Sprejeta besedila - Sreda, 4. julij 2012

Choisissez la langue de votre document :

Sprejeta besedila

Sreda, 4. julij 2012 - Strasbourg

		Skupna pravila za sheme neposrednih podpor za kmete ***I
		Podpora za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ***I
		Skupna ureditev kmetijskih trgov in posebne določbe za nekatere kmetijske proizvode ***I
		Financiranje skupne kmetijske politike ***I
		Ekološka pridelava in označevanje ekoloških proizvodov ***I
		Sistem financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada ***I
		Sporazum med EU in Rusijo o ohranitvi obveznosti o trgovini s storitvami ***
		Sporazum med EU in Rusijo o trgovini z deli in komponentami motornih vozil ***
		Sporazum med EU in Rusijo o uvedbi ali zvišanju izvoznih dajatev za surovine s strani Ruske federacije ***
		Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami, Avstralijo, Kanado, Japonsko, Republiko Korejo, Mehiko, Marokom, Novo Zelandijo, Singapurjem, Švico in Združenimi državami Amerike ***
		Neposredna plačila kmetom (2013) ***I
		Proračun za leto 2013 - Pooblastilo za trialog
		Strategija Evropske unije za zaščito in dobro počutje živali 2012–2015
		Določitev pravnega okvira EU za zaščito hišnih in potepuških živali
		Sklepi zasedanja Evropskega sveta (28. - 29. junij 2012)
		Dostop do osnovnih bančnih storitev

Skupna pravila za sheme neposrednih podpor za kmete ***I

494k

243k

		Resolucija
		Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (COM(2010)0539 – C7-0294/2010 – 2010/0267(COD))

P7_TA(2012)0278

A7-0158/2011

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2010)0539),

– ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 42 in 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0294/2010),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju obrazloženih mnenj o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki so jih v okviru Protokola št. 2 predložili litovski parlament, luksemburška poslanska zbornica ter poljska dieta in senat in v katerih trdijo, da se osnutek zakonodajnega akta ne sklada z načelom subsidiarnosti,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. februarja 2011(1),

– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0158/2011),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. julija 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete

P7_TC1-COD(2010)0267

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti prvega odstavka člena 42 in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Z Uredbo Sveta (ES) št. 73/2009(4) so Komisiji podeljena pooblastila za izvajanje nekaterih določb navedene uredbe.

(2) Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je treba pooblastila, ki so bila Komisiji podeljena na podlagi Uredbe (ES) št. 73/2009, uskladiti s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba).

(3) Komisija bi morala imeti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da bi lahko dopolnila ali spremenila nekatere nebistvene elemente Uredbe (ES) št. 73/2009. Opredeliti bi bilo treba elemente, za katere se to pooblastilo lahko izvaja, in pogoje, ki morajo veljati za navedeni prenos pooblastila.Da bi zagotovili pravilno delovanje režima, ki ga uvaja ta Uredba, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov glede dopolnitev ali sprememb nekaterih nebistvenih elementov Uredbe (ES) št. 73/2009. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 1]

(4) Za zagotovitev enotne uporabeDa bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje Uredbe (ES) št. 73/2009,v vseh državah članicah bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov v skladu s členom 291 Pogodbeje treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Razen če je izrecno določeno drugače, bi morala Komisija take izvedbene akte sprejeti v skladu z določbami Uredbe (EU) št. XX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta o ….Ta pooblastila, razen kadar je izrecno drugače določeno, je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(5). [Sprememba 2]

(4a) Komisija bi morala z izvedbenimi akti omogočiti odobritev določene podpore, odločiti o tem, katere države članice izpolnjujejo določene pogoje glede premije za krave dojilje, ter pooblastiti nove države članice, da pod določenimi pogoji dopolnjujejo morebitna neposredna plačila. Zaradi posebne narave navedenih aktov bi Komisija morala biti pooblaščena, da jih sprejme brez pomoči odbora za neposredna plačila. [Sprememba 3]

(5) Nekatere določbe o shemah neposrednih podpor, ki jih je Komisija do zdaj sprejela na podlagi pooblastil, ki so ji bila podeljena z Uredbo (ES) št. 73/2009, veljajo za tako pomembne, da bi jih bilo treba vključiti v navedeno uredbo. Ti elementi se nanašajo na nekatera podrobna pravila, določena v uredbah Komisije (EU) št. 1120/2009(6), (EU) št. 1121/2009(7) in (EU) št. 1122/2009(8).

(6) Glede na izkušnje, pridobljene z uporabo Uredbe (ES) št. 73/2009, bi bilo treba nekatere določbe navedene uredbe poenostaviti, zlasti določbe v zvezi z navzkrižno skladnostjo.

(7) Zaradi pravne varnosti in jasnosti je ustrezno zagotoviti opredelitve izrazov „orno zemljišče“, „trajni nasadi“, „trajni pašnik“ in „travinje“.

(8) Ker imajo trajni pašniki pozitiven učinek na okolje, je treba sprejeti ukrepe za spodbujanje ohranjanja obstoječih trajnih pašnikov, da bi preprečili množično spreminjanje njihove namembnosti v orna zemljišča. Za zagotovitev, da države članice skladno določajo razmerje med trajnimi pašniki in kmetijskimi zemljišči, ki ga je treba ohraniti, bi morala Komisija sprejeti izvedbene akte o določitvi podatkov, potrebnih za vzpostavitev tega razmerja.

(9) Komisija lahko za zagotovitev učinkovitega izvajanja sistema kmetijskega svetovanja iz člena 12 Uredbe (ES) št. 73/2009 sprejme pravila z izvedbenimi akti, da bi tak sistem začel delovati v celoti.

(10) Za zagotovitev možnosti preverjanja upoštevanja zahtev glede navzkrižne skladnosti morajo kmetje prijaviti vse kmetijske površine svojega kmetijskega gospodarstva. To velja tudi, kadar kmetje ne zaprosijo za neposredna plačila, vezana na površino, in imajo na razpolago samo majhne površine. V takih primerih bi bilo treba zaradi poenostavitve državam članicam omogočiti, da ne zahtevajo prijave navedenih površin, če skupna površina zadevnega kmetijskega gospodarstva ne presega enega hektarja in če so navedene površine omenjene v zahtevku za pomoč.

(11) Za učinkovito izvajanje navzkrižne skladnosti je treba preverjati, ali kmetje upoštevajo obveznosti. Komisija bi morala z izvedbenimi akti sprejeti pravila o kontrolah, ki jih morajo izvajati države članice, da se zagotovi enotno in dovolj kakovostno izvajanje teh preverjanj, zlasti v zvezi z izbiro kmetij, izvajanjem pregledov in poročanjem. Kadar se država članica odloči uporabiti možnost, da bo neupoštevanje štela za manjše ali da ne bo uporabila znižanja ali izključitve, kadar je zadevni znesek manjši od 100 EUR, bi moral pristojni nadzorni organ v naslednjem letu preveriti, ali je kmet odpravil zadevno ugotovljeno neupoštevanje. Vendar pa je zaradi zmanjšanja upravne obremenitve treba razmisliti o poenostaviti sistema nadaljnjih pregledov.

(12) Države članice morajo izvajati integrirani administrativni in kontrolni sistem, kot je določen v členu 14 Uredbe (ES) št. 73/2009. Komisija bi morala za zagotovitev enotnega in dovolj kakovostnega izvajanja različnih elementov navedenega sistema v zvezi s tehničnimi vidiki sprejeti izvedbene akte o osnovnih značilnostih, opredelitvah in zahtevah glede kakovosti in različnih elementov sistema.

(13) Komisija bi morala za zagotovitev skladnega in učinkovitega upravljanja zahtevkov za pomoč sprejeti izvedbene akte za zahtevke za pomoč in zahtevke za pravice do plačila. S temi akti bi bilo treba zagotoviti, da so na voljo dovolj časa in vse potrebne informacije za preverjanje pogojev za upravičenost. V ustrezno utemeljenih primerih bi bilo treba kmetu omogočiti določeno prožnost. Poleg tega pravila za upravičenost, kot so obvezna obdobja reje živali, kmetom ne bi smela preprečevati prenosa njihovega celotnega kmetijskega gospodarstva po predložitvi zahtevka, razen v tem obdobju. Opredeliti bi bilo torej treba pogoje za take prenose.

(14) Pogoje za upravičenost bi bilo treba preverjati zaradi varstva skladov Unije. Da bi bilo mogoče preveriti, ali kmetje izpolnjujejo obveznosti, povezane s plačilom, in zagotoviti pravilno razdelitev sredstev upravičenim kmetom, bi morala Komisija sprejeti izvedbene akte o kontrolah, ki jih morajo izvajati države članice. Kadar je ustrezno, bi morala biti v teh aktih določena tudi pravila za primere, v katerih so v upravljanje plačil vključeni druge službe, organi ali organizacije, razen pristojnega organa.

(15) Člen 28 Uredbe (ES) št. 73/2009 določa minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati, toda uporaba točke (b) prvega pododstavka člena 28(1) ni ustrezna za kmete, ki še vedno prejemajo neposredna plačila na podlagi nekaterih vezanih shem, vendar nimajo v posesti nobenega hektarja. Ti kmetje so v enakem položaju kot kmetje, ki imajo posebne pravice, zato jih je zaradi zagotovitve polne učinkovitosti zadevnih vezanih shem treba za namen člena 28(1) navedene uredbe obravnavati enako. V primerih, ko je država članica določila prag v hektarih v skladu s členom 28(1)(b), bi moral za kmete, ki prejemajo posebno pomoč iz poglavja 5 naslova III in imajo v posesti manj hektarjev od praga, ki ga je določila država članica, veljati tudi prag v eurih, ki ga določi država članica v skladu s členom 28(1)(a).

(16) Določiti bi bilo treba pravila glede najmanjše velikosti na kmetijsko gospodarstvo, za katero se lahko zahteva določitev pravic do plačila.

(17) Za zagotovitev stalnosti sistema neposrednih plačil v primeru izjemnih okoliščin bi bilo treba Komisiji dovoliti, da sprejme potrebne in upravičene ukrepe, s katerimi bi odpravljala take težave.

(18) Za zagotovitev učinkovitega upravljanja sheme enotnega plačila, določene v naslovu III Uredbe (ES) št. 73/2009, bi bilo treba opredeliti uporabo kmetijskih površin za nekmetijske dejavnosti.

(19) Da bi se upoštevala notranja organizacija držav članic, bi jim bilo treba dovoliti, da nacionalno rezervo upravljajo na regionalni ravni. Določiti bi bilo treba pravila za tako upravljanje.

(20) Treba bi bilo določiti posebna pravila glede načina, kako države članice v nacionalno rezervo vrnejo neizkoriščene pravice do plačila.

(21) Pravila v zvezi z omejitvijo prenosa pravic do plačila bi bilo treba prilagoditi, da bi se upoštevali posebni primeri prenosov.

(22) Za zagotovitev, da se pogoji za posebne pravice še naprej izpolnjujejo, bi bilo treba sprejeti pravila o izračunu števila glav velike živine (GVŽ).

(23) Komisija bi morala za zagotovitev enakega obravnavanja gospodarskih subjektov sprejeti izvedbene akte za prvo dodelitev pravic do plačila v okviru izvajanja sheme enotnega plačila v novih državah članicah, kot je določeno v členu 55 Uredbe (ES) št. 73/2009.

(24) Komisija bi morala za zagotovitev enakega obravnavanja gospodarskih subjektov sprejeti izvedbene akte za izračun števila glav velike živine za posebne pravice, kot je določeno v členu 44(2) Uredbe (ES) št. 73/2009.

(25) Komisija bi morala za zagotovitev enakega obravnavanja gospodarskih subjektov sprejeti izvedbene akte za posebne podporne ukrepe v zvezi s posebnimi kmetijskimi dejavnostmi, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje, območji, kjer se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, ter ukrepi za zavarovanje pridelkov, živali in rastlin, kot je določeno v členu 68 Uredbe (ES) št. 73/2009. V primeru vzajemnih skladov za bolezni živali in rastlin ter okoljske nesreče bi morala ta pravila vključevati zlasti najkrajše in najdaljše trajanje komercialnih posojil, upravičenih do finančnega prispevka, in obveznost držav članic, da Komisiji predložijo letno poročilo o izvajanju člena 71 Uredbe (ES) št. 73/2009.

(26) Za zagotovitev učinkovitega upravljanja shem pomoči iz naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009 bi bilo treba določiti pravila o natančnem delovanju navedenih ureditev.

(27) Treba bi bilo določiti pravila v zvezi z omejitvijo prenosa pravic do premije pri premijah v sektorju ovčjega in kozjega mesa.

(28) Treba bi bilo določiti pravila v zvezi z najmanjšim številom živali, ki jih je treba prijaviti v zvezi s posebno premijo in premijo za krave dojilje.

(29) Treba bi bilo določiti pravila v zvezi z omejitvami prenosa pravic do premije za krave dojilje.

(30) Komisija bi morala za zagotovitev dobrega upravljanja odločitev držav članic v zvezi z vezanimi plačili določiti zgornje meje, ki ustrezajo shemi enotnega plačala, vezanim ukrepom v okviru posebne podpore, ločenemu plačilu za sladkor, ločenemu plačilu za sadje in zelenjavo, ločenemu plačilu za jagodičje in sredstvom, ki jih države članice sporočijo v skladu s členom 69(6)(a).

(31) Člen 132 Uredbe (ES) št. 73/2009 določa možnost novih držav članic, da po odobritvi Komisije dopolnijo neposredno pomoč, plačano kmetu. Dopolnilna nacionalna neposredna plačila, ki niso izplačana v skladu z odobritvijo Komisije, bi bilo treba opredeliti kot nezakonito pomoč.

(32) Izmenjava informacij med Komisijo in državami članicami je bistvena za pravilno upravljanje sredstev. Komisija bi morala z izvedbenimi akti sprejeti enotna pravila o izmenjavi informacij. Ta bi morala vključevati zlasti pravila o obveščanju o odločitvah držav članic ter statističnih podatkih in poročilih, ki jih morajo poslati države članice.

(33) Uredbo (ES) št. 73/2009 bi bilo torej treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 73/2009 se spremeni:

(1) V členu 2 se dodajo naslednje točke:"

(i)

,orno zemljišče‚ pomeni zemljišče, ki se obdeluje za namen pridelave rastlinskih pridelkov, ali zemljišče, ki se vzdržuje po načelu dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja v skladu s členom 6, ne glede na to, ali gre za zemljišče s toplo gredo ali s pritrjeno ali premično streho;

	(j)	,trajni nasad‘ pomeni nasad rastlin, ki niso vključene v kolobar ter niso trajni pašniki, ki so na istem zemljišču najmanj pet let in ki dajejo večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in hitro rastočimi panjevci;
	(k)	,trajni pašnik‚ pomeni zemljišče, ki se uporablja za naravno gojenje trave ali druge zelnate krme (samoposajene) ali gojene (posejane) in ki ni vključeno v kolobarjenje gospodarstva pet let ali več, razen območij v prahi v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2078/92, območij v prahi v skladu s členi 22, 23 in 24 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999* ter območij v prahi v skladu s členom 39 Uredbe (ES) št. 1698/2005; v ta namen ,trave ali druga zelnata krma‘ pomenijo trave, ki tradicionalno rastejo na naravnih pašnikih ali so običajno vsebovane v mešanicah semen za pašnike ali travnike v državi članici (ne glede na to, ali se uporabljajo za pašo ali ne). Države članice lahko vključijo poljščine, kot jih opredeli Komisija;
	(l)	,travinje‚ pomeni orno zemljišče, ki se uporablja za pridelavo trave (sejane ali naravne); travinje vključuje trajne pašnike.
	* UL L 215, 30.7.1992, str. 85.
	** UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

(2) Vstavi se naslednji člen:"

Člen 2a

Sprememba Priloge I

Komisija z delegiranim aktom spremeni Prilogo I, Da bi upoštevala novo zakonodajo, ki bo morda potrebnaKomisija z delegiranimi akti spremeni Prilogo I in vključi ustrezna sklicevanja na novo zakonodajo.

[Sprememba 4]

(2a) Točka (a) v drugem pododstavku člena 6(1) se črta. [Sprememba 5]

(3) V členu 6 se dodata naslednja odstavka:"

3. Za zagotovitev, da kmetje sprejmejo ukrepe za ohranitev zemljišč, ki se uporabljajo kot trajni pašniki, Komisija z delegiranimi akti sprejme določbe, ki vključujejo individualne obveznosti za kmete, ki jih je treba upoštevati, kadar je ugotovljeno, da se delež zemljišč, ki se uporabljajo kot trajni pašniki, zmanjšuje. [Sprememba 6]

4. Komisija z izvedbenimi akti sprejme metode za določitev deleža trajnih pašnikov in kmetijskih zemljišč, ki ga je treba ohranjati.

(4) V členu 8 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

2. Komisija z izvedbenimidelegiranimi akti pregleda zgornje meje iz Priloge IV, da bi upoštevala: [Sprememba 7]

	(a)	spremembe skupnih najvišjih zneskov neposrednih plačil, ki se lahko odobrijo;
	(b)	spremembe sistema prostovoljne modulacije iz Uredbe (ES) št. 378/2007;
	(c)	strukturne spremembe kmetijskih gospodarstev;
	(d)	prenose v Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) v skladu s členom 136 te uredbe.

(5) Člen 9 se spremeni:

	(a)	v prvem pododstavku odstavka 2 se uvodni del nadomesti z naslednjim:" Zneski, ki ustrezajo eni odstotni točki, se dodelijo državam članicam, v katerih so bili zadevni zneski ustvarjeni. Zneske, ki ustrezajo znižanju za štiri odstotne točke, Komisija z izvedbenim aktom dodeli med zadevne države članice na podlagi naslednjih meril:"
	(b)	v odstavku 3 se vstavi naslednji pododstavek:" Komisija z delegiranim aktom spremeni Prilogo V, da bi upoštevala novo zakonodajo, ki bo morda potrebna."
	[Sprememba 8]
	(c)	Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:" 4. Preostali znesek, ki izhaja iz uporabe člena 7(1), in zneske, ki izhajajo iz uporabe člena 7(2), Komisija z izvedbenimi akti dodeli državi članici, v kateri so bili ustrezni zneski ustvarjeni. Uporabijo se v skladu s členom 69(5a) Uredbe (ES) št. 1698/2005."

(6) V členu 10 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

3. Kateri koli znesek, ki izhaja iz uporabe člena 7(1) in (2), Komisija z izvedbenimi akti dodeli novi državi članici, v kateri so bili ustrezni zneski ustvarjeni. Ti zneski se uporabijo v skladu s členom 69(5a) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

(6a) V členu 11 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

2. Evropski parlament in Svet na predlog Komisije, predložen najpozneje do 31. marca v koledarskem letu, za katerega se uporabljajo prilagoditve iz odstavka 1, določita te prilagoditve najpozneje do 30. junija istega koledarskega leta.

[Sprememba 9]

(7) V poglavju 2 naslova II se doda naslednji člen:

Člen 11a

Prenos pooblastil na Komisijo

1. Komisija lahko za zagotovitev usklajenega izvajanja modulacije in finančne discipline z delegiranimi akti sprejme podrobna pravila o osnovi za izračun znižanj, ki jih morajo države članice uporabiti za kmete zaradi modulacije in finančne discipline, kot je predvideno v členih 9, 10 in 11.

2. Za zagotovitev dodelitve iz člena 9(2) Komisija z delegiranimi akti določi merila za dodelitev zneskov, ki so na voljo z uporabo modulacije.

(8) V členu 12 se doda naslednji odstavek:"

5. Komisija lahko za zagotovitev pravilnega delovanja sistema kmetijskega svetovanja z delegiranimi akti sprejme določbe za vzpostavitev popolnega delovanja takega sistema. Te določbe se lahko med drugim nanašajo na področje uporabe sistema kmetijskega svetovanja in merila dostopnosti za kmete.[Sprememba 10]

6. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme tehnična pravila za enotno izvajanje sistema kmetijskega svetovanja.

[Sprememba 11]

(9) V členu 19(1) se dodata naslednja pododstavka:"

Vsaka država članica določi najmanjšo velikost enot rabe ali poljin, za katere se lahko vloži zahtevek. Vendar pa najmanjša velikost ne sme presegati 0,3 ha.

Z odstopanjem od točke (a) prvega pododstavka lahko države članice odločijo, da kmetu, ki ne zaprosi za neposredno plačilo, vezano na površino, ni treba prijaviti vseh enot rabe ali poljin, če njihova skupna površina ne presega enega hektarja. Vendar pa kmet v zahtevku navede, da ima enote rabe ali poljine, in na zahtevo pristojnih organov navede lokacijo zadevnih enot rabe ali poljin.

(10) V členu 21 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

1. Če se ugotovi, da kmet ne upošteva pogojev za upravičenost, ki se nanašajo na odobritev pomoči iz te uredbe, se brez poseganja v morebitna znižanja ali izključitve iz člena 23 za plačilo ali del plačila, ki je odobreno ali se bo odobrilo in za katero so izpolnjeni pogoji za upravičenost, opravijo znižanja in izključitve.

(11) V členu 22 se doda naslednji odstavek:"

3. Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila za izvajanje kontrol in pregledov za preverjanje skladnosti z obveznostmi iz poglavja 1.

(12) V členu 23 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

2. Ne glede na odstavek 1 in v skladu s pogoji, določenimi v pravilih iz člena 27a(5), se lahko države članice odločijo, da ne bodo uporabile znižanja ali izključitve v višini 100 EUR ali manj na kmeta in na koledarsko leto.

Če se država članica odloči, da bo uporabila možnost iz prvega pododstavka, v naslednjem letu pristojni organ sprejme ukrepe, potrebne za preveritev, ali je kmet odpravil zadevno ugotovljeno neupoštevanje. Kmet je obveščen o ugotovljenem neupoštevanju in obveznosti glede sprejetja ukrepa za njegovo odpravo.

[Sprememba 12]

(13) Člen 24 se spremeni:

	(a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:" 1. Za izračun znižanj in izključitev se upoštevajo resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljenega neupoštevanja, pa tudi merila iz odstavkov 2, 3 in 4."
	(b)	v odstavku 2 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:črta." ‚Če kmet ni sprejel takojšnega ukrepa za odpravo neupoštevanja, s katerim je ugotovljeno neupoštevanje odpravil, sprejme pristojni organ potrebne ukrepe, ki so po potrebi lahko omejeni na administrativni nadzor, da se preveri, ali je kmet odpravil zadevno ugotovljeno neupoštevanje. Kmet je obveščen o ugotovljenem manjšem neupoštevanju in obveznosti sprejetja ukrepa za njegovo odpravo.‘ "
	[Sprememba 13]

(14) V poglavju 4 naslova II se dodata naslednja člena:"

Člen 27a

Prenos pooblastil na Komisijo

1. Za zagotovitev pravilne razdelitve sredstev upravičenim kmetom ter učinkovitega, skladnega in nediskriminatornega izvajanja integriranega administrativnega in kontrolnega sistema iz tega poglavja, s katerim se zaščitijo finančni interesi Unije, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme naslednje:

	(a)	posebne opredelitve, potrebne za zagotovitev usklajenega izvajanja integriranega sistema;
	(b)	določbe, potrebne za usklajeno opredelitev osnove za izračun pomoči, vključno s pravili, kako obravnavati nekatere primere, v katerih upravičene površine vključujejo krajinske značilnosti ali drevesa;
	(c)	pravila za zaščito pravic kmetov v primerih višje sile in izjemnih okoliščin v smislu člena 31;
	(d)	pravila za zagotovitev usklajene osnove za izračun znižanj zaradi navzkrižne skladnosti, pri čemer se upoštevajo tudi znižanja zaradi modulacije in finančne discipline;
	(e)	pravila,oki državam članicam omogočajo sprejemanje kakršnih koli dodatnih ukrepih, ki jih morajo države članice sprejetiukrepov za pravilno uporabo tega poglavja, in ureditve za kakršno koli vzajemno pomoč, potrebno med državami članicami. [Sprememba 14]

2. Za zagotovitev pravilne razdelitve sredstev upravičenim kmetom v zvezi z zahtevki za pomoč iz člena 19 in da se omogoči preverjanje, ali kmetje izpolnjujejo obveznosti v zvezi s tem, Komisija z delegiranimi akti določi naslednje:

	(a)	pravila o najmanjši velikosti enot rabe ali poljin, ki jih je treba prijaviti, da se zmanjša upravna obremenitev kmetov in organov;
	(b)	odstopanje od Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71*, da se zaščitijo pravice kmetov do plačil, kadar je zadnji dan za vložitev zahtevkov ali sprememb državni praznik, sobota ali nedelja;
	(c)	v primeru poznega zahtevka za plačilo ali dodelitev pravic največjo zamudo in znižanja v primeru take zamude.

3. Za zagotovitev učinkovitega, skladnega in nediskriminatornega izvajanja preverjanja pogojev za upravičenost iz člena 20, s katerim se zaščitijo finančni interesi Unije, Komisija z delegiranimi akti sprejme določbe, zlasti za primer, če kmet prepreči izvajanje kontrole.

4. Za zagotovitev, da se izračun in uporaba znižanj in izključitev izvedeta v skladu z načelom iz člena 21 ter učinkovito, skladno in nediskriminatorno, s čimer se zaščitijo finančni interesi Unije, Komisija z delegiranimi akti sprejme naslednje:

	(a)	določbe o znižanjih in izključitvah v zvezi s pravilnostjo in popolnostjo informacij v zahtevku, kot so čezmerne prijave površin ali živali ali pomanjkljive prijave površin, ter določbe za zagotovitev usklajenega in sorazmernega obravnavanja namernih napak, primerov manjših napak, kopičenja znižanj in sočasne uporabe različnih znižanj ter posebne določbe za namen ukrepov, ki se izvajajo na podlagi člena 68;
	(b)	pravila, ki določajo oprostitve znižanj v nekaterih primerih, s čimer se zagotovi sorazmernost pri uporabi znižanj.

5. Komisija lahko za zagotovitev učinkovitega, skladnega in nediskriminatornega izvajanja navzkrižne skladnosti z delegiranimi akti sprejme pravila za izračun in uporabo znižanj v skladu z načeli iz členov 23 in 24, vključno s pravili o oprostitvi znižanj v nekaterih primerih.

Člen 27b

Izvedbena pravila

Za enotno izvajanje tega poglavja Komisija z izvedbenimi akti določi naslednje:
	(a)	osnovne značilnosti, opredelitve in zahteve glede kakovosti za integrirani sistem za registracijo identitete vsakega kmeta, ki vloži zahtevek za pomoč, iz člena 15;
	(b)	osnovne značilnosti, opredelitve in zahteve glede kakovosti za računalniško zbirko podatkov iz člena 16;
	(c)	osnovne značilnosti, opredelitve in zahteve glede kakovosti za identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine iz člena 17;
	(d)	osnovne značilnosti, opredelitve in zahteve glede kakovosti za sistem za identifikacijo in registracijo pravic do plačila iz člena 18;
	(e)	pravila o zahtevkih za pomoč in zahtevkih za pravice do plačila iz člena 19, vključno z zadnjim dnem za vložitev zahtevkov, zahtevami glede minimalnega nabora informacij, ki se vključijo v zahtevke, določbami za spremembe ali umik zahtevkov za pomoč, oprostitvijo zahteve po vložitvi zahtevka za pomoč in določbami, na podlagi katerih lahko države članice uporabljajo poenostavljene postopke ali popravijo očitne napake;
	(f)	pravila za izvajanje pregledov, da se preverijo skladnost z obveznostmi ter pravilnost in popolnost informacij, navedenih v zahtevku za pomoč. V zvezi s konopljo to vključuje zlasti podrobna pravila o posebnih kontrolnih ukrepih in metodah za določanje ravni tetrahidrokanabinola, v zvezi z bombažem pa sistem za nadzor nad odobrenimi medpanožnimi organizacijami;
	(g)	v zvezi s konopljo podrobna pravila o posebnih kontrolnih ukrepih in metodah za določanje ravni tetrahidrokanabinola;
	(h)	v zvezi z bombažem sistem za nadzor nad odobrenimi medpanožnimi organizacijami;
	(i)	pravila o vračilu neupravičeno izplačanih zneskov pomoči in neupravičeno dodeljenih pravic do plačila;
	(j)	tehnične opredelitve, potrebne za enotno izvajanje tega poglavja;
	(k)	določbe v zvezi s primeri prenosa kmetijskih gospodarstev, ko se prenaša tudi kakršna koli obveznost v zvezi z upravičenostjo do zadevne pomoči, ki jo je treba še izpolniti.
	* UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

(15) V členu 28(1) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Za kmete, ki imajo posebne pravice iz člena 44(1), ali kmete, ki prejemajo premije za ovce in koze iz oddelka 10 poglavja 1 naslova IV ali plačilo za goveje in telečje meso iz oddelka 11 poglavja 1 naslova IV ali kmete, ki prejemajo posebno podporo iz poglavja 5 naslova III, katerih površina v hektarjih ne dosega praga, ki ga je izbrala država članica, kadar se uporablja točka (b) prvega pododstavka, velja pogoj iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka.

(16) V členu 29 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

4. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko Komisija z izvedbenimi akti:

(a)

določi predplačila;

(b)

države članice glede na proračunski položaj pooblasti, da pred 1. decembrom plačajo predplačila v regijah, v katerih so kmetje zaradi izjemnih razmer v hudih finančnih težavah:

ali

	(i)	v višini do 50 % plačil
	(ii)	v višini do 80 % plačil, če so predplačila že predvidena.

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme pravila v zvezi s plačilom navedenih predplačil.

(17) Vstavi se naslednji člen:"

Člen 31a

Izvedbena pravilaPrenos pooblastil na Komisijo

Komisija lahko z izvedbenimidelegiranimi akti v nujnih primerih sprejme potrebne in ustrezno utemeljene ukrepe za rešitev praktičnih in posebnih težav: taki ukrepi lahko odstopajo od nekaterih delov te uredbe, vendar samo toliko in za tako dolgo, kot je nujno potrebno. Kadar je to nujno, postopek iz člena 141ba velja za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom.

[Sprememba 15]

(18) V členu 33 se dodajo naslednji odstavki:"

4. Država članica se lahko odloči, da bo določila najmanjšo velikost kmetijske površine na kmetijsko gospodarstvo, za katero se lahko zahteva določitev pravic do plačila. Vendar pa najmanjša velikost ne presega omejitev, določenih v točki (b) prvega pododstavka v povezavi z drugim pododstavkom člena 28(1). Za določitev posebnih pravic iz členov 60 in 65 se najmanjša velikost ne določi.

5. Komisija z delegiranimi akti spremeni Prilogo IX, da bi upoštevala novo zakonodajo, ki bo morda potrebna. [Sprememba 16]

6. Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila v zvezi z zahtevki za podporo v letu dodelitve pravic, kadar pravice morda še niso bile dokončno določene in kadar na dodelitev vplivajo posebne okoliščine, ter določi zgornjo mejo za shemo enotnega plačila iz tega naslova.

(19) V členu 34(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Kadar se kmetijska površina kmetijskega gospodarstva uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti iz točke (a) prvega pododstavka, se za zadevno površino šteje, da se uporablja pretežno za kmetijske dejavnosti, če se kmetijska dejavnost lahko izvaja, ne da bi bila bistveno ovirana zaradi intenzivnosti, narave, trajanja in časovne razporeditve nekmetijske dejavnosti. Države članice določijo merila za izvajanje tega pododstavka na svojem ozemlju.

(20) V členu 36 se drugi odstavek črta.

(21) V členu 38 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:"

V primeru odložene vključitve se države članice lahko odločijo, da dovolijo pridelavo naknadnih posevkov na upravičenih hektarjih največ za obdobje treh mesecev, ki se začne vsako leto 15. avgusta. Vendar je mogoče na zahtevo države članice ta datum z izvedbenimi akti spremeniti za regije, v katerih se žita običajno požanjejo bolj zgodaj iz podnebnih razlogov.

(22) V členu 39 se odstavek 2 črta.

(23) V členu 40(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Komisija v primeru dodelitve pravic do plačila pridelovalcem vina, upoštevajoč najnovejše podatke, ki jih dajo na voljo države članice v skladu s členom 103o in drugim pododstavkom člena 188a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007, z izvedbenimidelegiranimi akti prilagodi nacionalne zgornje meje iz Priloge VIII k tej uredbi. Države članice do 1. decembra leta pred koledarskim letom prilagoditve nacionalnih zgornjih mej sporočijo Komisiji regionalno povprečje vrednosti pravic iz točke B Priloge IX k tej uredbi.

[Sprememba 17]

(24) Člen 41 se spremeni:

	(a)	v odstavku 1 se dodata naslednja pododstavka:" Države članice lahko upravljajo nacionalno rezervo na regionalni ravni. V takem primeru zneske, ki so na voljo na nacionalni ravni, v celoti ali delno dodelijo regijam v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili ter tako, da zagotovijo enako obravnavo kmetov in preprečijo motnje trga in konkurence. Zneski, dodeljeni posamezni regiji, se lahko štejejo za razpoložljive za dodelitev samo v zadevni regiji, razen kadar se uporablja odstavek 4 ali po izbiri države članice odstavek 2."
	(b)	odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:" 4. Države članice uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence, dodelile pravice do plačila kmetom, ki so se znašli v posebnih razmerah."
	(c)	doda se naslednji odstavek:" 7. Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o dodelitvi pravic do plačila, če je kmet upravičen do prejetja pravic na podlagi dokončne odločitve sodišča ali na podlagi dokončnega upravnega akta pristojnega organa države članice."

(25) V členu 42 se dodata naslednja odstavka:"

Kmetje lahko prostovoljno oddajo pravice do plačila v nacionalno rezervo.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe v zvezi z vračiloms praktičnimi pogoji, ki veljajo za vračilo neizkoriščenih pravic do plačila v nacionalno rezervo.

[Sprememba 18]

(26) Člen 43 se spremeni:

	(a)	v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:" Omejitev prenosa pravic do plačila iz tretjega pododstavka se ne uporablja v primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja pravic do plačila brez enakovrednega števila upravičenih hektarjev."
	(b)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:" 3. Če se pravice do plačila prodajo z zemljiščem ali brez njega, lahko države članice v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Unije določijo, da se del prodanih pravic do plačila vrne v nacionalno rezervo ali da se njihov znesek na enoto zmanjša v prid nacionalne rezerve v skladu z merili, ki jih Komisija opredeli z izvedbenimi akti. V primeru prodaje pravic do plačila z zemljiščem ali brez njega kmetu, ki se začenja ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, in v primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja pravic do plačila se zadrževanje ne uporablja."
	(c)	doda se naslednji odstavek:" 4. Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o posebnih pogojih v zvezi s prenosom pravic do plačila in postopku, ki ga morajo v takem primeru uporabiti države članice, ter za namene člena 62(3) pravila o izračunu deleža pravic do plačila, ki jih je kmet izkoristil, in uporabi takih pravic. Navedena pravila se lahko nanašajo tudi na prenose pravic, kadar države članice izkoristijo možnost iz tretjega pododstavka odstavka 1, in zadržanje vrednosti pravic do plačila v primeru prodaje pravice iz drugega pododstavka odstavka 3."

(27) V členu 44 se doda naslednji odstavek:"

4. Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o izračunu GVŽ za namene posebnih pravic in aktiviranje posebnih pravic.

(28) V poglavju 1 naslova III se doda naslednji člen:"

Člen 45a

Prenos pooblastil na Komisijo

1. Za zagotovitev varstva pravic upravičencev Komisija z delegiranimi akti določi naslednje:

	(a)	pravila o upravičenosti in dostopu do sheme enotnega plačila kmetov, med drugim v primeru dedovanja in pričakovanega dedovanja, dedovanja v okviru zakupa, spremembe pravnega statusa ali poimenovanja ter v primeru združitve ali razdružitve kmetijskega gospodarstva;
	(b)	pravila o izračunu zneska na enoto pravic do plačila in za spremembo pravic do plačila, zlasti v primeru delov pravic;
	(c)	posebne opredelitve za namene člena 41(2) za kmete, ki začnejo opravljati kmetijsko dejavnost;
	(d)	pravila o določitvi in izračunu vrednosti in števila pravic do plačila ali povečanju vrednosti pravic, prejetih iz nacionalne rezerve;
	(e)	pravila o dodelitvi pravic do plačila iz nacionalne rezerve kmetom, ki prijavijo manjše število hektarjev od števila, ustrezajočega pravicam do plačila, ki so jim bile dodeljene v skladu s členoma 43 in 59 Uredbe (ES) št. 1782/2003, če država članica izkoristi možnost iz člena 41(3);
	(f)	pravila, s katerimi so opredeljene posebne razmere iz člena 41(4), in pravila o dostopu kmetov v takih posebnih razmerah do pravic do plačila iz nacionalne rezerve.

2. Za zagotovitev pravilnega upravljanja pravic do plačila Komisija z delegiranim aktom sprejme pravila o prijavi in uporabi pravic do plačila.

3. Za pojasnitev posebnih primerov, ki lahko nastanejo pri uporabi sheme enotnega plačila, Komisija z delegiranimi akti sprejme naslednjepravila o:

	(a)	pravila o opredelitviuporabi izrazov ,dedovanje‚ in ,pričakovano dedovanje‘, opredeljenih v nacionalni zakonodaji, za namene te uredbe; [Sprememba 19]
	(b)	pravila o izračunu vrednosti in števila ali povečanja pravic v zvezi z dodelitvijo pravic na podlagi katere koli določbe tega naslova, vključno z možnostjo začasne vrednosti in števila ali povečanja pravic do plačila, dodeljenih na podlagi zahtevka kmeta, pogoje za določitev začasne in dokončne vrednosti in števila pravic ter določbe za primere, v katerih bi lahko pogodba o prodaji ali zakupu vplivala na dodelitev pravic.

4. Za lažjo odloženo vključitev sadja in zelenjave v shemo enotnega plačila Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila, na podlagi katerih lahko države članice, ki so izkoristile eno od možnosti iz tretjega pododstavka člena 51(1), dovolijo pridelavo naknadnih posevkov na upravičenih hektarjih.

5. Za določitev seznama sort konoplje, upravičenih do neposrednih plačil, in ohranitev javnega zdravja Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila, na podlagi katerih je odobritev plačil pogojena z uporabo certificiranih semen nekaterih sort in s katerimi je določen postopek za določitev sort konoplje iz člena 39.

(29) V členu 51(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Na podlagi odločitve vsake države članice Komisija z izvedbenimi akti določi zgornjo mejo za vsako neposredno plačilo iz členov 52, 53 in 54.

(30) V poglavju 2 naslova III se doda naslednji člen:"

Člen 54a

Prenos pooblastil na Komisijo

Zaradi upoštevanja posebnosti zadevnih sektorjev Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o določitvi in izračunu pravic do plačila in možnostih iz tega poglavja.

(31) V členu 57 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

2. Nove države članice uporabijo nacionalno rezervo, da bi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili ter na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga ali konkurence, dodelile pravice do plačila kmetom, ki so se znašli v posebnih razmerah.

(32) V členu 59 se doda naslednji odstavek:"

4. Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi s pogoji za identifikacijo upravičenih kmetov, začasno določitvijo števila hektarjev in predhodnim preverjanjem pogojev za zahtevke.

(33) V členu 60 se doda naslednji odstavek:"

Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o izračunu kmetijske dejavnosti, izražene v GVŽ, iz člena 44(2)(a) ter pregledih/preverjanju najmanjše kmetijske dejavnosti v novih državah članicah iz člena 44(2)(b).

(34) V členu 62(3) se doda naslednji pododstavek:"

Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z izračunom deleža pravic do plačila, ki jih je izkoristil kmet.

(35) V poglavju 3 naslova III se doda naslednji člen:"

Člen 62a

Prenos pooblastil na Komisijo

1. Za učinkovito upravljanje pravic v državah članicah Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o prvi dodelitvi pravic do plačila v primeru izvajanja sheme enotnega plačila v novih državah članicah, ki so uporabile shemo enotnega plačila na površino.

2. Za prilagoditev spreminjajočim se razmeram v kmetijskem sektorju Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o reprezentativnem obdobju za namen člena 57(3) in člena 59(3).

3. Za zagotovitev učinkovitega upravljanja pravic do plačila Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o določitvi in izračunu vrednosti in števila pravic do plačila ali povečanju vrednosti pravic do plačila, prejetih iz nacionalne rezerve iz tega poglavja, in možnostih, določenih v tem poglavju.

4. Za zagotovitev varstva pravic upravičencev Komisija z delegiranimi akti sprejme naslednje:

	(a)	pravila o dodelitvi pravic do plačila iz nacionalne rezerve kmetom, ki prijavijo manjše število hektarjev od števila, ustrezajočega pravicam do plačila, ki so jim bile dodeljene v skladu s členoma 43 in 59 Uredbe (ES) št. 1782/2003, če država članica, ki je uporabila shemo enotnega plačila na površino, izkoristi možnost iz člena 57(5) te uredbe;
	(b)	pravila, s katerimi so opredeljene posebne razmere iz člena 57(2), in pravila o dostopu kmetov v takih posebnih razmerah do pravic do plačila iz nacionalne rezerve iz tega poglavja.

(36) V členu 67 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

1. Države članice se do 1. avgusta 2009 lahko odločijo, da bodo pomoč za semena iz oddelka 5 naslova IV in sheme iz točke 1 Priloge XI leta 2010 ali 2011 vključile v shemo enotnega plačila, razen posebne premije za kakovost za trdo pšenico. V tem primeru Komisija z izvedbenimi akti prilagodi nacionalne zgornje meje iz člena 40 tako, da dodatno določi zneske iz Priloge XII za zadevno shemo pomoči.

(37) V poglavju 4 naslova III se doda naslednji člen:"

Člen 67a

Prenos pooblastil na Komisijo

Da bi Komisija omogočila vključitev vezanih plačil iz Priloge XI in prenos iz programov podpore za vino iz Priloge IX v shemo enotnega plačila, lahko z delegiranimi akti sprejme pravila o dostopu do plačil, določitvi zneska in številu ali povečanju vrednosti pravic, ki bodo dodeljene.

(38) Člen 68 se spremeni:

(a)

odstavek 2(a)(ii) se nadomesti z naslednjim:"

(ii)

jo je odobrila Komisija z izvedbenim aktom brez pomoči odbora iz člena 141c

(b)

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"
7. Za zagotovitev učinkovite in ciljno usmerjene uporabe skladov Unije ter preprečitev dvojnega financiranja na podlagi drugih podobnih podpornih instrumentov Komisija z delegiranimi akti sprejme pogoje za odobritev Komisije iz odstavka 2(a)(ii) in pogoje za odobritev podpore iz tega poglavja, pravila o skladnosti z drugimi ukrepi Unije in kopičenju podpore ter pravila o opredelitvi individualnih podpornih ukrepov iz odstavka 1."

(c)

v odstavku 8 se drugi pododstavek črta.

(d)

dodata se naslednja odstavka:"
9. Komisija z izvedbenimi akti sprejme naslednje:

	(a)	pravila o izračunu vrednosti vsake pravice do plačila, ki jo prejme kmet, ki nima nobene pravice do plačila in zaprosi za podporo iz odstavka 1(c), vključno s pravili o izračunu povečanja zneska na hektar na podlagi sheme enotnega plačila na površino iz člena 131(2);
	(b)	pravila o izračunu uničenega deleža povprečne letne proizvodnje kmeta v skladu s členom 70(2) za podporo iz odstavka 1(d) tega člena, vključno s pravili o obveznosti kmetov, da države članice obvestijo o svoji zavarovalni polici;
	(c)	postopek za oceno in odobritev ukrepov, sprejetih v skladu z odstavkom (1)(a)(v).

10. Glede na odločitev posamezne države članice v skladu s prvim pododstavkom odstavka 8 Komisija z izvedbenim aktom določi ustrezno zgornjo mejo te podpore."

(39) Člen 69 se spremeni:

(a)

v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"
Glede na odločitev posamezne države članice v skladu z odstavkom 1 o tem, kakšen znesek nacionalne zgornje meje bo uporabila, Komisija z izvedbenimi akti določi ustrezno zgornjo mejo te podpore."

(b)

v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:"
Na podlagi odločitve posamezne države članice Komisija z izvedbenimi akti določi ustrezno splošno zgornjo mejo podpore iz tega odstavka."

