, sanitarne in fitosanitarne ukrepe, pravice intelektualne lastnine in konkurenčno pravo;

26.  izraža zaskrbljenost glede institucionalne zmogljivosti vzhodnih partneric v zvezi z dejanskim izvajanjem poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij; poudarja, da vzpostavitev poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij sama po sebi še ne zagotavlja uspeha, temveč zahteva učinkovito izvajanje, spremljati pa jo morajo tudi učinkoviti ukrepi na področju konkurence in proti korupciji;

27.  ugotavlja, da je pri vzpostavljanju razvitih in celovitih prostotrgovinskih območij treba spoštovati mednarodno sprejete standarde dela; poudarja, da je upoštevanje temeljnih pravic delavcev, ki jih je odobrila Mednarodna organizacija dela, ključni element spoštovanja človekovih pravic;

28.  poziva k ambicioznemu pristopu pri povezovanju gospodarstev EU in držav vzhodnega partnerstva v okviru poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij z vključevanjem drugih vidikov, povezanih s prosto in pravično trgovino; priporoča, da vsa poglobljena in celovita prostotrgovinska območja vsebujejo zavezujoče poglavje o trajnostnem razvoju z določbami o varstvu okolja in mednarodnih pravicah delavcev;

Armenija

29.  pozdravlja dejstvo, da je armenska vlada okrepila prizadevanja za izpolnjevanje ključnih priporočil v letu 2011, kar je omogočilo začetek pogajanj o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju februarja 2012;

30.  pozdravlja sprožitev pogajanj o razvitem in celovitem prostotrgovinskem območju med Armenijo in EU ter njihov dejanski začetek 6. marca 2012; spodbuja Armenijo, naj izkoristi možnosti poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja za spodbujanje svojega gospodarstva, izvoznih možnosti in dostopa do trga EU ter naj pospeši potrebne reforme in v splošnem nadgradi armenske standarde na evropsko raven; poudarja, da mora tesnejše gospodarsko povezovanje z EU prispevati h krepitvi politične stabilnosti in varnosti v tej regiji; upa, da se bodo pogajanja med EU in Armenijo o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju hitro zaključila;

31.  pozdravlja začetek pogajanj o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju, ki bodo zagotovila priložnosti za krepitev gospodarskih odnosov med obema stranema; meni, da je treba podpreti reforme za oblikovanje stabilnega in preglednega gospodarskega okolja, ki bo privabljalo tuje naložbe, spodbujalo rast in ustvarjalo delovna mesta;

32.  meni, da bo vzpostavitev poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja oživila armensko gospodarstvo, med drugim s spodbujanjem konkurence;

33.  obžaluje, da sta zaradi konflikta v Gorskem Karabahu še vedno zaprti armenski meji z Azerbajdžanom in Turčijo, zaradi česar je država gospodarsko izolirana, saj primanjkuje dostopnih poti; poudarja, da je odprtje meja med drugim pomemben pogoj za pridobitev tujih naložb;

34.  je zaskrbljen zaradi namigov o tesnih povezavah, ki še vedno obstajajo med političnimi in gospodarskimi krogi, ter zaradi pomembnih ovir za podjetja, kot sta nepregleden sistem obdavčevanja in šibka zaščita naložb; se zaveda potrebe po trdnem institucionalnem okviru za javna naročila in politiko konkurence, da bo mogoče vključiti učinkovit mehanizem za izvajanje;

35.  pozdravlja odločitev Armenije za ponovno pridružitev k večstranskim sporazumom STO o javnih naročilih decembra 2011; je prepričan, da ta korak ugodno vpliva na podobo Armenije kot zanesljive trgovinske partnerice;

36.  poudarja, da mora poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje vključevati globoko zavezo Armenije, da bo svoje ureditve reformirala v smeri standardov EU ter uvedla učinkovite protikorupcijske ukrepe;

37.  priporoča tudi, naj sporazum o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju vključuje ukrepe za boljše izvajanje konkurenčnega prava, kar bo tujim vlagateljem in podjetjem omogočilo sodelovanje zlasti v armenski gradbeni in energetski industriji;