(c)

odstavek 6 se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

(a)

člena 68(1), tako da uporabijo znesek, ki ga Komisija izračuna v skladu z odstavkom 7 tega člena in določi z izvedbenim aktom, in/ali

(ii)

doda se naslednji pododstavek:"
Na podlagi odločitve posamezne države članice Komisija z izvedbenimi akti določi ustrezen znesek za sredstva iz točke (a) prvega pododstavka."

(d)

v odstavku 7 se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:"
Komisija na zahtevo države članice z izvedbenim aktom preuči določene zneske na podlagi pravil, ki jih Komisija določi z isto vrsto akta."

(39a) V členu 70(2) se doda naslednji pododstavek:"

Države članice sprejmejo pravila za izračun povprečne letne proizvodnje kmeta.

[Sprememba 20]

(40) Člen 71 se spremeni:

	(a)	v odstavku 6 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:" Najkrajše in najdaljše trajanje komercialnih posojil, upravičenih do finančnega prispevka, in njegov vir določi Komisija z izvedbenimi akti. Ti akti lahko vključujejo pravila o obveščanju kmetijskih skupnosti."
	(b)	odstavek 10 se nadomesti z naslednjim:" 10. Države članice Komisiji predložijo letno poročilo o izvajanju tega člena. Obliko, vsebino, časovno razporeditev in roke poročila določi Komisija z izvedbenimi akti."

(41) V členu 76 se doda naslednji odstavek:"

3. Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o koeficientih znižanja, vključno z metodo izračuna in datumom za določitev teh koeficientov.

(42) V oddelku 1 poglavja 1 naslova IV se doda naslednji člen:"

Člen 76a

Prenos pooblastil na Komisijo

Za zagotovitev učinkovite in ciljno usmerjene uporabe skladov Unije ter učinkovito upravljanje proizvodno vezanih shem lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o najmanjših površinah in posebna pravila v zvezi s sejanjem in gojenjem pridelkov iz tega oddelka.

(43) V členu 77 se dodata naslednja odstavka:"

Da bi Komisija omogočila uporabo proizvodno vezanih shem pomoči, z delegiranimi akti sprejme pravila o pogojih za odobritev pomoči za pridelovalce škrobnega krompirja, vključno s pravili o upravičenosti, najnižji ceni in plačilu.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi s plačilom pomoči.

(44) V členu 80 se doda naslednji odstavek:"

Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z izračunom vsebnosti grenkih semen v sladki lupini.

(45) V členu 81 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:"

2. Če površina, za katero se zaprosi premija za stročnice, presega največjo zajamčeno površino, Komisija površino na kmeta, za katero se zaprosi premija za stročnice, v tem letu sorazmerno zmanjša z izvedbenimi akti.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi s koeficienti zmanjšanja, vključno z metodo izračuna in datumom za določitev teh koeficientov.

3. Če se država članica v skladu s členom 67 odloči za vključitev premije za stročnice iz tega oddelka v shemo enotnega plačila, Komisija z izvedbenimi akti zmanjša največjo zajamčeno površino iz odstavka 1 tega člena glede na ustrezne zneske za stročnice za zadevno državo članico iz Priloge XII.

Za zagotovitev učinkovite in ciljno usmerjene uporabe skladov Unije ter učinkovito upravljanje proizvodno vezanih shem Komisija z delegiranimi akti sprejme naslednje:
	(a)	pravila o najmanjših površinah in posebna pravila v zvezi s sejanjem in gojenjem pridelkov iz tega oddelka;
	(b)	pravila o pogojih za odobritvi pomoči za stročnice, vključno s pravili o opredelitvi sladke lupine in upravičenosti mešanice žitaric in stročnic.

(46) V členu 84 se doda naslednji odstavek:"

Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi s koeficienti znižanja, vključno z metodo izračuna in datumom za določitev teh koeficientov.

(47) V členu 85 se dodata naslednja odstavka:"

4. Za zagotovitev učinkovite in ciljno usmerjene uporabe skladov Unije ter učinkovitega upravljanja proizvodno vezanih shem Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o najmanjših površinah in posebna pravila v zvezi s sejanjem in gojenjem pridelkov iz tega oddelka.

5. Za zagotovitev učinkovitega upravljanja proizvodno vezanih shem Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila, s katerimi določi pogoje za upravičenost za enote rabe in poljine, zasajene z lupinarji, pravila, s katerimi opredeli najmanjšo velikost parcele in najmanjšo gostoto dreves, ter pravila o upravičenosti do državne pomoči za lupinarje iz členov 86 in 120.

(48) Člen 87 se spremeni:

	(a)	v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:" Znesek pomoči za semena, za katerega se zaprosi, ne sme presegati zgornje meje, ki jo Komisija določi z izvedbenimi akti in ustreza deležu pomoči za semena za zadevne vrste v nacionalni zgornji meji, navedeni v členu 40 te uredbe, kot je določena v skladu s členom 64(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 (,zgornja meja pomoči za semena‚). Vendar za nove države članice ta zgornja meja pomoči za semena ustreza zneskom iz Priloge XIV k tej uredbi."
	(b)	odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:" 4. Za ohranitev javnega zdravja Komisija z delegiranimi akti določi sorte konoplje (Cannabis sativa L.), za katere se plača pomoč za semena iz tega člena."
	(c)	dodajo se naslednji odstavki:" 5. Da bi Komisija omogočila uporabo proizvodno vezanih shem pomoči, z delegiranimi akti določi opredelitev osnovnega in uradno certificiranega semena. 6. Za zagotovitev učinkovite in ciljno usmerjene uporabe skladov Unije za pomoč za semena Komisija z delegiranimi akti določi pogoje za proizvodnjo, teritorialno upravičenost in trženje semen. 7. Za zagotovitev učinkovite in ciljno usmerjene uporabe skladov Unije ter učinkovitega upravljanja proizvodno vezanih shem lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o najmanjših površinah in posebna pravila v zvezi s sejanjem in gojenjem pridelkov iz tega oddelka. 8. Za določitev seznama sort konoplje, upravičenih do neposrednih plačil, in ohranitev javnega zdravja Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila, na podlagi katerih je odobritev plačil pogojena z uporabo certificiranih semen nekaterih sort in s katerimi je določen postopek za določitev sort konoplje iz člena 87(4). 9. Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z informacijami, ki jih morajo semenarne ali gojitelji predložiti za preverjanje pravic do pomoči."

(49) Člen 89 se spremeni:

	(a)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:" 2. Države članice potrdijo zemljišče in sorte iz odstavka 1 v skladu s pravili in pogoji iz odstavka 3."
	(b)	dodata se naslednja odstavka:" 3. Za zagotovitev učinkovitega upravljanja proizvodno vezanih shem Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila in pogoje za potrditev zemljišča in sort za namene proizvodno vezanega plačila za bombaž. 4. Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o postopku potrditve in obveščanju pridelovalcev v zvezi s to potrditvijo."

(50) V členu 90 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

5. ‚Da bi Komisija omogočila uporabo proizvodno vezanih shem pomoči, z delegiranimi akti sprejme pravila o pogojih za odobritev pomoči za bombaž, zahtevah glede upravičenosti in agronomski praksi.

Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o izračunu zmanjšanja iz odstavka 4.

(51) Člen 91 se spremeni:

	(a)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:" 2. Država članica, v katerih imajo obrati za odzrnjevanje bombaža svoj sedež, odobri medpanožne organizacije, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 3."
	(b)	doda se naslednji odstavek:" 3. Da bi Komisija omogočila učinkovito uporabo proizvodno vezanih shem pomoči, z delegiranimi akti sprejme merila za odobritev medpanožnih organizacij in obveznosti za pridelovalce. Poleg tega določi pravila za primere, v katerih odobrena medpanožna organizacija ne upošteva navedenih meril."

(52) V členu 97 se dodajo naslednji odstavki:"

5. Za zagotovitev varstva pravic kmetov lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme posebne opredelitve za namene tega oddelka.

6. Za zagotovitev učinkovite in ciljno usmerjene uporabe skladov Unije za prehodna plačila za sadje in zelenjavo lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme naslednje:

	(a)	zahteve za pogodbo za predelavo iz odstavka 3;
	(b)	pravila o kaznih, če se ugotovi, da odobreni prvi predelovalec ali zbiralec ne izpolnjuje obveznosti iz tega poglavja ali nacionalnih določb, sprejetih na njegovi podlagi, ali kadar odobreni prvi predelovalec ali zbiralec pristojnim organom ne dovoli ali ne omogoči pregledov.

7. Za zagotovitev učinkovitega upravljanja proizvodno vezanih shem lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o najmanjših površinah in posebna pravila v zvezi s sejanjem in gojenjem pridelkov iz tega oddelka.

8. Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z odobritvijo prvih predelovalcev in zbiralcev ter nadzorom nad njimi, ki ju opravijo države članice, ter seznamom odobrenih prvih predelovalcev in zbiralcev, ki ga objavijo države članice, okvirnim zneskom pomoči, ki ga določijo države članice, in osnovo za znesek pomoči.

(53) V členu 98 se dodajo naslednji odstavki:"

7. Za zagotovitev varstva pravic kmetov lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme posebne opredelitve za namene tega oddelka.

8. Za zagotovitev učinkovite in ciljno usmerjene uporabe skladov Unije za prehodna plačila za jagodičje lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme naslednje:

	(a)	zahteve za pogodbo za predelavo iz odstavka 2;
	(b)	pravila o kaznih, če se ugotovi, da odobreni prvi predelovalec ali zbiralec ne izpolnjuje obveznosti iz tega poglavja ali nacionalnih določb, sprejetih na njegovi podlagi, ali kadar odobreni prvi predelovalec ali zbiralec pristojnim organom ne dovoli ali ne omogoči pregledov;
	(c)	pravila o najmanjših površinah in posebna pravila v zvezi s sejanjem in gojenjem pridelkov iz tega oddelka.

9. Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z odobritvijo prvih predelovalcev in zbiralcev ter nadzorom nad njimi, ki ju opravijo države članice, ter seznamom odobrenih prvih predelovalcev in zbiralcev, ki ga objavijo države članice, okvirnim zneskom pomoči, ki ga določijo države članice, in osnovo za znesek pomoči.

(54) V členu 101(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Seznam takšnih območij določi Komisija z izvedbenimi akti.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o preverjanju in priglasitvi območij, ki izpolnjujejo merila iz prvega pododstavka.

(55) Člen 103 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"
1. Premije se kmetom prejemnikom plačajo na podlagi števila ovc in/ali koz, ki jih redijo na svojem kmetijskem gospodarstvu v najkrajšem časovnem obdobju, ki ga Komisija določi z izvedbenimi akti.
Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o zahtevkih in prijavah ter dodatnih dokumentih, ki jih morajo predložiti kmetje, pogojih, ki jih morajo izpolnjevati živali za prejemanje plačil, in obveznosti izdelave seznama kmetov, ki tržijo ovčje mleko ali proizvode iz ovčjega mleka."

(b)

doda se naslednji odstavek:"
3. Za zagotovitev pravilnega upravljanja nacionalne rezerve in varstva pravic upravičencev Komisija z delegiranimi akti sprejme naslednje:

	(a)	pravila o uporabi, prenosu in začasnem zakupu pravic za plačila v sektorju ovčjega in kozjega mesa iz člena 52;
	(b)	pravila o dostopu do plačil v sektorju ovčjega in kozjega mesa iz člena 52 za kmete, ki niso lastniki zemljišča, na katerem kmetujejo.

(56) V členu 104 se doda naslednji odstavek:"

5. Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z izračunom individualnih omejitev in zaokrožanjem pravic.

(57) Člen 105 se spremeni:

	(a)	v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:" Kadar kmet iz nacionalne rezerve brezplačno pridobi pravice do premije, v naslednjih treh letih ne sme prenesti svojih pravic ali jih začasno dati v zakup, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah."
	(b)	dodata se naslednja odstavka:" 5. Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z obvestili kmeta o prenosu in/ali zakupu pristojnemu organu, določitvijo individualne zgornje meje, obveščanjem kmetov v primeru prenosov ali začasnega zakupa pravic do premije ter prenosom in začasnim zakupom prek nacionalne rezerve. 6. Komisija lahko z izvedbenimidelegiranimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z ukinitvijo in ponovno dodelitvijo neizkoriščenih pravic do premije, določenih na podlagi tega oddelka."
	[Sprememba 21]

(58) Člen 110 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:"
Države članice lahko iz upravnih razlogov določijo, da zahtevki za pomoč za neposredna plačila iz člena 19 v zvezi s posebno premijo veljajo za najmanjše število živali, pod pogojem, da to število ne presega treh živali."

(b)

v odstavku 3 se točka (a) nadomesti z naslednjim:"

(a)

mora imeti kmet vsako žival, zajeto v zahtevku, na pitanju določeno obdobje, ki ga Komisija določi z izvedbenimi akti;

(c)

v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:"
Komisija z izvedbenimidelegiranimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z zneskom premije, ki se odobri, če je rezultat uporabe sorazmernega zmanjšanja iz prvega pododstavka število upravičenih živali, ki ni celo število."

[Sprememba 22]

(d)

v odstavku 5 se doda naslednji pododstavek:"
Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o uradnem obvestilu, ki ga države članice predložijo Komisiji o ukrepih, sprejetih v skladu s prvim pododstavkom."

(e)

v odstavku 6 se doda naslednji pododstavek:"
Komisija z izvedbenimi akti sprejme naslednje potrebne ukrepe v zvezi z odobritvijo premije ob zakolu, vključno z določbami o starostnih obdobjih, zahtevkih za pomoč in spremnih dokumentih, obveznim obdobjem reje v takem primeru in določitvijo mase klavnih trupov."

(f)

doda se naslednji odstavek:"
9. Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z zahtevki, odobritvijo premije za živali, ki niso upravičene do premije zaradi uporabe sorazmernega zmanjšanja iz odstavka 4, potnimi listi iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1760/2000 in nacionalnimi upravnimi dokumenti iz odstavka 3(b) tega člena ter uradnim obvestilom Komisiji, če se država članica odloči uvesti drugačne regije v smislu člena 109(a) te uredbe ali spremeniti obstoječe regije."

(59) Člen 111 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se dodata naslednja pododstavka:"
Države članice lahko iz upravnih razlogov določijo, da zahtevki za pomoč za neposredna plačila iz člena 19 v zvezi s premijo za krave dojilje veljajo za najmanjše število živali, pod pogojem, da to število ne presega treh živali.
Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z zahtevki za pomoč."

(b)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

za drugim pododstavkom se vstavi naslednji pododstavek:"

	(a)	potrebne ukrepe v zvezi s šestmesečnim obveznim obdobjem reje iz drugega pododstavka in obveznostjo držav članic, da Komisijo uradno obvestijo o spremembi ali opustitvi količinske omejitve;
	(b)	pravila o datumu, ki ga je treba upoštevati za določitev individualne kvote razpoložljivega mleka, ki je upravičena do premije za krave dojilje.

(ii)

doda se naslednji pododstavek:"
Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z izračunom povprečne mlečnosti."

(c)

odstavek 5 se spremeni:

(i)

za prvim pododstavkom se vstavi naslednji pododstavek:"
Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z uradnim obvestilom Komisije o dodatnih pogojih za odobritev."

(ii)

doda se naslednji pododstavek:"

	(a)	uradnim obvestilom s strani držav članic o dodatnih pogojih za odobritev dodatne nacionalne premije za krave dojilje in
	(b)	odločitvijo, ki jo mora Komisija z izvedbenim aktom brez pomoči odbora iz člena 141c sprejeti o državah članicah, ki izpolnjujejo pogoje iz četrtega pododstavka.

(d)

dodata se naslednja odstavka:"
7. Za zagotovitev razumnega upravljanja sheme in varstva pravic upravičencev Komisija z delegiranimi akti sprejme naslednje:

	(a)	pravila o upravičenosti krav mesne pasme do premije za krave dojilje iz člena 53(1);
	(b)	pravila o uporabi, prenosu in začasnem zakupu pravic do premije za krave dojilje iz člena 53(1);
	(c)	pravila o dostopu do premije za krave dojilje iz člena 53(1) za kmete, ki niso lastniki zemljišča, na katerem kmetujejo;
	(d)	pravila o upravičenosti do dodatne nacionalne premije za krave dojilje iz odstavka 5 tega člena.

8. Za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti upravičencev Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o dostopu do pravic do premije za krave dojilje iz člena 53(1), ki izhajajo iz delnih pravic."

(60) Člen 112 se spremeni:

	(a)	v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:" Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z določitvijo individualne zgornje meje na kmeta."
	(b)	voda se naslednji odstavek:" 6. Komisija z izvedbenimi akti sprejme vse potrebne ukrepe v zvezi z zaokrožanjem delnih pravic."

(61) Člen 113 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:"
Kadar kmet iz nacionalne rezerve brezplačno pridobi pravice do premije, v naslednjih treh koledarskih letih ne sme prenesti svojih pravic in/ali jih začasno dati v zakup, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih."

(b) Doda se naslednji odstavekdodata se naslednja odstavka: [Sprememba 23]

„5. Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o:

	(a)	uradnem obvestilu s strani kmeta, ki prenese pravice in/ali jih da v zakup, in s strani kmeta, ki prejme pravice, pristojnim organom države članice o prenosu in/ali začasnem zakupu pravic do premije;
	(b)	določitvi nove individualne zgornje meje s strani države članice in uradnem obvestilu kmeta o njej v primeru prenosov ali začasnega zakupa pravic do premije.
	(c)	prenosu in/ali začasnem zakupu pravic prek nacionalne rezerve.[Sprememba 24]

5a. Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o prenosu in/ali začasnem zakupu pravic preko nacionalne rezerve.„ [Sprememba 25]

(62) V členu 115 se dodajo naslednji odstavki:"

3. Za zagotovitev varstva pravic upravičencev Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o dostopu do posebne sheme za telice iz odstavka 1 za kmete, katerih čreda telic je namenjena za obnovo čred krav.

4. Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila:

	(a)	o uradnem obvestilu Komisije s strani držav članic, da so izkoristile možnost iz odstavka 1, o podatkih, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da so pogoji iz navedenega odstavka izpolnjeni, o posebni zgornji meji, ki so jo določile, spremembi te zgornje meje in merilih, sprejetih za zagotovitev, da se premija plačuje kmetom, katerih čreda telic je namenjena za obnovo čred krav;
	(b)	o odločitvi Komisije o državah članicah, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1;
	(c)	o znesku premije, ki se odobri, če je rezultat uporabe sorazmernega zmanjšanja iz odstavka 1 število upravičenih živali, ki ni celo število;
	(d)	o najmanjšem številu živali v lasti.
	(e)	o zaokrožanju števila živali, če izračun največjega števila telic kot deleža iz drugega pododstavka člena 111(2) da rezultat, ki ni celo število;[Sprememba 26]

4a. Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o zaokrožanju števila živali v primerih, ko izračun največjega števila telic kot deleža iz drugega pododstavka člena 111(2) da rezultat, ki ni celo število.

[Sprememba 27]

(63) Člen 116 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

	(i)	prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:" Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi govedo, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do klavne premije. Odobri se ob zakolu živali, ki izpolnjujejo pogoje za premije, ali ob njihovem izvozu v tretjo državo in v okvirih nacionalnih zgornjih mej, ki jih Komisija določi z izvedbenimi akti."
	(ii)	tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:" Živali iz točk (a) in (b) drugega pododstavka so upravičene do klavne premije, če jih je kmet redil določeno obdobje, ki ga Komisija določi z izvedbenimi akti."

(b) v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Komisija z izvedbenimi akti sprejme nacionalne zgornje meje iz odstavka 1. Navedene zgornje meje se določijo za državo članico in ločeno za obe skupini živali, kot sta opredeljeni v točkah (a) in (b) drugega pododstavka navedenega odstavka. Posamezna zgornja meja je enaka številu živali vsake od obeh skupin, ki so bile v letu 1995 zaklane v zadevni državi članici. Število živali, ki so bile izvožene v tretje države po podatkih Eurostata ali katerih koli drugih objavljenih uradnih statističnih podatkih za tisto leto, ki jih je Komisija sprejela, se doda vsaki zgornji meji.

(c)

dodajo se naslednji odstavki:"
5.  Za zagotovitev učinkovite in ciljno usmerjene uporabe skladov Unije Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o obveznosti za izjavo o sodelovanju za dostop do klavne premije iz tega člena.
6.  Da bi Komisija omogočila uporabo klavne premije iz tega člena, z delegiranimi akti sprejme pravila o upravičenosti klavnih trupov.
7.  Za zagotovitev varstva pravic upravičencev Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o znesku klavne premije iz tega člena, ki izhaja iz števila upravičenih živali, ki je manjše od celega števila."

(64) Člen 117 se spremeni:

(a)

drugi odstavek se nadomesti z naslednjim:"
Ne glede na to velja žival za upravičeno do plačila tudi, kadar so bili podatki iz druge alinee člena 7(1) Uredbe (ES) št. 1760/2000 sporočeni pristojnemu organu prvi dan obveznega obdobja reje živali, kot je Komisija določila z izvedbenimi akti."

(b)

doda se naslednji odstavek:"

	–	zahtevkih za premije in dokumentih, ki jih morajo predložiti kmetje, določitvi obveznih obdobij reje in postopku, ki se uporablja za identifikacijo in registracijo živali;
	–	operativnem dogodku za določitev leta, v katero se dodelijo živali za določitev zneska veljavne premije in uporabo stopnje pomoči ter izračun sorazmernega zmanjšanja;
	–	ukinitvi in ponovni dodelitvi neizkoriščenih pravic do premije, določenih na podlagi tega oddelka.

(65) V členu 119(1) se doda naslednji pododstavek:"

Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o trajanju obdobja izključitve.

(66) V členu 124 se dodata naslednja odstavka:"

9. Da bi Komisija omogočila uporabo sheme enotnega plačila na površino iz tega naslova, z delegiranimi akti določi kmetijske površine za namene sheme enotnega plačila na površino, kot je določeno v odstavku 1, in najmanjšo velikost upravičene površine na kmetijsko gospodarstvo, za katero se lahko zahtevajo plačila, večjo od 0,3 ha, kot je določeno v tretjem pododstavku odstavka 2.

10. Za določitev seznama sort konoplje, upravičenih do neposrednih plačil, in ohranitev javnega zdravja Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila, na podlagi katerih je odobritev plačil pogojena z uporabo certificiranih semen nekaterih sort in s katerimi je določen postopek za določitev sort konoplje iz člena 39.

(67) V členu 126 se doda naslednji odstavek:"

4. Na podlagi odločitve posamezne države članice Komisija z izvedbenimi akti določi ustrezno zgornjo mejo za podporo iz tega člena.

(68) V členu 127 se doda naslednji odstavek:"

3. Na podlagi odločitve posamezne države članice Komisija z izvedbenim aktom določi ustrezno zgornjo mejo za podporo iz tega člena.

(69) Člen 128 se spremeni:

	(a)	v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:" V tem primeru in v okviru zgornje meje, ki jo Komisija določi z izvedbenimi akti, zadevna država članica kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo."
	(b)	v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:" V tem primeru in v okviru zgornje meje, ki jo Komisija določi z izvedbenimi akti, zadevna država članica kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo."

(70) V členu 129 se doda naslednji odstavek:"

4. Na podlagi odločitve posamezne države članice Komisija z izvedbenim aktom določi ustrezno zgornjo mejo za podporo iz tega člena.

(71) V členu 131(4) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Zneske iz odstavka 1 določi Komisija z izvedbenimi akti.

(72) Člen 132 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:"
Nove države članice imajo možnost, da po odobritvi Komisije z izvedbenim aktom brez pomoči odbora iz člena 141c dopolnijo katera koli neposredna plačila:"

(b)

dodata se naslednja odstavka:"
9. Da bi Komisija omogočila uporabo dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil, z delegiranimi akti sprejme pravila za namen odstavka 7(b) o pogojih za odobritev navedene pomoči.
10. Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe:

	–	za primere, v katerih bi dopolnilna nacionalna neposredna plačila presegala najvišjo raven, ki jo je odobrila Komisija;
	–	v zvezi s kontrolami.

(73) V členu 139 se doda naslednji odstavek:"

Vendar pa se dopolnilna nacionalna neposredna plačila iz člena 132, ki niso izplačana v skladu z odobritvijo Komisije, štejejo za nezakonito državno pomoč v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999*.

* UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(74) V členu 140 se doda naslednji odstavek:"

Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o tem, da države članice Komisijo uradno obvestijo o informacijah, dokumentih, statističnih podatkih in poročilih ter rokih in metodah za obveščanje.

(75) Člena 141 in 142 se črtata.

(76) V poglavju 1 naslova VII se dodajo naslednji členi:"

Člen 141a

Pooblastila Komisije

Kadar so Komisiji podeljena pooblastila, ravna v skladu s postopkom iz člena 141b v primeru delegiranih aktov in v skladu s postopkom iz člena 141c v primeru izvedbenih aktov, razen če ni v tej uredbi izrecno drugače določeno.

Člen 141b

Delegirani aktiIzvrševanje pooblastila

1. PooblastilaPooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz te uredbe se Komisiji podelijo za nedoločen časse prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

2. Evropski parlament ali Svet lahko prekliče prenos pooblastila iz odstavka 1.Pooblastilo iz člena 2a, člena 6(3), člena 8(2), člena 9(3), členov 11a(1) in 11a(2), člena 12(5), členov 27a(1), 27a(2), 27a(3), 27a(4) in 27a(5), člena 31a, člena 33(5), člena 40(1), členov 45a(1), 45a(2), 45a(3), 45a(4) in 45a(5), člena 54a, člena 62a(1), 62a(3) ali 62a(4), člena 67a, člena 68(7), člena 76a, člena 77, člena 81(3), člena 85(4) ali 85(5), členov 87(4), 87(5), 87(6), 87(7) in 87(8), člena 89(3), člena 90(5), člena 91(3), členov 97(5), 97(6) in 97(7), členov 98(7) in 98(8), člena 103(3), člena 105(6), člena 110(4), členov 111(7) in 111(8), člena 113(6), členov 115(3) in 115(5), členov 116(5), 116(6) in 116(7), členov 124(9) in 124(10) ter člena 132(9) se prenese na Komisijo za obdobje pet let od ...(9). Komisija najkasneje devet mesecev pred koncem tega obdobja petih let pripravi poročilo v zvezi s prenesenimi pooblastili. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enaka obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet najpozneje tri mesece pred iztekom tega obdobja nasprotuje takšnemu podaljšanju.

Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu prenosa pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem času pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede prenesena pooblastila, ki bi se lahko preklicala, in mogoče razloge za preklic.

Z odločitvijo o preklicu prenehajo veljati pooblastila, določena v navedeni odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na poznejši datum, določen v njej. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

3. Evropski parlament in Svet lahko ugovarjata proti delegiranemu aktu v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za en mesec.

Če do izteka navedenega roka niti Evropski parlament niti Svet ne ugovarja proti delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, določen v njem.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet Komisijo obvestila, da ne nameravata vložiti ugovora.

Če Evropski parlament ali Svet ugovarja proti delegiranemu aktu, akt ne začne veljati. Institucija, ki ugovarja proti delegiranemu aktu, navede obrazložitev za to.

Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila. Z odločitvijo o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, navedeno v tej odločitvi. Odločitev o preklicu začne veljati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njej naveden. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4, začne veljati samo, če Evropski parlament ali Svet ne izrazita nasprotovanja v roku dveh mesecev od uradnega sporočila o aktu Evropskemu parlamentu in Svetu, ali če pred iztekom omenjenega roka Evropski parlament in Svet seznanita Komisijo, da aktu ne nameravata nasprotovati. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za dva meseca. [Sprememba 28]

Člen 141ba

Nujni postopek

1. Delegirani akti, sprejeti po tem členu, začnejo nemudoma veljati in se uporabljajo, dokler ni izraženo nasprotovanje v skladu z odstavkom 2. Komisija v uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o sprejetju delegiranega akta utemelji uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 141b(5). Komisija v tem primeru brez odlašanja razveljavi akt, potem ko jo Evropski parlament ali Svet obvesti, da mu nasprotuje. [Sprememba 29]

Člen 141c

Izvedbeni akti – odborPostopek v odboru

[Izpolniti po sprejetju uredbe o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih poteka nadzor, predviden v členu 291(2) PDEU, o kateri trenutno poteka razprava v Evropskem parlamentu in Svetu.]

1. Komisiji pomaga Odbor za neposredna plačila. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi pravil in splošnih načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije*.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

* UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[Sprememba 30]

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od ...

Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1)	UL C 107, 6.4.2011, str. 30.
(2)	UL C 107, 6.4.2011, str. 30.
(3)	Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012.
(4)	UL L 30, 31.1.2009, str. 16.
(5)	UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(6)	UL L 316, 2.12.2009, str. 1.
(7)	UL L 316, 2.12.2009, str. 27.
(8)	UL L 316, 2.12.2009, str. 65.
(9)	+ Datum začetka veljavnosti te uredbe.

Podpora za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ***I

408k

119k

		Resolucija
		Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (COM(2010)0537 – C7-0295/2010 – 2010/0266(COD))

P7_TA(2012)0279

A7-0161/2011

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2010)0537),

– ob upoštevanju člena 294(2), člena 42 in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0295/2010),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. februarja 2011(1),

– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenja Odbora za regionalni razvoj (A7-0161/2011),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. julija 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

P7_TC1-COD(2010)0266

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti prvega odstavka člena 42 in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005(4) daje Komisiji pooblastila za izvajanje nekaterih določb navedene uredbe.

(2) Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je treba pooblastila, podeljena Komisiji v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005, uskladiti s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba).

(3) Komisija bi morala imeti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktovDa bi zagotovili pravilno delovanje režima, ki ga uvaja Uredba (ES) št. 1698/2005, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe, z namenom, da dopolni ali spremeni nekatere nebistvene elementeo delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z dopolnitvami ali spremembami nekaterih nebistvenih elementov navedene uredbe (ES) št. 1698/2005. Treba bi bilo določiti elemente, za katere se to pooblastilo lahko uporabi, ter pogoje, ki naj za to pooblastilo veljajo.Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 1]

(4) Da se zagotovi enotna uporabazajamčijo enotni pogoji za izvajanje Uredbe (ES) št. 1698/2005,v vseh državah članicah, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje izvedbenih aktov v skladu s členom 291 Pogodbebi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Razen kadar je izrecno določeno drugače, bi morala Komisija sprejeti navedene izvedbene akteTa pooblastila, razen kadar je izrecno določeno drugače, bi bilo treba izvajati v skladu z določbami UredbeUredbo (EU) št. XX/XXXX182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne …16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(5). [Sprememba 2]

(5) Nekatere od določb o razvoju podeželja, ki jih je do zdaj Komisija sprejela na podlagi pooblastil, prenesenih nanjo z Uredbo (ES) št. 1698/2005, se štejejo za tako pomembne, da bi morale biti vključene v navedeno uredbo.

(6) Da bi bila zagotovljena enotna predstavitev posodobitev nacionalnih strateških načrtov s strani držav članic, bi morala Komisija imeti možnost določiti enotna pravila z izvedbenimi akti.

(7) Države članice in Komisija morajo poročati o spremljanju nacionalnih strategij in strategije Skupnosti. Da bi zmanjšali upravno breme in se izognili podvajanju dela, bi bilo treba število strateških zbirnih poročil, ki jih predloži vsaka država članica, zmanjšati na dve, njihovo vsebino pa poenostaviti.

(8) Da bi zagotovili možnost enotnega in medsebojno primerljivega ocenjevanja programov za razvoj podeželja, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 18(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005, bi morala Komisija z izvedbenimi akti sprejeti enotna pravila za predstavitev programov razvoja podeželja.

(9) V interesu pravne varnosti bi morala Komisija odobriti programe razvoja podeželja z izvedbenimi akti.

(10) Za zagotovitev preglednosti in učinkovitosti pri sprejemanju programov razvoja podeželja bi morala Komisija imeti možnost določiti zadevne postopke z izvedbenimi akti.

(11) Komisija bi z izvedbenimi akti morala tudi sprejemati odločbe o prošnjah za revizijo programov razvoja podeželja, potem ko bi države članice predložile take prošnje.

(12) Za zagotovitev preglednosti in učinkovitosti pri reviziji programov razvoja podeželja bi morala Komisija določiti zadevne postopke z izvedbenimi akti.

(13) Uporaba svetovalnih storitev bi morala pomagati kmetom oceniti učinkovitost njihovega kmetijskega gospodarstva in ugotoviti potrebna izboljšanja v zvezi z zakonskimi zahtevami glede upravljanja ter dobrega kmetijskega in okoljskega stanja v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete(6) in standardi Skupnosti glede varnosti pri delu. Glede na to, da je podpora za uporabo svetovalnih storitev na voljo že več let, bi bilo treba omogočiti bolj individualno prikrojeno uporabo, ki bi bolje odražala individualne potrebe upravičenca.

(14) Kot nadaljevalni ukrep po sporočilu Komisije z naslovom „Bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi“ in delu strokovne skupine na visoki ravni za mleko(7) bi bilo treba na vse države članice razširiti sedanje možnosti financiranja, namenjene podpori vzpostavitve in upravnega delovanja skupin proizvajalcev. Vendar, da bi se izognili primerom, v katerih obstaja možnost, da bi bila podpora hkrati dodeljena iz različnih virov, bi bilo treba izvzeti podporo za vzpostavitev skupin proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave.

(15) Večletne obveznosti v okviru določenih ukrepov bi se praviloma morale prevzemati za obdobje od petih do sedmih let. Kadar je potrebno in utemeljeno, bi morala Komisija imeti možnost odobriti programe razvoja podeželja, ki vsebujejo daljše obdobje za posebne vrste obveznosti, pri čemer bi upoštevala posebne okoliščine na nekaterih območjih.

(16) Države članice morajo potrditi razmejitev gorskih območij in območij s posebnimi omejitvami ter razmejiti območja s pomembnimi naravnimi omejitvami. Komisija bi morala z izvedbenimi akti opredeliti posebne določbe, v skladu s katerimi se ta območja potrdijo ali razmejijo, tako da bi bilo zagotovljeno, da vse države članice to izvedejo v skladu z enotnimi merili.

(17) Člen 10 Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst(8) zahteva od držav članic, da si z namenom, da okrepijo ekološko usklajenost omrežja Natura 2000, prizadevajo spodbujati ravnanje z značilnostmi krajine, ki so zaradi svoje linearnosti in neprekinjenosti ali vloge povezovanja bistvene za selitev, razširjanje in gensko izmenjavo prosto živečih vrst. Taka območja bi morala biti upravičena do plačil Natura 2000. Vendar je primerno zmanjšati njihov delež v primerjavi z območji, določenimi kot območja Natura 2000, da bi zagotovili, da bi se plačila še naprej uporabljala predvsem za območja, določena kot območja Natura 2000.

(18) Kadar se država članica odloči uporabiti možnost, da neizpolnjevanje zahtev obravnava kot manj pomembno ali da ne uporabi znižanja ali ukinitve plačil, kadar zadevni znesek znaša manj kot 100 EUR, bi moral prisojni nadzorni organ v naslednjem letu preveriti, ali je kmet odpravil zadevno ugotovljeno neskladje. Vendar, da bi se olajšalo upravno breme, bi bilo treba proučiti možnost poenostavitve sistema nadaljnjih preverjanj.

(19) Vsaka država članica mora vzpostaviti nacionalno mrežo za podeželje. Da bi bilo zagotovljeno usklajeno in enotno vzpostavljanje različnih nacionalnih mrež za podeželje, bi morala Komisija z izvedbenimi akti določiti podrobnosti glede vzpostavljanja in delovanja navedenih mrež.

(20) Da bi bilo zagotovljeno objektivno in pregledno razdeljevanje odobritev za prevzem obveznosti, ki so na voljo državam članicam, bi morala Komisija z izvedbenimi akti pripraviti letne porazdelitve po državah članicah. Zaradi posebne narave navedenih aktov bi Komisija morala biti pooblaščena, da jih sprejme brez pomoči odbora, določenega v Uredbi (EU) št. 182/2011.

(21) Da se ukrep pomoči šteje za združljivega z notranjim trgom, mora vsebovati spodbujevalno prvino ali od upravičenca zahtevati protistoritev. Za pomoč, ki se dodeli retroaktivno, se ne more šteti, da vsebuje potrebno spodbujevalno prvino. Zato bi bilo treba glede ukrepov, ki spadajo na področje uporabe člena 42 Pogodbe, predvideti, da se podpora ukine za dejavnosti, opravljene pred predložitvijo vlog za podporo.

(22) Države članice bi morale imeti obveznost, da izvajajo nadzor v skladu s pravili, ki jih mora določiti Komisija z delegiranimi akti, zlasti glede vrste in intenzivnosti nadzora, slednji pa mora biti prilagojen naravi različnih ukrepov razvoja podeželja. Komisija bi poleg tega morala biti pooblaščena, da z izvedbenimi akti določi enotne pogoje za izvajanje nadzora s strani organov držav članic, da bi bilo zagotovljeno usklajeno izvajanje nadzora.

(23) V sodelovanju med Komisijo in državami članicami bi bilo treba vzpostaviti skupno omrežje za spremljanje in ocenjevanje. V interesu preglednosti bi ga morala Komisija sprejeti z izvedbenimi akti.

(24) Države članice morajo vsako leto poslati Komisiji letno poročilo o napredku pri izvajanju svojih programov razvoja podeželja. Komisija bi morala z izvedbenimi akti določiti podrobnosti glede priprave letnih poročil o napredku za posamezne programe za nacionalne mreže za podeželje, da bi bila zagotovljena enotna in primerljiva vsebina.

(25) Treba bi bilo vzpostaviti informacijski sistem, ki bi omogočal varno izmenjavo podatkov skupnega interesa med Komisijo in vsako državo članico. Komisija bi morala z izvedbenimi akti sprejeti enotne pogoje za delovanje navedenega sistema.

(26) Uredbo (ES) št. 1698/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1698/2005 se spremeni:

(1) Člen 5 se spremeni:

	(a)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:" 2. Komisija in države članice zagotovijo, da je pomoč iz EKSRP in držav članic skladna z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Unije. Pomoč iz EKSRP je v skladu s cilji ekonomske in socialne kohezije, še posebej pa s cilji instrumenta podpore Unije za ribištvo. Da bi zagotovili, da bi bila podpora iz EKSRP skladna tudi z drugimi instrumenti podpore Unije, lahko Komisija z delegiranimi akti določi posebne ukrepe Unije, s katerimi naj bi se zagotovila taka skladnost."
	(b)	odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:" 6. Nobena podpora iz te uredbe se ne dodeli shemam, ki pridejo v poštev za pomoč v okviru skupne tržne ureditve. Da bi Komisija upoštevala posebne okoliščine na področjih načrtovanja programov, lahko z delegiranimi akti sprejme izjeme tega pravila."

(2) V členu 12 se doda naslednji odstavek:"

3. Med programskim obdobjem je mogoče posodabljati nacionalne strateške načrte. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila glede teh posodobitev.

(3) V členu 13 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:"

1. Vsaka država članica predloži Komisiji dve zbirni poročili, ki prikazujeta napredek pri izvajanju njenega nacionalnega strateškega načrta in doseganju ciljev ter njen prispevek k izpolnjevanju strateških smernic Skupnosti. Prvo poročilo se predloži leta 2010, drugo pa leta 2015, in sicer najpozneje 1. oktobra.

2. Poročilo opisuje zlasti:

	(a)	dosežke in rezultate programov razvoja podeželja glede na kazalnike, ki so bili določeni v nacionalnem strateškem načrtu;
	(b)	rezultate sprotnega vrednotenja vsakega programa.

(4) V členu 14(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Komisija predloži dve poročili, ki povzemata glavne dosežke, trende in izzive, povezane z izvajanjem nacionalnih strateških načrtov in z izpolnjevanjem strateških smernic Skupnosti. Prvo poročilo se predloži leta 2011, drugo pa leta 2016.

(5) Člen 18 se spremeni:

	(a)	v odstavku 3 se doda naslednji pododstavek:" Glede na to ocenjevanje Komisija z izvedbenimi akti sprejme enotne pogoje za predstavitev programov razvoja podeželja."
	(b)	odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:" 4. Komisija odobri vsak program razvoja podeželja z izvedbenimi akti. Z izvedbenimi akti lahko tudi določi postopek za tako odobritev."

(6) V členu 19 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme odločbe o prošnjah za revizijo programov razvoja podeželja, potem ko države članice predložijo take prošnje.

Da bi Komisija lahko uporabljala učinkovite in ustrezne postopke, lahko z delegiranimi akti določi pravila glede sprememb, za katere ni potrebna odobritev Komisije ali za katere je odobritev Komisije sicer potrebna, vendar brez pomoči odbora, navedenega v členu 91c.

Postopkovne določbe za predložitev, oceno in odobritev sprememb sprejme Komisija z izvedbenimi akti.

(7) V členu 20(d) se točka (ii) nadomesti z naslednjim:"

(ii)

ki podpirajo ustanavljanje skupin proizvajalcev;

(8) Pred pododdelkom 1 se vstavi naslednji člen:"

Člen 20a

Posebni pogoji

Da se zagotovi učinkovita in ciljana uporaba finančnih sredstev in da se zagotovi usklajen pristop pri obravnavi upravičencev, Komisija z delegiranimi akti sprejme posebne pogoje glede ukrepov, določenih v členu 20.

(9) V členu 24(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Svetovalne storitve (tudi določba o tehničnem svetovanju) kmetom obvezno obsegajo najmanj eno ali več od zakonsko predpisanih zahtev po upravljanju ter načel dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja iz členov 5 in 6 Uredbe (ES) št. 73/2009 ter prilog II in III k navedeni uredbi, po potrebi pa tudi enega ali več standardov varstva pri delu, temelječih na zakonodaji Unije.

[Sprememba 3]

(10) V členu 32(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

(b)

je namenjena shemam Unije za kakovost hrane ali tistim shemam, ki jih priznavajo države članice, in ustrezajo natančnim merilom, ki jih določi Komisija z delegiranimi akti, da bi zagotovila usklajenost tega ukrepa s politiko in prednostnimi nalogami EU; podpora se ne dodeli shemam, katerih edini cilj je zagotavljanje višje ravni nadzora nad spoštovanjem obveznih standardov iz zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje;

(11) V členu 33 se doda naslednji odstavek:"

‚Podpora se dodeli skupinam proizvajalcem, sestavljenim iz operatorjev, ki aktivno sodelujejo v eni od shem za kakovost hrane, navedenih v členu 32. Poklicnih in/ali medpanožnih organizacij, ki zastopajo enega ali več sektorjev, ni mogoče označiti kot ‘skupino proizvajalcev

(12) V členu 35 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

3. Podpora se dodeli skupinam proizvajalcev, ki jih pristojni organ države članice uradno prizna do 31. decembra 2013. Vendar se podpora ne dodeli za ustanavljanje skupin proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave.

(13) Pred pododdelkom 1 se vstavi naslednji člen:"

Člen 36a

Posebni pogoji

(14) V členu 38 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

2. Podpora ne sme presegati najvišjega zneska iz Priloge I k tej uredbi. Da ne bi bilo prekrivanja med podporo iz člena 20(c)(i) in podporo iz člena 36(a)(iii), Komisija z delegiranimi akti opredeli pravila, ki se nanašajo na pomanjkljivosti, povezane s posebnimi zahtevami, ki jih je uvedla Direktiva 2000/60/ES, in določi pogoje glede zneska letne podpore za plačila, povezana z navedeno direktivo.

(15) V členu 39(3) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Te obveznosti se praviloma prevzamejo za obdobje od petih do sedmih let. Kadar je potrebno in utemeljeno, lahko Komisija z izvedbenimi akti odobri programe razvoja podeželja, ki vsebujejo daljše obdobje za določene vrste obveznosti.

(16) V členu 40(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

(17) V členu 41 se doda naslednji odstavek:"

Da bi bila taka podpora koristna, zadevne naložbe ne smejo povzročati nobenega pomembnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega ali gozdarskega gospodarstva.

(18) V členu 43(1) se doda naslednji pododstavek:"

Za namene točke (c) prvega pododstavka izraz ,kmetje‚ pomeni osebePomoč iz tega člena lahko koristijo le kmetje ali njihova združenja, ki bistven del svojega delovnega časa posvečajo kmetijskim dejavnostim in iz njih črpajo pomemben del svojega dohodka, po merilih, ki jih določi država članica.