38.  poziva Armenijo, naj pospeši proces zagotavljanja skladnosti s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi EU, kar bi omogočilo diverzifikacijo armenskega izvoza, tako da bi ta vključeval tudi kmetijske proizvode;

39.  meni, da slabitev armenske odvisnosti od ruske trgovinske in vladne podpore, ki je posledica odpiranja armenskih meja in krepitve njenega mednarodnega sodelovanja, spodbuja njeno gospodarsko rast; meni, da bi imela sklenitev sporazuma o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju z EU v tem smislu še posebno ugoden vpliv;

Azerbajdžan

40.  priznava prizadevanja in dosežke Azerbajdžana pri približevanju pravnemu redu EU; v zvezi s tem pozdravlja nedavno sprejeta carinski zakonik in zakonodajo s področja gradbeništva;

41.  poudarja, da je pristop Azerbajdžana k STO ključni pogoj za začetek pogajanj o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju, ki bo trgovinske odnose med EU in Azerbajdžanom dvignilo na višjo raven; ugotavlja, da struktura azerbajdžanskega gospodarstva vladi te države ne daje močne motivacije za članstvo v STO in za sporazum o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju z EU; vendar poudarja, da koristi poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja niso le gospodarske, temveč lahko slednje razvije lokalno gospodarstvo, tako da ne bo preveč odvisno od izvoza energije; zato poziva azerbajdžansko vlado, naj okrepi prizadevanja za članstvo v STO; v zvezi s tem poziva EU, naj Azerbajdžanu zagotovi ustrezno pomoč;

42.  želi pohvaliti veliko gospodarsko rast, ki jo je Azerbajdžan dosegel v zadnjih letih; vendar poudarja, da naftni sektor predstavlja 50 % BDP Azerbajdžana, 95 % njegovega izvoza in 60 % prihodkov v državni proračun, zaradi česar je azerbajdžansko gospodarstvo občutljivo za nestanovitnost cen nafte in vse spremembe svetovnega povpraševanja; v zvezi s tem poziva azerbajdžansko vlado, naj razmisli o sprejetju učinkovitih in skladnih ukrepov za diverzifikacijo gospodarstva države;

43.  opozarja na potencial za razvoj konkurenčne azerbajdžanske kmetijske proizvodnje in priporoča, da azerbajdžanska vlada upošteva to področje kot morebiten pomemben korak k diverzifikaciji svojega gospodarstva in izvoza v EU – pa tudi v druge države –, kar pa je pogojeno z zagotavljanjem skladnosti s sanitarnimi in fitosanitarnimi zahtevami EU;

44.  poziva azerbajdžansko vlado, naj si resnično prizadeva za boj proti korupciji in družbenim neenakostim, ki lahko privedejo do družbenih nemirov, ter izboljša dostopnost financiranja za podjetja, zaradi česar bo gospodarstvo države postalo bolj konkurenčno in privlačno za tuja vlaganja;

45.  močno podpira nadgradnjo trgovinskih odnosov v prihodnjem pridružitvenem sporazumu med EU in Azerbajdžanom v razvito in celovito prostotrgovinsko območje, potem ko bodo za to izpolnjeni vsi pogoji;

Belorusija

46.  obžaluje, da se Belorusija kljub njenim nespornim možnostim oddaljuje od EU z vidika splošnih političnih in gospodarskih standardov ter gospodarskega modela;

47.  poudarja pomen strateškega položaja, ki ga ima Belorusija kot tranzitna država za energijo, zlasti za dobavo zemeljskega plina EU; zato jo poziva, naj čim prej ratificira in začne v celoti izvajati energetsko listino;

48.  opominja, da je EU takoj za Rusijo druga največja trgovinska partnerica Belorusije;

49.  poudarja, da je za izboljšanje uspešnosti upravnih struktur potrebne več pomoči EU, zlasti v boju proti korupciji;

50.  opozarja na težave pri ocenjevanju dejanskega gospodarskega stanja v Belorusiji zaradi uradnih statističnih podatkov, ki po mnenju neodvisnih opazovalcev prikrivajo dejstvo, da 20 % Belorusov živi v revščini;

51.  ugotavlja, da je 80 % podjetij v javni lasti in da razvoj zasebnega sektorja ovirajo diskriminacijski in samovoljni ukrepi, spremembe zakonodaje in visoka obdavčitev, ki zasebni sektor silijo, da deloma deluje v okviru sive ekonomije;

52.  opozarja, da sta Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka zaradi negativnega političnega in gospodarskega ozračja v Belorusiji leta 1996 zamrznila posojila tej državi, EU pa je enako storila leta 1997; poudarja, da je vse to odvračalo tuje vlagatelje in jih še vedno odvrača, tako da neposredne tuje naložbe zdaj znašajo le 1 % državnega BDP;

53.  meni, da bi EU morala pomagati pri krepitvi civilne družbe v Belorusiji s preusmeritvijo sredstev EU v ta namen;

54.  je prepričan, da je treba izvesti temeljite institucionalne in strukturne reforme, da bi se lahko začelo vzpostavljanje delujočega, preglednega in odprtega tržnega gospodarstva;

55.  poudarja, da je pristop države k STO pogoj za začetek pogajanj o kakršnem koli prostotrgovinskem sporazumu z EU; v zvezi s tem poziva Belorusijo, naj resnično sodeluje v procesu pristopa k STO; poudarja, da bi lahko Belorusija kot članica carinske unije z Rusijo in Kazahstanom izkoristila izkušnje Rusije s procesom pristopa k STO;

56.  je prepričan, da bi morala EU ukreniti vse, da bi Belorusijo vključila v resnični politični in gospodarski dialog, ter zagotoviti spodbude za reforme, ki so nujne in izjemno pomembne za beloruske državljane; v zvezi s tem je tudi seznanjen s trenutnimi ciljno usmerjenimi gospodarskimi omejevalnimi ukrepi EU proti Belorusiji; meni, da bi morala EU ohraniti ciljno usmerjene posamezne omejevalne ukrepe, hkrati pa še naprej podpirati civilno družbo in podjetnike, s čimer ne bo samo izboljšala gospodarskih razmer, temveč tudi okrepila pravno državo, preglednost in boj proti korupciji;

Gruzija

57.  poudarja, da je po ocenah Svetovne banke Gruzija eno izmed svetovnih gospodarstev, v katerih se reforme odvijajo najhitreje, in da jo je Svetovna banka uvrstila na šestnajsto mesto med najugodnejšimi kraji za poslovanje;

58.  priznava delo Gruzije na področju obnove po vojni leta 2008 in njeno odpiranje novih trgov;

59.  priznava, da gruzijska vlada poskuša okrepiti zaščito pravic intelektualne lastnine, vendar poudarja, da je Gruzija še vedno država z domnevno najvišjim odstotkom piratske programske opreme; v zvezi s tem poziva gruzijsko vlado, naj pripravi zakone za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, vendar pri tem upošteva človekove pravice in sorazmernost;

60.  se zaveda dejstva, da je Gruzija dosegla precejšnjo gospodarsko rast in stopnjo naložb, in poudarja, da bi bilo poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje še dodatni dejavnik, ki bi pospešil široko rast in pritegnil tuje naložbe;

61.  spodbuja Gruzijo, naj izpopolni zakonodajo, izboljša učinkovitost institucij in zagotovi visoke standarde nadzora kakovosti za proizvode, da bodo ti izpolnjevali zahteve, ki jih je določila Evropska komisija;

62.  pozdravlja novi sistem javnega naročanja v Gruziji, ki omogoča e-dražbe za vse vrste pogodb, ne glede na njihov obseg ali naravo; poudarja, da lahko Gruzija služi kot zgled državam članicam EU na tem področju;

63.  poziva Gruzijo, naj poskrbi za to, da bodo po sklenitvi pogajanj o razvitem in celovitem prostotrgovinskem območju le proizvodi iz pokrajin, ki uradno priznavajo svojo pripadnost gruzijski državi, upravičeni do trgovinskih preferencialov;