[Sprememba 4]

(19) V členu 47(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

(20) V členu 49 se doda naslednji odstavek:"

Da bi bila taka podpora koristna, zadevne naložbe ne smejo povzročati nobenega pomembnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega ali gozdarskega gospodarstva.

(21) Člen 50 se spremeni:

(a)

odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:"
4. Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila, v skladu s katerimi države članice v svojih programih:

	(a)	potrdijo obstoječo razmejitev na podlagi odstavkov 2 in 3(b) ali jo spremenijo, ali
	(b)	razmejijo območja iz odstavka 3(a).

5. Naslednja kmetijska območja so upravičena do plačil iz člena 36(a)(iii):

* UL L 20, 26.1.2010, str. 7.

	(a)	kmetijska območja Natura 2000, določena na podlagi Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic* in Direktive 92/43/EGS;
	(b)	druga razmejena naravovarstvena območja z okoljskimi omejitvami, ki se nanašajo na kmetovanje, ki prispevajo k izvajanju člena 10 Direktive 92/43/EGS;
	(c)	kmetijska območja, vključena v načrte upravljanja povodij v skladu z Direktivo 2000/60/ES.

(b)

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"
7. Naslednja gozdna območja so upravičena do plačil iz člena 36(b)(iv):

	(a)	gozdna območja Natura 2000, določena na podlagi direktiv 2009/147/ES in 92/43/EGS;
	(b)	druga razmejena naravovarstvena območja z okoljskimi omejitvami, ki se nanašajo na gozdove, ki prispevajo k izvajanju člena 10 Direktive 92/43/EGS.

(c)

doda se naslednji odstavek:"
9. Območja, navedena v točki (b) odstavka 5 in točki (b) odstavka 7 tega člena, v posameznem programu razvoja podeželja ne smejo presegati 5 % tistih območij Natura 2000, ki jih pokriva ozemlje uporabe navedenega programa."

(22) Člen 51 se spremeni:

	(a)	v odstavku 2 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:" Če se država članica odloči, da bo uporabila možnost, predvideno v drugem pododstavku, sprejme pristojni organ v naslednjem letu ukrepe, potrebne za preverjanje, ali upravičenec odpravlja zadevne ugotovljene kršitve. Upravičenca je treba obvestiti o ugotovljeni kršitvi in obveznosti za odpravo te kršitve."
	(b)	v odstavku 4 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:" Da bi bila zagotovljena usklajena uporaba znižanj in izključitev plačil v skladu s tem členom, Komisija z delegiranimi akti določi zadevna pravila za uporabo načel transparentnosti in sorazmernosti. Pri tem se upoštevajo teža, obseg, trajanje in ponavljanje kršitve ter naslednja merila:"

(23) Pred pododdelkom 1 se vstavi naslednji člen:"

Člen 52a

Posebni pogoji

(24) V členu 53 se doda naslednji odstavek:"

Za namene tega člena pomeni ,član kmetijskega gospodinjstva‚ fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na to, kakšen pravni status daje nacionalna zakonodaja skupini in njenim članom, z izjemo delavcev na kmetiji. Kadar je član kmetijskega gospodinjstva pravna oseba ali skupina pravnih oseb, mora ta član na kmetiji opravljati kmetijsko dejavnost v času vložitve zahtevka za podporo.

(25) Vstavi se naslednji člen:"

Člen 63a

Posebni pogoji

(26) Člen 66 se spremeni:

	(a)	v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:" Da se zagotovi skladnost z zahtevami politike, prednostnih nalog in zakonodaje Unije, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pogoje glede stopnje prispevkov za tehnično podporo v primeru programov razvoja podeželja, ki se nanašajo tako na regije, ki so upravičene v okviru konvergenčnega cilja, kot tudi na regije, ki niso upravičene v okviru konvergenčnega cilja, ter pogoje za dodeljevanje finančnih sredstev za vzpostavljanje in delovanje nacionalne mreže za podeželje iz člena 68."
	(b)	v odstavku 3 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:" Komisija s pomočjo izvedbenih pravilaktov sprejme pravila glede vzpostavitve in delovanja nacionalne mreže za podeželje."
	[Sprememba, ki ne zadeva vseh jezikov]

(27) V členu 69 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

4. Komisija z izvedbenimi akti in brez pomoči odbora iz člena 91c določi letno razdelitev zneskov iz odstavka 1 po državah članicah, po odbitku zneskov iz odstavka 2 in ob upoštevanju:

	(a)	zneskov, rezerviranih za regije, ki so upravičene do pomoči v okviru konvergenčnega cilja,
	(b)	pretekle učinkovitosti poslovanja ter
	(c)	posebnih situacij in potreb, na podlagi objektivnih kriterijev.

(27a) V členu 69 se doda naslednji odstavek:"

5d. Ne glede na člen 29(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 se lahko izračun samodejnega preklica finančnih sredstev za države članice, ki se odločijo za regionalne programe, pripravi na ravni države članice.

[Sprememba 6]

(28) V členu 70 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

1. V sklepu o sprejetju programa za razvoj podeželja mora biti določen največji prispevek iz EKSRP za vsako os. Da bi bila državam članicam omogočena določena stopnja prožnosti glede majhnih prerazporeditev finančnih sredstev iz EKSRP med osmi, Komisija z delegiranimi akti določi mejo prožnosti. Kadar je potrebno, morajo biti v Sklepu jasno prikazana sredstva, odobrena regijam, ki so upravičene do pomoči v okviru konvergenčnega cilja.

(29) Člen 71 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"
‚Nov izdatek, dodan ob spremembi programa iz člena 19, pride v poštev od datuma, ko Komisija prejme prošnjo za spremembo programa. Države članice so odgovorne za izdatke med datumom, na katerega Komisija prejme njihovo prošnjo za spremembo programa, in datumom sklepa, s katerim se sprememba odobri.
V primerih nujnih ukrepov zaradi naravnih katastrof lahko programi za razvoj podeželja določajo, da se za spremembe programov upravičenost do pomoči začne z datumom, ki je bolj zgodaj kot datum, naveden v drugem pododstavku."

(b)

v odstavku 2 se dodajo naslednji pododstavki:"
Za izdatke, nastale na podlagi ukrepov, ki spadajo na področje uporabe člena 42 Pogodbe, se podpora se odobri šele potem, ko se prošnja predloži pristojnemu organu.
Vendar se zahteva, določena v drugem pododstavku, ne nanaša na ukrepe iz člena 20(a), člena 20(b)(vi), člena 20(c)(i) in (ii), člena 20(d)(i) do (iii), člena 36(a)(i) do (v) in člena 36(b)(i), z izjemo stroškov vzpostavitve iz člena 36(b)(i)."

(ba)

točka (a) v drugem pododstavku odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:"

(a)

DDV, razen nepovratni DDV, ki ga dejansko in dokončno plačajo upravičenci

[Sprememba 7]

(bb)

za odstavkom 3 se vstavi naslednji odstavek:"
3a. Delo, ki ga koristniki v okviru ukrepov za razvoj podeželja opravijo z lastnimi delavci, materialom in opremo, je upravičeno do prispevka iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja; v teh primerih se znesek, za katerega je upravičen prispevek iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, izračuna na osnovi cenika različnih opravljenih del."

[Sprememba 8]

(c)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"
5. Ne glede na odstavek 3(b) se lahko prispevek EKSRP izplača tudi v obliki, drugačni kot je nepovratna neposredna pomoč. Da bi bila zagotovljena učinkovita uporaba in usklajeno izvajanje nalog EKSRP ter da bi bili zavarovani finančni interesi Unije, Komisija z delegiranimi akti sprejme posebne pogoje za sofinanciranje subvencioniranja obrestnih mer in drugih instrumentov finančnega inženiringa."

(30) V členu 74 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

‚4. Države članice izvajajo nadzor v skladu s pravili, ki jih določi Komisija z delegiranimi akti, pri čemer se ta nadzor nanaša na načela nadzora, sankcije, izključitve in vračilo neupravičeno izplačanih zneskov, prilagojen pa je naravi različnih ukrepov za razvoj podeželja ter ima namen zagotoviti učinkovitost pri njihovem izvajanju in enako obravnavno vseh upravičencev. Komisija z izvedbenimi akti določi enotne pogoje za izvajanje nadzora s strani organov držav članic.

(31) V členu 78 se doda naslednji pododstavek:"

Za namene točke (f) izraz ,bistven predlog za spremembe‚ zajema spremembe, ki zahtevajo odobritev s strani Komisije z izvedbenimi akti, z izjemo sprememb iz drugega pododstavka člena 19(2), in spremembe razdelitve finančnih sredstev po posameznih ukrepih znotraj posamezne osi, spremembe, ki se nanašajo na uvedbo novih ukrepov in vrst dejavnosti ter umik obstoječih ukrepov in vrst dejavnosti.

(32) Člen 80 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 80

Okvir skupnega spremljanja in vrednotenja

Okvir skupnega spremljanja in vrednotenja se pripravi v sodelovanju med Komisijo in državami članicami, sprejme pa ga Komisija z izvedbenimi akti. Okvir določa omejeno število skupnih kazalnikov, ki se uporabljajo pri vsakem programu.

(33) V členu 82 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

4. Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila, ki se nanašajo na letna poročila o napredku za posamezne programe v skladu s členom 66(3).

(34) V členu 86 se doda naslednji odstavek:"

9. Da bi bilo zagotovljeno, da se vrednotenja izvajajo po časovnem načrtu, določenem v tem členu, lahko Komisija z delegiranimi akti določi ustrezne kazni za neupoštevanje teh časovnih načrtov.

(35) V Naslov IX se stavi naslednji člen:"

Člen 89a

Izmenjava informacij in dokumentov

Komisija v sodelovanju z državami članicami vzpostavi informacijski sistem, ki omogoča varno izmenjavo podatkov skupnega interesa med Komisijo in vsako državo članico. Komisija z izvedbenimi akti sprejme enotne pogoje za delovanje navedenega sistema.

(36) Člena 90 in 91 se črtata.

(37) Vstavijo se naslednji členi:"

Člen 91a

Pooblastila Komisije

Kadar se na Komisijo prenesejo pristojnosti, deluje v skladu s postopkom iz člena 91b v primeru delegiranih aktov in v skladu s postopkom iz člena 91c v primeru izvedbenih aktov, razen kadar ta uredba izrecno določa drugače.

Člen 91b

Delegirani akti

1. Komisiji se pooblastilaPooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz te uredbe podelijo za nedoločen časje preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Takoj ko sprejme delegirani akt, Komisija o njem hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.

2. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila.Pooblastilo iz člena 5(2) in (6), drugega pododstavka člena 19(2), člena 20a, člena 32(1)b, člena 36a, člena 38(2), člena 51(4), členov 52a in 63a, člena 66(2), člena 70(1), člena 71(5), prvega stavka člena 74(4), člena 86(9) in člena 92(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ...(9). Komisija najpozneje devet mesecev pred koncem obdobja petih let pripravi poročilo v zvezi s prenosom pooblastila. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Institucija, ki je začela notranji postopek odločanja o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem času pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede pooblastilo, ki bi lahko bilo preklicano, ter morebitne razloge za preklic.

3. Z odločitvijo o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, določeno v navedeniEvropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila. Z odločitvijo o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, navedeno v tej odločitvi. Odločitev o preklicu začne veljati nemudoma ali na poznejši datum, določen v navedeni odločitvidan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njej naveden. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

3. Evropski parlament ali Svet lahko vloži ugovor zoper delegirani akt v dveh mesecih od dneva uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za [dva] meseca.

Če po izteku navedenega obdobja niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je določen v njem.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred koncem navedenega obdobja, če sta Evropski parlament in Svet oba obvestila Komisijo, da ne nameravata ugovarjati.

Če Evropski parlament ali Svet ugovarja zoper delegirani akt, ta akt ne začne veljati. Institucija, ki ugovarja zoper delegirani akt, navede razloge za svoje ugovarjanje.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegiran akt, sprejet v skladu s to uredbo, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 9]

Člen 91c

Izvedbeni akti – odbor

[Se dopolni po sprejetju uredbe o pravilih in splošnih načelih za nadzorovanje, določeno v členu 291(2) PDEU, o kateri trenutno razpravljata EP in Svet.]

1. Komisiji pomaga Odbor za razvoj podeželja. Ta odbor je odbor v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije*.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

* UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[Sprememba 10]

(38) V členu 92 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

1. Če bi bili potrebni posebni ukrepi za olajšanje prehoda iz veljavnega sistema na sistem, ki ga uvaja ta uredba, take ukrepe sprejme Komisija z delegiranimi akti.

(39) V Prilogi I se opomba pod črto (***) nadomesti z naslednjim:"

(***) Da bi bile upoštevane posebne razmere, ki obstajajo na Malti, lahko Komisija z delegiranimi akti določi najnižji znesek pomoči za proizvodne sektorje, ki imajo izjemno nizek donos.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1)	UL C 107, 6.4.2011, str. 30.
(2)	UL C 107, 6.4.2011, str. 30.
(3)	Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012.
(4)	UL L 277, 21.10.2005, str. 1.
(5)	UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(6)	UL L 30, 31.1.2009, str. 16.
(7)	COM(2009)0591, 28.10.2009.
(8)	UL L 206, 22.7.1992, str. 7.
(9)	+ Datum začetka veljavnosti te uredbe.

Skupna ureditev kmetijskih trgov in posebne določbe za nekatere kmetijske proizvode ***I

2221k

3515k

		Resolucija
		Prečiščeno besedilo
		Priloga
		Priloga
		Priloga
		Priloga
		Priloga
		Priloga
		Priloga
		Priloga
		Priloga
		Priloga
		Priloga
		Priloga
		Priloga
		Priloga
		Priloga
		Priloga
		Priloga
		Priloga
		Priloga
		Priloga

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (COM(2010)0799 – C7-0008/2011 – 2010/0385(COD))

P7_TA(2012)0280

A7-0322/2011

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2010)0799),

– ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 42 in 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0008/2011),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju obrazloženih mnenj o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki so jih v okviru Protokola št. 2 predložili luksemburška poslanska zbornica, poljska dieta in senat in švedski parlament in v katerih trdijo, da se osnutek zakonodajnega akta ne sklada z načelom subsidiarnosti,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. marca 2011(1),

– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0322/2011),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. julija 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“)

P7_TC1-COD(2010)0385

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti prvega pododstavka člena 42 in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomskega in socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“)(4) je bila večkrat spremenjena. Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe so potrebne dodatne spremembe, da se pooblastila, podeljena Evropskemu parlamentu in Svetu, in zlasti tista, podeljena Komisiji, uskladijo s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba). Zaradi obsega teh sprememb je primerno razveljaviti Uredbo (ES) št. 1234/2007 in jo nadomestiti z novo enotno uredbo o skupni ureditvi trgov. V interesu tehnične poenostavitve je primerno v to uredbo vključiti Uredbo Sveta (EGS) št. 922/72 z dne 2. maja 1972 o določitvi splošnih pravil za dodeljevanje pomoči v zvezi s sviloprejkami za gojitveno leto 1972/73(5). Zato je treba razveljaviti tudi Uredbo (EGS) št. 922/72.

(2) Na podlagi člena 43(3) Pogodbe Svet sprejme ukrepe o določitvi cen, prelevmanov, pomoči in količinskih omejitev. Kadar velja člen 43(3) Pogodbe, bi morala ta uredba zaradi jasnosti izrecno navajati dejstvo, da bo Svet na tej podlagi sprejel ukrepe. [Sprememba 1]

(3) Ta uredba bi morala vsebovati vse bistvene elemente enotne skupne ureditve trgov. Določanje cen, prelevmanov, pomoči in količinskih omejitev je v nekaterih primerih neločljivo povezano s temi osnovnimi elementi.

(4) Komisija bi morala imeti pooblastiloDa bi zagotovili pravilno delovanje te uredbe, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v skladu s členom 290 Pogodbe, z namenomda se ji omogoči, da dopolni ali spremeni nekatere nebistvene elemente te uredbe. Treba bi bilo določiti elemente, za katere se to pooblastilo lahko uporabi, ter pogoje, ki naj za to pooblastilo veljajo. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki. Pri tem bi bilo treba ustrezno upoštevati regionalne in lokalne organe, na otoške, redko poseljene ali gorske regije ter najbolj oddaljene regije, da se omejitve, zaradi katerih so te že prizadete, ob sedanji krizi ne bi poslabšale. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti sočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 2]

(5) Za izjemne primere bi bilo treba določiti uporabo nujnega postopka, kjer je to potrebno za učinkovit in uspešen odziv na morebitne ali dejanske motnje na trgu. Izbira nujnega postopka bi morala biti upravičena, prav tako je treba določiti primere, v katerih naj se uporabi nujni postopek.

(6) V skladu s členom 291 Pogodbe morajo biti države članice odgovorne za izvajanje skupne ureditve kmetijskih trgov (v nadaljnjem besedilu: SUT), kot je določena v tej uredbi. Da se zagotovi enotno izvajanje SUT v državah članicah in prepreči nepoštena konkurenca ali diskriminacija med izvajalci, bi morala biti Komisija zmožna sprejeti izvedbene akte v skladu s členom 291(2) Pogodbe. Komisiji je zato treba v skladu s to določbo podeliti izvedbena pooblastila, zlasti v zvezi z enotnimi pogoji, po katerih je treba izvajati ukrepe upravljanja trga, enotnimi pogoji za izvajanje shem pomoči in za uporabo predpisov o trženju in proizvodnji, in v zvezi s predpisi o trgovanju s tretjimi državami. Komisija bi morala določiti tudi minimalni okvir nadzora, ki ga morajo izvajati države članice.

(7) Da se obenem zagotovi učinkovitost shem na podlagi enotne SUT, bi bilo treba Komisiji podeliti potrebna pooblastila za ukrepe upravljanja trga in dnevne naloge upravljanja. Za nemoteno delovanje enotne SUT bi bilo treba Komisiji tudi podeliti pooblastila za urejanje nekaterih zadev tehnične narave in za sprejetje predpisov o obvestilih, informacijah in poročanju ter postopkih in tehničnih merilih v zvezi s proizvodi in upravljavci, ki so upravičeni do tržne podpore. Da se obenem zagotovi ustrezno delovanje SUT, bi morala Komisija določiti zlasti datume, časovne omejitve, operativne dogodke za menjalne tečaje, reprezentativna obdobja in obrestne mere in, kar zadeva sheme pomoči, bi morala biti Komisija pooblaščena, da zlasti s pravno podlago določi pomoč in sprejme predpise o upravljanju, spremljanju in vrednotenju programov, o objavljanju izplačanih zneskov pomoči, in predpise o izvajanju načrtov socialnih shem. Komisija bi morala biti pooblaščena za določanje postopkov v zvezi s plačili pomoči in predujmi pomoči.

(8) Za dosego ciljev enotne SUT in upoštevanje njenih načel bi morala biti Komisija pooblaščena tudi, da sprejema predpise, vključno s predpisi o upravljanju shem, katerih namen je omejiti proizvodnjo mleka, sladkorja in vina, ter predpisi o inšpekcijah in pregledih, obenem pa bi morala biti pooblaščena, da določi zneske varščin, določi pravila in postopke glede izterjave neupravičenih izplačil in sprejme predpise o pogodbah v zvezi s tržno podporo.

(9) V vinskem sektorju bi morala biti Komisija pooblaščena, da zagotovi skladnost zahtevkov za zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe ter tradicionalnih poimenovanj s pogoji iz te uredbe, da se zagotovi enotna uporaba po vsej Uniji. Kar zadeva predstavitev in označevanje proizvodov iz vinskega sektorja, bi morala biti Komisija pristojna, da sprejme vse potrebne predpise v zvezi s postopki, uradnimi obvestili in tehničnimi merili.

(10) Da se uresničijo cilji zakonodajnega okvira iz te uredbe, bi morala imeti Komisija pooblastila za stalno spremljanje nekaterih dejavnosti organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev, medpanožnih organizacij in organizacij upravljavcev. Da se ohrani struktura, določena z enotno SUT, in njeni osnovni parametri, bi morala biti Komisija pristojna, da sprejme vse potrebne predpise v zvezi z izrednimi tržnimi ukrepi in izrednimi ukrepi upravljanja, katerih namen je rešiti nujne in nepredvidljive probleme v eni ali več držav članic.

(11) Razen če ni izrecno določeno drugače, bi morala Komisija sprejeti izvedbene akte v skladu z določbami Uredbe (EU) št. XX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta o [naslov uredbe].Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo uresničevanje izvedbenih pooblastil Komisije(6). [Sprememba 3]

(12) Komisija bi morala biti pooblaščena, da brez pomoči odborauporabe Uredbe (EU) št. 182/2011 sprejme izvedbene akte o nekaterih ukrepih na podlagi te uredbe, za katere je potrebno takojšnje ukrepanje ali pri katerih gre zgolj za uporabo splošnih določb pri specifičnih okoliščinah, brez diskrecije. [Sprememba 4]

(13) Komisija bi morala biti obenem pooblaščena, da izvaja nekatere upravne ali upravljavske naloge, ki ne pomenijo sprejemanja delegiranih ali izvedbenih aktov.

(14) Zaradi zamenjave z novo enotno uredbo o SUT ne bi smele postati vprašljive politične odločitve, sprejete v preteklih letih v okviru skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SKP). Namen te uredbe bi moral torej biti zgolj uskladitev pooblastil, podeljenih Komisiji, s Pogodbo. Uredba torej ne sme preklicati ali spreminjati obstoječih določb, za katere še vedno velja obstoječa utemeljitev, razen če so te določbe zastarele, prav tako ne sme predvideti sprejetja novih predpisov ali ukrepov. Izjeme od tega pristopa zadevajo razdeljevanje prehrambnih izdelkov najbolj ogroženim osebam v Uniji in pomoč, ki se dodeli v okviru nemškega alkoholnega monopola. Določbe o tržnih standardih odražajo predloge, predstavljene v okviru celovite revizije politike kakovosti.

(15) Določiti bi bilo treba tržna leta za žita, riž, sladkor, posušeno krmo, semena, oljčno olje in namizne oljke, lan in konopljo, banane, mleko in mlečne izdelke ter sviloprejke, ki morajo v glavnem biti prilagojena biološkim proizvodnim ciklom vsakega od teh proizvodov.

(16) Da bi se stabilizirali trgi in zagotovil primeren življenjski standard za kmetijsko skupnost, je bil oblikovan diferenciran sistem zaščite cen za različne sektorje, vzporedno z uvedbo neposrednih podpornih shem ter ob upoštevanju različnih potreb v vsakem od teh sektorjev na eni strani in medsebojnih odvisnosti med različnimi sektorji na drugi strani. Ti ukrepi so bodisi v obliki javne intervencije bodisi izplačila pomoči za zasebno skladiščenje proizvodov sektorjev žit, riža, sladkorja, oljčnega olja in namiznih oljk, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, prašičjega, ovčjega in kozjega mesa. Glede na cilje naknadnih sprememb Uredbe (ES) št. 1234/2007, zlasti z Uredbo Sveta (ES) št. 72/2009 z dne 19. januarja 2009 o spremembah skupne kmetijske politike s spremembo uredb (ES) št. 247/2006, (ES) št. 320/2006, (ES) št. 1405/2006, (ES) št. 1234/2007, (ES) št. 3/2008 in (ES) št. 479/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 1883/78, (EGS) št. 1254/89, (EGS) št. 2247/89, (EGS) št. 2055/93, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 2596/97, (ES) št. 1182/2005 in (ES) št. 315/2007(7), in na podlagi tamkajšnje utemeljitve, je torej treba ohraniti cenovne podporne ukrepe, kadar so predvideni v instrumentih, kakor so bili oblikovani v preteklosti, brez bistvenih sprememb v primerjavi s prejšnjo pravno ureditvijo.

(17) Zaradi jasnosti in preglednosti je treba za določbe, ki urejajo te ukrepe, predvideti skupno strukturo, pri čemer je treba ohraniti politiko, ki se izvaja v vsakem sektorju. Zaradi tega je ustrezno razlikovati med referenčnimi in intervencijskimi cenami.

(18) SUT za žita, goveje in telečje meso ter mleko in mlečne izdelke so vsebovale določbe, v skladu s katerimi je bil Svet skladno s postopkom, določenim v členu 37(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, pooblaščen, da spremeni ravni cen. Zaradi občutljivosti cenovnih sistemov bi bilo treba jasno navesti, da možnost spreminjanja ravni cen v skladu s členom 43(2) Pogodbe obstaja v vseh sektorjih, ki jih zajema ta uredba.

(19) Določiti bi bilo treba referenčne cene za standardno kakovost belega in surovega sladkorja. Ta standardna kakovost bi morala biti povprečna kakovost, ki je reprezentativna za sladkor, proizveden v Uniji, in jo je treba opredeliti na podlagi meril, ki se uporabljajo v trgovini s sladkorjem. Standardno kakovost bi moralo biti mogoče tudi preveriti in spremeniti, da bi se upoštevalo zlasti komercialne zahteve in razvoj na področju tehnične analize.

(20) Da bi zagotovili zanesljive podatke o cenah sladkorja na trgu Unije, bi bilo treba sistem poročanja o cenah, določen v tej uredbi, vključiti v to uredbo in na podlagi tega bi bilo treba določiti raven tržnih cen za beli sladkor.

(21) Na podlagi sprememb, ki jih uvaja Uredba (ES) št. 72/2009, se za nekatera obdobja leta uvede sistem intervencij za žita, riž, maslo in posneto mleko v prahu. Za izdelke iz govejega, telečjega in svinjskega mesa ter masla bi morala biti začetek in konec javne intervencije odvisna od ravni tržne cene v posameznem obdobju.

(22) Raven cen, po kateri bi bilo treba izvajati odkup z javno intervencijo, je bila v preteklosti znižana v okviru SUT za žita, riž ter goveje in telečje meso in določena z uvedbo shem neposrednih podpor v teh sektorjih. Pomoč v okviru navedenih shem na eni strani in intervencijske cene na drugi so zato tesno povezane. Za proizvode sektorja mleka in mlečnih izdelkov je bila ta raven cen določena zaradi pospeševanja porabe zadevnih proizvodov in izboljšanja njihove konkurenčnosti. Te politične odločitve še vedno veljajo.

(23) V tej uredbi bi bilo treba zagotoviti možnost za prodajo proizvodov, odkupljenih z javno intervencijo. Take ukrepe bi bilo treba sprejeti na način, s katerim bi se bilo mogoče izogniti motnjam na trgu in ki zagotavlja enak dostop do blaga in enakopravno obravnavo kupcev.

(24) Cilji SKP, kot so opredeljeni v členu 39(1) Pogodbe, vključujejo stabilizacijo trgov in zagotavljanje, da je preskrba potrošnikom dostopna po primernih cenah. Z leti je shema razdeljevanja hrane omogočila uspešno uresničitev obeh ciljev. Še naprej bi morala omogočati uresničevanje ciljev SKP in pripomoči k doseganju ciljev kohezije. Vendar so zaporedne reforme SKP povzročile postopno zmanjšanje intervencijskih zalog ter tudi razpona razpoložljivih proizvodov. Posledično morajo nakupi na trgu postati stalni vir dobave v okviru sheme.

(25) Da se zagotovi dobro upravljanje s proračunom in da bo mogoče polno izkoristiti kohezijsko razsežnost sheme Unije, je treba določiti fiksni prag pomoči Unije in državam članicam omogočiti sofinanciranje programa razdeljevanja hrane. Izkušnje obenem kažejo, da shema potrebuje dolgoročnejšo perspektivo. Komisija bi morala zato določiti triletne načrte za izvedbo sheme, države članice pa morajo pripraviti nacionalne programe razdeljevanja hrane skupaj z njihovimi cilji in prednostnimi nalogami glede sheme, vključno s prehranskimi vidiki. Obenem morajo države članice izvesti primerna administrativna in fizična preverjanja ter v primeru nepravilnosti določiti kazni, da se zagotovi izvajanje triletnega načrta v skladu z veljavnimi pravili.

(26) Da se zagotovi pregledno, koherentno in učinkovito delovanje sheme za najbolj ogrožene osebe, bi morala Komisija določiti postopke za sprejetje in revizijo triletnih načrtov in obenem sprejeti te načrte in jih po potrebi revidirati. Komisija bi morala obenem sprejeti določbe o dodatnih elementih, ki naj se vključijo v triletne načrte, pravila za preskrbo s proizvodi ter postopke in časovne omejitve, ki veljajo za umik intervencijskih proizvodov, vključno s prenosi med državami članicami, in predpisi o obliki nacionalnih programov razdeljevanja hrane in letnimi poročili o izvajanju. Da bodo obenem države članice enotno izvajale triletne načrte, bi morala Komisija sprejeti postopke za povračilo stroškov dobrodelnih organizacij, ki jih države članice po lastni presoji obravnavajo kot upravičene, vključno s časovnimi omejitvami in finančnimi pragovi, razpisnimi pogoji ter pogoji, ki veljajo za prehrambne izdelke in preskrbo z njimi. Poleg tega je treba sprejeti predpise o obveznostih držav članic glede pregledov, postopkov in končnih rokov plačil, znižanj v primeru neupoštevanja takih rokov, ter določbe o obračunavanju in naloge, ki jih morajo izpolniti nacionalni intervencijski organi, tudi v primeru prenosov med državami članicami.

(27) Ta uredba omogoča dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje nekaterih izdelkov masla, da bi s tem prispevala k uravnoteženju trga mleka in stabilizaciji tržnih cen. Komisija bi morala biti tudi pooblaščena, da določi dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje belega sladkorja, nekaterih vrst oljčnega olja in nekaterih izdelkov iz govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa ter ovčjega in kozjega mesa.

(28) Lestvice Unije za razvrščanje trupov v sektorjih govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa ter ovčjega in kozjega mesa so nujnega pomena za spremljanje cen in za uporabo intervencijskih ukrepov v teh sektorjih. Poleg tega je njihov cilj izboljšati preglednost trga.

(29) Omejitve prostega pretoka, ki temelji na uporabi ukrepov, katerih namen je preprečiti širitev živalskih bolezni, lahko povzročijo težave na trgu nekaterih proizvodov v eni ali več državah članicah. Izkušnje kažejo, da so hude motnje na trgu, kakor je znatno znižanje porabe ali cen, povezane z izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi ali živali.

(30) Izjemni ukrepi za podporo trgu govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutninskega mesa bi morali biti neposredno povezani z zdravstvenimi in veterinarskimi ukrepi ali izhajati iz teh ukrepov, sprejetih za boj proti širjenju bolezni. Treba bi jih bilo sprejeti na zahtevo držav članic, da bi se bilo mogoče izogniti hudim motnjam na zadevnih trgih.

(31) V tej uredbi bi bilo treba ohraniti možnost, da Komisija sprejme posebne intervencijske ukrepe, kadar se pokaže, da je to potrebno, zaradi uspešnega in učinkovitega odzivanja ob morebitnih motnjah na trgu v sektorju žit in zato, da se za sektor riža prepreči množična uporaba javne intervencije v nekaterih regijah Unije ali pri odpravi pomanjkanja neoluščenega riža zaradi naravnih nesreč.

(32) Treba bi bilo določiti najnižjo ceno za kvoto pese, ki ustreza standardni kakovosti, ki bi jo bilo treba opredeliti, da bi se pridelovalcem sladkorne pese in sladkornega trsa v Unije zagotovil primeren življenjski standard.

(33) Potrebni so posebni instrumenti za zagotovitev poštenega ravnovesja pravic in obveznosti med podjetji za proizvodnjo sladkorja in pridelovalci sladkorne pese. Zato je treba določiti standardne določbe, ki urejajo panožne sporazume.

(34) Raznolikost naravnih, gospodarskih in tehničnih okoliščin otežuje poenotenje odkupnih pogojev za sladkorno peso v vsej Uniji. Panožni sporazumi med združenji pridelovalcev sladkorne pese in podjetji za proizvodnjo sladkorja že obstajajo. Zato bi bilo treba z okvirnimi določbami določiti le minimalna jamstva, ki jih zahtevajo pridelovalci sladkorne pese in industrija sladkorja, da se zagotovi neovirano delovanje trga za sladkor z možnostjo odstopanja od nekaterih pravil v okviru panožnih sporazumov.

(35) V tej uredbi bi bilo treba predvideti proizvodno dajatev za sektor sladkorja, ki bi prispevala k financiranju nastalih stroškov.

(36) Za ohranitev strukturnega ravnovesja trgov za sladkor na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ceni, bi bilo treba določiti možnost, da se odloči za umik sladkorja s trga za toliko časa, kolikor je potrebno, da se na trgu ponovno vzpostavi ravnovesje.

(37) Kar zadeva žive rastline, goveje in telečje meso, prašičje meso, ovčje in kozje meso, jajca in perutnino, je treba predvideti možnost za sprejetje nekaterih ukrepov za lažjo prilagoditev oskrbe potrebam trga. Taki ukrepi bi lahko prispevali k stabiliziranju trgov in zagotavljanju primernega življenjskega standarda zadevne kmetijske skupnosti.

(38) Količinska omejitev proizvodnje je osnovni instrument tržne politike v sektorju sladkorja. Razlogi, zaradi katerih je Skupnost v preteklosti sprejela sisteme proizvodnih kvot v sektorju sladkorja, še vedno veljajo.

(39) Sistem kvot za sladkor iz te uredbe bi moral zlasti ohraniti pravni status kvot, saj sistem kvot, glede na sodno prakso Sodišča Evropske unije, oblikuje mehanizem za urejanje trga v sektorju sladkorja za izpolnitev ciljev javnega interesa.

(40) Ta uredba bi morala omogočiti prilagajanje kvot sladkorja, da se lahko upoštevajo sklepi držav članic glede prerazporeditve nacionalnih kvot.

(41) Glede na potrebo po omogočanju določene mere nacionalne prožnosti pri strukturnem prilagajanju predelovalne industrije ter pridelovanja sladkorne pese in sladkornega trsa v obdobju uporabe kvot, bi morale države članice določiti možnost, da v okviru nekaterih omejitev spremenijo kvote podjetij, če pri tem ne ovirajo delovanja sklada za prestrukturiranje kot instrumenta.

(42) Da bi se bilo mogoče izogniti presežkom sladkorja, ki izkrivljajo trg za sladkor, bi bilo treba Komisiji omogočiti, da v skladu z nekaterimi merili zagotovi prenos presežkov sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa v kvoto proizvodnje za naslednje tržno leto. Če poleg tega veljavni pogoji za nekatere količine niso izpolnjeni, je prav tako določeno, da se pobira dajatev na presežek, s čimer naj bi se izognili kopičenju teh količin, ki ogrožajo stanje na trgu.

(43) Do izteka njegove veljavnosti leta 2015 bi bilo treba ohraniti sistem kvot za mleko, vključno z uporabo dajatve za količine mleka, zbrane ali prodane za namene neposredne porabe nad določenim zajamčenim pragom.

(44) Ohraniti je treba razliko med oddajo in neposredno prodajo mleka, shema pa bi se morala uporabljati na podlagi individualnih reprezentativnih vsebnosti maščob in nacionalno referenčno vsebnostjo maščobe. Kmetom bi pod nekaterimi pogoji moral biti dovoljen začasen prenos njihovih individualnih kvot. Prav tako bi bilo treba ohraniti načelo, da se ob prodaji, zakupu ali prenosu kmetije z dedovanjem ustrezna kvota prenese na kupca, zakupnika ali dediča skupaj z ustreznim zemljiščem, medtem ko bi bilo treba izjeme pri načelu, v skladu s katerim so kvote povezane s kmetijami, ohraniti, da bi se lahko nadaljevala prestrukturiranje proizvodnje mleka in izboljšanje okolja. Skladno z različnimi vrstami prenosa kvot in z uporabo objektivnih meril, bi bilo treba določiti predpise, ki državam članicam dovoljujejo, da del prenesenih količin uvrstijo v nacionalne rezerve.

(45) Presežno dajatev, ki se plača za mleko in druge mlečne izdelke, je treba določiti na ravni, katere učinek bi bil odvračilen, in bi jo morale plačati države članice takoj, ko je nacionalna kvota presežena. Država članica bi nato morala breme plačila porazdeliti med proizvajalce, ki so prispevali k prekoračitvi. Ti proizvajalci bi morali biti dolžni državi članici plačati svoj prispevek k dajatvi zgolj zaradi dejstva, da so presegli svojo razpoložljivo količino. Države članice bi morale Evropskemu kmetijskemu jamstvenemu skladu (EKJS) plačati dajatev, ki ustreza prekoračitvi njihove nacionalne kvote, zmanjšane za 1-odstotni pavšalni znesek, in sicer zaradi upoštevanja primerov stečaja ali dokončne nesposobnosti nekaterih proizvajalcev, da bi prispevali k plačilu dolgovane dajatve.

(46) Osrednji namen sistema kvot za mleko, tj. zmanjšati nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem na zadevnem trgu in iz tega nesorazmerja izhajajoče strukturne presežke ter na ta način doseči boljšo uravnoteženost trga, je očitno zmanjšal tržno usmerjenost, saj je izkrivil odziv kmetov na cenovne signale in zaradi upočasnjenega prestrukturiranja preprečil večjo učinkovitost sektorja. Zato je predvideno postopno opuščanje mlečnih kvot z letnimi povečanji v višini 1 % na tržno leto med leti 2009/2010 do 2013/2014. V okviru prestrukturiranja sektorja bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da do 31. marca 2014 v določenem obsegu odobrijo dodatno nacionalno pomoč. Povečanje kvot, ki je bilo vključeno v Uredbo (ES) št. 1234/2007, kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 248/2008(8), in 1-odstotno letno povečanje, skupaj z drugimi spremembami, ki zmanjšujejo verjetnost nastanka presežnih dajatev, pomenijo, da bi le Italiji grozilo plačilo dajatve na osnovi sedanjih vzorcev proizvodnje, če bi se od leta 2009/2010 do 2013/2014 uporabljalo 1-odstotno letno povečanje. Zato je bilo ob upoštevanju sedanjih vzorcev proizvodnje v vseh državah članicah opravljeno enkratno povečanje kvote za Italijo, da bi se izognili temu tveganju.

(47) Uredba (ES) št. 1234/2007 določa različne vrste shem pomoči. S shemo za posušeno krmo ter lan in konopljo je bila za te sektorje uvedena pomoč za predelavo kot sredstvo za urejanje notranjega trga za zadevne sektorje. Kot rezultat sprememb, ki jih je uvedla Uredba (ES) št. 72/2009, in na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003(9) se bo pomoč do 1. aprila 2012 še naprej zagotavljala za posušeno krmo, do tržnega leta 2011/2012 pa za dolga lanena vlakna, kratka lanena vlakna in konopljina vlakna. Sistem kvot za krompirjev škrob iz Uredbe (ES) št. 1234/2007, kot je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 72/2009, ter s tem povezana minimalna cena veljata samo do konca tržnega leta 2011/12.

(48) Kot prispevek k uravnoteženju trga mleka in za stabilizacijo tržnih cen mleka in mlečnih izdelkov so potrebni ukrepi, ki povečujejo možnost prodaje mlečnih izdelkov. Ta uredba bi morala predvideti dodeljevanje pomoči za trženje nekaterih mlečnih izdelkov glede na specifične uporabe in namembne kraje. Poleg tega bi morala predvideti, da Unija krije del stroškov odobritve pomoči za dobavo mleka otrokom v šolah, da bi se s tem spodbujala poraba mleka pri mladini.

(49) Treba bi bilo določiti možnost dodelitve nadomestila za proizvodnjo, kadar se glede na proizvodnjo nekaterih industrijskih, kemičnih ali farmacevtskih izdelkov pojavi potreba po ukrepih, katerih cilj je dati na voljo nekatere izdelke iz sladkorja.

(50) V skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009 je bilo s 1. januarjem 2010 prekinjeno plačilo na površino za hmelj. Da bi lahko organizacije proizvajalcev hmelja tudi v prihodnje opravljale svoje dejavnosti kot doslej, bi bilo treba v posebni določbi predvideti, da se v zadevni državi članici za iste dejavnosti uporabijo ustrezni zneski.

(51) Financiranje Unije, ki pomeni odstotek neposredne pomoči, ki jo države članice smejo zadržati v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009, je potrebno za spodbujanje odobrenih organizacij izvajalcev, da pripravijo delovne programe s ciljem izboljšati kakovost proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk. V tem okviru bi morala ta uredba predvideti, da bo podpora Unije dodeljena glede na prednostne ukrepe na področju dejavnosti, ki se izvajajo v okviru zadevnih delovnih programov.

(52) Ta uredba razlikuje med sadjem in zelenjavo na eni strani, kar vključuje sadje in zelenjavo, namenjene za trženje, ter sadje in zelenjavo, namenjene predelavi, in predelanim sadjem in zelenjavo na drugi strani. Predpisi o organizacijah proizvajalcev, operativnih programih in finančni pomoči Unije veljajo samo za sadje in zelenjavo ter za sadje in zelenjavo, ki sta izključno namenjena predelavi.

(53) Organizacije proizvajalcev so glavni akterji v ureditvi trga sadja in zelenjave. Zaradi vedno večje koncentracije povpraševanja je združevanje ponudbe prek teh organizacij še vedno gospodarska nujnost, da bi se okrepil položaj proizvajalcev na trgu. Tako združevanje bi moralo potekati prostovoljno in bi moralo z obsegom in učinkovitostjo storitev, ki jih organizacije proizvajalcev nudijo svojim članom, dokazati svojo koristnost. Ker organizacije proizvajalcev delujejo izključno v korist svojih članov, bi se moralo šteti, da v gospodarskih zadevah delujejo v imenu svojih članov in za svoje člane.

(54) Proizvodnja sadja in zelenjave je nepredvidljiva, proizvodi pa so pokvarljivi. Celo omejeni presežki lahko bistveno izkrivijo trg. Zato je treba uvesti ukrepe za krizno upravljanje. Da bodo organizacije proizvajalcev privlačnejše, bi bilo treba te ukrepe vključiti v operativne programe.

(55) Proizvodnja in trženje sadja in zelenjave bi morala v celoti upoštevati varovanje okolja, vključno z načinom obdelovanja, ravnanjem z odpadki in uničenjem proizvodov, ki se umaknejo s trga, zlasti glede varstva kakovosti vode, ohranjanja biološke raznovrstnosti in ohranjanja podeželja.

(56) Skupinam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave v državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu, v najbolj oddaljenih regijah Unije ali na manjših Egejskih otokih, in želijo pridobiti status organizacije proizvajalcev v skladu s to uredbo, bi bilo treba omogočiti prehodno obdobje, v katerem lahko prejemajo državno finančno pomoč in finančno pomoč Unije, če te skupine proizvajalcev sprejmejo določene obveznosti.

(57) Z namenom, da se organizacijam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave naloži predvsem večjo odgovornost za njihove finančne odločitve in da se dodeljena javna sredstva uporabljajo za pripravo na prihodnje zahteve, je potrebno določiti pogoje za uporabo javnih sredstev. Ustrezna rešitev je skupno financiranje operativnih skladov, ki jih ustanovijo organizacije proizvajalcev. V določenih primerih je treba dovoliti dodatno področje financiranja. Operativne sklade je treba uporabiti samo za financiranje operativnih programov v sektorjih sadja in zelenjave. Zaradi zmanjševanja izdatkov Unije je treba omejiti pomoč za organizacije proizvajalcev, ki ustanovijo operativne sklade.

(58) V regijah, kjer je organizacija proizvodnje v sektorju sadja in zelenjave slaba, je treba dovoliti dodeljevanje dodatne državne finančne pomoči. V primeru držav članic, ki so glede teh struktur v posebej neugodnem položaju, bi morala pomoč povrniti Unija.

(59) Za poenostavitev tega sistema in zmanjšanje s tem povezanih stroškov bi bilo treba, kadar je to mogoče, postopke in pravila za upravičenost odhodkov v okviru operativnih skladov uskladiti s tistimi za programe razvoja podeželja, pri čemer morajo države članice oblikovati nacionalne strategije za operativne programe.

(60) Zaželeno bi bilo, da bi se na nizko porabo odzvali s trajnim povečanjem deleža sadja in zelenjave v prehrani otrok v obdobju, ko se njihove prehrambne navade še oblikujejo. Zato bi bilo treba določiti postopek, po katerem bi se s pomočjo Unije sofinanciralo zagotavljanje proizvodov iz sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan otrokom v izobraževalnih ustanovah, ter za sofinanciranje nekaterih s tem povezanih stroškov logistike, razdeljevanja, opreme, oglaševanja, spremljanja in vrednotenja. Da bi zagotovile redno izvajanje sistema razdeljevanja sadja v šolah bi morale države članice, ki ga želijo uporabljati, najprej pripraviti strategijo, med drugim vključno s seznamom upravičenih proizvodov, izbranih na podlagi objektivnih kriterijev, vključno s sezonskostjo, dostopnostjo in okoljevarstvenimi vprašanji.

(61) Da se zagotovi dobro upravljanje s proračunom sistema razdeljevanja sadja v šolah, je treba določiti zgornjo mejo za pomoč Unije in najvišjo stopnjo sofinanciranja. Pomoči Unije se ne uporabljati kot nadomestilo financiranja katerih koli obstoječih nacionalnih sistemov razdeljevanja sadja v šolah. Odvisno od proračunskih omejitev bi morale biti države članice kljub temu sposobne svoje finančne prispevke v sistem razdeljevanja sadja v šolah nadomestiti s prispevki iz zasebnega sektorja. Da bo njihov sistem učinkovit, morajo države članice zagotoviti spremljevalne ukrepe, za katere bi moralo biti državam članicam dovoljeno podeliti nacionalno pomoč.

(62) Pomembno je, da se določijo podporni ukrepi v vinskem sektorju, ki bi lahko okrepili konkurenčne strukture. Medtem ko naj bi te ukrepe financirala in določila Unija, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da same izberejo primerne ukrepe, ki bodo ustrezali potrebam njihovih regionalnih organov, po potrebi ob upoštevanju njihovih posebnosti, in jih vključili v nacionalne podporne programe. Države članice bi morale biti odgovorne za izvajanje teh programov.

(63) Eden od ključnih ukrepov, upravičenih do nacionalnih podpornih programov, bi morala biti promocija in trženje vin Unije v tretjih državah. Še naprej bi morale biti zajete dejavnosti prestrukturiranja in preusmeritve zaradi njihovih pozitivnih strukturnih učinkov na vinski sektor. Podpora bi se morala zagotoviti tudi za naložbe v vinskem sektorju, namenjene izboljšanju gospodarske zmogljivosti podjetij kot takih. Podpora za destilacijo stranskih proizvodov bi morala biti kot ukrep, ki je na voljo vsem državam članicam, ki želijo takšen instrument uporabljati za zagotovitev kakovosti vina ter varovanje okolja.

(64) Preventivna sredstva, kot so zavarovanje letine, vzajemni skladi in zelena trgatev, bi morala biti upravičena do podpore na podlagi podpornih programov, da bi spodbudila odgovoren pristop do kriznih razmer.

(65) Države članice lahko kmetom iz različnih razlogov raje dodelijo nevezano pomoč v okviru sheme enotnih plačil. O tej možnosti bi torej države članice morale odločati same, zaradi posebnosti sheme enotnih plačil pa bi moral biti vsak tovrsten prenos nepreklicen in bi moral ustrezno zmanjšati proračunska sredstva, namenjena nacionalnim podpornim programom v naslednjih letih.

(66) Podpora vinskemu sektorju se lahko zagotovi tudi iz strukturnih ukrepov na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)(10). Da bi se povečala finančna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005, bi bilo treba sredstva postopoma prenesti v proračun iz navedene uredbe, če so zadevni zneski dovolj visoki.

(67) Da bi izboljšale delovanje trga za vina, bi morale imeti države članice možnost, da uresničujejo odločitve, ki jih sprejmejo medpanožne organizacije. Področje uporabe takih odločitev pa bi moralo izključevati ravnanja, ki bi lahko izkrivljala konkurenco.

(68) Presežna proizvodnja vina v Uniji se je še poslabšala zaradi kršitev prehodne prepovedi nove zasaditve. V Uniji je veliko nezakonitih zasaditev, ki so vir nepoštene konkurence in zaostrujejo težave vinskega sektorja, zato jih je treba odpraviti.

(69) Medtem ko prehodna prepoved novih zasaditev vpliva na ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem na trgu za vino, je hkrati ustvarila oviro za konkurenčne proizvajalce, ki se želijo prilagoditi povečanemu povpraševanju. Ker tržno ravnotežje še ni bilo doseženo in ker spremljevalni ukrepi, kot je program izkrčitve, potrebujejo nekaj časa, da se pokaže njihov učinek, je primerno, da prepoved novih zasaditev velja še do 31. decembra 2015, ko naj bi bila dokončno odpravljena, da bi se konkurenčni proizvajalci lahko prosto odzivali na razmere na trgu. Vendar pa bi morale imeti države članice možnost, da bi prepoved za svoja ozemlja podaljšale do 31. decembra 2018, če menijo, da je to potrebno.

(70) Za izboljšanje gospodarjenja z vinogradniškimi površinami in za pospešitev učinkovite uporabe pravic do zasaditve ter s tem za nadaljnjo omilitev vpliva prehodnih omejitev zasaditve bi bilo treba ohraniti sistem nacionalnih ali regionalnih rezerv.

(71) Pravilno delovanje enotnega trga bi bilo z dodelitvijo državne pomoči ogroženo. Določbe Pogodbe o državnih pomočeh bi bilo treba načeloma uporabljati za proizvode, ki jih zajema SUT za vino. Vendar določbe o premijah za izkrčitev in nekateri ukrepi na podlagi podpornih programov sami na sebi ne bi smeli ovirati dodelitve nacionalne pomoči za iste namene.

(72) Da bi se določila vključitev vinskega sektorja v shemo enotnih plačil, bi morale biti vse dejavno obdelane vinogradniške površine upravičene do sheme enotnih plačil iz Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009.

(73) Za čebelarstvo kot kmetijski sektor so značilni raznovrstnost proizvodnih pogojev in pridelkov ter razpršenost in raznolikost gospodarskih subjektov, tako v fazi proizvodnje kot trženja. Poleg tega je v več državah članicah zaradi širjenja varoze v zadnjih letih, in problemov, ki jih ta bolezen povzroča pri proizvodnji medu, še vedno potrebno ukrepanje Unije, saj se varoze ne da popolnoma izkoreniniti in jo je treba zdraviti z odobrenimi proizvodi. Glede na take okoliščine ter za izboljšanje proizvodnje in trženja čebelarskih proizvodov v Uniji je treba vsaka tri leta pripraviti nacionalne programe, ki vključujejo tehnično pomoč, nadzor varoze, racionalizacijo sezonskih selitev panjev zaradi paše, upravljanje obnove čebeljega fonda v Unije ter sodelovanje pri raziskovalnih programih o čebelarstvu in čebelarskih proizvodih, da bi se izboljšali splošni pogoji za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov. Navedene nacionalne programe bi morala deloma financirati Unija.

(74) Pomoč Unije za gojenje sviloprejk je treba zagotoviti na uporabljeni zabojček jajčec sviloprejke.

(75) Uporaba standardov za trženje kmetijskih proizvodov lahko prispeva k izboljšanju gospodarskih pogojev za proizvodnjo in trženje ter tudi kakovosti takih proizvodov. Uporaba takih standardov je zato v interesu proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov.

(76) Po Sporočilu Komisije o politiki kakovosti kmetijskih proizvodov(11) in razpravah, ki so mu sledile, se zdi primerno ohranjati tržne standarde po sektorjih ali proizvodih, da se upoštevajo pričakovanja potrošnikov in se prispeva k izboljšanju gospodarskih pogojev za proizvodnjo in trženje kmetijskih proizvodov ter njihove kakovosti.

(77) Da se zagotovi, da so vsi proizvodi dobre in neoporečne tržne kakovosti, brez poseganja v določbe, sprejete v sektorju hrane, in zlasti v splošno prehrambno zakonodajo iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane(12), ter njena načela in zahteve, bi moral za proizvode, ki niso zajeti v tržnih standardih po sektorjih ali proizvodih, ustrezati osnoven splošni tržni standard, kot je predviden v zgoraj omenjenem sporočilu Komisije. Kadar so takšni proizvodi skladni z ustreznim veljavnim mednarodnim standardom, bi se moralo šteti, da so skladni s splošnim tržnim standardom.

(78) Za nekatere sektorje in/ali proizvode so opredelitve, poimenovanja in/ali prodajne oznake pomemben element za določitev konkurenčnih pogojev. Zato je primerno določiti opredelitve, poimenovanja in prodajne oznake za tiste sektorje in/ali proizvode, ki jih je treba uporabiti samo v Uniji za trženje proizvodov, ki so skladni z ustreznimi zahtevami.

(79) Uredba (ES) št. 1234/2007 je ohranila sektorski pristop, ki ga določajo prejšnje SUT o tržnih standardih. Primerno je uvesti določbe horizontalne narave.

(80) Na podlagi Uredbe (ES) št. 1234/2007 je bilo Komisiji doslej naloženo sprejetje določb glede tržnih standardov za nekatere sektorje. Zaradi njihove zelo podrobne tehnične narave in potrebe, da so vse bolj učinkoviti in da se prilagajajo razvijajočim se trgovskim praksam, se zdi ustrezno razširiti ta pristop na vse tržne standarde pri določanju meril, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju ustreznih pravil.

(81) Tržni standardi se morajo uporabljati samo toliko, da omogočijo preskrbo trga s proizvodi standardne in zadovoljive kakovosti. Nanašati se morajo predvsem na opredelitve, razvrstitve v razrede, predstavitev in označevanje, pakiranje, metodo proizvodnje, hranjenje, prevoz, podatke o proizvajalcih, vsebino določenih snovi, povezano upravno dokumentacijo, skladiščenje, certifikacijo in časovne omejitve.

(82) Ob upoštevanju zlasti interesa potrošnikov za prejemanje primernih in preglednih informacij o proizvodu je treba omogočiti opredelitev ustreznih označb območja kmetovanja, za vsak primer posebej glede na ustrezno geografsko raven, pri čemer je obenem treba upoštevati lastnosti nekaterih sektorjev, zlasti kar zadeva predelane kmetijske proizvode.

(83) Pri opredeljevanju tržnih standardov po sektorjih ali proizvodih bi morala Komisija upoštevati pričakovanja potrošnikov, lastnosti vsakega posameznega sektorja ter priporočila mednarodnih organov.

(84) Poleg tega bi bilo treba omogočiti, da se po potrebi sprejmejo posebni ukrepi, zlasti v zvezi z analitskimi metodami, da se izogne zlorabam glede kakovosti in pristnosti proizvodov, predstavljenih potrošnikom.

(85) Za zagotovitev izpolnjevanja tržnih standardov sta potrebna nadzor in uporaba kazni v primeru neizpolnjevanja zadevnih obveznosti. Države članice bi morale biti odgovorne za izvajanje takih pregledov.

(86) Tržni standardi bi načeloma morali veljati za vse proizvode na trgih Unije.

(87) Primerno je določiti posebna pravila za proizvode, uvožene iz tretjih držav, v skladu s katerimi je s posebnimi določbami, ki veljajo v nekaterih tretjih državah, mogoče upravičiti odstopanja od tržnih standardov, če se zagotovi njihovo enakovrednost z zakonodajo Unije.

(88) Kar zadeva mazave maščobe, je primerno uvesti možnost, da države članice ohranijo ali sprejmejo določene nacionalne predpise o ravneh kakovosti.

(89) Določbe o vinu bi se morale uporabljati ob upoštevanju sporazumov, sklenjenih na podlagi člena 218 Pogodbe.

(90) Primerno je določiti predpise za razvrstitev sort vinske trte, po kateri so države članice, ki pridelajo več kot 50 000 hektolitrov na leto, še naprej odgovorne za razvrščanje sort vinske trte, iz katerih se na njihovih ozemljih lahko prideluje vino. Nekatere sorte vinske trte bi bilo treba izključiti.

(91) Primerno je določiti nekatere enološke prakse in omejitve za proizvodnjo vina, zlasti kar zadeva rezanje in uporabo nekaterih vrst grozdnega mošta, grozdnega soka in svežega grozdja iz tretjih držav. Z namenom izpolnjevati mednarodne standarde bi se morala Komisija praviloma opirati na enološke postopke, ki jih priporoča Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV).

(92) Za vinski sektor bi moralo biti državam članicam omogočeno, da omejijo ali izključijo uporabo nekaterih enoloških praks in ohranijo strožje omejitve za vina, ki se pridelujejo na njihovem ozemlju, in eksperimentalno uporabo nedovoljenih enoloških praks po pogojih, ki jih je treba še določiti.

(93) Pojem kakovostnih vin v Uniji temelji med drugim na posebnih lastnostih, ki se pripisujejo geografskemu poreklu vina. Takšna vina potrošniki prepoznajo po zaščitenih označbah porekla in geografskih označbah. Da se omogoči pregleden in bolj izdelan okvir, ki bi podprl trditve o kakovosti zadevnih proizvodov, bi bilo treba vzpostaviti ureditev za pregledovanje zahtevkov za označbo porekla ali geografsko označbo v skladu s pristopom horizontalne politike Unije za kakovost, ki se uporablja za živila razen vina in žganih pijač v Uredbi Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila(13).

(94) Za ohranitev posebne kakovostne značilnosti vin z označbo porekla ali geografsko označbo, bi bilo treba omogočiti državam članicam, da uporabljajo strožja pravila o tem.

(95) Da bi bili izpolnjeni pogoji za zaščito v Uniji, bi bilo označbe porekla in geografske označbe treba priznati in registrirati na ravni Unije. Za zagotovitev, da zadevna imena izpolnjujejo pogoje iz te uredbe, bi morali zahtevke pregledati nacionalni organi zadevne države članice ob upoštevanju minimalnih skupnih določb, vključno z nacionalnim postopkom ugovora. Komisija bi morala nato temeljito pregledati zahtevke, da zagotovi, da v njih ni nobenih očitnih napak ter da se upoštevajo zakonodaja Unije in interesi zainteresiranih strani zunaj države članice, v kateri je bila podan zahtevek.

(96) Možnost za zaščito bi morale imeti tudi označbe porekla in geografske označbe iz tretjih držav, če so zaščitene v državi porekla.

(97) Postopek registracije bi moral vsaki fizični ali pravni osebi z zakonitim interesom omogočiti, da v državi članici ali tretji državi z vlaganjem ugovorov uveljavlja svoje pravice.

(98) Registrirane označbe porekla in geografske označbe bi bilo treba zaščititi pred uporabami, ki neupravičeno izkoriščajo ugled ustreznih proizvodov. Zaradi pospeševanja poštene konkurence in preprečevanja zavajanja potrošnikov bi bilo treba to zaščito razširiti tudi na proizvode in storitve, ki jih ta uredba ne zajema, vključno s proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi.

(99) Nekateri izrazi se v Uniji tradicionalno uporabljajo, iz njih pa potrošniki dobijo informacije o posebnostih in kakovosti vin, ki dopolnjujejo informacije, ki izhajajo iz označb porekla in geografskih označb. Da bi zagotovili delovanje notranjega trga in pošteno konkurenco ter se izognili zavajanju potrošnikov, bi morali biti ti tradicionalni izrazi upravičeni do zaščite v Uniji.

(100) Opis, označevanje in predstavitev proizvodov vinskega sektorja, ki so zajeti v tej uredbi, lahko pomembno vplivajo na njihovo trženje. Razlike med zakonodajami držav članic pri označevanju vinskih proizvodov lahko ovirajo nemoteno delovanje notranjega trga. Zato bi bilo treba določiti pravila, ki bodo upoštevala zakonite interese potrošnikov in pridelovalcev. Zato je primerno določiti predpise Unije o označevanju.

(101) Če se nakopičijo presežki mlečnih izdelkov ali pa je verjetno, da lahko do njih pride, kar povzroča ali utegne povzročiti resno neravnotežje na trgu, se lahko odobri pomoč za posneto mleko in posneto mleko v prahu, proizvedeno v Uniji, namenjeno uporabi za krmo. Pravila, ki se nanašajo na uporabo kazeina in kazeinatov pri proizvodnji sira, so namenjena preprečevanju škodljivih učinkov, ki bi lahko temeljili na navedeni shemi pomoči, ob upoštevanju tveganja pri siru zaradi zamenjave s kazeinom ali kazeinati in z namenom stabilizirati trg.

(102) Ta uredba se zaradi doseganja ciljev politike osredotoča na različne načine organizacije, zlasti z namenom stabilizirati trge ter izboljšati in zagotoviti kakovost zadevnih proizvodov s skupnim ukrepanjem. Ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 1234/2007 temeljijo na organizacijah, ki jih priznavajo države članice ali pod nekaterimi pogoji Komisija. Te določbe bi bilo treba ohraniti.

(103) Da bi se vpliv organizacij proizvajalcev in njihovih združenj v sektorju sadja in zelenjave še bolj okrepil in zagotovil zaželeno stabilnost trga, je pod določenimi pogoji potrebno dovoliti državam članicam, da pravila, zlasti o proizvodnji, trženju in varstvu okolja, ki so jih za svoje člane sprejele organizacije ali združenja organizacij na tem področju, pod določenimi pogoji razširijo na proizvajalce nečlane na svojem področju.

(104) Zlasti v sektorju sadja in zelenjave bi moralo biti možno dodeliti posebno priznanje tistim organizacijam, ki lahko dokažejo zadostno predstavnost in izvajajo praktične ukrepe v zvezi s cilji iz člena 39 Pogodbe. Glede na podobnost zastavljenih ciljev je treba določbe o razširitvi pravil, ki so jih sprejele organizacije proizvajalcev in njihova združenja, in o skupnem pokrivanju stroškov te razširitve uporabljati tudi za medpanožne organizacije. Podoben pristop velja za medpanožne organizacije v sektorju tobaka.

(105) Da se zagotovi racionalen razvoj proizvodnje in da se proizvajalcem mleka omogoči zadovoljiv življenjski standard, je treba okrepiti njihovo pogajalsko moč nasproti predelovalcem, kar naj bi privedlo do pravičnejše porazdelitve dodane vrednosti po dobavni verigi. Za uresničitev teh ciljev skupne kmetijske politike je zato treba sprejeti določbo na podlagi členov 42 in 438(2) Pogodbe, ki bo organizacijam proizvajalcev, ki so jih ustanovili proizvajalci mleka ali njihova združenja, omogočil, da se z mlekarsko industrijo skupaj pogajajo o pogodbenih pogojih, vključno s cenami, za proizvodnjo vseh ali le dela svojih članov. Da se ohrani učinkovita konkurenca na trgu mleka in mlečnih proizvodov, bi morale za to možnost veljati primerne količinske omejitve. Takšne organizacije proizvajalcev bi morale biti tudi upravičene do priznanja na podlagi SUT.

(106) Na ravni EU so bili v nekaterih sektorjih uvedeni predpisi za medpanožne organizacije Takšne organizacije lahko omogočajo dialog med akterji v dobavni verigi ter pri spodbujanju najboljših praks in preglednosti trga. Takšne predpise je prav tako treba uporabljati v sektorju mleka in mlečnih izdelkov skupaj z določbami, ki pojasnjujejo položaj takšnih organizacij na podlagi konkurenčnega prava, obenem pa zagotavljajo, da takšne organizacije ne izkrivljajo konkurence ali notranjega trga in ne vplivajo na nemoteno delovanje organizacij skupnega trga.

(107) Države članice se lahko odločijo, da v sektorjih, v katerih trenutna pravila določajo priznavanje organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij, in v nekaterih drugih sektorjih priznajo tovrstne organizacije na podlagi nacionalne zakonodaje, če je to v skladu z zakonodajo Unije.

(108) Enotni trg vključuje trgovinski sistem na zunanjih mejah Unije. Navedeni trgovinski sistem bi moral vključevati uvozne dajatve in izvozna nadomestila in bi načeloma moral stabiliziral trg Unije. Trgovinski sistem bi moral temeljiti na zavezah, sprejetih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj.

(109) Spremljanje trgovinskih tokov je predvsem vprašanje upravljanja, ki se ga je treba lotiti na zelo prožen način. Odločitev o uvedbi zahtev za dovoljenja je treba sprejeti ob upoštevanju potrebe po dovoljenjih za upravljanje zadevnih trgov in zlasti za spremljanje uvoza zadevnih proizvodov.

(110) V glavnem so carine, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode v okviru sporazumov Svetovne trgovinske organizacije (STO), določene v skupni carinski tarifi. Vendar je za nekatere proizvode iz sektorja žit in riža treba zaradi uvedbe dodatnih mehanizmov predvideti možnost za sprejetje odstopanj.

(111) Da se preprečijo škodljivi učinki na trgu Unije, ki bi lahko nastali zaradi uvoza nekaterih kmetijskih proizvodov, bi bilo treba pri uvozu teh proizvodov zaračunati dodatno dajatev, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

(112) Pod nekaterimi pogoji je primerno odpreti in upravljati uvozne tarifne kvote, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s Pogodbo, ali iz drugih aktov.

(113) Cilj uvoznih prelevmanov za mešanice je zagotoviti pravilno delovanje sistema carin pri uvozu mešanic žit, riža in lomljenega riža.

(114) Ta uredba določa tradicionalno potrebo po dobavi sladkorja, namenjenega rafiniranju, za tržno leto. Da se rafinerijam v Uniji zagotovi preskrba, je treba v prvih treh mesecih vsakega tržnega leta za stalne rafinerije ohraniti uvozna dovoljenja za sladkor, namenjen rafiniranju, v okviru omejitev, ki jih določa tradicionalna potreba po dobavi.

(115) Da bi preprečili motnje v SUT za konopljo za vlakna, ki bi jih povzročili prepovedani pridelki, bi morala ta uredba predvideti nadzor nad uvozom konoplje in semena konoplje, tako da se zagotovi ustreznost takih proizvodov glede vsebnosti tetrahidrokanabinola. Poleg tega bi moral za uvoz semen konoplje, ki niso namenjena setvi, še naprej veljati nadzorni sistem, ki zagotavlja sistem dovoljenj za zadevne uvoznike.

(116) Sistem carin omogoča odpravo vseh drugih zaščitnih ukrepov na zunanjih mejah Unije. Mehanizem notranjega trga in carin bi se lahko v izrednih razmerah izkazal kot neustrezen. Da v takšnih primerih trg Unije ne ostane brez zaščite proti motnjam, ki se lahko pojavijo, bi morala biti Unija zmožna nemudoma sprejeti vse potrebne ukrepe. Taki ukrepi bi morali biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije.

(117) Treba bi bilo predvideti možnost, da se prepovejo postopki aktivnega ali pasivnega oplemenitenja. Zato je v takih okoliščinah primerno omogočiti opustitev uporabe postopkov aktivnega in pasivnega oplemenitenja.

(118) Določbe o odobritvi nadomestil za izvoz v tretje države, ki temeljijo na razliki med cenami v Uniji in na svetovnem trgu ter spadajo v okvir omejitev, določenih z obveznostmi v STO, bi morale zajamčiti udeležbo Unije v mednarodni trgovini z nekaterimi proizvodi, ki spadajo v to uredbo. Subvencionirani izvozi bi morali biti omejeni glede vrednosti in količine.

(119) Upoštevanje vrednostnih omejitev bi bilo treba zagotoviti ob določitvi izvoznih nadomestil s spremljanjem plačil na podlagi pravil v zvezi z EKJS. Spremljanje se lahko olajša z obvezno vnaprejšnjo določitvijo izvoznih nadomestil in z možnostjo, da se pri diferenciranih izvoznih nadomestilih dopusti sprememba navedenega namembnega kraja znotraj geografskega območja, za katerega se uporablja enotna stopnja izvoznega nadomestila. Pri spremembi namembnega kraja se plača izvozno nadomestilo, ki se uporablja za dejanski namembni kraj in je navzgor omejeno z zneskom, ki se uporablja za vnaprej določen namembni kraj.

(120) Upoštevanje količinskih omejitev bi bilo treba zagotoviti z zanesljivim in učinkovitim sistemom spremljanja. Zato bi morala biti odobritev izvoznih nadomestil odvisna od predložitve izvoznega dovoljenja. Izvozna nadomestila bi bilo treba odobriti v okviru razpoložljivih omejitev, odvisno od posamezne okoliščine za vsak zadevni proizvod. Izjeme pri tem pravilu bi smele biti dovoljene samo za predelane proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi in za katere se ne uporabljajo količinske omejitve. Predvideti bi bilo treba odstopanje od strogega upoštevanja pravil upravljanja, kadar ni verjetno, da bi izvoz, ki je upravičen do izvoznih nadomestil, presegel določene količine.

(121) Za izvoz živega goveda bi bilo treba sprejeti določbo, da so izvozna nadomestila dodeljena in izplačana le, če so upoštevane določbe iz zakonodaje Unije, ki se nanašajo na dobro počutje živali, in zlasti tiste, ki se nanašajo na zaščito živali med prevozom.

(122) Kmetijski proizvodi so v nekaterih primerih lahko upravičeni do posebnih ugodnosti pri uvozu v tretje države, če izpolnjujejo nekatere zahteve in/ali cenovne pogoje. Za zagotovitev pravilne uporabe takšnega sistema je potrebno upravno sodelovanje med organi tretje države uvoznice in Unije. V ta namen bi moral proizvode spremljati certifikat, izdan v Uniji.

(123) Izvoz cvetnih čebulic v tretje države je velikega gospodarskega pomena za Unijo. Nadaljevanje in povečevanje tega izvoza je mogoče zagotoviti s stabilizacijo cen v tej trgovini. Ta uredba bi zato morala predvideti najnižje izvozne cene zadevnih proizvodov.

(124) V skladu s členom 42 Pogodbe se določbe poglavja Pogodbe v zvezi s pravili o konkurenci uporabljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi le v obsegu, ki ga določa zakonodaja Unije v okviru člena 43(2) in (3) Pogodbe ter v skladu s postopkom, določenim v tem členu. V veliki meri so se uporabljale določbe o državni pomoči. Uporaba zlasti pravil Pogodbe, ki se nanašajo na podjetja, je bila nadalje opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 1184/2006 z dne 24. julija 2006 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi(14). V skladu s ciljem oblikovati celovit sklop pravil tržne politike je primerno v tej uredbi določiti zadevna pravila.

(125) Pravila o konkurenci, ki se nanašajo na sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 101 Pogodbe ter na zlorabo prevladujočega položaja, bi bilo treba uporabljati za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi, če njihova uporaba ne ovira delovanja nacionalnih organizacij kmetijskih trgov ali ne ogroža izpolnjevanje ciljev SKP.

(126) Posebna pozornost je posvečena organizacijam kmetov, katerih cilj je zlasti skupna proizvodnja ali trženje kmetijskih proizvodov ali uporaba skupnih objektov, razen če tako skupno delovanje izključuje konkurenco ali ogroža izpolnjevanje ciljev iz člena 39 Pogodbe.

(127) Da ne bi bil ogrožen razvoj SKP ter bi bila hkrati zagotovljena pravna varnost in nediskriminatorna obravnava zadevnih podjetij, bi morala imeti Komisija izključno pristojnost, ki jo mora nadzorovati Sodišče, da ugotovi, ali so sporazumi, sklepi in ravnanja iz člena 101 Pogodbe v skladu s cilji SKP.

(128) Pravilno delovanje enotnega trga na podlagi skupnih cen bi bilo z dodelitvijo državne pomoči ogroženo. Zato bi bilo treba določbe Pogodbe, ki urejajo državno pomoč, praviloma uporabljati za proizvode, zajete v to uredbo. V nekaterih okoliščinah bi morale biti dovoljene izjeme. Kadar se take izjeme uporabijo, pa bi morala biti Komisija zmožna sestaviti seznam obstoječih, novih ali predlaganih državnih pomoči, dajati ustrezne pripombe državam članicam in jim predlagati primerne ukrepe.

(129) Od njunega pristopa lahko Finska in Švedska zaradi posebnega gospodarskega položaja proizvodnje in trženja severne jelenjadi in proizvodov iz severne jelenjadi dodelita pomoč za ta sektor. Poleg tega lahko Finska zaradi posebnih podnebnih razmer na podlagi dovoljenja Komisije dodeli pomoč za določene količine semen in za določene količine semen žit, proizvedenih samo na Finskem.

(130) Da bi države članice upravičene krizne primere obravnavale tudi po koncu prehodnega podpornega ukrepa krizne destilacije, predvidenega v podpornih programih leta 2012, bi morale države članice biti sposobne zagotoviti pomoč za krizno destilacijo v splošnem proračunskem okviru v višini 15 % zadevne vrednosti ustreznega letnega proračuna države članice za njen nacionalni podporni program. O vsakršni takšni pomoči, bi se moralo Komisijo uradno obvestiti in jo potrditi v skladu s to uredbo, pred njeno odobritvijo.

(131) V državah članicah, v katerih se bo kvota za sladkor občutno zmanjšala, bodo imeli pridelovalci sladkorne pese velike težave s prilagajanjem. V takšnih primerih prehodna pomoč Unije pridelovalcem sladkorne pese iz Uredbe (ES) št. 73/2009 ne bo v celoti rešila njihovih težav. Zato bi bilo treba državam članicam, ki so svojo kvoto zmanjšale za več kakor 50 % kvote za sladkor, določene 20. februarja 2006 v Prilogi III k Uredbi Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja(15), dovoliti, da v obdobju izvajanja prehodne pomoči Unije pridelovalcem sladkorne pese odobrijo državno pomoč. Da se prepreči, da bi države članice odobrile državno pomoč, ki bi presegla potrebe pridelovalcev sladkorne pese, bi morala biti za določitev celotnega zneska zadevne državne pomoči še vedno potrebna odobritev Komisije, razen v primeru Italije, kjer je bila največja potreba največjih pridelovalcev sladkorne pese zaradi prilagoditve tržnim pogojem po reformi ocenjena na 11 EUR na tono proizvedene sladkorne pese. Poleg tega bi bilo treba zaradi posebnih težav, ki se pričakujejo v Italiji, ohraniti ureditev, ki bo pridelovalcem sladkorne pese omogočala, da odobreno državno pomoč prejemajo neposredno ali posredno.

(132) Na Finskem se sladkorna pesa prideluje v posebnih geografskih in podnebnih razmerah, kar bo poleg splošnih učinkov reforme sektorja sladkorja prispevalo k dodatnim negativnim vplivom na sektor. Tej državi članici bi bilo zato treba dovoliti, da lahko svojim pridelovalcem sladkorne pese trajno dodeljuje ustrezen znesek državne pomoči.

(133) Posebna pravila za pomoč, ki se dodeli v okviru nemškega alkoholnega monopola, naj bi z 31. decembrom 2010 prenehala veljati. Obseg prodaje v okviru monopola se je od leta 2003 zmanjšal, destilarne ter male in srednje velike kmetije, ki destilarne oskrbujejo z materialom, pa so si prizadevale pripraviti se za vstop na prosti trg. Ker je za takšno pripravo potrebnega več časa, je treba podaljšati rok za odpravo monopola in za pomoč tovrstnim upravičencem do 31. decembra 2013. Žganjarne, za katere je proizvodnja v davčne namene ocenjena po standardni stopnji, uporabniki žganjarn in združenja proizvajalcev sadnega žganja, ki z uporabo lokalnih surovin zlasti prispevajo k ohranjanju tradicionalnih krajin in biotske raznovrstnosti, lahko prejemajo pomoč, dodeljeno v okviru monopola, do 31. decembra 2017; po navedenem datumu naj bi bil monopol odpravljen. V ta namen bi morala Nemčija predstaviti letni načrt za odpravo od leta 2013 dalje.

(134) Če želi država članica na svojem ozemlju podpreti ukrepe za pospeševanje porabe mleka in mlečnih izdelkov v Uniji, bi bilo treba predvideti možnost financiranja takih ukrepov s promocijsko dajatvijo za proizvajalce mleka na nacionalni ravni.

(135) Ker ne obstaja zakonodaja EU o formaliziranih pisnih pogodbah, lahko države članice v okviru svojih lastnih pogodbenih pravnih sistemov uporabljajo takšne pogodbe, pod obveznim pogojem, da pri tem spoštujejo zakonodajo EU in da zlasti spoštujejo nemoteno delovanje notranjega trga in ureditev skupnega trga. Ker je stanje v EU v tem pogledu zelo različno, bi morala takšna odločitev v interesu načela subsidiarnosti ostati v rokah držav članic. Da se zagotovijo ustrezni minimalni standardi takšnih pogodb ter nemoteno delovanje notranjega trga in ureditve skupnega trga, je treba na ravni EU določiti nekatere osnovne pogoje za uporabo takšnih pogodb. Nekatere mlečne zadruge lahko v svojih statutih uporabljajo pravila s podobnim učinkom, zato jih je zaradi poenostavitve treba izvzeti iz obveznosti pogodb. Da se zagotovi učinkovitost takšnega sistema, kadar posredniki zbirajo mleko od kmetov, da bi ga dostavili predelovalcem, bi se moral enakovredno uporabljati tudi v takšnih primerih.

(136) Potrebne so ustrezne informacije o trenutnem stanju trga za hmelj v okviru Unije in možnostih njegovega razvoja. Zaradi tega je treba predvideti obveznost registracije vseh pogodb glede dobav hmelja, proizvedenega v Uniji.

(137) Zaradi boljšega gospodarjenja z vinogradniškimi površinami morajo države članice Komisiji poslati preglednico obsega vinogradniških površin. Kot spodbuda za države članice, da pošljejo preglednico, je možnost podpore za prestrukturiranje in preusmeritev omejena na tiste države članice, ki so jo poslale. Da bi bile na voljo informacije, potrebne za sprejemanje ustreznih politik in upravne izbire, bi morali pridelovalci vinskega grozdja, mošta in vina oddati prijavo pridelka. Države članice lahko zahtevajo, da trgovci z vinskim grozdjem vsako leto prijavijo količine zadnje trgatve v prometu. Pridelovalci mošta in vina ter trgovci, razen trgovcev na drobno, morajo prijaviti svoje zaloge mošta in vina.

(138) Da se zagotovi zadovoljiva raven sledljivosti zadevnih proizvodov, zlasti zaradi varstva potrošnikov, bi bilo treba določiti, da so vsi proizvodi, ki so zajeti v tej uredbi, opremljeni s spremnim dokumentom, kadar so v obtoku znotraj Unije.

(139) Pod nekaterimi pogoji in za nekatere proizvode je ustrezno predvideti ukrepe, ki jih je treba sprejeti, kadar se pojavijo motnje ali se bodo najverjetneje pojavile zaradi velikih sprememb cen na notranjem trgu ali glede kotacij ali cen na svetovnem trgu.

(140) Organi držav članic bi morali biti odgovorni za zagotovitev skladnosti s to uredbo, obenem pa bi bilo treba ustrezno poskrbeti za to, da Komisija lahko spremlja in zagotavlja takšno skladnost v vinskem sektorju.

(141) Vzpostaviti je treba okvir posebnih ukrepov za etilni alkohol kmetijskega porekla, s katerimi se lahko zbirajo gospodarski podatki in analizirajo statistične informacije zaradi spremljanja trga. Če je trg za etilni alkohol kmetijskega porekla na splošno povezan s trgom za etilni alkohol, morajo biti na voljo tudi informacije o trgu za etilni alkohol nekmetijskega porekla.

(142) Stroške, ki jih imajo države članice zaradi obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe, financira Unija v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike(16).

(143) Da bi se povečala finančna sredstva, ki so na voljo za vinski sektor na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005, bi bilo treba sredstva postopoma prenesti v proračun iz navedene uredbe, če so zadevni zneski dovolj visoki.

(144) Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje potrebnih ukrepov za reševanje specifičnih praktičnih problemov v nujnih primerih.

(145) Ker se skupni trg za kmetijske proizvode neprestano razvija, bi se morale države članice in Komisija medsebojno obveščati o pomembnih spremembah ter sprejeti načine uradnega obveščanja o zadevnih dogodkih in o ustreznih podatkih.

(146) Da bi se preprečile zlorabe katere koli od ugodnosti iz te uredbe, se take ugodnosti ne bi smele odobriti ali bi jih bilo treba glede na okoliščine umakniti, kadar se ugotovi, da so bili pogoji, potrebni za pridobitev katere koli od teh ugodnosti, ustvarjeni umetno in v nasprotju s cilji te uredbe.

(147) Da se zagotovi spoštovanje obveznosti iz te uredbe, so potrebni pregledi ter uporaba upravnih ukrepov in upravnih kazni v primerih nespoštovanja, prav tako so potrebna pravila o pologu in sprostitvi varščine, ki jamčijo za zanesljivo upravljanje enotnega skupnega trga v okviru SKP. Te določbe morajo vsebovati tudi izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter obveznosti držav članic v zvezi s poročanjem, ki izhajajo iz uporabe te uredbe.

(148) Na podlagi Uredbe (ES) št. 1234/2007 se bodo številni ukrepi za panožno upravljanje trga prenehali izvajati leta 2012. Po preklicu Uredbe (ES) št. 1234/2007 bi morale ustrezne določbe še naprej veljati do izteka zadevnih shem.

(149) Da se zagotovi pravna varnost pri uporabi pravil trženja, bi morala Komisija določiti datum, s katerim določene določbe Uredbe (ES) št. 1234/2007 prenehajo veljati za zadevni sektor.

(150) Da se zagotovi nemoten prehod z ureditev iz Uredbe (ES) št. 1234/2007 glede sektorjev sadja in zelenjave ter glede določb iz te uredbe, bi morala biti Komisija pooblaščena, da sprejme prehodne ukrepe.

(151) Ta uredba bi se morala uporabljati od začetka svoje veljavnosti. Vendar bi morala določba o določitvi splošnega tržnega standarda veljati samo od [eno leto po začetku veljavnosti uredbe.

(152) Kar zadeva pogodbene odnose ter organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije v sektorjih mleka in mlečnih izdelkov, so ukrepi iz te uredbe upravičeni v smislu trenutnih gospodarskih okoliščin na mlekarskem trgu ter strukture dobavne verige. Zato bi se morali izvajati dovolj dolgo (pred odpravo mlečnih kvot in po njej), da se jim omogoči poln učinek. Glede na njihovo daljnosežnost bi vendarle morali biti začasne narave, obenem pa bi morali biti podvrženi pregledovanju, da se ugotovi, kako delujejo in ali naj se izvajajo še naprej. Slednje je treba obravnavati v poročilih Komisije o razvoju trga z mlekom, ki morajo še zlasti obravnavati morebitne spodbude kmetom za sklepanje sporazumov o skupni proizvodnji, predložiti pa jih je treba do 30. junija 2014 in 31. decembra 2018 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

DEL I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1. Ta uredba vzpostavlja skupno ureditev trgov za proizvode, kakor so nadalje določeni v Prilogi I, v naslednjih sektorjih:

	(a)	žita, del I Priloge I;
	(b)	riž, del II Priloge I;
	(c)	sladkor, del III Priloge I;
	(d)	posušena krma, del IV Priloge I;
	(e)	semena, del V Priloge I;
	(f)	hmelj, del VI Priloge I;
	(g)	oljčno olje in namizne oljke, del VII Priloge I;
	(h)	lan in konoplja, del VIII Priloge I;
	(i)	sadje in zelenjava, del IX Priloge I;
	(j)	predelano sadje in zelenjava, del X Priloge I;
	(k)	banane, del XI Priloge I;
	(l)	vino, del XII Priloge I;
	(m)	žive rastline in cvetličarski proizvodi, del XIII Priloge I (v nadaljnjem besedilu: „sektor živih rastlin“);
	(n)	surov tobak, del XIV Priloge I;
	(o)	goveje in telečje meso, del XV Priloge I;
	(p)	mleko in mlečni izdelki, del XVI Priloge I;
	(q)	prašičje meso, del XVII Priloge I;
	(r)	ovčje in kozje meso, del XVIII Priloge I;
	(s)	jajca, del XIX Priloge I;
	(t)	perutninsko meso, del XX Priloge I;
	(u)	drugi proizvodi, del XXI Priloge I.

2. Ta uredba vzpostavlja posebne ukrepe za sektorje, kakor so navedeni in po potrebi nadalje opredeljeni v Prilogi II:

	(a)	etilni alkohol kmetijskega porekla, del I Priloge II (v nadaljnjem besedilu: „sektor etilnega alkohola kmetijskega porekla“);
	(b)	čebelarski proizvodi, del II Priloge II (v nadaljnjem besedilu: „sektor čebelarstva“);
	(c)	sviloprejke, del III Priloge II.

3. Za krompir, svež ali ohlajen, z oznako KN 0701 se uporablja poglavje II dela IV.

Člen 2

Opredelitve pojmov

1. Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov v zvezi s posameznimi sektorji, kakor so navedene v Prilogi III.

2. Za namene te uredbe:

	(a)	„kmet“ pomeni kmeta, kakor je opredeljen v členu 2(a) Uredbe (ES) št. 73/2009;
	(b)	„plačilna agencija“ pomeni organ ali organe, ki jih določi država članica v skladu z Uredbo (ES) št. 1290/2005;
	(c)	„intervencijska cena“ pomeni ceno, po kateri se proizvodi odkupijo v okviru javne intervencije.

Člen 3

Tržna leta

Določijo se naslednja tržna leta:
	(a)	od 1. januarja do 31. decembra posameznega leta za sektor banan;

(b) od 1. aprila do 31. marca naslednjega leta za:

	(i)	sektor posušene krme;
	(ii)	sektor sviloprejk;

(c)

od 1. julija do 30. junija naslednjega leta za:

	(i)	sektor žit;
	(ii)	sektor semen;
	(iii)	sektor oljčnega olja in namiznih oljk;
	(iv)	sektor lana in konoplje;
	(v)	sektor mleka in mlečnih izdelkov;

(d)

od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta za vinski sektor;

(e)

od 1. septembra do 31. avgusta naslednjega leta za sektor riža;

(f)

od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta za sektor sladkorja.

Da se upoštevajo lastnosti sektorjev sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, Komisija za te proizvode po potrebi z delegiranimi aktisprejme delegirane akte v skladu s členom 321, da določi tržna leta za te proizvode.[Sprememba 5]

Člen 4

Prenesena pooblastila

Da se upoštevajo lastnosti vsakega posameznega sektorja in da se upoštevajo spremembe v razmerah na trgu, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, posodobi opredelitve iz dela I Priloge III.

Člen 5

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a): [Sprememba 6]

	(a)	določi pretvorbene količnike za riž v različnih fazah predelave, stroške predelave in vrednost stranskih proizvodov;
	(b)	sprejme vse potrebne ukrepe glede uporabe pretvorbenih količnikov.

DEL II

NOTRANJI TRG

NASLOV I

TRŽNA INTERVENCIJA

POGLAVJE I

Javna intervencija in zasebno skladiščenje

Oddelek I

Uvodne določbe o javni intervenciji in zasebnem skladiščenju

Člen 6

Področje uporabe

1. To poglavje določa pravila, ki se nanašajo, kadar je to ustrezno, na odkup v okviru javne intervencije in dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje za sektorje:

	(a)	žit;
	(b)	riža;
	(c)	sladkorja;
	(d)	oljčnega olja in namiznih oljk;
	(e)	govejega in telečjega mesa;
	(f)	mleka in mlečnih izdelkov;
	(g)	prašičjega mesa;
	(h)	ovčjega in kozjega mesa.

2. Za namene tega poglavja:

	(a)	„žita“ pomeni žita, požeta v Uniji;
	(b)	„mleko“ pomeni kravje mleko, proizvedeno v Uniji;
	(c)	„smetana“ pomeni smetano, pridobljeno neposredno in izključno iz mleka.

Člen 7

Poreklo iz EU

Brez poseganja v člen 6(2) so samo proizvodi s poreklom iz Unije upravičeni do odkupa v okviru javne intervencije ali dodelitve pomoči za njihovo zasebno skladiščenje.

Člen 8

Referenčne cene

1. Za proizvode, za katere veljajo intervencijski ukrepi iz člena 6(1), se določijo naslednje referenčne cene:

(a)

za sektor žit 101,31 EUR na tono;

(b)

za neoluščeni riž 150 EUR na tono za standardno kakovost, kakor je opredeljeno v točki A Priloge IV;

(c)

za sladkor:

	(i)	za beli sladkor: 404,4 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010;
	(ii)	za surovi sladkor: 335,2 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010.