Moldavija

64.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je Moldavija kljub krhkosti gospodarstva v zadnjih letih dokončala izjemen proces reform in bistveno izboljšala svojo gospodarsko uspešnost; v zvezi s tem poudarja, da sta bili finančna pomoč Mednarodnega denarnega sklada in makrofinančna pomoč, ki jo je zagotovila EU, ključnega pomena;

65.  meni, da bi poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje moralo veljati za celotno ozemlje Moldavije, ki uradno priznava svojo pripadnost moldavski državi;

66.  ugotavlja, da trenutno večina moldavskega izvoza izvira iz kmetijstva in se zato sooča s hudo konkurenco in strogimi zahtevami trga EU; meni, da bi poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje prispevalo k diverzifikaciji moldavskega izvoza in k večji konkurenčnosti te države ter bi Moldaviji omogočilo pritegnitev tujih naložb, s čimer bi lahko naredila konec odvisnosti od nakazil ter prešla v izvozno usmerjeno in konkurenčno tržno gospodarstvo;

67.  poudarja, kako pomembno je, da se Moldavija še naprej prilagaja EU, kar zadeva njeno infrastrukturo in sisteme tehničnih predpisov, standardizacije, ugotavljanja skladnosti, testiranja, tržnega nadzora in meroslovja;

68.  poudarja, da je na področju storitev in zaščite naložb še vedno potreben bistven napredek;

69.  poziva organe EU, naj se bolj dejavno vključijo v iskanje mirne rešitve za težave v zvezi s ponovno ozemeljsko združitvijo Moldavije;

Ukrajina

70.  pozdravlja sklenitev sporazuma o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju med EU in Ukrajino, ki je prvi sporazum o prosti trgovini med EU in vzhodno partnerico; meni, da bodo ta prelomni sporazum in izkušnje, pridobljene med pogajanji, nedvomno služili kot koristen zgled med prihodnjimi pogajanji o poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območjih;

71.  poudarja, da je Ukrajina največja vzhodna partnerica EU in da sporazum o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju Evropski uniji odpira nov trg s 46 milijoni potrošnikov; meni, da bo največje koristi za EU pri izvajanju poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja prinesel stabilnejši in bolj predvidljiv režim trgovanja in vlaganja v Ukrajini;

72.  pozdravlja prizadevanja ukrajinskih oblasti za premagovanje družbenih in geografskih neenakosti, zlasti med prestolnico in pokrajinami;

73.  obžaluje zaostanek pri podpisovanju pridružitvenega sporazuma, ki je pogoj za to, da poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje začne veljati; izraža upanje, da bodo ovire za podpis kmalu odpravljene;

74.  ugotavlja, da je Komisija izključila možnost začasnega izvajanja poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja, preden bo sklenjen pridružitveni sporazum in preden ga bo Evropski parlament odobril; poudarja, da bo izvajanje pridružitvenega sporazuma in poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja prineslo strukturne in politične reforme, zato si želi njune čimprejšnje uresničitve;

75.  priznava, da je Ukrajina napredovala pri vključevanju v evropske strukture in je svoj pravni sistem začela prilagajati EU in mednarodnim standardom, velik napredek pa je dosegla tudi pri sprejemanju standardov in norm OECD; vendar ugotavlja, da raziskava Svetovne banke „Doing business“ poslovno ozračje v Ukrajini še vedno uvršča na 152. mesto, pri čemer se zaostrujejo težave pri čezmejni trgovini;

76.  poudarja, da bo uspeh izvajanja poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja v veliki meri odvisen od politične volje in upravnih zmogljivosti za pravočasno in pravilno izvajanje vseh njegovih določb; meni, da je to resen izziv za Ukrajino, ki ima mešano zgodovino reformiranja svojega gospodarstva in države in ima še vedno težave pri izpolnjevanju svojih zavez iz procesa pristopa k STO, pa tudi obveznosti do Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada;

77.  ponovno poudarja, da je treba temeljne gospodarske, politične in institucionalne reforme s širokim in trajnim sodelovanjem organizacij in omrežij civilne družbe pospešiti ter jih voditi bolj celovito in skladno, da bi zagotovili pravilno izvajanje poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja ter koristi, ki izhajajo iz njega; zlasti poziva k nadaljevanju gospodarskih reform na področjih kmetijstva, energije in prometa;