(d)

za sektor govejega in telečjega mesa 2 224 EUR na tono za trupe moškega goveda razreda R3, kakor je določeno z lestvico Unije za razvrščanje trupov odraslega goveda iz člena 34(1)(a);

(e)

za sektor mleka in mlečnih izdelkov:

	(i)	246,39 EUR za 100 kg za maslo;
	(ii)	169,80 EUR za 100 kg za posneto mleko v prahu;

(f)

za sektor prašičjega mesa 1 509,39 EUR na tono za trupe prašičev standardne kakovosti, opredeljeno glede na težo in vsebnost pustega mesa v skladu z lestvico Unije za razvrščanje trupov prašičev iz člena 34(1)(b):

	(i)	trupi, težji od 60 kg in lažji od 120 kg: razred E, kakor je določeno v točki B II Priloge V;
	(ii)	trupi, težki med 120 in 180 kg: razred R, kakor je določeno v točki B II Priloge V.

2. Referenčne cene za žita in riž, določene v točkah (a) in (b) odstavka 1, se nanašajo na prodajo na debelo za blago, dobavljeno v skladišče, pred raztovarjanjem. Te referenčne cene veljajo za vse intervencijske centre Unije iz člena 30.

3. Referenčne cene, določene v točkah (i) in (ii) odstavka 1(c), se uporabljajo za nepakirani sladkor, franko tovarna, standardne kakovosti, kakor je opredeljeno v točki B Priloge IV.

4. Referenčne cene, določene v odstavku 1 tega člena, se glede na razvoj dogodkov v proizvodnji in na trgih lahko spremenijo v skladu s postopkom iz člena 43(2) Pogodbe.

Člen 9

Poročanje o cenah na trgu za sladkor

Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), vzpostavi informacijski sistem za cene na trgu za sladkor, vključno s sistemom za objavo ravni cen za trg za sladkor.

Sistem temelji na informacijah, ki jih predložijo podjetja za proizvodnjo belega sladkorja ali drugi gospodarski subjekti, ki se ukvarjajo s trgovino s sladkorjem. Te informacije se obravnavajo zaupno.

Komisija zagotovi, da objavljene informacije ne omogočijo prepoznavanja cen posameznih podjetij ali gospodarskih subjektov.

Oddelek II

Javna intervencija

Pododdelek I

Splošne določbe

Člen 10

Proizvodi, za katere je upravičena javna intervencija

Javna intervencija se uporablja za naslednje proizvode, za katere veljajo pogoji, določeni v tem oddelku, ter dodatne zahteve in pogoji, ki jih določi Komisija z delegiranimi akti in izvedbenimi akti v skladu s členom 31 in členom 32:
	(a)	navadno pšenico, trdo pšenico, ječmen, koruzo in sirek;
	(b)	neoluščeni riž;
	(c)	sektor svežega ali hlajenega govejega in telečjega mesa, ki spada pod oznake KN 0201 10 00 in 0201 20 20 do 0201 20 50;
	(d)	maslo, izdelano neposredno in izključno iz pasterizirane smetane v odobrenem podjetju v Uniji z najmanjšo vsebnostjo mlečne maslene maščobe 82 utežnih odstotkov in največjo vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov;
	(e)	posneto mleko v prahu najvišje kakovosti, izdelano po pršnem postopku in pridobljeno v odobrenem podjetju v Uniji, neposredno in izključno iz posnetega mleka, z najmanjšo vsebnostjo beljakovin 34,0 utežnih odstotkov nemastnega suhega ekstrakta.

Pododdelek II

Začetek odkupa

Člen 11

Obdobja javne intervencije

Javna intervencija je na voljo:
	(a)	za žita od 1. novembra do 31. maja;
	(b)	za neoluščeni riž od 1. aprila do 31. julija;
	(c)	za goveje in telečje meso med celotnim, katerim koli tržnim letom;
	(d)	za maslo in posneto mleko v prahu od 1. marca do 31. avgusta.

Člen 12

Začetek javne intervencije

1. V obdobjih iz člena 11 je javna intervencija:

	(a)	na voljo za navadno pšenico;
	(b)	na voljo za trdo pšenico, ječmen, koruzo, sirek, neoluščeni riž, sladkor, maslo in posneto mleko v prahu do intervencijskih omejitev iz člena 13(1);
	(c)	dana na voljo s strani Komisije za goveje in telečje meso z izvedbenimi akti in , sprejetimi brez pomoči odbora izuporabe člena 323(1), če je povprečna tržna cena za goveje in telečje meso v reprezentativnem obdobju v državi članici ali regiji države članice, zabeležena na podlagi lestvice Unije za razvrščanje trupov iz člena 34(1), pod 1 560 EUR na tono, zlasti ob upoštevanju načel teritorialne kohezije z vidika vpliva na regionalne trge, katerih gospodarstvo je v veliki meri odvisno od tovrstnih proizvodov. [Sprememba 7]

2. Javno intervencijo za goveje in telečje meso iz točke (c) odstavka 1 Komisija konča z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, če v reprezentativnem obdobju niso več izpolnjeni pogoji iz navedene točke.

Člen 13

Omejitve intervencije

1. Javni intervencijski odkup se izvede le v okviru naslednjih omejitev:

	(a)	za trdo pšenico, ječmen, koruzo, sirek in neoluščen riž 0 ton za obdobja iz člena 11(a) oziroma (b);
	(b)	za maslo 30 000 ton za vsako obdobje iz člena 11(d);
	(c)	za posneto mleko v prahu 109 000 ton za vsako obdobje iz člena 11(d).

2. Za proizvode iz odstavka 1 lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči, da javno intervencijo nadaljuje nad količinami iz navedenega odstavka, če tako zahtevajo razmere na trgu in zlasti razvoj tržnih cen.

Pododdelek III

Intervencijske cene

Člen 14

Intervencijske cene

1. Intervencijska cena:

	(a)	za navadno pšenico je enaka referenčni ceni za največjo ponujeno količino v višini 3 milijonov ton na intervencijsko obdobje iz člena 11(a);
	(b)	za maslo znaša 90 % referenčne cene za zneske, ponujene v okviru meje iz člena 13(1)(b);
	(c)	za posneto mleko v prahu je enaka referenčni ceni za zneske, ponujene v okviru meje iz člena 13(1)(c).

2. Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi intervencijske cene in količine za intervencijo, prek razpisnih postopkov, za naslednje proizvode:

	(a)	navadno pšenico za zneske, ki presegajo največjo ponujeno količino v višini 3 milijonov ton na intervencijsko obdobje iz člena 11(a);
	(b)	trdo pšenico, ječmen, koruzo, sirek in neoluščen riž, ob uporabi člena 13(2);
	(c)	goveje in telečje meso;
	(d)	maslo za zneske, ki presegajo mejo iz člena 13(1)(b), ob uporabi člena 13(2), in
	(e)	posneto mleko v prahu za zneske, ki presegajo mejo iz člena 13(1)(c), ob uporabi člena 13(2).

V posebnih okoliščinah lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), omeji razpisne postopke na določene države članice ali regije države članice ter intervencijske cene in količine za intervencijo določi za državo članico ali za regijo države članice na podlagi evidentiranih povprečnih tržnih cen.

3. Najvišja cena odkupa, določena v skladu z razpisnimi postopki iz odstavka 2:

	(a)	za žita in neoluščeni riž ne sme biti višja od ustrezne referenčne cene;
	(b)	za goveje in telečje meso ne sme biti višja od povprečne tržne cene, zabeležene v državi članici ali regiji države članice, in povečane za znesek, ki ga določi Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), in na podlagi objektivnih meril;
	(c)	za maslo ne sme biti višja od 90 % referenčne cene;
	(d)	za posneto mleko v prahu ne sme biti višja od referenčne cene.

4. Intervencijske cene iz odstavkov 1, 2 in 3:

	(a)	za žita ne posegajo v zvišanja ali znižanja cen zaradi kakovosti in
	(b)	se za neoluščeni riž po potrebi zvišajo ali znižajo, če se kakovost proizvodov, ponujenih plačilni agenciji, razlikuje od standardne kakovosti, opredeljene v točki A Priloge IV. Da se obenem zagotovi, da je proizvodnja usmerjena na določene sorte, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi povečanja in znižanja intervencijske cene.

Pododdelek IV

Prodaja iz intervencije

Člen 15

Splošna načela

Prodaja proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, se izvede na način, s katerim se izogne morebitnim motnjam na trgu, zagotovi enak dostop do blaga in enakopravno obravnavo kupcev, ob tem pa se upošteva obveznosti iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe.

Člen 16

Prodaja sladkorja

Za odkupljeni sladkor v okviru javne intervencije lahko plačilne agencije prodajajo sladkor le po ceni, ki je višja od referenčne cene, določene za tržno leto, v katerem se prodaja izvede.

Vendar da bi izkoristila posebne priložnosti za prodajo intervencijskih zalog brez izkrivljanja trga, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, odloči, da plačilne agencije:

(a)

lahko prodajajo sladkor po ceni, ki je enaka referenčni ceni iz prvega odstavka ali nižja od nje, če je sladkor namenjen:

	(i)	za živalsko krmo ali
	(ii)	za izvoz bodisi brez nadaljnje obdelave ali po nadaljnji obdelavi v proizvode iz Priloge I k Pogodbi ali v blago iz dela III Priloge XVII k tej uredbi, ali
	(iii)	za industrijsko uporabo iz člena 55;

(b)

dajo na voljo nepredelan sladkor, ki ga hranijo za prehrano ljudi na notranjem trgu Unije, dobrodelnim organizacijam – ki jih priznava zadevna država članica ali Komisija, kadar država članica ne prizna nobene take organizacije –, in sicer po ceni, ki je nižja od trenutne referenčne cene, ali brezplačno za namene razdeljevanja kot dela pomoči v posameznih nujnih primerih.

Pododdelek V

Razdeljevanje najbolj ogroženim osebam v Uniji

Člen 17

Program razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji

1. Vzpostavi se program, s katerim lahko organizacije, ki jih imenujejo države članice, prehrambne proizvode razdelijo najbolj ogroženim osebam v Uniji. Za ta namen se dajo na voljo proizvodi iz intervencijskih zalog, če pa intervencijske zaloge, primerne za program razdeljevanja, niso na voljo, se prehrambni proizvodi kupijo na trgu.

Za namene programa iz prvega pododstavka „najbolj ogrožene osebe“ pomenijo fizične osebe, in sicer posameznike in družine ali skupine, sestavljene iz takšnih oseb, katerih stanje socialne in finančne odvisnosti je ugotovljeno ali priznano na podlagi meril o izpolnjevanju pogojev, ki jih sprejmejo pristojni nacionalni organi, ali so tako ocenjene na podlagi meril imenovanih organizacij in ki jih potrdijo navedeni pristojni organi.

2. Države članice, ki želijo sodelovati v programu iz odstavka 1, Komisiji predložijo programe razdeljevanja hrane, ki vsebujejo

	(a)	podrobnosti o njihovih glavnih značilnostih in ciljih,
	(b)	imenovane organizacije,
	(c)	zahtevke za količine prehrambnih proizvodov za razdeljevanje v triletnem obdobju ter druge ustrezne informacije.

Države članice prehrambne proizvode izberejo na podlagi objektivnih meril, vključno s prehransko vrednostjo in primernostjo za razdeljevanje. V ta namen lahko države članice dajo prednost prehrambnim proizvodom s poreklom iz EU.

3. Na podlagi zahtevkov, ki jih uradno sporočijo države članice v skladu s prvim pododstavkom odstavka 2, in drugih informacij, ki veljajo za pomembne, Komisija sprejme triletne načrte.

V vsakem triletnem načrtu so določeni letni zneski, ki jih Unija dodeli posamezni državi članici, ter najmanjši letni finančni prispevki držav članic. Razdelitve za drugo in tretje leto programa so okvirne.

Države članice, ki sodelujejo v programu, vsako leto potrdijo zahtevke iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 2. Komisija bi morala nato na podlagi teh potrditev vsako naslednje leto odločiti o dokončnih dodeljenih zneskih v mejah odobrenih sredstev v proračunu.

Kadar proizvodi, vključeni v triletni načrt, niso na voljo v intervencijskih zalogah države članice, v kateri so takšni proizvodi potrebni, je v triletnem načrtu določen njihov prenos iz držav članic, v katerih so v intervencijskih zalogah na voljo.

Triletni načrt se lahko revidira v primeru pomembnih dogodkov, ki vplivajo na njegovo izvajanje.

4. Organizacije, ki jih imenujejo države članice, iz odstavka 1 ne morejo biti komercialna podjetja.

Prehrambni proizvodi se imenovanim organizacijam izročijo brezplačno.

Prehrambni proizvodi se najbolj ogroženim osebam razdelijo:
	(a)	brezplačno ali
	(b)	po ceni, ki nikakor ni višja od tiste, ki temelji na stroških, ki jih imajo določene organizacije za izvajanje dejavnosti, razen stroškov, ki jih je mogoče kriti na podlagi točk (a) in (b) drugega pododstavka odstavka 7.

5. Države članice, ki sodelujejo v programu:

	(a)	Komisiji predložijo letno poročilo o izvajanju programa;
	(b)	pravočasno obveščajo Komisijo o razvoju dogodkov, ki vplivajo na izvajanje programov razdeljevanja hrane.

6. Unija sofinancira upravičene stroške v okviru programa. Sofinanciranje:

	(a)	skupno ne presega 500 milijonov EUR na proračunsko leto; in
	(b)	ne presega 75 % upravičenih stroškov ali 90 % upravičenih stroškov v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada za obdobje 2007–2013, kakor so navedene v Prilogi I k Odločbi Komisije 2006/596/ES(17).

7. Upravičeni stroški v okviru programa so:

	(a)	stroški proizvodov, sproščenih iz intervencijskih zalog,
	(b)	stroški prehrambnih proizvodov, kupljenih na trgu, in
	(c)	stroški prevoza intervencijskih proizvodov med državami članicami, če je to potrebno.

(a)

stroške prevoza prehrambnih proizvodov v skladišča imenovanih organizacij;

(b)

naslednje stroške imenovanih organizacij, če so neposredno povezani z izvajanjem načrta:

	(i)	administrativne stroške;
	(ii)	stroške prevoza med skladišči imenovanih organizacij in mesti razdeljevanja ter
	(iii)	stroške skladiščenja.

8. Države članice izvedejo administrativna in fizična preverjanja, da zagotovijo, da je izvajanje načrta v skladu z veljavnimi pravili, in določijo kazni za nepravilnosti.

9. Na embalaži prehrambnih proizvodov, razdeljenih v okviru načrtov, ter na mestih razdeljevanja je jasno označena navedba „Pomoč Evropske unije“ skupaj z emblemom Evropske unije.

10. Program Unije ne vpliva na kateri koli nacionalni program za razdeljevanje prehrambnih proizvodov najbolj ogroženim osebam v skladu z zakonodajo Unije.

Člen 18

Prenesena pooblastila

1. Da se zagotovi učinkovita uporaba proračuna, namenjenega za program iz člena 17, Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi metodo izračuna skupne dodelitve sredstev, vključno z razdeljevanjem intervencijskih proizvodov in finančnih sredstev za nakup prehrambnih proizvodov na trgu, med države članice. Določiti mora tudi knjigovodsko vrednost proizvodov, sproščenih iz intervencijskih zalog, in metodo za prerazporeditev sredstev na podlagi triletnih revizij načrta.

2. Da se zagotovi učinkovita in uspešna uporaba proračuna, namenjenega za program iz člena 17, in se zaščitijo pravice in obveznosti izvajalcev, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme določbe, s katerimi se zahteva uporaba razpisnih postopkov za vse dejavnosti v zvezi z izvedbo programov razdeljevanja hrane, določbe o varščinah, ki jih morajo položiti udeleženci v razpisih, in določbe o sankcijah, znižanjih in izključitvah, ki jih uporabijo države članice, zlasti v primeru nespoštovanja rokov za umik proizvodov iz intervencijskih zalog in v primeru resnih pomanjkljivosti ali nepravilnosti pri izvajanju triletnega načrta.

Člen 19

Izvedbena pooblastila

Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme določbe za enotno izvajanje triletnega načrta in nacionalnih programov razdeljevanja hrane iz člena 17. Navedeni akti zadevajo:
	(a)	podrobna pravila in postopke za sprejetje in revizijo triletnih načrtov, vključno z veljavnimi roki;
	(b)	sprejetje triletnih načrtov in njihovo revizijo ter dokončne dodelitve iz tretjega pododstavka člena 17(3);
	(c)	določbe o dodatnih elementih, iz katerih so sestavljeni triletni načrti, pravila za dobavo prehrambnih proizvodov ter postopke in roke, ki se uporabljajo za umike intervencijskih proizvodov in prenose med državami članicami;
	(d)	določbe o obliki letnih poročil o izvajanju in nacionalnih programov razdeljevanja hrane;
	(e)	podrobna pravila za povračilo stroškov iz drugega pododstavka člena 17(7), vključno z zgornjo mejo financiranja in roki
	(f)	enotne pogoje za javni razpis, vključno s pogoji za prehrambne proizvode in njihovo dobavo;
	(g)	določbe o fizičnih in administrativnih preverjanjih, ki jih izvedejo države članice;
	(h)	enotne določbe glede plačilnih postopkov in rokov ter znižanj, ki se uporabijo v primeru nespoštovanja, računovodske določbe in postopke za prenose med državami članicami, vključno z opisom nalog, ki jih morajo opraviti zadevni nacionalni intervencijski organi;
	(i)	enotne pogoje za izvajanje člena 17(9).

Oddelek III

Zasebno skladiščenje

Pododdelek I

Obvezna pomoč

Člen 20

Proizvodi, ki so upravičeni do pomoči

Pomoč za zasebno skladiščenje se dodeli za naslednje proizvode, za katere veljajo pogoji, določeni v tem oddelku, ter nadaljnje zahteve in pogoji, ki jih sprejme Komisija z delegiranimi akti in izvedbenimi akti v skladu s členoma 31 in 32 za:
	(i)	nesoljeno maslo, izdelano iz smetane ali mleka v odobrenem podjetju v Uniji, z najmanjšo vsebnostjo maslene maščobe 82 utežnih odstotkov, največjo vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov in največjo vsebnostjo soli 2 utežna odstotka,
	(ii)	soljeno maslo, izdelano iz smetane ali mleka v odobrenem podjetju v Uniji, z najmanjšo vsebnostjo maslene maščobe 80 utežnih odstotkov, največjo vsebnostjo nemastne suhe snovi v mleku 2 utežna odstotka, največjo vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov in največjo vsebnostjo soli 2 utežna odstotka.

Člen 21

Pogoji in stopnja pomoči za maslo

Ukrepe za določitev pomoči za maslo sprejme Svet v skladu s členom 43(3) Pogodbe.Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi zneske pomoči za zasebno skladiščenje masla, pri čemer upošteva stroške skladiščenja in verjetna gibanja cen svežega masla in masla iz zalog.

Če se v času odpreme iz skladišča na trgu zgodi neugodna sprememba, ki je ni bilo mogoče predvideti ob začetku skladiščenja, lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), poveča znesek pomoči. [Sprememba 8]

Pododdelek II

Neobvezna pomoč

Člen 22

Proizvodi, ki so upravičeni do pomoči

1. Pomoč za zasebno skladiščenje se lahko dodeli za naslednje proizvode, za katere veljajo pogoji, določeni v tem oddelku, ter nadaljnje zahteve in pogoji, ki jih Komisija sprejme z delegiranimi in izvedbenimi akti v skladu s členoma 31 in 32:

	(a)	beli sladkor;
	(b)	oljčno olje;
	(c)	sveže ali ohlajeno meso odraslega goveda v obliki trupov, polovic, kompenziranih četrti, sprednjih četrti ali zadnjih četrti, razvrščenih v skladu z lestvico Unije za razvrščanje trupov odraslega goveda iz člena 34(1)(a);
	(d)	prašičje meso;
	(e)	ovčje in kozje meso.

Da bi upoštevala lastnosti mesa odraslega goveda, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, spremeni seznam proizvodov, določen v točki (c) prvega pododstavka, če razmere na trgu to zahtevajo.

2. Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi pomoč za zasebno skladiščenje iz odstavka 1 vnaprej ali z razpisnim postopkom.

Člen 23

Pogoji za dodelitev pomoči za beli sladkor

1. Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), ob upoštevanju razmer na trgu, odobri pomoč za skladiščenje belega sladkorja podjetjem, ki jim je bila dodeljena kvota za sladkor, če je zabeležena povprečna cena za beli sladkor v Uniji nižja od referenčne cene v reprezentativnem obdobju in bo na tej ravni verjetno ostala.

2. Za sladkor, skladiščen med tržnim letom v skladu z odstavkom 1, ne smejo veljati drugi ukrepi glede skladiščenja iz členov 45 ali 56.

Člen 24

Pogoji za dodelitev pomoči za oljčno olje

Komisija se lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči, da države članice pooblasti za sklepanje pogodb s subjekti, ki so jih same odobrile in ki ponujajo zadostna jamstva za skladiščenje oljčnega olja, ki ga tržijo, kadar gre za hude motnje na trgu v nekaterih regijah Unije, med drugim tudi, kadar je zabeležena povprečna cena na trgu med reprezentativnim obdobjem nižja od:
	(a)	1 779 EUR na tono za ekstra deviško oljčno olje ali
	(b)	1 710 EUR na tono za deviško oljčno olje ali
	(c)	1 524 EUR na tono za oljčno olje lampante, ki ima stopnjo proste kislosti 2, ta znesek pa se zmanjša za 36,70 EUR na tono za vsako dodatno stopnjo kislosti.

Člen 25

Pogoji za dodelitev pomoči za proizvode iz sektorja govejega in telečjega mesa

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odobri pomoč za skladiščenje, kadar je povprečna tržna cena Unije, zabeležena na podlagi lestvice Unije za razvrščanje trupov odraslega goveda iz člena 34(1)(a), nižja od 103 % referenčne cene in bo taka verjetno ostala.

Člen 26

Pogoji za dodelitev pomoči za prašičje meso

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči, da odobri pomoč za skladiščenje prašičjih trupov, kadar povprečna tržna cena Unije, kakor je ugotovljena glede na cene, zabeležene v vsaki državi članici na reprezentativnih trgih Unije in ovrednotena s koeficienti, ki odražajo relativno velikost prašičje črede v vsaki državi članici, je in bo verjetno še naprej nižja kakor 103 % referenčne cene.

Člen 27

Pogoji za dodelitev pomoči za ovčje in kozje meso

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči, da dodeli pomoč za skladiščenje ovčjega in kozjega mesa ob izjemno težkih tržnih razmerah za ovčje in kozje meso v enem ali več navedenih območij kotacije:
	(a)	v Veliki Britaniji;
	(b)	na Severnem Irskem;
	(c)	v kateri koli državi članici, ki se obravnava ločeno, razen v Združenem kraljestvu.

Oddelek IV

Skupne določbe o javni intervenciji in zasebnem skladiščenju

Pododdelek I

Splošne določbe

Člen 28

Pravila glede skladiščenja

1. Plačilne agencije ne smejo zunaj ozemlja države članice, v katere pristojnost spadajo, skladiščiti proizvodov, ki so jih odkupile, razen če so predhodno pridobile dovoljenje Komisije z izvedbenimi akti na podlagi člena 32.

Ozemlji Belgije in Luksemburga sta za namene tega člena obravnavani kot ena država članica.

2. Dovoljenje se izda, če je skladiščenje nujno potrebno in ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

	(a)	možnosti skladiščenja in zahtev glede skladiščenja v državi članici, v katere pristojnost spada plačilna agencija, in v drugih državah članicah;
	(b)	kakršnih koli dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi skladiščenja v državi članici, v katere pristojnost spada plačilna agencija, in zaradi prevoza.

3. Dovoljenje za skladiščenje v tretji državi se izda le, če na podlagi meril, določenih v odstavku 2, skladiščenje v drugi državi članici povzroča precejšnje težave.

4. Podatki iz točke (a) odstavka 2 se pripravijo po posvetu z vsemi državami članicami.

5. Carine in drugi zneski, ki se dodelijo ali obračunajo v okviru skupne kmetijske politike, ne veljajo za proizvode:

	(a)	ki se prevažajo po izdaji dovoljenja iz odstavkov 1, 2 in 3 ali
	(b)	ki so preneseni z ene plačilne agencije na drugo.

6. Vsaka plačilna agencija, ki ravna v skladu z odstavki 1, 2 in 3, je še naprej odgovorna za proizvode, skladiščene zunaj ozemlja države članice, v katere pristojnost spada.

7. Če proizvodi, ki jih ima plačilna agencija zunaj ozemlja države članice, v katere pristojnost spada, niso vrnjeni v navedeno državo članico, so prodani po cenah in pogojih, ki so določeni ali jih je treba določiti za kraj skladiščenja.

Člen 29

Pravila za razpisne postopke

Razpisni postopki vsem zadevnim osebam zagotavljajo enakost dostopa.

Pri izbiri razpisnih ponudb imajo prednost tiste, ki so najugodnejše za Unijo. Vsekakor pa ni nujno, da temu sledi oddaja naročila.

Člen 30

Intervencijski centri za žita in riž

1. Da se upošteva raznolikost skladišč v sektorjih žit in riža v Uniji ter da se izvajalcem zagotovi ustrezen dostop do javnih intervencij, Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, sprejme zahteve, ki jih morajo izpolnjevati intervencijski centri in skladišča v zvezi s proizvodi, ki se odkupijo v okviru sistema javne intervencije, vključno z določitvijo minimalne skladiščne zmogljivosti za skladišča in z določitvijo tehničnih zahtev za ohranjanje prevzetih proizvodov v dobrem stanju in za njihovo odpremo ob koncu obdobja skladiščenja.

2. Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), imenuje intervencijske centre v sektorjih žit in riža ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

	(a)	stanje centrov v območjih s presežki zadevnih proizvodov;
	(b)	razpoložljivost zadostnih prostorov in tehnične opreme;
	(c)	ugodene razmere z vidika prevoznih sredstev.

Intervencijski centri so lahko imenovani za vsako žito.

Člen 31

Prenesena pooblastila

1. Da se upoštevajo lastnosti različnih sektorjev, lahko Komisija poleg zahtev, ki so opredeljene v tej uredbi, z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme zahteve in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi za odkup v okviru javne intervencije iz člena 10 in ki jih je treba skladiščiti v okviru sistema dodeljevanja pomoči za zasebno skladiščenje. Cilj teh zahtev in pogojev je, da se zagotovita izpolnjevanje pogojev in kakovost odkupljenih in skladiščenih izdelkov glede na kakovostne skupine, stopnje kakovosti, kategorije, količine, pakiranje vključno z označevanjem, zgornjo mejo starosti, konzerviranje ter fazo proizvodov, na katere se nanašata intervencijska cena in pomoč.

2. Da se upoštevajo lastnosti sektorjev žit in neoluščenega riža, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme veljavna povečanja ali znižanja cen zaradi razlogov kakovosti iz člena 14(4), tako glede odkupa kot prodaje.

3. Da se upoštevajo lastnosti sektorjev govejega in telečjega mesa, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme določbe glede obveznosti plačilnih agencij, da vse goveje meso po prevzemu in pred določbami o skladiščenju odkostijo.

4. Da se upoštevajo različne okoliščine glede skladiščenja intervencijskih zalog v Uniji in da se izvajalcem zagotovi dostop do javnih intervencij, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme:

	(a)	zahteve, ki jih morajo izpolnjevati intervencijska skladišča v zvezi s proizvodi, razen žit in riža, ki se odkupijo v okviru sistema, vključno z določitvijo minimalne skladiščne zmogljivosti za skladišča in z določitvijo tehničnih zahtev za ohranjanje prevzetih proizvodov v dobrem stanju in za njihovo odpremo ob koncu obdobja skladiščenja,
	(b)	določbe o prodaji manjših količin, ki so še v skladiščih v državah članicah in ki jo morajo države članice izvesti na lastno odgovornost ter z uporabo istih postopkov, kot veljajo v Uniji; in o neposredni prodaji količin, ki jih ni več mogoče prepakirati ali so slabše kakovosti.

5. Da se zagotovi želeni učinek zasebnega skladiščenja na trgu, Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321:

	(a)	sprejme določbe o zmanjšanju izplačanega zneska pomoči;
	(b)	lahko določi pogoje za izplačilo predplačila in zahteve, ki jih je treba izpolniti.

6. Da se zagotovi, da izvajalci spoštujejo svoje obveznosti, Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, sprejme pravila ukrepe za preprečitev goljufij in nepravilnosti. Med takšnimi ukrepi so lahko izključitev zadevnih izvajalcev iz udeležbe v javni intervenciji ali pomoči za zasebno skladiščenje zaradi ugotovljenih goljufij in nepravilnosti.

7. Da se zavarujejo pravice in obveznosti izvajalcev, ki sodelujejo pri ukrepih za javno intervencijo ali zasebno skladiščenje, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, sprejme potrebne določbe o:

	(a)	uporabi razpisnih postopkov, ki zagotavljajo enakovreden dostop do blaga in enakovredno obravnavanje izvajalcev,
	(b)	ustanovitvi izvajalcev in njihovi registraciji za namene DDV,
	(c)	predložitvi varščine, ki zagotavlja spoštovanje izvajalčevih obveznosti,
	(d)	celotni ali delni zapadlosti varščine, če obveznosti ne bodo izpolnjene.

8. Da se upošteva tehnični napredek proizvodov, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, prilagodi standardne količine sladkorja, kot so določene v delu B Priloge IV.

Člen 32

Izvedbena pooblastila

Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme potrebne določbe za enotno uporabo tega poglavja v Uniji. Ta pravila se lahko še zlasti nanašajo na:

(a)

preizkuse in metode za določitev proizvodov, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči,

(b)

v primeru govejega in telečjega mesa, opredelitve reprezentativnega obdobja, v katerem se za uporabo členov 12(1)(c) in 12(2) spremljajo tržne cene,

(c)

postopke in pogoje v zvezi z dostavo proizvodov, ki se odkupijo v okviru javne intervencije, stroški prevoza, ki jih krije ponudnik, prevzemom proizvodov s strani plačilnih agencij in plačilom,

(d)

različne dejavnosti v zvezi s postopkom izkoščevanja,

(e)

dovolitev skladiščenja zunaj ozemlja države članice, v kateri so bili izdelki odkupljeni in skladiščeni, kot navaja člen 28,

(f)

pogoje za prodajo ali odprodajo proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, zlasti glede prodajnih cen, pogojev za odpremo iz skladišča, kadar je to ustrezno, glede nadaljnje uporabe ali namembnega kraja odpremljenih proizvodov, kadar je to potrebno,

(g)

določitev pomoči za proizvode iz člena 20,

(h)

v primeru sladkorja in oljčnega olja, opredelitev reprezentativnega obdobja, v katerem se za uporabo člena 23 in člena 24 spremljajo tržne cene,

(i)

sprejetje seznama reprezentativnih trgov za prašičje meso iz člena 26,

(j)

sklenitev in vsebino pogodb med pristojnim organom države članice in kandidatom,

(k)

oddajo v zasebno skladiščenje, hranjenje v zasebnem skladišču in odstranitev iz njega,

(l)

trajanje obdobja zasebnega skladiščenja in pogoje, v skladu s katerimi se taka obdobja, ko so že določena v pogodbah, lahko skrajšajo ali podaljšajo,

(m)

pogoje, v skladu s katerimi se lahko odloči, da se proizvodi, ki so zajeti v pogodbah za zasebno skladiščenje, lahko ponovno dajo v prodajo ali odprodajo,

(n)

pravila v zvezi s postopki pri odkupu po vnaprej določeni ceni ali za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje po vnaprej določeni ceni,

(o)

uporabo razpisnih postopkov za javno intervencijo in zasebno skladiščenje, zlasti kar zadeva:

	(i)	predložitev ponudb in po potrebi minimalno količino za zahtevek ali predložitev,
	(ii)	znesek varščine, ki jo je treba predložiti,
	(iii)	pošiljanje ponudb Komisiji,

(p)

pravila v zvezi s poročanjem cen nekaterih proizvodov s strani držav članic,

(q)

določbe o pregledih, ki jih morajo izvesti države članice,

(r)

podatke, ki jih morajo države članice posredovati Komisiji.

Člen 33

Izvedbeni akti, ki se sprejmejo brez pomoči odbora iz člena 323(1)brez uporabe člena 323

Komisija brez pomoči odbora iz člena 323(1)brez uporabe člena 323 sprejme izvedbene akte za:
	(a)	spoštovanje največjih količin in količinskih omejitev iz člena 13(1) in člena 14(1)(a),
	(b)	za prehod na razpisni postopek iz člena 14(2) v primeru navadne pšenice.

Pododdelek II

Posebne določbe o razvrščanju trupov

Člen 34

Lestvice Unije in pregledi

1. Lestvice Unije za razvrščanje trupov se uporabljajo v skladu s pravili iz Priloge V v naslednjih sektorjih:

	(a)	govejega in telečjega mesa za trupe odraslega goveda;
	(b)	prašičjega mesa za trupe prašičev, ki niso bili uporabljeni za vzrejo.

Države članice lahko v sektorju ovčjega in kozjega mesa uporabljajo lestvico Unije za razvrščanje trupov za trupe ovac v skladu s pravili, določenimi v točki C Priloge V.

2. Inšpekcijo na kraju samem glede razvrščanja trupov odraslega goveda in ovc v imenu Unije izvede inšpekcijski odbor Unije, sestavljen iz strokovnjakov Komisije in strokovnjakov, ki jih imenujejo države članice. Ta odbor o opravljenih pregledih poroča Komisiji in državam članicam.

Stroške opravljenih inšpekcij krije Unija.

Člen 35

Prenesena pooblastila

1. Da se upoštevajo tehnični napredek in potrebe sektorjev, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, prilagodi in posodobi opredelitve iz Priloge V ter določbe o razvrščanju, označevanju in predstavitvi trupov odraslega goveda, prašičev in ovac.

2. Da se standardizira predstavitev različnih proizvodov za namene boljše preglednosti trga, beleženja cen in uporabe ureditev tržnih intervencij v obliki javne intervencije in zasebnega skladiščenja v sektorjih govejega, telečjega, prašičjega in ovčjega mesa, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321:

(a)

sprejme določbe o uvrščanju, razvrščanju (tudi s tehnikami samodejnega razvrščanja), identifikaciji, tehtanju in označevanju trupov,

(b)

sprejme odstopanja od določb in dodatne določbe za zadevne proizvode, vključno z določbami o določanju razredov telesne zgradbe in stopnje zamaščenosti v sektorju govejega mesa ter nadaljnjimi določbami o teži, barvi mesa in stopnji zamaščenosti v sektorju ovčjega mesa,

(c)

določi pravila za izračun povprečnih cen Unije in obveznosti izvajalcev za posredovanje podatkov o trupih goveda, prašičev in ovac, zlasti kar zadeva tržne in reprezentativne cene,

(d)

določi nadaljnja pravila za namene intervencije in zasebnega skladiščenja, ki se lahko še zlasti nanašajo na:

	(i)	ukrepe, ki jih morajo sprejeti klavnice, kakor je določeno v točki A.III Priloge V,
	(ii)	vsa odstopanja, ki se lahko odobrijo državam članicam na njihovo zahtevo za klavnice, v katerih se zakolje le malo goveda;

(e)

določi merila za trupe lahkih jagnjet,

(f)

redno revidira koeficiente tehtanja.

3. Da se upoštevajo specifičnosti v Uniji, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321:

(a)

pooblasti države članice, da vsak razred telesne zgradbe in stopnje zamaščenosti trup odraslega goveda iz točke A.III Priloge V razdelijo v največ tri podrazrede,

(b)

določi drugačno predstavitev trupov in poltrupov od tiste iz točke A.IV Priloge V za namen določitve tržnih cen,

(c)

pooblasti države članice, da ne uporabijo razvrstitvene lestvice za razvrščanje prašičjih trupov ter da poleg teže in ocenjene vsebnosti pustega mesa uporabijo ocenjevalna merila,

(d)

sprejme dodatne določbe in zahteve, vključno s tem:

(i)

da države članice pooblasti, da določijo drugačno predstavitev trupov prašičev, če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:

	–	če se običajna poslovna praksa na njihovem ozemlju razlikuje od standardne predstavitve,
	–	če tako narekujejo tehnične zahteve;
	–	če je koža s trupov enakomerno odstranjena;

(ii)

da državam članicam omogoči, da dovolijo sprejem drugačne predstavitve trupov ovac, kadar se ne uporablja referenčna predstavitev,

(e)

omogoči državam članicam, da uporabijo administrativne kazni za preprečitev kršitev, kot sta zlasti poneverjanje žigov in etiket ter goljufanje pri njihovi rabi ali razvrščanje s strani osebja, ki za to ni pridobilo dovoljenja.

4. Da se zagotovita točnost in zanesljivost razvrščanja trupov odraslega goveda, prašičev in ovac, Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi, da mora razvrščanje opravljati primerno usposobljeno osebje.

5. Da se zagotovi zanesljivost razvrstitvene lestvice, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, sprejme določbe o potrebnih pregledih in o morebitnih posledicah v primeru neustrezne uporabe.

6. Da bi inšpekcijski odbor Unije izpolnil svoje cilje, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi njegove naloge in njegovo sestavo.

Člen 36

Izvedbena pooblastila

Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi podrobna pravila o:

(a)

uporabi lestvic Unije za razvrščanje trupov goveda, prašičev in ovac, zlasti kar zadeva:

	(i)	posredovanje rezultatov razvrščanja,
	(ii)	preglede na kraju samem, poročila o inšpekcijah in nadaljnje ukrepe,
	(iii)	inšpekcije na kraju samem glede razvrščanja trupov odraslega goveda in ovac v imenu Unije, ki jih izvede inšpekcijski odbor Unije;

(b)

poročanje točnih podatkov s strani držav članic Komisiji, zlasti v zvezi s cenami trupov goveda, prašičev in ovac,

(c)

poročanje podatkov o klavnicah in drugih subjektih, ki beležijo cene, in o regijah, v zvezi s katerimi se za sektor govejega mesa beležijo cene,

(d)

inšpekcije na kraju samem glede poročanja cen trupov odraslega goveda in ovac v imenu Unije, ki jih izvede inšpekcijski odbor Unije.

POGLAVJE II

Posebni intervencijski ukrepi

Oddelek I

Izredni ukrepi za podporo trga

Člen 37

Bolezni živali

1. Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme izredne ukrepe za podporo prizadetega trga, da bi se upoštevale trgovinske omejitve znotraj Unije ali s tretjimi državami, ki lahko izhajajo iz uporabe ukrepov za boj proti širjenju bolezni živali.

Ukrepi, predvideni v prvem pododstavku, se uporabljajo za naslednje sektorje:
	(a)	govejega in telečjega mesa;
	(b)	mleka in mlečnih izdelkov;
	(c)	prašičjega mesa;
	(d)	ovčjega in kozjega mesa;
	(e)	jajc;
	(f)	perutnine.

2. Ukrepi iz prvega pododstavka odstavka 1 se sprejmejo na zahtevo zadevne države članice/zadevnih držav članic.

Sprejmejo se lahko le, kadar je zadevna država članica hitro sprejela/so zadevne države članice hitro sprejele veterinarske in sanitarne ukrepe, ki omogočajo hitro zajezitev, in samo v obsegu in za časovno obdobje, ki je nujno potrebno za podporo zadevnega trga.

Člen 38

Izguba zaupanja potrošnikov

Za sektorja perutninskega mesa in jajc lahko Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme izredne ukrepe za podporo trga, da bi se upoštevale hude motnje na trgu, ki so neposredno nastale zaradi izgube zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za javno zdravje ali zdravje živali.

Navedeni ukrepi se sprejmejo na zahtevo zadevne države članice/zadevnih držav članic.

Člen 39

Financiranje

1. Za izredne ukrepe iz členov 37 in 38 Unija zagotovi delno financiranje, enako 50 % stroškov, ki jih krijejo države članice.

Vendar pa Unija za sektorje govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, prašičjega mesa ter ovčjega in kozjega mesa za boj proti slinavki in parkljevki zagotovi delno financiranje, enako 60 % takih stroškov.

2. Države članice zagotovijo, da kadar proizvajalci prispevajo k stroškom, ki jih krijejo države članice, to ne privede do izkrivljanja konkurence med proizvajalci v različnih državah članicah.

Oddelek II

Ukrepi v sektorjih žit in riža

Člen 40

Posebni tržni ukrepi v sektorju žit

1. Za učinkovit in uspešen odziv na morebitne motnje na trgu, kadar razmere na trgu tako narekujejo, lahko Komisija z delegiranimi akti, ki se po potrebi sprejmejo v okviru nujnega postopka iz člena 322, sprejme posebne intervencijske ukrepe v zvezi s sektorjem žit. Takšni intervencijski ukrepi se lahko zlasti sprejmejo, če se v eni ali več regij Unije tržne cene znižajo ali jim grozi znižanje glede na intervencijsko ceno. [Sprememba 9]

2. Komisija lahko z izvedbenimi akti, v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem členom. Ti ukrepi se lahko nanašajo zlasti na postopke, uradna obvestila, tehnična merila ter upravni in fizični nadzor, ki ga izvajajo države članice.

Člen 41

Posebni tržni ukrepi v sektorju riža

1. Za učinkovit in uspešen odziv na morebitne motnje v sektorju riža, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, ki se po potrebi sprejmejo v okviru nujnega postopka v skladu s členom 322, sprejme posebne ukrepe za:

	(a)	preprečitev množične uporabe javne intervencije, kakor je določeno v oddelku II Poglavja I tega dela, v nekaterih regijah Unije;
	(b)	odpravo pomanjkanja neoluščenega riža zaradi naravnih nesreč.

2. Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme potrebne ukrepe, povezane s tem členom. Ti ukrepi se lahko nanašajo zlasti na postopke, uradna obvestila, tehnična merila ter upravni in fizični nadzor, ki ga izvajajo države članice.

Oddelek III

Ukrepi v sektorju sladkorja

Člen 42

Minimalna cena sladkorne pese

1. Minimalna cena za sladkorno peso iz kvote je 26,29 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010.

2. Najnižja cena iz odstavka 1 velja za sladkorno peso standardne kakovosti, določene v delu B Priloge IV.

3. Podjetja za proizvodnjo sladkorja morajo pri nakupu kvotne sladkorne pese, ki je primerna za predelavo v sladkor in namenjena za predelavo v kvotni sladkor, plačati vsaj najnižjo ceno, prilagojeno navzgor ali navzdol, zato da se lahko dovolijo odstopanja od standardne kakovosti.

Za prilagoditev cen v primeru, ko se dejanska kakovost sladkorne pese razlikuje od standardne kakovosti, se povečanja in znižanja iz prvega pododstavka uporabljajo v skladu s pravili, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti na podlagi člena 46(a).

4. Za količine sladkorne pese, ki ustrezajo količinam industrijskega sladkorja ali presežnega sladkorja, za katere velja presežna dajatev iz člena 57, zadevno podjetje za proizvodnjo sladkorja prilagodi nabavno ceno tako, da je vsaj enaka najnižji ceni za kvotno sladkorno peso.

Člen 43

Sporazumi med strokami

1. Panožni sporazumi in pogodbe o dobavi so skladni z odstavkom 3 in nakupnimi pogoji, ki jih z delegiranimi akti na podlagi člena 46(b) določi Komisija, zlasti glede pogojev, ki urejajo nakup, dobavo, prevzem in plačilo sladkorne pese.

2. Pogoje za nakup sladkorne pese in sladkornega trsa urejajo panožni sporazumi, sklenjeni med pridelovalci teh surovin iz Unije in podjetji za proizvodnjo sladkorja iz Unije.

3. V pogodbah o dobavi je treba razlikovati, ali so količine sladkorja, ki bodo proizvedene iz sladkorne pese:

	(a)	kvotni sladkor ali
	(b)	izvenkvotni sladkor.

4. Vsako podjetje za proizvodnjo sladkorja predloži državi članici, v kateri proizvaja sladkor, naslednje informacije:

	(a)	količine sladkorne pese iz točke (a) odstavka 3, za katere so sklenila predsetvene pogodbe o dobavi, ter vsebnost sladkorja, na kateri temeljijo te pogodbe;
	(b)	ustrezni ocenjeni donos.

Države članice lahko zahtevajo dodatne podatke.

5. Podjetja za proizvodnjo sladkorja, ki niso podpisala predsetvenih pogodb o dobavi po najnižji ceni za kvotno sladkorno peso za količino sladkorne pese, ki ustreza njihovemu kvotnemu sladkorju, plačajo vsaj najnižjo ceno za kvotno sladkorno peso za vso sladkorno peso, ki jo predelajo v sladkor.

6. Panožni sporazumi lahko odstopajo od odstavkov 3, 4 in 5, če to odobri zadevna država članica.

7. Če panožnih sporazumov ni, zadevna država članica sprejme potrebne ukrepe, skladne s to uredbo, da zavaruje interese zadevnih strani.

Člen 44

Proizvodna dajatev

1. Proizvodna dajatev se zaračuna za kvote za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, ki jih imajo podjetja za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa iz člena 50(2).

2. Proizvodna dajatev se določi pri 12,00 EUR za tono kvotnega sladkorja in kvotnega inulinskega sirupa. Za izoglukozo se proizvodna dajatev določi pri 50 % dajatve, ki se uporablja za sladkor.

3. Skupno proizvodno dajatev, ki se plača v skladu z odstavkom 1, zaračuna država članica podjetjem na svojem ozemlju v skladu s kvoto, ki jo imajo v zadevnem tržnem letu.

Podjetja izvedejo plačila najpozneje do konca februarja ustreznega tržnega leta.

4. Podjetja za proizvodnjo sladkorja in inulinskega sirupa iz Unije lahko od pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa ter dobaviteljev cikorije zahtevajo, da krijejo do 50 % zadevne proizvodne dajatve.

Člen 45

Umik sladkorja

1. Da bi ohranili strukturno ravnovesje trga na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ceni, in ob upoštevanju obveznosti Unije, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe, lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči, da v določenem tržnem letu s trga umakne količine sladkorja ali izoglukoze, proizvedene v okviru kvote, ki presegajo prag, izračunan v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2. Prag umika iz odstavka 1 se za vsako podjetje, ki razpolaga s kvoto, izračuna tako, da se njegova kvota pomnoži s koeficientom, ki ga lahko Komisija določi z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), do 16. marca predhodnega tržnega leta na podlagi pričakovanih tržnih gibanj.

Na podlagi posodobljenih tržnih gibanj lahko Komisija do 31. oktobra zadevnega tržnega leta z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči, da koeficient prilagodi ali, če v skladu s prvim pododstavkom ni bil določen noben koeficient, da koeficient določi.

3. Vsako podjetje, ki mu je bila dodeljena kvota, do začetka naslednjega tržnega leta na svoje stroške skladišči sladkor, ki je bil proizveden v okviru kvote in presega prag, izračunan v skladu z odstavkom 2. Količine sladkorja ali izoglukoze, umaknjene med tržnim letom, se obravnavajo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote za naslednje tržno leto.

Z odstopanjem od prvega pododstavka, ob upoštevanju pričakovanih gibanj na trgu sladkorja, lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči, da se v tekočem in/ali naslednjem tržnem letu ves umaknjeni sladkor ali izoglukoza ali del umaknjenega sladkorja ali izoglukoze šteje za:
	(a)	presežni sladkor ali presežno izoglukozo, ki sta na voljo za spremembo v industrijski sladkor ali industrijsko izoglukozo, ali
	(b)	začasno proizvodno kvoto, katere del se lahko ob upoštevanju obveznosti Unije iz sporazumov, sklenjenih na podlagi člena 218 Pogodbe, rezervira za izvoz.

4. Če je dobava sladkorja v Uniji nezadostna, lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči, da se določena količina umaknjenega sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa proda na trgu Unije pred koncem obdobja umika.

5. Če se umaknjeni sladkor obravnava kot prva količina sladkorja, proizvedena v okviru kvote za naslednje tržno leto, se pridelovalcem sladkorne pese izplača minimalna cena, ki je v veljavi v tem tržnem letu.

Zahteve iz člena 42 glede minimalne cene se ne uporabljajo, če je umaknjeni sladkor spremenjen v industrijski sladkor ali izvožen v skladu s točkama (a) in (b) odstavka 3 tega člena.

Če se umaknjeni sladkor v skladu z odstavkom 4 proda na trgu Unije pred koncem obdobja umika, se pridelovalcem sladkorne pese izplača najnižja cena, ki je v veljavi v tekočem tržnem letu.

Člen 46

Prenesena pooblastila

Da se upoštevajo lastnosti sektorja sladkorja in se ustrezno upoštevajo interesi vseh strank, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o:
	(a)	prilagoditvah cen, ki se uporabijo, kot je določeno v členu 42(3),
	(b)	pogodbah o dobavi in nakupnih pogojih iz člena 43(1),
	(c)	merilih, ki jih uporabijo podjetja za proizvodnjo sladkorja pri dodelitvi količin sladkorne pese prodajalcem sladkorne pese, ki jih bodo zajemale predsetvene pogodbe o dobavi iz člena 43(4).

Oddelek IV

Prilagoditev oskrbe

Člen 47

Ukrepi za lažjo uskladitev oskrbe z zahtevami trga

Da se spodbudi ukrepanje trgovinskih organizacij in njihovih združenj za lažjo uskladitev oskrbe z zahtevami trga, razen za ukrepe v zvezi z umikom proizvodov s trga, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, sprejme naslednje ukrepe za sektorje živih rastlin, govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc in perutnine:
	(a)	ukrepe za izboljšanje kakovosti;
	(b)	ukrepe za pospeševanje boljše organizacije proizvodnje, predelave in trženja;
	(c)	ukrepe za olajšanje beleženja gibanja tržnih cen;
	(d)	ukrepe, ki bi omogočili vzpostavitev kratkoročnih in dolgoročnih napovedi na podlagi uporabljenih proizvodnih sredstev.

Člen 48

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), sprejme pravila o postopkih in tehničnih pogojih glede izvajanja ukrepov iz člena 47.

POGLAVJE III

Sistem omejevanja proizvodnje

Oddelek I

Splošne določbe

Člen 49

Sistemi kvot in proizvodni potencial

1. Sistem kvot se uporablja za naslednje proizvode:

	(a)	mleko in druge mlečne izdelke, kakor so opredeljeni v točkah (a) in (b) člena 58(1);
	(b)	sladkor, izoglukozo in inulinski sirup.

2. Kar zadeva sisteme kvot iz odstavka 1 tega člena, če proizvajalec preseže ustrezno kvoto in za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup ne uporabi presežnih količin iz člena 54, se za take količine plača presežno dajatev v skladu s pogoji iz oddelkov II in III.

3. V vinskem sektorju se pravila o pridelovalnem potencialu glede nezakonitih zasaditev, prehodnih pravic do zasaditve ter programa krčenja uporabljajo v skladu z določbami iz oddelka V.

Oddelek II

Sladkor

Pododdelek I

Dodelitev in upravljanje kvot

Člen 50

Dodelitev kvot

1. Kvote za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa na nacionalni in regionalni ravni so določene v Prilogi VI.

2. Države članice dodelijo kvoto vsakemu podjetju za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki ima sedež na njihovem ozemlju in je odobreno v skladu s členom 51.

Za vsako podjetje je dodeljena kvota enaka kvoti iz Uredbe (ES) št. 318/2006, ki je bila dodeljena podjetju za tržno leto 2007/2008.

3. Kadar je kvota dodeljena podjetju za proizvodnjo sladkorja, ki ima več kot en proizvodni obrat, države članice sprejmejo ukrepe, za katere menijo, da so potrebni za ustrezno upoštevanje interesov pridelovalcev sladkorne pese in sladkornega trsa.

Člen 51

Odobrena podjetja

1. Države članice na zahtevo podelijo odobritev podjetju, ki proizvaja sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup, ali podjetju, ki te izdelke predeluje v enega od izdelkov s seznama iz člena 55(2), pod pogojem, da podjetje:

	(a)	dokaže svoje poklicne proizvodne zmogljivosti;
	(b)	soglaša, da bo zagotovilo vse informacije in da bo deležno nadzora, ki je povezan s to uredbo;
	(c)	nima razveljavljene ali umaknjene odobritve.

2. Odobrena podjetja državi članici, na katere ozemlju pridelujejo sladkorno peso, sladkorni trs ali izvajajo prečiščevanje, predložijo naslednje informacije:

	(a)	količine sladkorne pese ali sladkornega trsa, za katere je bila sklenjena pogodba o dobavi, kakor tudi ustrezne ocenjene donose sladkorne pese ali sladkornega trsa ter sladkorja na hektar;
	(b)	podatke o začasnih in dejanskih dobavah sladkorne pese, sladkornega trsa in surovega sladkorja, proizvodnji sladkorja in zalogah sladkorja;
	(c)	količine prodanega belega sladkorja ter ustrezne cene in pogoje.

Člen 52

Prilagoditev nacionalnih kvot

Zaradi odločitev, ki jih države članice sprejmejo v skladu s členom 53, Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, prilagodi kvote iz Priloge VI.

Člen 53

Prerazporeditev nacionalnih kvot in zmanjšanje kvot

1. Država članica lahko zmanjša kvoto za sladkor ali izoglukozo, kakor je bila dodeljena podjetju s sedežem na njenem ozemlju, do 10 % za tržno leto 2008/2009 in naslednja leta. Pri tem države članice uporabljajo objektivna in nediskriminacijska merila.

2. Države članice lahko prenesejo kvote med podjetji v skladu s pravili iz Priloge VII in ob upoštevanju interesov vseh zadevnih strani, zlasti pridelovalcev sladkorne pese in sladkornega trsa.

3. Količine, ki so zmanjšane v skladu z odstavkoma 1 in 2, dodeli zadevna država članica enemu ali več podjetjem na svojem ozemlju, ne glede na to, ali to že ima kvoto ali ne.

Pododdelek II

Prekoračitev kvote

Člen 54

Področje uporabe

Sladkor, izoglukoza ali inulinski sirup, katerih proizvodnja v tržnem letu presega kvoto iz člena 50, se lahko:
	(a)	uporabijo za predelavo nekaterih izdelkov iz člena 55;
	(b)	prenesejo v proizvodno kvoto za naslednje tržno leto v skladu s členom 56;
	(c)	uporabijo za poseben režim preskrbe za najbolj oddaljene regije v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. ... Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije(18); ali
	(d)	izvozijo v okviru količinske omejitve, ki jo z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi Komisija ob upoštevanju zavez, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe.

Za druge količine se zaračuna presežna dajatev iz člena 57.

Člen 55

Industrijski sladkor

1. Industrijski sladkor, industrijska izoglukoza ali industrijski inulinski sirup se rezervirajo za proizvodnjo enega izmed izdelkov iz odstavka 2, kadar:

	(a)	je predmet pogodbe o dobavi, sklenjene pred koncem tržnega leta med proizvajalcem in uporabnikom, ki sta oba pridobila odobritev v skladu s členom 51; ter
	(b)	je bil dobavljen uporabniku najpozneje do 30. novembra naslednjega tržnega leta.

2. Da se upošteva tehnični napredek, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, sestavi seznam proizvodov, za katerih proizvodnjo se lahko uporablja industrijski sladkor, industrijska izoglukoza ali industrijski inulinski sirup.

Seznam vključuje zlasti:
	(a)	bioetanol, alkohol, rum, živi kvas in količine sirupov za namaze ter tistih, ki se predelajo v Rinse appelstroop;
	(b)	nekatere industrijske izdelke brez vsebnosti sladkorja, pri katerih pa se med njihovo predelavo uporablja sladkor, izoglukoza ali inulinski sirup;
	(c)	nekatere izdelke kemijske ali farmacevtske industrije, ki vsebujejo sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup.

Člen 56

Prenos presežnega sladkorja

1. Vsako podjetje se lahko odloči za prenos cele ali dela proizvodnje, ki presega njegovo kvoto sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki se nato obravnava kot del proizvodnje naslednjega tržnega leta. Brez poseganja v odstavek 3 je ta odločitev nepreklicna.

2. Podjetja, ki sprejmejo odločitev iz odstavka 1:

(a)

zadevno državo članico obvestijo pred datumom, ki ga določi ta država članica:

	–	med 1. februarjem in 15. avgustom tekočega tržnega leta o količinah trsnega sladkorja, ki jih bodo prenesla,
	–	med 1. februarjem in 15. avgustom tekočega tržnega leta o drugih količinah sladkorja ali inulinskega sirupa, ki jih bodo prenesla;

(b)

se zavežejo, da bodo te količine skladiščila na svoje stroške do konca tekočega tržnega leta.

3. Če je bila dokončna proizvodnja podjetja v zadevnem tržnem letu manjša, kot je bilo ocenjeno ob sprejemu odločitve v skladu z odstavkom 1, se lahko prenesena količina prilagodi za nazaj najpozneje do 31. oktobra naslednjega tržnega leta.

4. Prenesene količine se štejejo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote za naslednje tržno leto.

5. Za sladkor, skladiščen med tržnim letom v skladu s tem členom, ne smejo veljati drugi ukrepi glede skladiščenja iz členov 23 ali 45.

Člen 57

Presežna dajatev

1. Presežna dajatev se obračuna za količine:

	(a)	presežnega sladkorja, presežne izoglukoze in presežnega inulinskega sirupa, proizvedenih v katerem koli tržnem letu, razen za količine, prenesene v proizvodno kvoto naslednjega tržnega leta in skladiščene v skladu s členom 56, ali za količine iz točk (c) in (d) člena 54;
	(b)	industrijskega sladkorja, industrijske izoglukoze in industrijskega inulinskega sirupa, za katere do datuma, ki ga z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi Komisija, ni predloženo dokazilo, da so bile predelane v enega izmed proizvodov iz člena 55(2);
	(c)	sladkorja in izoglukoze, ki sta bila umaknjena s trga v skladu s členom 45 in pri katerih niso izpolnjene obveznosti iz člena 45(3).

2. Presežno dajatev z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi Komisija na zadostno visoki ravni, da se je mogoče izogniti kopičenju količin iz odstavka 1.

3. Država članica zaračuna podjetjem na svojem ozemlju presežno dajatev iz odstavka 1 glede na proizvodne količine iz odstavka 1, ki so bile ugotovljene za ta podjetja v zadevnem tržnem letu.

Oddelek III

Mleko

Pododdelek I

Splošne določbe

Člen 58

Opredelitve pojmov

1. Za namene tega oddelka:

(a)

„mleko“ pomeni proizvod mlečne žleze, dobljen z molžo ene ali več krav,

(b)

„drugi mlečni izdelki“ pomenijo vse mlečne izdelke razen mleka, zlasti posneto mleko, smetano, maslo, jogurt in sir, ki se po potrebi pretvorijo v „mlečne ekvivalente“ z uporabo koeficientov, ki jih določi Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a);

(c)

„proizvajalec“ pomeni kmeta s kmetijskim gospodarstvom na geografskem ozemlju države članice, ki proizvaja in trži mleko ali se na to pripravlja v bližnji prihodnosti;

(d)

„kmetijsko gospodarstvo“ pomeni kmetijsko gospodarstvo, kakor je opredeljeno v členu 2(b) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(e)

„odkupovalec“ pomeni podjetja ali skupine, ki odkupujejo mleko od proizvajalcev:

	–	da ga zbirajo, pakirajo, skladiščijo, hladijo ali predelujejo, vključno v okviru pogodbe,
	–	da ga prodajajo enemu ali več podjetjem, ki obdelujejo ali predelujejo mleko ali druge mlečne izdelke;

(f)

„oddaja“ pomeni vsako proizvajalčevo oddajo mleka, ki ne vključuje drugih mlečnih izdelkov, odkupovalcu, bodisi da prevoz opravi proizvajalec, odkupovalec, podjetje, ki predeluje ali obdeluje takšne izdelke, bodisi tretja stranka;

(g)

„neposredna prodaja“ pomeni kakršno koli prodajo ali prenos mleka neposredno potrošnikom ter kakršno koli prodajo ali prenos drugih mlečnih izdelkov s strani proizvajalca;

(h)

„trženje“ pomeni oddajo mleka ali neposredno prodajo mleka ali drugih mlečnih izdelkov;

(i)

„individualna kvota“ pomeni proizvajalčevo kvoto na dan 1. aprila katerega koli dvanajstmesečnega obdobja;

(j)

„nacionalna kvota“ pomeni kvoto iz člena 59, določeno za vsako državo članico;

(k)

„razpoložljiva kvota“ pomeni kvoto, ki je na voljo proizvajalcem na dan 31. marca v dvanajstmesečnem obdobju, za katero se izračuna presežna dajatev ob upoštevanju vseh prenosov, prodaje, pretvorb in začasnih prerazporeditev, predvidenih v tej uredbi, ki so bili izvedeni v tem dvanajstmesečnem obdobju.

2. Kar zadeva opredelitve v točki (e) odstavka 1, se za odkupovalca šteje katera koli skupina odkupovalcev na istem geografskem območju, ki izvaja upravne in knjigovodske dejavnosti, potrebne za plačilo presežne dajatve v imenu svojih članov. Za te namene se Grčija šteje za enotno geografsko območje in skupino odkupovalcev lahko šteje za uradni organ.

3. Komisija lahko, ob upoštevanju opredelitve pojma „oddaja“ iz točke (f) odstavka 1, z delegiranimi akti na podlagi člena 80(1)(i) prilagodi opredelitev pojma „neposredna prodaja“, zlasti da se zagotovi, da ni nobena količina mleka ali drugih trženih mlečnih izdelkov izključena iz režimov kvote.

4. Da bodo vse posebne razmere zajete v sistemu mlečnih kvot, Komisija z delegiranimi akti na podlagi člena 80(1)(h) sprejme posebne opredelitve v zvezi z delovanjem sistema.

Pododdelek II

Dodelitev in upravljanje kvot

Člen 59

Nacionalne kvote

1. Nacionalne kvote za proizvodnjo mleka in drugih mlečnih izdelkov, trženih v sedmih zaporednih obdobjih dvanajstih mesecev z začetkom 1. aprila 2008 (v nadaljnjem besedilu: „dvanajstmesečna obdobja“), so določene v Prilogi VIII.

2. Kvote iz odstavka 1 se razdelijo med proizvajalce skladno s členom 60, pri tem pa se razlikuje med oddajo in neposredno prodajo. Vsaka prekoračitev nacionalnih kvot se določi na nacionalni ravni v vsaki državi članici v skladu s tem oddelkom, pri tem pa se razlikuje med oddajo in neposredno prodajo.

3. Nacionalne kvote, navedene v Prilogi VIII, se določijo brez poseganja v morebitni pregled v luči splošnih razmer na trgu in posebnih pogojev, ki obstajajo v določenih državah članicah.

4. Nacionalne kvote za Bolgarijo, Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško vključujejo vse mleko ali ekvivalent mleka, ki je oddan odkupovalcu ali prodan neposredno, ne glede na to, ali je proizvedeno ali trženo v skladu s prehodnimi ukrepi, ki se uporabljajo za te države.

5. Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vsa potrebna pravila za enotno uporabo tega člena v državah članicah. Ta pravila se lahko še zlasti nanašajo na postopke, obvestila in tehnična merila.

Člen 60

Individualne kvote

1. Individualna(-e) kvota(-e) proizvajalcev na dan 1. aprila 2008 bodo enake njihovim individualnim kvotam na dan 31. marca 2008 brez poseganja v prenos, prodajo in pretvorbo kvote, ki začne veljati na dan 1. aprila 2008.

2. Proizvajalci imajo lahko bodisi eno ali dve individualni kvoti, eno za oddaje in drugo za neposredne prodaje. Proizvajalčeve količine lahko iz ene kvote v drugo na ustrezno utemeljeno zahtevo proizvajalca pretvori samo pristojni organ države članice.

3. Kadar ima proizvajalec dve kvoti, se njegov prispevek za katero koli dolgovano presežno dajatev izračuna ločeno za vsako kvoto.

4. Komisija lahko del finske nacionalne kvote, dodeljene za oddaje iz člena 59, za nadomestilo finskim proizvajalcem „SLOM“ z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), poveča na največ 200 000 ton. Ta rezerva, ki se dodeli skladno z zakonodajo Unije, se mora uporabiti izključno v imenu proizvajalcev, katerih pravica, da ponovno začnejo proizvodnjo, je bila prizadeta zaradi pristopa.

5. Individualne kvote se po potrebi spremenijo za vsako zadevno dvanajstmesečno obdobje, tako da vsota individualnih kvot za oddajo in za neposredno prodajo za vsako državo članico ne presega ustreznega dela nacionalne kvote, prilagojene v skladu s členom 62, ob upoštevanju vseh znižanj zaradi dodelitve v nacionalno rezervo, kakor je določeno v členu 64.

Člen 61

Dodelitev kvot iz nacionalne rezerve

Države članice sprejmejo pravila, ki omogočajo, da se proizvajalcem dodelijo vse kvote ali del teh kvot iz nacionalne rezerve, kakor je predvideno v členu 64, na podlagi objektivnih meril, o katerih je treba obvestiti Komisijo.

Člen 62

Upravljanje kvot

1. Komisija za vsako državo članico in za vsako obdobje pred iztekom tega obdobja z izvedbenimi akti na podlagi člena 81(a) prilagodi razdelitev nacionalnih kvot med „oddajo“ in „neposredno prodajo“ glede na pretvorbe, ki jih zahtevajo proizvajalci, med individualnimi kvotami za oddajo in za neposredno prodajo.

2. Države članice vsako leto do datumov, ki jih Komisija določi z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a),, in v skladu s pravili, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti skladno s členom 316(3), pošljejo Komisiji potrebne informacije za:

	(a)	prilagoditev iz odstavka 1 tega člena;
	(b)	izračun presežne dajatve, ki jo morajo plačati.

3. Pravila v zvezi s tem členom se sprejmejo z izvedbenimi akti na podlagi člena 80(2)(b) in z izvedbenimi akti na podlagi člena 81(g).

Člen 63

Vsebnost maščob

1. Vsakemu proizvajalcu se dodeli referenčna vsebnost maščob, ki se uporabi za individualno kvoto za oddajo, ki je bila dodeljena temu proizvajalcu.

2. Za kvote, dodeljene proizvajalcem 31. marca 2008 v skladu s členom 60(1), je referenčna vsebnost maščob iz odstavka 1 enaka referenčni vsebnosti maščob, ki se uporablja za navedeno kvoto na ta datum.

3. Referenčna vsebnost maščob se spremeni med pretvorbo iz člena 60(2) ter pri pridobivanju, prenosu ali začasnem prenosu kvot v skladu s pravili, ki jih oblikuje Komisija z izvedbenimi akti na podlagi člena 81(b).

4. Za nove proizvajalce, ki imajo individualno kvoto za oddajo dodeljeno v celoti iz nacionalnih rezerv, se vsebnost maščob določi v skladu s pravili, ki jih oblikuje Komisija z izvedbenimi akti na podlagi člena 81(b).

5. Individualna referenčna vsebnost maščob iz odstavka 1 se prilagodi, kadar je ustrezno, ob začetku veljavnosti te uredbe in nato po potrebi na začetku vsakega dvanajstmesečnega obdobja, tako da se ponderirano povprečje posamezne reprezentativne vsebnosti maščob za vsako državo članico ne prekorači za več kakor 0,1 gram na kg referenčne vsebnosti maščob, določene v Prilogi IX.

Člen 64

Nacionalna rezerva

1. Vsaka država članica vzpostavi nacionalno rezervo kot del nacionalnih kvot, določenih v Prilogi VIII, zlasti za dodelitve, predvidene v členu 61. Nacionalna rezerva se obnovi, če je to primerno, z vnovičnim odvzemom nekaterih kvot, kakor je predvideno v členu 65, s tem da se zadrži del prenosov, kakor je predvideno v členu 69, ali s splošnim znižanjem vseh individualnih kvot. Zadevne kvote obdržijo svoj prvotni namen, tj. oddajo ali neposredno prodajo.

2. Vsaka dodatna kvota, dodeljena državi članici, se samodejno razporedi v nacionalno rezervo in razdeli na oddajo in neposredno prodajo v skladu s predvidenimi potrebami.

3. Kvote, ki se razporedijo v nacionalno rezervo, nimajo referenčne vsebnosti maščob.

Člen 65

Primeri neaktivnosti

1. Kadar fizična ali pravna oseba z individualnimi kvotami med dvanajstmesečnim obdobjem ne izpolnjuje več pogojev iz točke (c) člena 58(1), se ustrezne količine vrnejo v nacionalno rezervo najkasneje do 1. aprila naslednjega koledarskega leta, razen če ta oseba ponovno postane proizvajalec v smislu točke (c) člena 58(1).

Kadar zadevna oseba najkasneje do konca drugega dvanajstmesečnega obdobja po umiku ponovno postane proizvajalec, se cela ali del individualne kvote, ki ga je ta oseba umaknila, k njemu vrne najkasneje do 1. aprila po datumu zahtevka.

2. Kadar proizvajalci na trg ne dajo količine, ki je enaka najmanj 85 % njihove individualne kvote v najmanj enem dvanajstmesečnem obdobju, se države članice lahko odločijo, ali in pod kakšnimi pogoji se v nacionalno rezervo vrne celotna neuporabljena kvota ali njen del.

Države članice lahko določijo, pod kakšnimi pogoji se kvota ponovno dodeli zadevnemu proizvajalcu, če ta začne ponovno dajati na trg.

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata v primeru višje sile in v ustrezno upravičenih primerih, ki začasno vplivajo na proizvodno zmogljivost zadevnih proizvajalcev in jih je priznal pristojni organ.

Člen 66

Začasni prenosi

1. Do konca vsakega dvanajstmesečnega obdobja države članice za zadevno obdobje odobrijo kakršne koli začasne prenose dela individualnih kvot, ki jih proizvajalci, upravičeni do njih, ne nameravajo uporabiti.

Države članice lahko urejajo postopke prenosa skladno s kategorijami zadevnih proizvajalcev ali mlečnih proizvodnih struktur, jih lahko omejijo na raven odkupovalca ali dovolijo celotne prenose znotraj regij v primerih, navedenih v členu 65(3), ter določijo, do kakšnega obsega lahko prenosnik ponovi postopke prenosa.

2. Vsaka država članica se lahko odloči, da ne bo izvajala odstavka 1 na podlagi enega ali obeh naslednjih meril:

	(a)	potrebe po pospeševanju strukturnih sprememb in prilagoditev;
	(b)	prednostnih upravnih potreb.

Člen 67

Prenosi kvot skupaj z zemljiščem

1. Individualne kvote se s kmetijskim gospodarstvom prenesejo na proizvajalce, ki ga prevzamejo, ko se proda, zakupi, prenese z dejanskim ali pričakovanim dedovanjem ali na drug način, ki ima primerljive pravne posledice za proizvajalce, v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določijo države članice ob upoštevanju površin, uporabljenih za mlečno proizvodnjo, ali drugih objektivnih meril in, kadar je primerno, katerega koli sporazuma med strankama. Del kvote, ki, kjer je to primerno, ni bil prenesen s kmetijskim gospodarstvom, se doda k nacionalni rezervi.

2. Kadar so bile kvote prenesene ali se prenašajo v skladu z odstavkom 1 s kmetijskimi zakupi ali na drugačen način s primerljivimi pravnimi posledicami, lahko države članice na podlagi objektivnih meril in z namenom, da se zagotovi pripis kvot samo proizvajalcem, odločijo, da se kvota ne prenese skupaj s kmetijskim gospodarstvom.

3. Kadar se zemljišče prenese na javne organe oblasti in/ali za uporabo v javnem interesu ali kadar se prenos izvede za nekmetijske namene, države članice zagotovijo, da se sprejmejo potrebni ukrepi za zaščito upravičenih interesov strank in zlasti, da proizvajalci, ki opustijo takšno zemljišče, lahko nadaljujejo proizvodnjo mleka, če tako želijo.

4. Kadar se stranki ne sporazumeta, pri zakupih, ki naj bi potekli brez kakršne koli možnosti obnove pod podobnimi pogoji, ali v okoliščinah s primerljivimi pravnimi posledicami se zadevne individualne kvote v celoti ali delno prenesejo na proizvajalca, ki jih prevzema, v skladu z določbami, ki so jih sprejele države članice, in ob upoštevanju upravičenih interesov strank.

Člen 68

Posebni ukrepi prenosa

1. Za uspešno prestrukturiranje proizvodnje mleka ali izboljšanje okolja lahko države članice v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določijo ob upoštevanju upravičenih interesov zadevnih strank:

	(a)	dodelijo nadomestilo v enem ali več letnih obrokih proizvajalcem, ki se zavežejo, da bodo nepreklicno v celoti ali delno opustili proizvodnjo mleka, in tako sproščene kvote dajo v nacionalne rezerve;
	(b)	na podlagi objektivnih meril določijo pogoje, po katerih lahko proizvajalci na začetku dvanajstmesečnega obdobja v zameno za plačilo dosežejo, da jim pristojni organ ali ustanova, ki ga ta organ imenuje, ponovno dodeli individualne kvote, ki so jih ob koncu prejšnjega dvanajstmesečnega obdobja nepreklicno sprostili drugi proizvajalci v zameno za nadomestilo v enem ali več letnih obrokih, ki so enaki zgoraj navedenemu plačilu;
	(c)	centralizirajo in nadzorujejo prenose kvot brez zemljišča;
	(d)	pri zemljiščih, prenesenih za izboljšanje okolja, predvidijo, da se zadevna individualna kvota dodeli proizvajalcu, ki opusti zemljišče, vendar želi nadaljevati proizvodnjo mleka;
	(e)	na podlagi objektivnih meril določijo regije ali območja zbiranja, znotraj katerih je dovoljen nepreklicni prenos kvot brez prenosa ustreznih zemljišč s ciljem izboljšanja strukture proizvodnje mleka;
	(f)	dovolijo, na zahtevo proizvajalca pristojnemu organu ali telesu, ki ga imenuje ta organ, končni prenos kvot brez prenosa ustreznega zemljišča ali nasprotno, za izboljšanje strukture proizvodnje mleka na ravni kmetijskega gospodarstva, ali da omogočijo ekstenziviranje proizvodnje.

2. Odstavek 1 se lahko izvajajo na nacionalni ravni, na ustrezni teritorialni ravni ali na določenih zbiralnih območjih.

Člen 69

Zadržanje kvot

1. Pri prenosih iz členov 67 in 68 lahko države članice na podlagi objektivnih meril zadržijo del individualnih kvot za svojo nacionalno rezervo.

2. Kadar so bile kvote z ustreznim zemljiščem ali brez njega prenesene ali se prenašajo v skladu s členoma 67 in 68 s kmetijskimi zakupi ali na drug način s primerljivimi pravnimi posledicami, lahko države članice na podlagi objektivnih meril in z namenom, da se zagotovi dodelitev kvot samo proizvajalcem, določijo, ali in pod kakšnimi pogoji se celotna kvota ali del prenesene kvote vrne v nacionalno rezervo.

Člen 70

Pomoč za pridobitev kvot

Noben javni organ ne sme za prodajo, prenos ali dodelitev kvot v skladu s tem oddelkom dodeliti finančne pomoči, povezane neposredno s pridobitvijo kvot.

Pododdelek III

Prekoračitev kvote

Člen 71

Presežna dajatev

1. Za mleko in druge mlečne izdelke, ki se dajejo na trg in presegajo nacionalno kvoto, kakor je določena v skladu s pododdelkom II, se plača presežna dajatev.

Dajatev za 100 kilogramov mleka se določi pri 27,83 EUR.

Vendar pa se za obdobji dvanajstih mesecev z začetkom 1. aprila 2009 in 1. aprila 2010 presežna dajatev za oddano mleko, ki presega 106 % nacionalne kvote za oddajo, ki se uporablja za obdobje dvanajstih mesecev z začetkom 1. aprila 2008, določi v višini 150 % dajatve iz drugega pododstavka.

2. Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se za 12-mesečni obdobji z začetkom 1. aprila 2009 in 1. aprila 2010 ter kar zadeva dobave, plačuje presežna dajatev za trženo mleko, ki presega nacionalno kvoto, kot je bila določena v skladu s Pododdelkom II in zmanjšana za individualne kvote za dobave, vključene v nacionalno rezervo v skladu s členom 68(1)(a) od 30. novembra 2009 in v njej zadržane do 31. marca zadevnega 12-mesečnega obdobja.

3. Države članice Unije dolgujejo presežno dajatev, ki izhaja iz prekoračitev nacionalne kvote, določene na nacionalni ravni ločeno za oddajo in neposredno prodajo, in plačajo 99 % dolgovanega zneska v EKJS med 16. oktobrom in 30. novembrom po zadevnem dvanajstmesečnem obdobju.

4. Države članice uporabijo razliko med zneskom presežne dajatve, ki izhaja iz uporabe odstavka 2, in zneskom, ki izhaja iz uporabe prvega pododstavka odstavka 1, za financiranje ukrepov prestrukturiranja v sektorju mleka in mlečnih izdelkov.

5. Če dajatev iz odstavka 1 ni bila plačana pred rokom zapadlosti, Komisija po posvetu z Odborom za kmetijske sklade, ki je bil ustanovljen z Uredbona podlagi člena 41(1) Uredbe (ES) št. 1290/2005, Komisija z izvedbenimi akti na podlagi člena 81(d) te uredbe odšteje vsoto, enakovredno neplačani presežni dajatvi, od mesečnih plačil v smislu členov 14 in 15(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005navedene uredbe. Preden Komisija sprejme odločitev, opozori zadevno državo članico, ki v enem tednu sporoči svoje stališče. Člen 17 Uredbe (ES) št. 1290/2005 se ne uporablja. [Sprememba 10]

Člen 72

Prispevek proizvajalcev k dolgovani presežni dajatvi

Presežna dajatev se v skladu s členoma 73 in 76 v celoti razdeli med proizvajalce, ki so prispevali k vsaki prekoračitvi nacionalnih kvot iz člena 59(2).

Ne glede na člena 73(2) in 76(1) dolgujejo proizvajalci državi članici plačilo svojega prispevka k dolgovani presežni dajatvi, izračunani skladno s členi 62, 63 in 73, ker so prekoračili svoje razpoložljive kvote.

Za 12-mesečni obdobji z začetkom 1. aprila 2009 in 1. aprila 2010 ter kar zadeva dobave, se v skladu s členoma 73 in 76 presežna dajatev v celoti prerazporedi med proizvajalce, ki so prispevali k prekoračitvi nacionalne kvote, kot je bila določena z uporabo člena 71(2).

Člen 73

Presežna dajatev na oddajo

1. Za pripravo končnega obračuna presežne dajatve se količine, ki jih odda vsak proizvajalec, povečajo ali zmanjšajo, da tako kažejo kakršno koli razliko med dejansko in referenčno vsebnostjo maščob.

Na nacionalni ravni se presežna dajatev izračuna na podlagi vsote oddaj, prilagojenih v skladu s prvim pododstavkom.

2. Na podlagi odločitve države članice se prispevek vsakega proizvajalca k plačilu presežne dajatve – potem ko je bil kateri koli neuporabljeni del nacionalne kvote, dodeljene za oddaje ponovno dodeljen ali ne – določi v sorazmerju z individualnimi kvotami vsakega proizvajalca ali v skladu z objektivnimi merili, ki jih določijo države članice:

	(a)	bodisi na nacionalni ravni na podlagi zneska, za katerega je bila presežena kvota vsakega proizvajalca;
	(b)	bodisi najprej na ravni odkupovalca in potem na nacionalni ravni, kadar je to primerno.

Če se uporablja tretji pododstavek člena 71(1), države članice pri določitvi prispevka vsakega proizvajalca k znesku dajatve, ki jo je treba plačati zaradi uporabe višje stopnje iz navedenega pododstavka, zagotovijo, da ta znesek v sorazmernem deležu prispevajo proizvajalci, odgovorni v skladu z objektivnimi merili, ki jih določi država članica.

Člen 74

Vloga odkupovalcev

1. Odkupovalci so odgovorni, da od proizvajalcev zberejo prispevke, ki jih ti dolgujejo zaradi presežne dajatve, ter pristojnemu organu države članice pred datumom in po postopku, ki ga določi Komisija z izvedbenimi akti v skladu s členom 81(d), (f) in (g), plačajo znesek teh prispevkov, odštetih od cene mleka, plačane proizvajalcem, odgovornim za prekoračitev, sicer pa zbranih na druge ustrezne načine.

2. Kadar odkupovalec v celoti ali delno nadomesti enega ali več drugih odkupovalcev, se individualne kvote, ki so na voljo proizvajalcem, upoštevajo za preostanek tekočega dvanajstmesečnega obdobja, in sicer po odštetju že oddanih količin in ob upoštevanju njihove vsebnosti maščob. Ta odstavek se uporablja tudi, kadar proizvajalec prenaša z enega odkupovalca na drugega.

3. Kadar oddane količine proizvajalca v referenčnem obdobju presegajo njegovo razpoložljivo kvoto, ustrezna država članica lahko odloči, da odkupovalec odšteje del cene mleka pri kateri koli oddaji zadevnega proizvajalca, ki presega kvoto, s predplačilom na proizvajalčev prispevek v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določi država članica. Država članica lahko s posebno ureditvijo omogoči odkupovalcem, da odštejejo to predplačilo, kadar proizvajalci oddajajo različnim odkupovalcem.

Člen 75

Odobritev

Status odkupovalca mora predhodno odobriti država članica v skladu z merili, ki jih določi Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 80(1)(f).

Člen 76

Presežna dajatev na neposredno prodajo

1. Pri neposredni prodaji se prispevek vsakega proizvajalca k plačilu presežne dajatve določi z odločbo države članice, potem ko je bil kateri koli neuporabljeni del nacionalne kvote, dodeljene za neposredno prodajo, ponovno dodeljen ali ne, na ustrezni teritorialni ali nacionalni ravni.

2. Države članice določijo podlago za izračun proizvajalčevega prispevka k dolgovani presežni dajatvi na celotno količino prodanega mleka, prenesenega ali uporabljenega za proizvodnjo prodanih ali prenesenih mlečnih izdelkov, z uporabo meril, ki jih določi Komisija.

3. Pri sestavi končnega obračuna presežne dajatve se ne upošteva noben popravek, povezan z vsebnostjo maščob.

Člen 77

Preveč plačani ali neplačani zneski

1. Kadar se pri oddaji ali neposredni prodaji ugotovi, da presežna dajatev zapade v plačilo, prispevek, pobran od proizvajalcev, pa je večji od te dajatve, lahko država članica:

(a)

delno ali v celoti uporabi presežek za financiranje ukrepov iz točke (a) člena 68(1) in/ali

(b)

ga delno ali v celoti prerazporedi proizvajalcem:

	(i)	v prednostnih kategorijah, ki jih določi država članica na podlagi objektivnih meril, in v obdobju, ki ga določi Komisija, ali
	(ii)	na katere vpliva izjemni položaj, ki izvira iz nacionalnega predpisa, ločenega od sistema kvot za mleko in druge mlečne izdelke, določenega s tem poglavjem.

2. Kadar se ugotovi, da ni izplačljiva nobena presežna dajatev, se vsa predplačila, ki jih zberejo odkupovalci ali država članica, povrnejo najkasneje do konca naslednjega dvanajstmesečnega obdobja.

3. Kadar odkupovalec ne izpolni obveznosti, da bi zbral prispevek proizvajalcev k presežni dajatvi v skladu s členom 74, lahko država članica zbere neplačane zneske neposredno od proizvajalca brez poseganja v kakršne koli kazni, ki jih lahko naloži odkupovalcu, ki ne izpolnjuje obveznosti.

4. Kadar proizvajalec ali odkupovalec ne upošteva roka za plačilo, se državi članici plačajo zamudne obresti, ki jih določi Komisija.

Oddelek IV

Postopkovna pravila v zvezi s kvotami za sladkor in mleko

Pododdelek I

Postopkovna pravila v zvezi s kvotami za sladkor

Člen 78

Prenesena pooblastila

1. Da se zagotovi, da podjetja iz člena 51 spoštujejo svoje obveznosti, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, sprejme pravila za dodelitev in odvzem odobritve takih podjetij in za spremembo datumov iz člena 56 ter merila za upravne kazni. [Sprememba 11]

2. Da se upoštevajo posebnosti sektorja sladkorja in se zagotovi ustrezno upoštevanje interesov vseh strank, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi nadaljnje opredelitve vključno zakar zadeva proizvodnjo sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, proizvodnjo podjetja, ter pogoje, ki urejajo prodajo v najbolj oddaljene regije.

3. Da se zagotovi, da so pridelovalci sladkorne pese tesno povezani z odločitvijo, da se določena količina proizvodnje prenese, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi pravila o prenosu sladkorja.

Člen 79

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi pravila za podjetja iz člena 51:
	(a)	o prošnjah za odobritev podjetij, evidencah, ki jih hranijo odobrena podjetja, informacijah, ki jih predložijo odobrena podjetja;
	(b)	o sistemu pregledov, ki jih izvajajo države članice pri odobrenih podjetjih;
	(c)	o sporočilih držav članic Komisiji in odobrenim podjetjem;
	(d)	o dobavi surovin podjetjem, vključno s pogodbami o dobavi in dobavnicah;
	(e)	o enakovrednosti glede sladkorja iz člena 54(a);
	(f)	za poseben režim dobave za najbolj oddaljene regije;
	(g)	o izvozu iz člena 54(d);
	(h)	o sodelovanju držav članic, da se zagotovijo učinkoviti pregledi;
	(i)	da se spremenijo datumi iz člena 56;[Sprememba 12]
	(j)	za določitev presežnih količin, sporočil in plačila presežne dajatve iz člena 57.

Pododdelek II

Postopkovna pravila v zvezi s kvotami za mleko

Člen 80

Prenesena pooblastila

1. Da se zagotovi, da sistem mlečnih kvot doseže svoj cilj, zlasti učinkovito uporabo individualne kvote in pravilen izračun, zbiranje in porabo dajatve, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o:

	(a)	začasnih in dokončnih pretvorbah kvote;
	(b)	načinih izračuna dajatve;
	(c)	prerazporeditvi neporabljenih kvot;
	(d)	pragu za uporabo popravka, povezanega z vsebnostjo maščob;
	(e)	obveznostih proizvajalcev, da dobavljajo odobrenim kupcem;
	(f)	odobritvi kupcev;
	(g)	objektivnih merilih za ponovno razdelitev presežne dajatve;
	(h)	posebnih opredelitvah v zvezi z delovanjem sistema;
	(i)	prilagoditvi opredelitve pojma „neposredna prodaja“ ob upoštevanju opredelitve pojma „oddaja“ iz točke (f) člena 58(1).

2. Da se zagotovi, da izvajalci in države članice spoštujejo svoje obveznosti, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 lahko sprejme pravila o:

	(a)	kaznih za primere, ko proizvajalci ali kupci ne spoštujejo svojih obveznosti, zlasti glede rokov za plačilo dajatve, oddaje odobrenemu kupcu, sporočanja o oddaji in neposredni prodaji, pošiljanja nepravilnih izjav ali deklaracij, nerednega vodenja evidenc;
	(b)	kaznih, ki se uporabijo za države članice, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz člena 62(2).

Člen 81

Izvedbena pooblastila

Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vsa potrebna pravila vključno z:
	(a)	dokončno pretvorbo kvote in razdelitvijo nacionalne kvote med oddaje in neposredne prodaje;
	(b)	določitvijo koeficienta za individualno kvoto vsebnosti maščob, popravka vsebnosti maščob in beleženja prekoračitve nacionalne kvote vsebnosti maščob;
	(c)	določitvijo enakovrednosti mleka;
	(d)	rokom in operativnim dogodkom za veljaven menjalni tečaj v zvezi s plačilom dajatve in za ponovno razdelitev presežne dajatve, zmanjšanje predplačil v primerih, ko roki niso bili upoštevani;
	(e)	veljavnimi obrestnimi merami v primerih zamujenega plačila, pravilnim obračunom dajatve in uporabo 1-odstotne dajatve, ki je ni treba plačati EKJS;
	(f)	obveščanjem proizvajalcev o novih opredelitvah, sporočanjem individualnih kvot in obveščanjem o dajatvah;
	(g)	sporočanjem informacij o uporabi ureditev za dajatve v sektorju mleka;
	(h)	pripravo izjave o oddajah in prijav neposredne prodaje;
	(i)	obveznostmi kupcev in proizvajalcev, da sestavijo prijave, vodijo evidence in pošiljajo informacije;
	(j)	pregledi oddaj in neposrednih prodaj.