78.  je zaskrbljen glede negativnih kazalnikov v zvezi s podjetniškim in naložbenim okoljem v Ukrajini, ki so posledica različnih institucionalnih in sistemskih pomanjkljivosti, kot so ovire za vstop na trg, upravna dovoljenja, pretirano število upravnih inšpekcij, nepregledna sistema davkov in carin ter njuno slabo upravljanje, nestabilen in nepregleden ter slabo delujoč pravni sistem, šibka in skorumpirana javna uprava in sodstvo, neprimerno izvajanje pogodb in nezadostna zaščita premoženjskih pravic ter nerazvitost in monopolizacija infrastrukture; poziva ukrajinsko vlado, naj pospeši proces reform in tako odpravi omenjene ovire za prosto in pravično poslovanje in trgovanje;

79.  poziva ukrajinsko vlado, naj bolje rešuje težave poslovnega sektorja, zlasti pri dostopu do posojil in zemljišč, hipotekah, preferenčnih posojilih za mala kmetijska podjetja v razvoju, poenostavljenem in preglednejšem sistemu pobiranja davkov, vračanju davka na dodano vrednost izvoznikom, postopkih carinjenja in odobritve za uvoz blaga, spodbujanju sektorja malih in srednjih podjetij ter izboljšanju kazenskega pregona na področju zaščite materialnih dobrin in intelektualne lastnine; meni, da imajo vsi ti dejavniki takojšen in neposreden učinek na količino in kakovost trgovinskih odnosov z EU in njene neposredne tuje naložbe v Ukrajini;

80.  poziva Ukrajino, naj prilagodi svojo notranjo zakonodajo, da bi pospešila prost in nemoten tranzit plina v države članice EU; ugotavlja, da bi ta postopek moral obsegati prestrukturiranje sektorja plina in vzpostavitev pravične ureditve energetskih infrastruktur za enakopravno obravnavo tujih dobaviteljev, tujih potrošnikov in lokalnega povpraševanja po energiji; poziva k okrepljenemu sodelovanju med EU in Ukrajino v energetskem sektorju, vključitvi ukrajinskega energetskega sektorja v evropsko energetsko območje ter k začetku skupnih projektov modernizacije in razvoja na področju energetske infrastrukture; poziva vlado k izvajanju tretjega energetskega svežnja;

81.  upa, da bo Ukrajina zbrala dovolj politične volje in poguma, da bo ustvarila politične in regulativne pogoje za polno in pravočasno izvajanje poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja, kar bi zelo koristilo njenemu prebivalstvu;

82.  poziva organe EU, naj zagotovijo več podpore za izboljšanje delovanja ukrajinskih upravnih struktur in za spodbujanje standardov EU na področju upravljanja;

o
o   o

83.  poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj navedena stališča in priporočila ustrezno upoštevajo v pogajanjih z Armenijo, Azerbajdžanom, Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino o trgovinskem delu pridružitvenih sporazumov ter pri njihovem izvajanju, pa tudi pri razvijanju trgovinskih odnosov EU z Belorusijo;

84.  poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu redno in izčrpno poroča o napredku pri pogajanjih ter o napredku pri izvajanju posameznih poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij, potem ko bodo začela veljati;

85.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje ter vladam in parlamentom držav članic in držav vzhodnega partnerstva.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2012 o pilotnem projektu, ki dovoljuje elektronski podpis predlogov sprememb, podanih v odboru (razlaga druge alinee odstavka 1 člena 156 Poslovnika)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pisma predsednika Odbora za ustavne zadeve z dne 19. junija 2012,

–  ob upoštevanju člena 211 Poslovnika,

1.  sklene, da se drugi alinei odstavka 1 člena 156 Poslovnika doda naslednja razlaga:"

Predlogi sprememb so lahko podpisani elektronsko v okviru pilotnega projekta, ki vključuje omejeno število parlamentarnih odborov, pod pogojem, na eni strani, da so odbori, ki sodelujejo v projektu, podali soglasje, in, na drugi strani, da so bili sprejeti primerni ukrepi za zagotavljanje pristnosti podpisov.

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu in Komisiji.