Oddelek V

Obseg vinogradniških površin v vinskem sektorju

Pododdelek I

Nezakonite zasaditve

Člen 82

Nezakonite zasaditve po 31. avgustu 1998

1. Pridelovalci na lastne stroške izkrčijo površine, ki so bile zasajene z vinsko trto brez ustrezne pravice do zasaditve, če je bila potrebna, po 31. avgustu 1998.

2. Do izkrčitve v skladu z odstavkom 1 se lahko dajo grozdje in proizvodi iz grozdja s površin iz navedenega odstavka v promet samo za destilacijo izključno na stroške zadevnega pridelovalca. Proizvodi iz destilacije se ne smejo uporabljati za pripravo alkohola, katerega dejanski volumenski delež alkohola je 80 % ali manj.

3. Brez poseganja v morebitne predhodne kazni, ki jih naložijo države članice, države članice pridelovalcem, ki niso izpolnili obveznosti izkrčitve, naložijo kazni, določene glede na resnost, obseg in trajanje neskladnosti.

4. Konec prehodne prepovedi novih zasaditev 31. decembra 2015 iz člena 89(1) ne vpliva na obveznosti iz tega člena.

Člen 83

Obvezna ureditev položaja vinogradov, nezakonito zasajenih pred 1. septembrom 1998

1. Pridelovalci najpozneje do 31. decembra 2009 uredijo položaj površin, ki so bile zasajene z vinsko trto brez ustrezne pravice do zasaditve, če je bila potrebna, pred 1. septembrom 1998, ter za to plačajo takso.

Brez poseganja v postopek potrditve obračunov se prvi pododstavek ne uporablja za področja, urejena na podlagi člena 2(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999(19).

2. Takso iz odstavka 1 določijo države članice. Enakovredna je najmanj dvakratni povprečni vrednosti ustrezne pravice do zasaditve v zadevni regiji.

3. Do ureditve položaja iz odstavka 1 se lahko dajo grozdje in proizvodi iz grozdja s površin iz tega odstavka v promet samo za destilacijo izključno na stroške zadevnega pridelovalca. Ti proizvodi se ne smejo uporabljati za pripravo alkohola, katerega dejanski volumenski delež alkohola je 80 % ali manj.

4. Zadevni pridelovalci na lastne stroške izkrčijo nezakonito zasajene površine iz odstavka 1, katerih položaj ni urejen v skladu z navedenim odstavkom do 31. decembra 2009.

Države članice pridelovalcem, ki ne izpolnijo obveznosti izkrčitve, naložijo kazni, določene glede na resnost, obseg in trajanje neskladnosti.

Med izkrčitvijo iz prvega pododstavka se smiselno uporablja odstavek 3.

5. Konec prehodne prepovedi novih zasaditev 31. decembra 2015 iz člena 89(1) ne vpliva na obveznosti iz odstavkov 3 in 4.

Člen 84

Nadzor neprisotnosti v prometu ali destilacije

1. Države članice glede na člen 82(2) ter člen 83(3) in (4) zahtevajo dokazilo o neprisotnosti zadevnih proizvodov v prometu ali predložitev pogodb o destilaciji, če se ti proizvodi destilirajo.

2. Države članice preverjajo neprisotnost v prometu in destilacijo iz odstavka 1. V primeru neskladnosti naložijo kazni.

3. Države članice obvestijo Komisijo o površinah, za katere se izvaja destilacija, in o ustreznih volumenskih količinah alkohola.

Člen 85

Spremljevalni ukrepi

Površine iz prvega pododstavka člena 83(1) do ureditve položaja ter površine iz člena 82(1) ne dobivajo podpore iz nobenega nacionalnega ukrepa ali ukrepa Unije.

Člen 86

Prenesena pooblastila

1. Da se zagotovi, da proizvajalci spoštujejo svoje obveznosti iz tega pododdelka, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme določbe o neprisotnosti proizvodov iz člena 84(1) v prometu, in kazni, ki jih lahko naložijo države članice ob neizpolnjevanju navedenih obveznosti.

2. Da se zagotovi učinkovito odkrivanje in odstranitev nezakonite zasaditve, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila za zmanjšanje dodelitev Unije za podporne ukrepe v primeru, da države članice ne spoštujejo obveznosti sporočanja podatkov o nezakonitih zasaditvah.

Člen 87

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne določbe o:
	(a)	sporočilih držav članic;
	(b)	zbiranju dodatnih informacij o sporočilih držav članic v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1227/2000(20).
	(c)	pregledih, ki jih izvedejo države članice, in sporočanju informacij o takih pregledih Komisiji.

Pododdelek II

Prehodna ureditev pravic do zasaditve

Člen 88

Trajanje

Ta pododdelek se uporablja do 31. decembra 2015.

Člen 89

Prehodna prepoved zasaditve vinske trte

1. Brez poseganja v člen 166 in zlasti v njegov odstavek 4 je zasaditev sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 166(2), prepovedana.

2. Prepovedano je tudi precepljanje sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 166(2) na sorte, ki niso sorte vinske trte iz navedenega člena.

3. Ne glede na odstavka 1 in 2 se zasaditve in precepljanja iz teh odstavkov dovolijo na podlagi:

	(a)	pravice do nove zasaditve v skladu s členom 90;
	(b)	pravice do ponovne zasaditve v skladu s členom 91;
	(c)	pravice do zasaditve iz rezerv v skladu s členoma 92 in 93.

4. Pravice do zasaditve iz odstavka 3 se dodelijo v hektarjih.

5. Države članice lahko sklenejo, da bodo prepoved iz odstavka 1 na svojem ozemlju ali delih svojega ozemlja uveljavljale najpozneje do 31. decembra 2018. Pravila o prehodni ureditvi pravic do zasaditve iz tega pododdelka ter iz tega člena se ustrezno uporabljajo v dani državi članici.

Člen 90

Pravice do nove zasaditve

1. Države članice lahko pridelovalcem priznajo pravice do nove zasaditve za površine:

	(a)	namenjene za nove zasaditve, ki se opravijo na podlagi ukrepov komasacije ali ukrepov glede obveznega odkupa zemlje v javnem interesu, sprejetih v skladu z nacionalno zakonodajo;
	(b)	namenjene za poskuse;
	(c)	namenjene za nasade matičnih trt za cepiče ali
	(d)	katerih vinogradniško-vinarski proizvodi so namenjeni izključno za porabo v vinogradnikovem gospodinjstvu.

2. Pravice do nove zasaditve:

	(a)	uporablja pridelovalec, ki so mu bile dodeljene;
	(b)	se uporabijo pred koncem drugega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene;
	(c)	se uporabijo za namene, za katere so bile dodeljene.

Člen 91

Pravice do ponovne zasaditve

1. Države članice dodelijo pravice do ponovne zasaditve pridelovalcem, ki so izkrčili vinogradniško površino.

Vendar izkrčene površine, za katere je v skladu s pododdelkom III oddelka IVa poglavja III naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007 dodeljena premija za izkrčitev, ne dobijo pravice do ponovne zasaditve.

2. Države članice lahko dodelijo pravice do ponovne zasaditve tistim pridelovalcem, ki so se obvezali, da bodo izkrčili površino, zasajeno z vinsko trto. V takih primerih je ustrezna površina izkrčena najpozneje do konca tretjega leta, potem ko so bile zasajene nove trte, za katere so bile dodeljene pravice do ponovne zasaditve.

3. Pravice do ponovne zasaditve veljajo za površino, ki je po čistem pridelku enakovredna površini, ki je bila izkrčena.

4. Pravice do ponovne zasaditve se uporabljajo na gospodarstvu, za katero so bile dodeljene. Države članice lahko nadalje določijo, da se te pravice do ponovne zasaditve lahko uporabijo samo na površini, ki je bila izkrčena.

5. Z odstopanjem od odstavka 4 lahko države članice odločijo, da se lahko pravice do ponovne zasaditve delno ali v celoti prenesejo na drugo gospodarstvo v isti državi članici, kadar:

(a)

se del zadevnega gospodarstva prenese na to drugo gospodarstvo;

(b)

so površine na tem drugem gospodarstvu namenjene za:

	(i)	pridelavo vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali
	(ii)	gojenje matičnih nasadov vinske trte za cepiče.

Države članice zagotovijo, da uporaba odstopanja iz prvega pododstavka ne povzroči skupnega povečanja vinogradniških površin na njihovem ozemlju, zlasti kadar se prenosi opravijo z nenamakanih površin na namakane površine.

6. Odstavki 1 do 5 se smiselno uporabljajo za pravice, ki so podobne pravicam do ponovne zasaditve, pridobljene na podlagi predhodne zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje.

7. Pravice do ponovne zasaditve na podlagi člena 4(5) Uredbe (ES) št. 1493/1999 se uporabijo v rokih iz navedenega člena.

Člen 92

Nacionalna in regionalna rezerva pravic do zasaditve

1. Da bi države članice izboljšale upravljanje vinogradniških površin, oblikujejo nacionalno rezervo ali regionalne rezerve pravic do zasaditve.

2. Države članice, ki so oblikovale nacionalne ali regionalne rezerve pravic do zasaditve na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999, lahko te rezerve ohranijo tako dolgo, dokler uporabljajo prehodno ureditev pravic do zasaditve v skladu s tem pododdelkom.

3. V nacionalne ali regionalne rezerve se vključijo naslednje pravice do zasaditve, če se ne uporabijo v predpisanem roku:

	(a)	pravice do nove zasaditve;
	(b)	pravice do ponovne zasaditve;
	(c)	pravice do zasaditve iz rezerve.

4. Pridelovalci lahko prenesejo pravice do ponovne zasaditve v nacionalne ali regionalne rezerve. Pogoje za tak prenos, kadar je to potrebno v zameno za izplačilo iz nacionalnih skladov, določijo države članice ob upoštevanju legitimnih interesov strank.

5. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice odločijo, da ne bodo izvajale sistema rezerve, kadar lahko dokažejo, da imajo na voljo učinkovit sistem za upravljanje pravic do zasaditve na celotnem ozemlju. Ta sistem lahko po potrebi odstopa od ustreznih določb tega pododdelka.

Prvi pododstavek se uporablja tudi za države članice, ki prenehajo uporabljati nacionalne ali regionalne rezerve na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999.

Člen 93

Dodelitev pravic do zasaditve iz rezerve

1. Države članice lahko podelijo pravice iz rezerve:

	(a)	brez plačila pridelovalcem, mlajšim od 40 let, ki imajo ustrezno poklicno znanje in sposobnosti ter prvič ustanavljajo in vodijo vinogradniško gospodarstvo;
	(b)	za plačilo v nacionalne ali, če je ustrezno, regionalne sklade, pridelovalcem, ki nameravajo uporabiti pravice do zasaditve vinogradov, katerih pridelava ima zagotovljen trg.

Države članice opredelijo merila za določitev zneskov plačila iz točke (b) prvega pododstavka, ki se lahko razlikujejo glede na načrtovani končni proizvod zadevnih vinogradov in preostalo prehodno obdobje, v katerem velja prepoved novih zasaditev iz člena 89(1) in (2).

2. Kadar se uporabljajo pravice do zasaditve iz rezerve, države članice zagotovijo, da:

	(a)	lokacija, uporabljene sorte in tehnologija gojenja zagotavljajo, da bo poznejša pridelava ustrezala tržnemu povpraševanju;
	(b)	bodo zadevni pridelki in donosi ustrezali povprečnemu pridelku v regiji, zlasti kadar se pravice do zasaditve na nenamakanih površinah uporabljajo na namakanih površinah.

3. Pravice do zasaditve iz rezerve, ki se ne uporabijo do konca drugega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene, zapadejo in se ponovno dodelijo rezervi.

4. Pravice do zasaditve v rezervi, ki se ne dodelijo do konca petega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene rezervi, prenehajo.

5. Če obstaja regionalna rezerva v državi članici, lahko država članica določi pravila, ki omogočajo prenos pravic do zasaditve med regionalnimi rezervami. Če obstajajo regionalne in nacionalne rezerve v državi članici, lahko država članica dovoli tudi prenose med njimi.

Pri prenosih se lahko uporabi koeficient omejevanja.

Člen 94

De minimis

Ta pododdelek se ne uporablja v državah članicah, v katerih se do 31. decembra 2007 ni uporabljala ureditev pravic do zasaditve, ki velja v Skupnosti.

Člen 95

Strožja nacionalna pravila

Države članice lahko sprejmejo strožja nacionalna pravila za dodelitev pravic za novo zasaditev ali ponovno zasaditev. Države članice lahko zahtevajo, da se ustrezni zahtevki in informacije, ki jih je treba predložiti, dopolnijo z dodatnimi informacijami, potrebnimi za spremljanje obsega vinogradniških površin.

Člen 96

Prenesena pooblastila

1. Da bi se preprečilo povečanje vinogradniških površin, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321,:

	(a)	določi seznam okoliščin, v katerih izkrčitev ne pomeni pravice do ponovne zasaditve;
	(b)	sprejme pravila o prenosu pravic do zasaditve med rezervami;
	(c)	prepove trženje vinasprejme določbe o vinu ali vinogradniško-vinarskih proizvodovproizvodih, ki so namenjeni izključno za porabo vinogradnikove družine. [Sprememba 13]

2. Da se zagotovi enakopravna obravnava proizvajalcev, ki izvajajo izkrčitve, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila za zagotovitev učinkovitosti izkrčitve, če se dodelijo pravice do ponovne zasaditve.

3. Da se zavaruje sredstva Unije ter poreklo, izvor in kakovost vina Unije, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321:

	(a)	določi vzpostavitev analitične zbirke podatkov o izotopih, ki bo v pomoč pri ugotavljanju goljufij in se bo oblikovala na podlagi vzorcev, ki so jih zbrale države članice; ter za pravila o lastnih zbirkah podatkov držav članic;
	(b)	sprejme pravila o nadzornih organih in vzajemni pomoči med njimi;
	(c)	sprejme pravila o skupni uporabi ugotovitev držav članic;
	(d)	sprejme pravila o obravnavi sankcij v primeru izjemnih okoliščin.

Člen 97

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe v zvezi s tem pododdelkom, zlasti pravila o:
	(a)	dodelitvi pravic za novo zasaditev, vključno z obveznostmi beleženja in sporočanja;
	(b)	prenosu pravic do ponovne zasaditve, vključno s koeficientom zniževanja;
	(c)	evidencah, ki jih hranijo države članice, in obvestilih Komisiji, vključno z možno izbiro sistema rezerv;
	(d)	dodelitvi pravic do zasaditve iz rezerve;
	(e)	pregledih, ki jih izvedejo države članice, in sporočanju informacij o takih pregledih Komisiji;
	(f)	sporočilu držav članic o nameri, da bodo uporabile člen 89(5) na svojem ozemlju.

Pododdelek III

Pravila trženja za izboljšanje in stabilizacijo delovanja skupnega trga za vino

Člen 98

Pravila trženja za izboljšanje in stabilizacijo delovanja skupnega trga za vino

1. Za izboljšanje in stabilizacijo delovanja skupnega trga za vino, vključno z grozdjem, moštom in vinom, iz katerih so pridobljena, lahko države članice pridelovalke zlasti pri izvajanju sklepov medpanožnih organizacij iz členov 210(3) in 227 določijo pravila trženja za urejanje ponudbe.

Takšna pravila se skladajo z zastavljenim ciljem in:
	(a)	se ne nanašajo na kakršen koli posel po prvem trženju zadevnega proizvoda;
	(b)	ne omogočajo določanja cen, vključno z okvirnimi ali priporočljivimi cenami;
	(c)	ne omogočajo zadrževanja prevelikega deleža letnega pridelka, ki bi sicer bil na voljo;
	(d)	ne omogočajo zavrnitve izdaje nacionalnih potrdil in potrdil Unije, ki so potrebna za promet in trženje vina, kadar je tako trženje v skladu z navedenimi pravili.

2. Pravila iz odstavka 1 je treba predložiti izvajalcem v celotnem obsegu z objavo v uradni publikaciji zadevne države članice.

3. Obveznost poročanja iz člena 227(3) se uporablja tudi glede odločitev ali ukrepov, ki so jih sprejele države članice v skladu s tem členom.

POGLAVJE IV

Sheme pomoči

Oddelek I

Proizvodno nadomestilo v sektorju sladkorja

Člen 99

Proizvodno nadomestilo

1. Za proizvode, navedene v točkah (b) do (e) dela III Priloge I, se lahko dodeli proizvodno nadomestilo, če presežni sladkor ali uvoženi sladkor, presežna izoglukoza ali presežni inulinski sirup niso na voljo po ceni, ki ustreza svetovni ceni za proizvodnjo proizvodov iz člena 55(2)(b) in (c).

2. Ukrepe za določitev proizvodnega nadomestilaProizvodno nadomestilo iz odstavka 1 sprejme Svet v skladu s členom 43(3) Pogodbedoloči Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), pri čemer upošteva zlasti:

	(a)	stroške zaradi uporabe uvoženega sladkorja, ki bi jih morala nositi industrija ob dobavi s svetovnega trga, ter
	(b)	ceno presežnega sladkorja, ki je na voljo na trgu Unije, ali če na trgu ni presežnega sladkorja, referenčno ceno sladkorja, določeno v točki (c) člena 8(1). [Sprememba 14]

Člen 100

Pogoji za dodelitev

Da se upošteva posebnosti izvenkvotnega trga sladkorja v Uniji, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pogoje za dodelitev proizvodnih nadomestil iz tega oddelka.

Oddelek II

Pomoči v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

Pododdelek I

Pomoč za posebno uporabo

Člen 101

Pomoč za posneto mleko in posneto mleko v prahu, namenjeno uporabi za krmo

1. Če se nakopičijo presežki mlečnih izdelkov ali pa je verjetno, da lahko do njih pride, kar povzroča ali utegne povzročiti resno neravnotežje na trgu, se lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči za odobritev pomoči za posneto mleko in posneto mleko v prahu, proizvedeno v Uniji, namenjeno uporabi za krmo v skladu s pogoji in standardi za izdelke, ki jih določi Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 103.

Za namene tega člena se pinjenec in pinjenec v prahu obravnavata kot posneto mleko in posneto mleko v prahu.

2. Ukrepe za določitev zneskovZneske pomoči sprejme Svet v skladu s členom 43(3) Pogodbeiz odstavka 1 določi Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), pri čemer upošteva referenčno ceno posnetega mleka v prahu iz točke (e)(ii) člena 8(1) ter razvoj razmer na trgu v zvezi s posnetim mlekom in posnetim mlekom v prahu. Upoštevati je treba potrebo po podpornih ukrepih za kmetijske proizvode najbolj oddaljenih regij ter spremembe, ki jih uvaja ta uredba. [Sprememba 15]

Člen 102

Pomoč za posneto mleko, predelano v kazein in kazeinate

1. Če se nakopičijo presežki mlečnih izdelkov ali pa je verjetno, da do njih lahko pride, kar povzroča ali utegne povzročiti resno neravnotežje na trgu, se lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči za odobritev pomoči za v Uniji proizvedeno mleko, predelano v kazein in kazeinate, v skladu s pogoji in standardi za tako mleko ter kazein in kazeinate, proizvedene iz njega, ki jih določi Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 103.

Pomoč iz prvega pododstavka lahko Komisija spremeni glede na to, ali se posneto mleko predela v kazein ali kazeinate, in glede na kakovost teh proizvodov.[Sprememba 16]

Člen 103

Prenesena pooblastila

1. Da se zagotovi, da so doseženi cilji pomoči iz členov 101 in 102, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, opredeli proizvode, ki lahko prejmejo te pomoči, ter določi pogoje in standarde v zvezi z uporabo proizvodov in odobritvijo ter odvzemom odobritve podjetij, ki uporabljajo proizvode za namen zahtevka za pomoč.

2. Da se zagotovi, da se posneto mleko in posneto mleko v prahu, za katero se pomoč dodeli, kot je določeno v členih 101 in 102, uporabljata za predviden namen, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi evidence, ki jih mora podjetje hraniti.

3. Da se zagotovi, da izvajalci spoštujejo svoje obveznosti, Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321:

	(a)	zahteva položitev varščine v primeru, da je izplačano predplačilo pomoči, in če izvajalci sodelujejo pri razpisnih postopkih za nakup posnetega mleka v prahu iz javne intervencije;
	(b)	lahko uvede kazni v primerih, ko izvajalci ne spoštujejo pravil sheme ali je znesek zahtevane in plačane pomoči višji od dolgovanega zneska.

Člen 104

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme potrebne ukrepe v zvezi s členoma 101 in 102 ter zlasti določi:
	(a)	prilagoditve, ki jih je treba uvesti pri stopnji pomoči na osnovi kakovosti uporabljenega posnetega mleka;
	(b)	zahteve za embalažo, informacije, ki jih mora vsebovati embalaža, zahteve za proizvode, ki se prevažajo nepakirani;
	(c)	zahteve za dobavo krme;
	(d)	preglede in inšpekcije, ki jih izvedejo države članice, ter analitske teste, ki se uporabljajo;
	(e)	postopke za vloge, zahtevke in plačilo pomoči;
	(f)	postopke, ki se uporabljajo, če je posneto mleko v prahu sproščeno iz javne intervencije za uporabo kot krma.

Pododdelek II

Pogoji za proizvodnjo sira

Člen 105

Uporaba kazeina in kazeinatov pri proizvodnji sira

1. Če se pomoč izplača v skladu s členom 102, se lahko za uporabo kazeina in kazeinatov pri proizvodnji sira zahteva predhodno dovoljenje, ki se izda samo, če je taka uporaba potreben pogoj za proizvodnjo izdelkov.

2. V tem pododdelku:

	(a)	„sir“ pomeni proizvode, ki se uvrščajo v oznako KN 0406 in so proizvedeni na ozemlju Unije;
	(b)	„kazein in kazeinati“ pomenijo proizvode, ki se uvrščajo v oznaki KN 3501 10 90 in 3501 90 90 ter se uporabljajo samostojno ali v obliki mešanice.

Člen 106

Prenesena pooblastila

Da se zagotovi, da so doseženi cilji pomoči iz člena 102, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila:
	(a)	v zvezi uporabo kazeina in kazeinatov iz člena 105, za katero se zahteva predhodno dovoljenje;
	(b)	v zvezi z omejitvijo uporabe kazeina in kazeinatov na najvišji odstotek kazeina in kazeinatov, ki ga je treba vključiti v sir na podlagi objektivnih meril in glede na to, kar je tehnološko potrebno;
	(c)	v zvezi z določitvijo kazni za uporabo kazeina in kazeinatov brez dovoljenja.

Člen 107

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe v zvezi z uporabo kazeina in kazeinatov iz člena 105, kar vključuje zlasti:
	(a)	pogojepravila, v skladu s katerimi države članice dodelijo dovoljenja v zvezi z uporabo kazeina in kazeinatov, ter pravila v zvezi z veljavnostjo in vsebino dovoljenj ter proizvodi, ki jih lahko ta dovoljenja zajemajo;
	(b)	obveznosti prijave in vodenja evidence, ki jih morajo upoštevati podjetja z dovoljenjem v skladu s točko (a);
	(c)	preglede in inšpekcije, ki jih izvedejo države članice, ter evidence, ki se hranijo. [Sprememba 17]

Pododdelek III

Pomoč za dobavo mleka učencem

Člen 108

Dobava mlečnih izdelkov učencem

1. Pomoč Unije se dodeli za dobavo nekaterih predelanih mlečnih izdelkov iz oznak KN 0401, 0403, 0404 90 in 0406 ali oznake KN 2202 90, učencem v izobraževalnih ustanovah.

2. Države članice lahko poleg pomoči Unije iz odstavka 1 dodelijo nacionalno pomoč za dobavo proizvodov iz odstavka 1 učencem v izobraževalnih ustanovah. Države članice lahko financirajo nacionalno pomoč z dajatvijo v sektorju mleka ali s kakršnim koli drugim prispevkom sektorja mleka.

3. Ukrepe za določitev pomoči Unije za vse mleko sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PogodbeKomisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), pri čemer upošteva potrebo po zadostnem spodbujanju dobave mlečnih izdelkov izobraževalnim ustanovam.

Zneske pomoči za upravičene mlečne izdelke, ki niso mleko, določi Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), pri čemer upošteva mlečne sestavine v zadevnem izdelku. [Sprememba 18]

4. Pomoč Unije iz odstavka 1 se odobri za maksimalno količino 0,25 litra ekvivalenta mleka na učenca in na dan.

Člen 109

Prenesena pooblastila

1. Zaradi upoštevanja razvoja vzorcev porabe mlečnih izdelkov in inovacij ter razvoja na trgu mlečnih izdelkov Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi proizvode iz člena 108(1).

2. Da se zagotovi, da so primerni upravičenci in prosilci upravičeni do pomoči iz člena 108(1), Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pogoje za dodelitev pomoči.

Da se zagotovi, da prosilci spoštujejo svoje obveznosti, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme ukrepe za preprečitev goljufij in nepravilnosti, vključno z:položitev
	(a)	opustitvijo pravice do sodelovanja v shemi pomoči,
	(b)	položitvijo varščine, ki jamči izvedbo, če je plačano predplačilo pomoči in
	(c)	uporabo kazni za odvrnitev od goljufivega vedenja. [Sprememba 19]

3. Da se zagotovi, da se pomoč odraža v ceni, po kateri so proizvodi na voljo v okviru sheme pomoči, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi pravila za vzpostavitev spremljanja cen v okviru sheme pomoči.

4. Da se spodbuja ozaveščanje o shemi pomoči, lahko Komisija z delegiranimi akti od izobraževalnih ustanov zahteva, da obveščajo o podporni vlogi Unije.

Člen 110

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) akti sprejme vse potrebne ukrepe, zlasti:
	(a)	najvišjo količino, ki je upravičena do pomoči;
	(b)	upravljanje spremljanja cen v skladu s členom 109(3);
	(c)	odobritev prosilcev, zahtevkov za pomoč in plačil;
	(d)	preglede;
	(e)	načine objavljanja sheme;
	(f)	sporočanje informacij Komisiji.

Oddelek IV

Pomoči v sektorju hmelja

Člen 111

Pomoči organizacijam proizvajalcev

1. Unija financira plačilo organizacijam proizvajalcev v sektorju hmelja, priznanim v skladu s členom 209, za financiranje ciljev v skladu z navedenim členom.

2. Letno financiranje Unije za plačila organizacijam proizvajalcev iz odstavka 1 znaša 2 277 000 EUR za Nemčijo.

Člen 112

Prenesena pooblastila

Da se zagotovi, da se s pomočmi financirajo cilji iz člena 209, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o:
	(a)	zahtevkih za pomoč, vključno s pravili o rokih in spremnih dokumentih;
	(b)	upravičenosti do pomoči, vključno s pravili o upravičenih površinah za hmelj in izračunom zneskov, ki jih je treba plačati vsaki organizaciji proizvajalcev;
	(c)	sankcijah, ki se uporabljajo v primeru neupravičenega plačila.

Člen 113

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem oddelkom o:
	(a)	plačilu pomoči;
	(b)	pregledih in inšpekcijah.

Oddelek V

Pomoči v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk

Člen 114

Pomoč organizacijam izvajalcev

1. Unija financira triletne delovne programe, ki jih sestavijo organizacije izvajalcev iz člena 212 na enem ali več od naslednjih področij:

	(a)	spremljanje trga in administrativno upravljanje v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk;
	(b)	izboljšanje vplivov na okolje pri gojenju oljk;
	(c)	izboljšanje kakovosti proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk;
	(d)	sistem sledljivosti, certificiranje in zaščita kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk, zlasti spremljanje kakovosti oljčnih olj, ki se prodajajo končnim porabnikom, v pristojnosti državnih uprav;
	(e)	razširjanje informacij o dejavnostih, ki jih izvajajo izvajalske organizacije, da bi se izboljšala kakovost oljčnega olja.

2. Unija v okviru letnega financiranja delovnih programov nameni:

	(a)	11 098 000 EUR za Grčijo;
	(b)	576 000 EUR za Francijo; ter
	(c)	35 991 000 EUR za Italijo.

3. Najvišja sredstva Unije za delovne programe iz odstavka 1 so enaka delu pomoči, ki so ga zadržale države članice. Financiranje zadeva upravičene stroške, in sicer največ:

	(a)	100 % za dejavnosti na področjih iz točk (a) in (b) odstavka 1;
	(b)	100 % za naložbe v osnovna sredstva in 75 % za druge dejavnosti na področju iz točke (c) odstavka 1;
	(c)	75 % za delovne programe, ki jih v najmanj treh tretjih državah ali državah članicah neproizvajalkah izvajajo odobrene organizacije izvajalcev iz najmanj dveh držav članic proizvajalk na področjih iz točk (d) in (e) odstavka 1, ter 50 % za druge dejavnosti na teh področjih.

Dopolnilno financiranje zagotovi država članica do 50 % stroškov, ki niso kriti iz sredstev Unije.

4. Ne glede na posebne določbe, ki jih lahko sprejme Komisija v skladu s členom 318, države članice preverijo, da so izpolnjeni pogoji za dodelitev sredstev Unije. V ta namen izvedejo revizijo delovnih programov in načrt, v katerega so vključeni pregledi vzorca, določenega na podlagi analize tveganja, ki letno obsega najmanj 30 % organizacij proizvajalcev in drugih organizacij izvajalcev, ki so prejemnice sredstev Unije v skladu s tem členom.

Člen 115

Prenesena pooblastila

1. Da bi se zagotovilo, da pomoči v skladu s členom 114 izpolnjujejo svoje cilje za izboljšanje proizvodne kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila v zvezi z naslednjim:

	(a)	pogoji za odobritev organizacij izvajalcev in za začasno prekinitev ali umik take odobritve;
	(b)	ukrepi, upravičeni do financiranja Unije;
	(c)	dodelitvijo financiranja Unije za posebne ukrepe;
	(d)	dejavnostmi in stroški, ki niso upravičeni do financiranja Unije;
	(e)	izborom in odobritvijo delovnih programov.

2. Da se zagotovi, da izvajalci spoštujejo svoje obveznosti, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, zahteva:

	(a)	položitev varščine, če je plačano predplačilo pomoči;
	(b)	sankcije, ki se uporabijo, če se odkrijejo nepravilnosti.

Člen 116

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem oddelkom v zvezi z naslednjim:
	(a)	spremljanjem izdatkov za program;
	(b)	prevzemom delovnih programov in spremembami takih programov;
	(c)	plačilom pomoči, vključno s predplačili pomoči;
	(d)	poročanjem upravičencem o delovnih programih;
	(e)	pregledih in inšpekcijah;
	(f)	poročanjem držav članic Komisiji.

Oddelek VI

Pomoči v sektorju sadja in zelenjave

Pododdelek I

Skupine proizvajalcev

Člen 117

Pomoč skupinam proizvajalcev

1. V prehodnem obdobju, dovoljenem v skladu s členom 217, lahko države članice skupinam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, ki so bile oblikovane z namenom, da se jih prizna kot organizacije proizvajalcev, dodelijo:

	(a)	pomoč za spodbuditev ustanavljanja in pospešitev njihovega administrativnega delovanja;
	(b)	pomoč, bodisi neposredno ali preko kreditnih institucij, za kritje dela naložb, potrebnih za pridobitev priznanja in opredeljenih v načrtu za priznanje iz tretjega pododstavka člena 217(1).

2. Pomoč iz odstavka 1 Unija povrne v skladu s pravili o financiranju takšnih pomoči, vključno z mejnimi vrednostmi in zgornjimi mejami ter stopnjo financiranja Unije, ki jih Komisija sprejme z delegiranimi akti v skladu s členom 118.

3. Pomoč iz odstavka 1(a) se določi za vsako skupino proizvajalcev na podlagi njene tržne proizvodnje ter za prvo, drugo, tretje, četrto in peto leto znaša:

	(a)	10 %, 10 %, 8 %, 6 % oziroma 4 % vrednosti tržne proizvodnje v državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu, ter
	(b)	5 %, 5 %, 4 %, 3 % oziroma 2 % vrednosti tržne proizvodnje v najbolj oddaljenih regijah Unije iz člena 349 Pogodbe ali na manjših Egejskih otokih iz člena 1(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006(21).

Ti odstotni deleži se lahko zmanjšajo glede na vrednost tržne proizvodnje, ki presega mejno vrednost. Za pomoč, plačljivo skupinam proizvajalcev v katerem koli danem letu, se lahko uporabi zgornja meja.

Člen 118

Prenesena pooblastila

Da se zagotovi učinkovita in ciljna uporaba podpore skupinam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o:
	(a)	financiranju načrtov o priznanju skupin proizvajalcev;
	(b)	mejnih vrednostih in zgornjih mejah za pomoč ter stopnji sofinanciranja Unije;
	(c)	osnovi za izračun pomoči, vključno z vrednostjo tržne proizvodnje skupine proizvajalcev;
	(d)	upravičenosti skupin proizvajalcev;
	(e)	glavnih dejavnostih skupin proizvajalcev;
	(f)	vsebini, predložitvi in odobritvi načrtov o priznanju;
	(g)	pogojih, pod katerimi lahko skupine proizvajalcev zahtevajo spremembe načrtov o priznanju;
	(h)	pomoči za naložbe;
	(i)	združitvah skupin proizvajalcev in nadaljevanju pomoči.

Člen 119

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem pododdelkom v zvezi z naslednjim:
	(a)	zahtevki za pomoč, vključno s plačili pomoči;
	(b)	izvajanje načrtov o priznanju;
	(c)	posledicami priznanjaplačilo pomoči po priznanju. [Sprememba 20

Pododdelek II

Operativni skladi in operativni programi

Člen 120

Operativni skladi

1. Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave lahko ustanovijo operativni sklad. Sklad se financira iz:

	(a)	finančnih prispevkov članov ali organizacije proizvajalcev;
	(b)	finančne pomoči Unije, ki se lahko dodeli organizacijam proizvajalcev v skladu s pogoji, določenimi v delegiranih in izvedbenih aktih, ki jih sprejme Komisija v skladu s členoma 126 in 127.

2. Operativni skladi se uporabljajo samo za financiranje operativnih programov, ki jih države članice odobrijo v skladu s členom 125.

Člen 121

Operativni programi

1. Operativni programi v sektorju sadja in zelenjave vključujejo dva ali več izmed ciljev iz člena 209(c) ali naslednjih ciljev:

	(a)	načrtovanje proizvodnje;
	(b)	izboljšanje kakovosti proizvodov;
	(c)	povečanje tržne vrednosti proizvodov;
	(d)	promocijo proizvodov, bodisi svežih ali predelanih;
	(e)	okoljske ukrepe in okolju prijazne načine pridelave, vključno z ekološkim kmetovanjem;
	(f)	preprečevanje in obvladovanje kriz.

2. Preprečevanje in obvladovanje kriz sta povezana s preprečevanjem in reševanjem kriz na trgih za sadje in zelenjavo in v zvezi s tem zajemata:

	(a)	umik s trga;
	(b)	zeleno trgatev ali opustitev spravila sadja in zelenjave;
	(c)	promocijo in obveščanje;
	(d)	ukrepe za usposabljanje;
	(e)	zavarovanje pridelkov;
	(f)	podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov.

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz, vključno z vračilom glavnice in obresti iz tretjega pododstavka, ne pomenijo več kot tretjine odhodkov v okviru operativnega programa.

Organizacije proizvajalcev lahko z namenom financiranja ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz vzamejo posojilo po komercialnih pogojih. V tem primeru je vračilo glavnice in obresti teh posojil lahko del operativnega programa in je tako lahko upravičeno do finančne pomoči Unije v skladu s členom 122. Posebni ukrepi v okviru preprečevanja in obvladovanja kriz se financirajo s takimi posojili ali neposredno, vendar ne na oba načina.

3. Države članice zagotovijo, da:

	(a)	operativni programi vključujejo dva ali več okoljskih ukrepov; ali
	(b)	da je najmanj 10 % odhodkov v okviru operativnih programov namenjenih okoljskim ukrepom.

Okoljski ukrepi izpolnjujejo zahteve za kmetijsko okoljska plačila, določena v prvem pododstavku člena 39(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Kadar je najmanj 80 % članom organizacije proizvajalcev v skladu z navedeno določbo naložena ena ali več identičnih kmetijsko okoljskih obveznosti, vsaka od teh obveznosti šteje kot okoljski ukrep iz točke (a) prvega pododstavka.

Podpora okoljskim ukrepom iz prvega pododstavka je namenjena dodatnim stroškom in izpadu dohodka, ki je posledica ukrepa.

4. Odstavek 3 se od 1. januarja 2011 uporablja le za Bolgarijo in Romunijo.

5. Naložbe, ki povečujejo pritisk na okolje, se dovolijo samo v primerih, ko so vzpostavljeni učinkoviti načini za zaščito okolja pred temi pritiski.

Člen 122

Finančna pomoč Unije

1. Finančna pomoč Unije je enaka znesku dejansko plačanih finančnih prispevkov iz člena 120(1)(a), vendar znaša največ 50 % dejansko nastalih odhodkov.

2. Finančna pomoč Unije se omeji na 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev.

Vendar se ta odstotek lahko poveča na 4,6 % vrednosti tržne proizvodnje, če se znesek, ki presega 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje, uporabi izključno za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz.

3. Odstotek iz odstavka 1 na zahtevo organizacije proizvajalcev znaša 60 % za operativni program ali del operativnega programa, kadar ta izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:

	(a)	predloži ga več organizacij proizvajalcev v Uniji, ki delujejo v različnih državah članicah v okviru nadnacionalnih projektov;
	(b)	predloži ga ena ali več organizacij proizvajalcev, ki so vključene v projekte na medpanožni osnovi;
	(c)	zajema samo posebno podporo za proizvodnjo ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 834/2007(22);
	(d)	predloži ga organizacija proizvajalcev v eni od držav članic, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu, za ukrepe, ki trajajo najdlje do konca leta 2013;
	(e)	je prvi, ki ga predloži priznana organizacija proizvajalcev, ki se je združila z drugo priznano organizacijo proizvajalcev;
	(f)	je prvi program, ki ga predloži priznano združenje organizacij proizvajalcev;
	(g)	predložijo ga organizacije proizvajalcev v državah članicah, v katerih organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 20 % proizvodnje sadja in zelenjave;
	(h)	predloži ga organizacija proizvajalcev v eni izmed najbolj oddaljenih regij Unije;
	(i)	zajema izključno posebno podporo za ukrepe spodbujanja porabe sadja in zelenjave, namenjene otrokom v izobraževalnih ustanovah.

4. Odstotek iz odstavka 1 je 100 % za umike sadja in zelenjave s trga, ki ne presegajo 5 % obsega tržne proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev in se odstranijo:

	(a)	s prosto razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in ustanovam, ki jih v ta namen odobrijo države članice, za uporabo pri njihovih dejavnostih pomoči osebam, za katere nacionalna zakonodaja predvideva pravico do državne podpore, zlasti zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za preživetje;
	(b)	s prosto razdelitvijo kazenskim institucijam, šolam in javnim izobraževalnim ustanovam ter otroškim počitniškim domovom, kakor tudi bolnišnicam in domovom za ostarele, ki jih določijo države članice, ki zagotovijo, da so tako razdeljene količine dodatek h količinam, ki jih te ustanove navadno kupujejo.

Člen 123

Nacionalna finančna pomoč

1. V regijah držav članic, kjer je stopnja organiziranosti proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave še posebno nizka, lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), države članice na podlagi ustrezno utemeljene prošnje pooblasti, da organizacijam proizvajalcev plačajo nacionalno finančno pomoč v višini do največ 80 % finančnih prispevkov iz člena 120(1)(a). To pomoč se šteje kot dodatek k operativnemu skladu.

2. V regijah držav članic, v katerih organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 15 % vrednosti proizvodnje sadja in zelenjave in v katerih proizvodnja sadja in zelenjave predstavlja najmanj 15 % skupne kmetijske proizvodnje, lahko Unija na prošnjo zadevne države članice pomoč iz odstavka 1 povrne. Komisija se o tem povračilu odloči z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a).

Člen 124

Nacionalni okvir in nacionalna strategija za operativne programe

1. Države članice oblikujejo nacionalni okvir za pripravo splošnih pogojev v zvezi z ukrepi iz člena 121(3). Ta okvir zlasti določa, da takšni ukrepi izpolnjujejo ustrezne zahteve iz Uredbe (ES) št. 1698/2005, med drugim zahteve glede dopolnjevanja, usklajenosti in skladnosti iz člena 5 Uredbe.

Države članice predlagani okvir predložijo Komisiji, ki lahko z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, v treh mesecih zahteva spremembe, če ugotovi, da predlog ni primeren za izpolnitev ciljev iz člena 191 Pogodbe in šestega okoljskega akcijskega programa Unije. Naložbe v posamezna kmetijska gospodarstva, ki jih podpirajo operativni programi, prav tako upoštevajo navedene cilje.

2. Države članice oblikujejo nacionalno strategijo za trajnostne operativne programe na trgu sadja in zelenjave. Taka strategija vključuje:

	(a)	analizo stanja glede prednosti in slabosti ter možnosti za razvoj;
	(b)	utemeljitev izbranih prednostnih nalog;
	(c)	cilje operativnih programov in instrumentov, kazalnike uspešnosti;
	(d)	oceno operativnih programov;
	(e)	obveznosti organizacij proizvajalcev glede poročanja.

Nacionalna strategija vključuje tudi nacionalni okvir iz odstavka 1.

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata v državah članicah, kjer ni priznanih organizacij proizvajalcev.

Člen 125

Odobritev operativnih programov

1. Osnutki operativnih programov se predložijo pristojnim nacionalnim organom, ki jih odobrijo, zavrnejo ali zahtevajo njihovo spremembo v skladu z določbami tega pododdelka.

2. Organizacije proizvajalcev sporočijo državi članici predvideno višino operativnega sklada za vsako leto in priložijo ustrezno obrazložitev na podlagi ocene operativnega programa, odhodkov za tekoče leto in morebiti odhodkov za pretekla leta ter po potrebi na podlagi ocene proizvodnih količin za naslednje leto.

3. Država članica obvesti organizacijo proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev o predvideni višini finančne pomoči Unije v skladu z omejitvami iz člena 122.

4. Plačila finančne pomoči Unije se izvedejo na podlagi nastalih izdatkov za projekte iz operativnega programa. Ob predložitvi garancije ali varščine se za iste projekte lahko izplača predplačilo.

5. Organizacija proizvajalcev obvesti državo članico o končni višini odhodkov za preteklo leto in priloži potrebna dokazila, tako da lahko prejme razliko finančne pomoči Unije.

6. Operativni programi in njihovo financiranje s strani proizvajalcev in organizacij proizvajalcev na eni strani ter iz skladov Unije na drugi strani trajajo najmanj tri in največ pet let.

Člen 126

Prenesena pooblastila

Da se zagotovi učinkovita, ciljna in trajnostna podpora skupinam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o:

(a)

operativnih skladih in operativnih programih, vključno s pravili okar zadeva:

	(i)	financiranje in uporabi operativnih skladov;
	(ii)	vsebino, odobritvi in spremembi operativnih programov;
	(iii)	upravičenost ukrepov, dejavnosti ali izdatkov v okviru operativnega programa in dopolnilnih nacionalnih pravil v zvezi s tem;
	(iv)	povezavo med operativnimi programi in programi razvoja podeželja;
	(v)	delne operativne programe;
	(vi)	spremljanje in vrednotenje operativnih programov;

(b)

nacionalnem okviru in nacionalni strategiji za operativne programe, vključno s pravili okar zadeva:

	(i)	strukturo in vsebini nacionalnega okvira in nacionalne strategije;
	(ii)	spremljanje, vrednotenje in sporočanje v zvezi z nacionalnim okvirom in nacionalnimi strategijami;

(c)

finančno pomočjo Unije, vključno s pravili okar zadeva:

	(i)	osnovo za izračun finančne pomoči Unije, vključno z vrednostjo tržne proizvodnje organizacije proizvajalcev;
	(ii)	uporabna referenčna obdobja za izračun pomoči;
	(iii)	zmanjšanje pravic do finančne pomoči v primeru pozne predložitve zahtevkov za pomoč;
	(iv)	polog in zadržanje varščin v primeru predplačil;

(d)

ukrepih preprečevanja in obvladovanja kriz, vključno s pravili okar zadeva:

	(i)	izbor ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz;
	(ii)	opredelitev umika s trga;
	(iii)	namembne kraje za umaknjene proizvode;
	(iv)	najvišjo podporo za umike s trga;
	(v)	predhodna obvestila v primeru umikov s trga;
	(vi)	izračun obsega tržne proizvodnje v primeru umikov;
	(vii)	prikaz evropskega emblema na embalaži proizvodov za brezplačno razdeljevanje;
	(viii)	pogoje za prejemnike umaknjenih proizvodov;
	(ix)	opredelitve zelene trgatve in opustitve spravila;
	(x)	pogoje za izvajanje zelene trgatve in opustitve spravila;
	(xi)	cilje zavarovanja letine;
	(xii)	opredelitve neugodnih vremenskih dogodkov;
	(xiii)	pogoje za podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov;

(e)

nacionalni finančni pomoči, vključno s pravili okar zadeva:

	(i)	stopnjo organiziranosti proizvajalcev;
	(ii)	spremembe operativnih programov;
	(iii)	zmanjšanje pravic do finančne pomoči v primeru pozne predložitve zahtevkov za finančno pomoč;
	(iv)	polog, sprostitev in zadržanje varščin v primeru predplačil;
	(v)	največji delež povračila nacionalne finančne pomoči s strani Unije.

Člen 127

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem pododdelkom v zvezi z naslednjim:
	(a)	upravljanjem operativnih skladov in sporočili glede predvidene višine operativnih skladov;
	(b)	predložitvijo operativnih programov, vključno z roki in zahtevanimi spremnimi dokumenti;
	(c)	obliko operativnih programov;
	(d)	upravljanjem spremljanja in vrednotenja nacionalnih strategij in operativnih programov v skladu s členom 126(a)(vi);
	(e)	sporočili držav članic organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev glede zneskov odobrene pomoči;
	(f)	zahtevki za pomoč in plačili pomoči, vključno s predplačili in delnimi plačili pomoči;
	(g)	posojili za financiranje ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz;
	(h)	spoštovanjem tržnih standardov v primeru umikov;
	(i)	stroški prevoza, sortiranja in pakiranja v primeru proste razdelitve;
	(j)	ukrepi za promocijo, sporočanje in usposabljanje v primeru preprečevanja in obvladovanja kriz;
	(k)	upravljanjem ukrepov za zavarovanje letine;
	(l)	določbami o državni pomoči za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz;
	(m)	dovoljenjem za plačilo nacionalne finančne pomoči;
	(n)	zahtevkom in plačilom nacionalne finančne pomoči;
	(o)	povračilom nacionalne finančne pomoči.

Pododdelek III

Sistem razdeljevanja sadja v šolah

Člen 128

Pomoč pri dobavi proizvodov iz sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan za otroke

1. Pod pogoji, ki jih določi Komisija z delegiranimi in izvedbenimi akti v skladu s členoma 129 in 130, se pomoč Unije dodeli za naslednje:

	(a)	dobavo proizvodov iz sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan za otroke v izobraževalnih ustanovah, ki jih upravljajo ali odobrijo države članice, vključno z vrtci, drugimi predšolskimi ustanovami ter osnovnimi in srednjimi šolami ter [Sprememba 21]
	(b)	določene s tem povezane logistične stroške in stroške razdeljevanja, opreme, komuniciranja, spremljanja in vrednotenja.

2. Države članice, ki želijo sodelovati v sistemu, na nacionalni ali regionalni ravni najprej pripravijo strategijo za njegovo izvajanje, v kateri opredelijo proračun, vključno s prispevkom Unije in nacionalnimi prispevki, trajanje, ciljno skupino, sprejemljive proizvode in sodelovanje ustreznih zainteresiranih strani. Določijo tudi spremljevalne ukrepe, ki bodo zagotavljali učinkovitost sistema.

3. Države članice pri pripravi strategij sestavijo seznam proizvodov iz sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan, ki jih bodo v okviru svojega sistema štele za sprejemljive. Vendar na ta seznam niso uvrščeni proizvodi, ki jih izključuje ukrep Komisije, sprejet z delegiranimi akti na podlagi člena 129. Izbira proizvodov temelji na objektivnih merilih, med katerimi so lahko sezonskost, razpoložljivost proizvodov ali okoljski vidiki. V zvezi s tem lahko države članice dajo prednost proizvodom s poreklom iz EU.

4. Pomoč Unije iz odstavka 1:

	(a)	ne presega 90 milijonov EUR na šolsko leto in
	(b)	ne presega 50 % stroškov dobave in s tem povezanih stroškov iz odstavka 1 oziroma 75 % teh stroškov v regijah, ki so upravičene do pomoči v okviru cilja konvergence v skladu s členom 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(23), in v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 Pogodbe; in
	(c)	ne zajema drugih stroškov razen stroškov dobave in s tem povezanih stroškov iz odstavka 1.

5. Pomoč Unije iz odstavka 1 se vsaki državi članici dodeli na podlagi objektivnih meril, in sicer glede na delež otrok, starih od šest do deset let. Vendar vsaka država članica, ki sodeluje v sistemu, prejme vsaj 175 000 EUR pomoči Unije. Države članice, ki sodelujejo v sistemu, za pomoč Unije zaprosijo vsako leto na podlagi svoje strategije. Komisija na podlagi prošenj držav članic odloči o dokončnih zneskih, ki se dodelijo, v mejah odobrenih proračunskih sredstev.

6. Pomoč Unije iz odstavka 1 se ne uporablja za nadomestilo financiranja katerih koli obstoječih nacionalnih sistemov razdeljevanja sadja v šolah ali drugih sistemov razdeljevanja v šolah, ki vključujejo sadje. Če pa ima država članica že vzpostavljen sistem, ki bi se na podlagi tega člena lahko potegoval za pomoč Unije, in če namerava ta sistem razširiti ali napraviti bolj učinkovit, denimo kar zadeva ciljno skupino, trajanje sistema ali seznam sprejemljivih proizvodov, je pomoč Unije vseeno mogoča, in sicer pod pogojem, da se pri tem spoštujejo omejitve iz člena 4(b) glede deleža pomoči Unije v razmerju do skupnega obsega nacionalnega prispevka. V tem primeru država članica v svoji strategiji navede, kako namerava razširiti svoj sistem ali povečati njegovo učinkovitost.

7. Države članice lahko poleg pomoči Unije dodelijo tudi nacionalno pomoč za dobavo proizvodov in s tem povezane stroške iz odstavka 1. Ti stroški se lahko krijejo tudi iz prispevkov zasebnega sektorja. Države članice lahko nacionalno pomoč dodeljujejo tudi za financiranje spremljevalnih ukrepov iz odstavka 2.

8. Sistem Unije za razdeljevanje sadja v šolah ne posega v noben ločen nacionalni sistem razdeljevanja sadja v šolah, ki je v skladu z zakonodajo Unije.

9. Unija lahko na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 1290/2005 financira tudi ukrepe obveščanja, spremljanja in vrednotenja v zvezi s sistemom razdeljevanja sadja v šolah, med drugim namenjene ozaveščanju javnosti, in s tem povezane ukrepe mrežnega povezovanja.

Člen 129

Prenesena pooblastila

1. Komisija lahko z namenom spodbujanja zdravih prehranjevalnih navad pri otrocih z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o:

	(a)	proizvodih, ki niso upravičeni do sistema;
	(b)	ciljni skupini sistema;
	(c)	nacionalnih ali regionalnih strategijah, ki jih morajo sestaviti države članice, da bi lahko dobile pomoč, vključno s spremljevalnimi ukrepi;
	(d)	odobritvi in izboru zahtevkov za pomoč.

2. Da se zagotovi učinkovito in ciljno uporabo evropskih skladov, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o:

	(a)	okvirni razdelitvi pomoči med državami članicami, metodi za ponovno dodelitev pomoči med državami članicami na osnovi prejetih zahtevkov in vseh zmanjšanj, ki se uporabljajo kot posledica neskladnosti s pravili sistema;
	(b)	stroških, upravičenih do pomoči, vključno z možnostjo določitve skupne zgornje meje za take stroške;
	(c)	spremljanju in vrednotenju.

3. Da se zagotovi, da izvajalci spoštujejo svoje obveznosti, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme ukrepe za preprečitev goljufij in nepravilnosti, vključno z opustitvijo pravice do sodelovanja v sistemu in odvzemom odobritve.

4. Da se spodbuja ozaveščanje o sistemu, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, od upravičencev zahteva, da obveščajo o podporni vlogi sistema.

Člen 130

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe v zvezi s tem pododdelkom in sicer zlasti o naslednjem:
	(a)	dokončni razdelitvi pomoči med državami članicami;
	(b)	zahtevkih za pomoč in plačilih pomoči;
	(c)	pregledih;
	(d)	načinih objavljanja in ukrepih mrežnega povezovanja v zvezi s sistemom;
	(e)	sporočanju informacij Komisiji.

Oddelek VII

Podporni programi v vinskem sektorju

Pododdelek I

Uvodne določbe

Člen 131

Področje uporabe

Ta oddelek določa pravila, ki urejajo dodeljevanje sredstev Unije državam članicam in uporabo teh sredstev s strani držav članic z nacionalnimi podpornimi programi (v nadaljnjem besedilu: podporni programi) za financiranje posebnih podpornih ukrepov za pomoč vinskemu sektorju.

Člen 132

Združljivost in skladnost

1. Podporni programi so združljivi z zakonodajo Unije ter skladni z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Unije.

2. Države članice so odgovorne za podporne programe in zagotovijo, da so notranje skladni ter pripravljeni in izvedeni objektivno ob upoštevanju gospodarskega položaja zadevnih pridelovalcev in potrebe po izogibanju neupravičeno neenakemu obravnavanju pridelovalcev.

Države članice so odgovorne za to, da zagotavljajo in izvajajo potrebne preglede, preverjanja in kazni v primeru neskladnosti s podpornimi programi.

3. Podpora se ne dodeli:

	(a)	za raziskovalne projekte in ukrepe v podporo raziskovalnim projektom;
	(b)	za ukrepe iz programov držav članic za razvoj podeželja v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005.

Pododdelek II

Predložitev in vsebina podpornih programov

Člen 133

Predložitev podpornih programov

1. Vsaka država članica pridelovalka iz Priloge X Komisiji predloži osnutek petletnega podpornega programa, ki vsebuje ukrepe v skladu s tem oddelkom.

Podporni programi, ki so se začeli uporabljati v skladu s prvim pododstavkom člena 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008(24), se v okviru te uredbe še naprej uporabljajo.

Podporni ukrepi v podpornih programih se pripravijo za geografsko raven, za katero zadevna država članica meni, da je najustreznejša. Preden se podporni program predloži Komisiji, se država članica o njem posvetuje s pristojnimi organi in organizacijami na ustrezni teritorialni ravni.

Vsaka država članica predloži en sam osnutek podpornega programa, ki lahko upošteva regionalne posebnosti.

2. Podporni programi se začnejo uporabljati tri mesece po njihovi predložitvi Komisiji.

Če pa Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1) , sprejetimi brez uporabe člena 323, meni, da predloženi podporni program ni v skladu s pogoji iz tega oddelka, o tem obvesti državo članico. V tem primeru mora država članica predložiti Komisiji revidiran podporni program. Revidirani podporni program se začne uporabljati dva meseca po obvestilu o njem, razen če se neskladje nadaljuje, v tem primeru pa se uporablja ta pododstavek.

3. Odstavek 2 se smiselno uporablja za spremembe v zvezi s podpornimi programi, ki jih predložijo države članice.

4. Člen 134 se ne uporablja, če je edini ukrep države članice v podpornem programu prenos v shemo enotnih plačil iz člena 137. V tem primeru se člen 308(5) uporablja le za leto, v katerem se prenos izvede, člen 308(6) pa se ne uporablja.

Člen 134

Vsebina podpornih programov

Podporni programi so sestavljeni iz naslednjih elementov:
	(a)	podrobnega opisa predlaganih ukrepov in njihovih količinsko opredeljenih ciljev;
	(b)	izida opravljenih posvetovanj;
	(c)	ocene, ki prikazuje pričakovani tehnični, gospodarski, okoljski in družbeni vpliv;
	(d)	časovnega razporeda za izvajanje ukrepov;
	(e)	splošnih finančnih preglednic, ki prikazujejo namenjena sredstva in predvideno okvirno razdelitev sredstev med ukrepe v skladu z zgornjimi mejami, določenimi v Prilogi X;
	(f)	meril in količinskih kazalnikov, ki se uporabljajo za spremljanje in vrednotenje, ter ukrepov, potrebnih za zagotovitev, da se podporni programi izvajajo ustrezno in učinkovito ter
	(g)	imenovanja pristojnih organov in teles, odgovornih za izvajanje podpornega programa.

Člen 135

Upravičeni ukrepi

1. Podporni programi vsebujejo enega ali več naslednjih ukrepov:

	(a)	podporo iz sheme enotnih plačil v skladu s členom 137;
	(b)	promocijo v skladu s členom 138;
	(c)	prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s členom 139;
	(d)	zeleno trgatev v skladu s členom 140;
	(e)	vzajemne sklade v skladu s členom 141;
	(f)	zavarovanje letine v skladu s členom 142;
	(g)	naložbe v skladu s členom 143;
	(h)	destilacijo stranskih proizvodov v skladu s členom 144;
	(i)	destilacijo pitnega alkohola v skladu s členom 103w Uredbe (ES) št. 1234/2007;
	(j)	krizno destilacijo v skladu s členom 103x Uredbe (ES) št. 1234/2007;
	(k)	uporabo zgoščenega grozdnega mošta v skladu s členom 103y Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2. Podporni programi ne zajemajo drugih ukrepov kot tiste, naštete v členih 137 do 144 te uredbe ter členih 103w, 103x in 103y Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 136

Splošna pravila za podporne programe

1. Dodelitev razpoložljivih sredstev Unije in proračunske omejitve so določene v Prilogi X.

2. Podpora Unije se nanaša le na upravičene izdatke, ki nastanejo po predložitvi ustreznih podpornih programov, kakor je določeno v členu 133(1).

3. Države članice ne prispevajo k stroškom za ukrepe, ki jih financira Unija na podlagi podpornih programov.

4. Z odstopanjem od odstavka 3 lahko države članice dodelijo nacionalno pomoč v skladu z ustreznimi pravili Unije o državni pomoči za ukrepe iz členov 138, 142 in 143.

Najvišja stopnja pomoči, kot je določena v ustreznih pravilih Unije o državni pomoči, se uporablja za celotno javno financiranje, vključno s sredstvi Unije in nacionalnimi sredstvi.

Pododdelek III

Posebni podporni ukrepi

Člen 137

Shema enotnih plačil in podpora za vinogradnike

1. Države članice lahko podprejo vinogradnike, tako da jim dodelijo pravice do plačila iz poglavja 1 naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009 v skladu s točko O Priloge VII k navedeni uredbi.

2. Države članice, ki nameravajo izkoristiti možnost iz odstavka 1, to podporo predvidijo v svojih podpornih programih, tudi v zvezi z naknadnimi prenosi sredstev v shemo enotnih plačil, tako da te programe spremenijo v skladu s členom 133(3).

3. Ko začne podpora iz odstavka 1 veljati:

	(a)	ostane v shemi enotnih plačil in v poznejših letih uresničevanja podpornih programov ni več razpoložljiva oziroma se v skladu s členom 133(3) ne more dati na voljo za ukrepe iz členov 138 do 144 te uredbe ter členov 103w, 103x in 103y Uredbe (ES) št. 1234/2007;
	(b)	se sorazmerno zmanjšajo razpoložljiva sredstva za ukrepe, naštete v členih 138 do 144 te uredbe ter členih 103w, 103x in 103y Uredbe (ES) št. 1234/2007, v podpornih programih.

Člen 138

Promocija na trgih tretjih držav

1. Podpora v skladu s tem členom zajema informacijske ali promocijske ukrepe v zvezi z vini Unije v tretjih državah, s čimer se izboljšuje njihova konkurenčnost v teh državah.

2. Ukrepi iz odstavka 1 se nanašajo na vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali vina z navedbo sorte vinske trte.

3. Ukrepe iz odstavka 1 lahko sestavljajo le:

	(a)	odnosi z javnostmi, promocijski ali reklamni ukrepi, zlasti s poudarkom na prednostih proizvodov Unije, predvsem glede kakovosti, varnosti hrane ali prijaznosti okolju;
	(b)	udeležba na prireditvah, sejmih ali razstavah mednarodnega pomena;
	(c)	kampanje informiranja, zlasti o sistemih Unije, ki zajemajo zaščitene označbe porekla, geografske označbe in ekološko pridelavo;
	(d)	študije novih trgov, potrebne za razširitev možnosti prodaje;
	(e)	študije za ocenjevanje rezultatov ukrepov informiranja in promocije.

4. Prispevek Unije za promocijske dejavnosti ne presega 50 % upravičenih izdatkov.

Člen 139

Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov

1. Cilj ukrepov v zvezi s prestrukturiranjem in preusmeritvijo vinogradov je povečati konkurenčnost pridelovalcev vina.

2. Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov se podpre v skladu s tem členom le, če države članice predložijo preglednico obsega vinogradniških površin v skladu s členom 304(3).

3. Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov lahko zajema le eno ali več naslednjih dejavnosti:

	(a)	zamenjavo sort, vključno s precepljanjem;
	(b)	spremembo lokacije vinogradov;
	(c)	izboljšave tehnologije upravljanja in obdelovanja vinogradov.

Običajna obnova vinogradov, ki se jim je iztekla naravna življenjska doba, torej vnovična zasaditev istega zemljišča z isto sorto po istem sistemu gojenja vinske trte, ne dobi podpore.

Države članice lahko določijo dodatne specifikacije, zlasti glede starosti vinogradov, ki se nadomestijo. [Sprememba 22]

4. Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov se sme dodeliti le v naslednjih oblikah:

	(a)	nadomestila pridelovalcem za izgubo dohodka zaradi izvajanja ukrepa;
	(b)	prispevek k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve.

5. Nadomestilo pridelovalcem za izgubo dohodka iz odstavka 4(a) lahko krije do 100 % ustrezne izgube in ima lahko eno izmed naslednjih oblik:

	(a)	ne glede na pododdelek II oddelka V poglavja III naslova I dela II, ki določa prehodno ureditev pravic do zasaditve, dovoljenje za sočasni obstoj novih in starih vinskih trt za določeno obdobje, ki ni daljše od treh let, do konca prehodne ureditve za pravice do zasaditve;
	(b)	finančno nadomestilo.

6. Prispevek Unije k dejanskim stroškom prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ne presega 50 % teh stroškov. V regijah, ki so opredeljene kot konvergenčne regije v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006, prispevek Unije k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve ne presega 75 % teh stroškov.

Člen 140

Zelena trgatev

1. Za namene tega člena zelena trgatev pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje pridelka na zadevni površini na nič.

Primer, ko komercialno grozdje ostane na trti na koncu običajnega proizvodnega cikla (opustitev trgatve), ne šteje za zeleno trgatev. [Sprememba 23]

2. Podpora za zeleno trgatev prispeva k ponovnemu uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na trgu za vino v Uniji, da bi se preprečile tržne krize.

3. Podpora za zeleno trgatev se lahko dodeli kot nadomestilo v obliki pavšalnega plačila na hektar, ki ga določi zadevna država članica.

Plačilo ne sme presegati 50 % neposrednih stroškov zaradi uničenja ali odstranitve grozdov in izgube dohodka v zvezi s takim uničenjem ali odstranitvijo.

4. Zadevne države članice vzpostavijo sistem po objektivnih merilih, da zagotovijo, da z ukrepom zelene trgatve posamezni pridelovalci vina ne prejmejo nadomestila, ki bi preseglo zgornje meje iz drugega pododstavka odstavka 3.

Člen 141

Vzajemni skladi

1. Podpora za ustanovitev vzajemnih skladov omogoča pomoč tistim pridelovalcem, ki se želijo zavarovati pred tržnimi nihanji.

2. Podpora za ustanovitev vzajemnih skladov se lahko dodeli v obliki začasne in degresivne pomoči za kritje upravnih stroškov skladov.

Člen 142

Zavarovanje letine

1. Podpora za zavarovanje letine prispeva k varovanju prihodkov pridelovalcev, kadar jih ogrožajo naravne nesreče, neugodni vremenski dogodki, bolezni ali napadi škodljivih organizmov.

Izraz „slabe vremenske razmere“ imajo enak pomen kot „slabe vremenske razmere, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami“ iz člena 2(8) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov(25). [Sprememba 24]

2. Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli v obliki finančnega prispevka Unije, ki ne sme presegati:

(a)

80 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačujejo pridelovalci za zavarovanje pred izgubami, nastalimi zaradi neugodnih vremenskih dogodkov, ki lahko štejejo med naravne nesreče;

(b)

50 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo pridelovalci za zavarovanje pred:

	(i)	izgubami iz točke (a) in drugimi izgubami zaradi neugodnih vremenskih dogodkov;
	(ii)	izgubami, ki jih povzročijo živali, rastlinske bolezni ali napadi škodljivih organizmov.

3. Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli le, če ustrezne zavarovalnine ne znašajo več kot 100 % nadomestila za izgubo dohodka pridelovalca ob upoštevanju vseh nadomestil, ki jih je pridelovalec pridobil iz drugih shem podpor v zvezi z zavarovanim tveganjem.

4. Podpora za zavarovanje letine ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence na zavarovalnih trgih.

Člen 143

Naložbe

1. Podpora se lahko odobri za materialne ali nematerialne naložbe v predelovalne obrate, vinarsko infrastrukturo in trženje vina, ki izboljšujejo splošno uspešnost podjetja in se nanašajo na enega ali več naslednjih dejavnikov:

	(a)	pridelavo ali trženje proizvodov iz dela II Priloge XII;
	(b)	razvoj novih proizvodov, postopkov in tehnologij v zvezi s proizvodi iz dela II Priloge XII.

2. Podpora iz odstavka 1 najvišje stopnje je omejena na mikro, mala in srednja podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij(26). Omejitev glede velikosti se ne uporablja za najvišjo stopnjo za območja Azorov, Madeire, Kanarskih otokov in manjših Egejskih otokov v smislu Uredbe (ES) št. 1405/2006 ter francoskih čezmorskih departmajev. V primeru podjetij, ki niso zajeta s členom 2(1) naslova I Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali imajo prihodek, manjši od 200 milijonov EUR, se največja intenzivnost pomoči razpolovi.

Podpora se ne dodeli podjetjem v težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah(27).

3. Elementi iz člena 71(3)(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ne veljajo kot upravičeni izdatki.

4. V zvezi z upravičenimi naložbenimi stroški se za prispevek Unije uporabljajo naslednje najvišje stopnje pomoči:

	(a)	50 % v regijah, opredeljenih kot konvergenčne regije v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006;
	(b)	40 % v regijah, ki niso konvergenčne regije;
	(c)	75 % v najbolj oddaljenih regijah v skladu z Uredbo (ES) št. 247/2006;
	(d)	65 % na manjših Egejskih otokih v smislu Uredbe (ES) št. 1405/2006.

5. Za pomoč iz odstavka 1 tega člena se smiselno uporablja člen 72 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 144

Destilacija stranskih proizvodov

1. Podpora se lahko odobri za prostovoljno ali obvezno destilacijo stranskih proizvodov pridelave vina, ki je bila opravljena v skladu s pogoji iz oddelka D dela II Priloge XIII.

Višina pomoči se določi na vol. % in na hektoliter pridelanega alkohola. Za volumenski delež alkohola v stranskih proizvodih, namenjenih za destilacijo, ki presega 10 % v razmerju do volumenskega deleža alkohola v pridelanem vinu, se pomoč ne izplača.

2. Najvišje stopnje pomoči temeljijo na stroških zbiranja in predelave ter jih določi Komisija z izvedbenimi akti v skladu s členom 147.

3. Alkohol, ki nastane pri podprti destilaciji iz odstavka 1, se uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, tako da se prepreči izkrivljanje konkurence.

Člen 145

Navzkrižna skladnost

Kadar se za kmeta ugotovi, da na svojem kmetijskem gospodarstvu kadar koli v obdobju treh let od izplačila sredstev iz podpornih programov za prestrukturiranje in preusmeritve ali kadar koli v obdobju enega leta od izplačila sredstev iz podpornih programov za zeleno trgatev ni izpolnjeval predpisanih zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev iz členov 6 in 22 do 24 Uredbe (ES) št. 73/2009, se znesek plačila, kadar je neskladnost posledica dejanja ali opustitve, ki jo je mogoče neposredno pripisati kmetu, zmanjša ali prekliče, delno ali v celoti, odvisno od resnosti, obsega, trajnosti in ponavljanja ugotovljene neskladnosti, in se mu po potrebi odredi, da vrne plačilo pod pogoji iz navedenih določb.

Pododdelek IV

Postopkovne določbe

Člen 146

Prenesena pooblastila

Da se zagotovi izpolnjevanje ciljev podpornih programov in ciljno uporabo evropskih skladov, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila:
	(a)	o odgovornosti za izdatke med datumom prejema podpornih programov in sprememb podpornih programov ter datumom začetka njihove uporabe;
	(b)	o merilih o izpolnjevanju pogojev podpornih ukrepov, vrsti izdatka in dejavnostih, upravičenih do podpore, ukrepih, ki niso upravičeni do podpore, in največji ravni podpore na ukrep;
	(c)	o spremembah podpornih programov, potem ko so se že začeli uporabljati;
	(d)	o zahtevah in mejnih vrednostih za predplačila, vključno z zahtevo po varnosti, če se opravi predplačilo;
	(e)	ki vsebujejo splošne določbe in opredelitve za namen tega oddelka;
	(f)	da se prepreči zloraba podpornih ukrepov, vključno z omejitvami za preprečitev dvojnega financiranja projektov;
	(g)	v okviru katerih proizvajalci umaknejo stranske proizvode vinarstva, izjeme iz obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, in določbe za prostovoljno certificiranje žganjarn;
	(h)	za določitev zahtev, vključno s posebnimi pregledi, ki jih izvajajo države članice za izvajanje podpornih ukrepov, omejitev in pregledov za zagotovitev skladnosti s področjem uporabe podpornih ukrepov;
	(i)	o prekinitvi plačil Komisije v primeru neupoštevanja obveznosti poročanja s strani države članice ali če se zdi, da je poročanje nepravilno;
	(j)	v zvezi s plačili upravičencem, vključno s plačili zavarovalniških posrednikov v primeru podpore iz člena 142, povračili neupravičenih izplačil, nacionalnimi sankcijami in umetno ustvarjenimi razmerami za namen plačila.

Člen 147

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem oddelkom, v zvezi z naslednjim:
	(a)	zahtevami glede obveščanja o podpornih programih, vključno z vsebino, obliko, časom, roki in mehanizmom obveščanja, ter ustreznega finančnega načrtovanja in glede revizije programov;
	(b)	sporočili v zvezi z državno pomočjo;
	(c)	postopki za uporabo in izbor;
	(d)	vrednotenjem odpornih ukrepov;
	(e)	izračunom in plačilom pomoči za zeleno trgatev in destilacijo stranskih proizvodov;
	(f)	zahtevami za finančno poslovodenje in preglede podpornih ukrepov s strani držav članic;
	(g)	pravili o skladnosti ukrepov;
	(h)	pravili o določitvi neskladnosti in o zmanjšanju, preklicu ali povračilu zneskov za namene člena 145.

Oddelek VIII

Posebne določbe za sektor čebelarstva

Člen 148

Področje uporabe

1. Da bi se izboljšali splošni pogoji za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov, lahko države članice pripravijo nacionalni program za obdobje treh let (v nadaljnjem besedilu: čebelarski program).

2. Države članice lahko izplačujejo posebne nacionalne pomoči za zaščito panjev, ki so oslabljeni zaradi strukturnih ali naravnih pogojev, ali v skladu s programi gospodarskega razvoja, razen za tiste, ki so namenjeni za proizvodnjo ali trgovino. Te pomoči morajo države članice priglasiti Komisiji hkrati s predložitvijo čebelarskega programa v skladu s členom 152.

Člen 149

Čebelarski program

Ukrepi, ki se lahko vključijo v čebelarski program, so naslednji:
	(a)	tehnična pomoč čebelarjem in združenjem čebelarjev;
	(b)	nadzor varoze;
	(c)	racionalizacija sezonskih selitev panjev;
	(d)	ukrepi za podporo laboratorijem, ki izvajajo analize fizikalno-kemijskih lastnosti medu;
	(e)	ukrepi za podporo pri obnovi čebeljega fonda v Uniji;
	(f)	sodelovanje s specializiranimi organi za izvajanje programov aplikativnih raziskav na področju čebelarstva in čebelarskih proizvodov.

Ukrepi, financirani iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005, se izključijo iz čebelarskega programa.

Člen 150

Študija proizvodne in tržne strukture v sektorju čebelarstva

Da bi izpolnjevale pogoje za delno financiranje, predvideno v členu 151(1), države članice na svojem ozemlju opravijo študijo proizvodne in tržne strukture v sektorju čebelarstva.

Člen 151

Financiranje

1. Unija zagotovi delno financiranje za čebelarske programe v vrednosti 50 % stroškov, ki jih nosijo države članice.

2. Plačila v zvezi z ukrepi, sprejetimi na podlagi čebelarskih programov, države članice izvedejo vsako leto do 15. oktobra.

Člen 152

Posvetovanje

Čebelarski program se pripravi v tesnem sodelovanju z reprezentativnimi organizacijami in čebelarskimi zadrugami. Predloži se Komisiji v odobritev.

Člen 153

Prenesena pooblastila

Da se zagotovi ciljna uporaba skladov Unije za čebelarstvo, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme:
	(a)	pravila o obveznostih v zvezi z vsebino nacionalnih programov in študij iz člena 150 ter
	(b)	pogoje za dodelitev finančnega prispevka Unije za vsako sodelujočo državo članico med drugim na osnovi skupnega števila čebeljega fonda v Uniji.

Člen 154

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a):
	(a)	sprejme pravila o obvestilih, ki jih pošljejo države članice o svojih nacionalnih programih in prilagoditvah teh programov, vključno z načrti spremljanja;
	(b)	sprejme pravila za zagotovitev, da ukrepi, ki se financirajo v okviru čebelarskih programov, niso istočasno upravičeni do plačil v okviru druge sheme Unije, in za prerazporeditev neuporabljenih sredstev;
	(c)	odobri čebelarske programe, ki so jih predložile države članice, vključno z dodelitvijo finančnega prispevka Unije;
	(d)	posodobi statistične podatke o številu čebeljega fonda na osnovi informacij iz držav članic.

Oddelek IX

Pomoči v sektorju sviloprejk

Člen 155

Pomoč gojiteljem sviloprejk

1. Pomoč Unije se dodeli za sviloprejke iz oznake KN ex 0106 90 00 in za jajčeca sviloprejk iz oznake KN ex 0511 99 85, ki se gojijo v Uniji.

2. Gojiteljem sviloprejk se odobri pomoč za vsako uporabljeno škatlo jajčec sviloprejk, pod pogojem, da škatle vsebujejo minimalno količino jajčec, ki se določi, in da so bile sviloprejke uspešno vzgojene.

3. Države članice so pooblaščene za dodeljevanje pomoči le gojiteljem, ki so prejeli zabojčke jajčec od odobrenega organa in ki so po uspešnem zaključku gojenja dobavili vzgojene zapredke odobrenemu organu.

4. Ukrepe za določitev pomoči za uporabljeni zabojček jajčec sviloprejk sprejme Svet v skladu s členom 43(3) Pogodbe.Zneske pomoči, ki se dodelijo gojiteljem sviloprejk, določi Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), pri čemer upošteva ureditev sektorja gojenja sviloprejk v nekaterih regijah Unije ter potrebo po prilagajanju ponudbe razmeram na trgu. [Sprememba 25]

Člen 156

Prenesena pooblastila

Da se zagotovi učinkovita uporaba evropskih skladov, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o:
	(a)	najmanjši količini jajčec in drugih pogojih glede uspešnega gojenja iz člena 155(2);
	(b)	pogojih, ki jih morajo izpolnjevati odobreni organi iz člena 155(3).

Člen 157

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem oddelkom glede:
	(a)	zahtevkov za pomoč in spremnih dokumentov;
	(b)	zmanjšanj pomoči v primeru pozne predložitve zahtevkov;
	(c)	pregledov, ki jih izvajajo države članice na odobrenih organih iz člena 155(3);
	(d)	obvestil držav članic.

NASLOV II

PRAVILA V ZVEZI S TRŽENJEM IN ORGANIZACIJAMI PROIZVAJALCEV

Poglavje I

Pravila o trženju

Oddelek I

Tržni standardi

Pododdelek I

Uvodne določbe

Člen 158

Področje uporabe

Ne glede na vse druge določbe, ki se uporabljajo za proizvode, naštete v Prilogi I, in za etilni alkohol kmetijskega porekla iz dela I Priloge II ter določbe, sprejete v veterinarskem in živilskem sektorju za zagotovitev, da proizvodi ustrezajo higienskim in zdravstvenim standardom, ter da se zavaruje zdravje živali in ljudi, ta oddelek določa pravila v zvezi s splošnim tržnim standardom in tržnimi standardi po sektorju in/ali proizvodu za proizvode, naštete v Prilogi I, ter za etilni alkohol kmetijskega porekla iz dela I Priloge II.

Pododdelek II

Splošen tržni standard

Člen 159

Skladnost s splošnim tržnim standardom

1. Za namene te uredbe je proizvod skladen s „splošnim tržnim standardom“, če je zdrave in neoporečne tržne kakovosti.

2. Če niso bili določeni tržni standardi iz pododdelka III in Direktive 2000/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta(28) ter direktiv Sveta 2001/110/ES(29), 2001/111/ES(30), 2001/112/ES(31), 2001/113/ES(32) in 2001/114/ES(33), se proizvodi, našteti v Prilogi I k tej uredbi, ki so pripravljeni za prodajo na drobno kot prehrana za ljudi iz člena 3(7) Uredbe (ES) št. 178/2002, lahko tržijo samo, če so v skladu s splošnim tržnim standardom.

3. Za proizvod se šteje, da je v skladu s splošnim tržnim standardom, če je proizvod, ki je namenjen trženju, v skladu z ustreznim veljavnim standardom, ki ga je sprejela katera koli mednarodna organizacija, našteta v Prilogi XI.

Člen 160

Prenesena pooblastila

Da se upoštevajo spremembe v razmerah na trgu in posebne lastnosti vsakega posameznega sektorja, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme, spremeni ali odstopi od zahtev v zvezi s splošnim tržnim standardom iz člena 159(1) in pravil o skladnosti iz odstavka 3 navedenega člena.

Pododdelek III

Tržni standardi po sektorjih ali proizvodih

Člen 161

Splošno načelo

Proizvodi, za katere so bili določeni tržni standardi po sektorjih ali proizvodih, se v Uniji lahko tržijo le v skladu s takimi standardi.

Člen 162

Vzpostavitev in vsebina

1. Da bi se upoštevala pričakovanja potrošnikov in bi se prispevalo k izboljšanju gospodarskih pogojev za proizvodnjo in trženje kmetijskih proizvodov ter k njihovi kakovosti, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme tržne standarde po sektorjih ali proizvodih iz člena 158, na vseh stopnjah trženja, ter odstopanja in izjeme pri uporabi takih standardov, da se prilagodi stalno spreminjajočim tržnim razmeram, razvijajočemu se povpraševanju potrošnikov ter da se upošteva razvoj ustreznih mednarodnih standardov in prepreči ustvarjanje ovir za inovacije proizvodov.

2. Tržni standardi iz odstavka 1 se lahko, kjer je to ustrezno, nanašajo na zahteve za:

	(a)	opredelitev, poimenovanja in/ali prodajne oznake, razen tistih, ki so določeni v tej uredbi, ter sezname trupov in njihovih delov, za katere se uporablja Priloga XII;
	(b)	merila za razvrščanje, kot je razvrščanje v razrede, po masi, velikosti, starosti in kategoriji;
	(c)	rastlinsko vrsto ali pasmo živali ali komercialni tip;
	(d)	predstavitev, prodajne označbe, označevanje, povezano z obveznimi tržnimi standardi, pakiranje, pravila, ki se uporabljajo v povezavi s pakirnimi centri, označevanje, embaliranje, leto trgatve in uporabo posebnih izrazov;
	(e)	merila, kot so videz, konsistentnost, konformacija, značilnosti proizvoda;
	(f)	posebne snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji, ali sestavne dele ali sestavine, vključno s količinsko vsebino, čistostjo in določanjem snovi;
	(g)	vrsto kmetovanja in proizvodno metodo, vključno z enološkimi postopki in povezanimi administrativnimi pravili, ter delovni proces;
	(h)	rezanje mošta in vina, vključno z njegovimi opredelitvami, mešanje in njegove omejitve;
	(i)	metodo in temperaturo hranjenja;
	(j)	kraj kmetovanja in/ali porekla;
	(k)	pogostnost zbiranja, dostave, konzerviranja in ravnanja;
	(l)	identifikacijo ali registracijo proizvajalca in/ali industrijskih zmogljivosti, v katerih je bil proizvod pripravljen ali predelan;
	(m)	odstotek vsebnosti vode;
	(n)	omejitve v zvezi z uporabo nekaterih snovi in/ali praks;
	(o)	posebno uporabo;
	(p)	trgovinske dokumente, spremne dokumente in registre, ki jih je treba hraniti;
	(q)	skladiščenje, prevoz;
	(r)	certifikacijski postopek;
	(s)	pogoje, ki urejajo umik, kmetijsko gospodarstvo, pretok in uporabo proizvodov, ki niso v skladu s tržnimi standardi po sektorjih ali proizvodih iz odstavka 1 in/ali opredelitvami, poimenovanji in prodajnimi oznakami iz člena 163, ter odstranjevanje stranskih proizvodov;
	(t)	roke;
	(u)	obvestila držav članic, obvestila drugih ustanov pristojnim organom držav članic in pravila za pridobitev statističnih informacij o trgih različnih proizvodov.

3. Tržni standardi po sektorjih ali proizvodih iz odstavka 1 se določijo ne glede na določbe o neobveznih navedbah kakovosti iz uredbe Evropskega parlamenta in Sveta [Uredba o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov] ter upoštevajo:

	(a)	lastnosti zadevnih proizvodov;
	(b)	potrebe po zagotovitvi pogojev za nemoteno dajanje teh proizvodov v promet;
	(c)	zanimanje potrošnikov za prejemanje primernih in preglednih informacij o proizvodu, vključno z območjem kmetovanja, ki se določi za vsak primer posebej glede na ustrezno geografsko raven;
	(d)	kjer je primerno, metode, ki se uporabljajo za določanje njihovih fizikalnih, kemijskih in organoleptičnih lastnosti;
	(e)	standardna priporočila, ki jih sprejemajo mednarodni organi.

Člen 163

Opredelitev, označevanje in/ali prodajna oznaka za nekatere sektorje in/ali proizvode

1. Opredelitve, označevanja in/ali prodajne oznake iz Priloge XII se uporabljajo za naslednje sektorje ali proizvode:

	(a)	oljčno olje in namizne oljke;
	(b)	vino;
	(c)	goveje in telečje meso;
	(d)	mleko in mlečne izdelke, namenjene za prehrano ljudi;
	(e)	perutnino;
	(f)	mazave maščobe, namenjene za prehrano ljudi.

2. Opredelitev, označevanje ali prodajna oznaka iz Priloge XII se v Uniji lahko uporablja samo za trženje proizvoda, ki je v skladu z ustreznimi zahtevami, določenimi v Prilogi XII.

3. Da bi se prilagodili razvijajočemu se povpraševanju potrošnikov in da bi se upošteval tehnični razvoj ter preprečilo ustvarjanje ovir za inovacije proizvodov, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme vse potrebne spremembe, odstopanja ali izjeme opredelitev in prodajnih oznak iz Priloge XII.

Člen 164

Odstopanje

Da se upoštevajo posebne lastnosti vsakega sektorja, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme odstopanje za vsak standard, zunaj katerega se bo štelo, da celotna serija proizvodov ne izpolnjuje standarda.

Člen 165

Enološki postopki

1. Če je Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV) priporočil in objavil metode analize za določanje sestave proizvodov in pravila, po katerih se lahko ugotovi, ali so bili na proizvodih uporabljeni nedovoljeni enološki postopki, so to metode in pravila, ki se uporabljajo.

Kadar ni metod in pravil, ki bi jih priporočil in objavil OIV, ustrezne metode in pravila sprejme Komisija, kot je določeno v točki (g) člena 162(2).

Do sprejetja takih pravil se uporabljajo metode in pravila, ki jih dovoli zadevna država članica.

2. Samo enološki postopki, ki so dovoljeni v skladu s Prilogo XIII in določeni v točki (g) člena 162(2) ter člena 168(2) in (3) se uporabljajo za proizvodnjo in shranjevanje proizvodov vinskega sektorja v Uniji.

Prvi pododstavek se ne uporablja za:
	(a)	grozdni sok in zgoščeni grozdni sok;
	(b)	grozdni mošt in zgoščeni grozdni mošt, namenjen za pripravo grozdnega soka.

Dovoljeni enološki postopki se lahko uporabljajo samo za zagotavljanje ustrezne predelave v vino, ustreznega ohranjanja ali ustreznega donegovanja proizvoda.

Proizvodi vinskega sektorja so v Uniji pridelani v skladu z ustreznimi omejitvami iz Priloge XIII.

Proizvodi vinskega sektorja, našteti v delu II Priloge XII, pri katerih so bili uporabljeni enološki postopki, ki niso dovoljeni v Uniji, ali če je primerno, enološki postopki, ki niso dovoljeni na nacionalni ravni, ali ki so v nasprotju z omejitvami iz Priloge XIII, se v Uniji ne smejo tržiti.

3. Pri odobritvi enoloških postopkov za vino iz točke (g) člena 162(2) Komisija:

	(a)	izhaja iz enoloških postopkov in metod analiz, ki jih priporoči in objavi OIV, ter izsledkov poskusne uporabe doslej nedovoljenih enoloških postopkov;
	(b)	upošteva varovanje človekovega zdravja;
	(c)	upošteva možna tveganja za potrošnike, ki so jih zavedla njihova pričakovanja in dojemanja, ob upoštevanju razpoložljivosti in uporabnosti načinov obveščanja, ki bi izključili taka tveganja;
	(d)	omogoči ohranitev naravnih in osnovnih lastnosti vina in ne povzroča bistvenih sprememb sestave zadevnega proizvoda;
	(e)	zagotovi najnižjo sprejemljivo raven skrbi za okolje;
	(f)	upošteva splošna pravila glede enoloških postopkov in omejitev iz Priloge XIII.

Člen 166

Sorte vinske trte

1. Proizvodi, navedeni v delu II Priloge XII in pridelani v Uniji, se pridelajo iz sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2. Ob upoštevanju odstavka 3 države članice razvrstijo sorte vinske trte, ki se smejo zasaditi, ponovno zasaditi ali cepiti na njihovem ozemlju za pridelavo vina.

Države članice smejo razvrstiti le sorte vinske trte, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
	(a)	sorta spada v vrsto Vitis vinifera ali nastane s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis;
	(b)	sorta ni ena od naslednjih: Noah, Othello, Isabelle, Jacquez, Clinton in Herbemont.

Kadar je sorta vinske trte izločena iz razvrstitve iz prvega pododstavka, jo je treba izkrčiti v 15 letih po izločitvi.

3. Države članice, v katerih pridelava vina ne presega 50 000 hektolitrov na vinsko leto, izračunano na podlagi povprečne pridelave v zadnjih petih vinskih letih, se izvzamejo iz obveznosti razvrstitve iz prvega pododstavka odstavka 2.

Vendar se smejo za pridelavo vina tudi v državah članicah iz prvega pododstavka zasaditi, ponovno zasaditi ali cepiti le sorte vinske trte, ki so skladne z drugim pododstavkom odstavka 2.

4. Z odstopanjem od prvega in tretjega pododstavka odstavka 2 ter drugega pododstavka odstavka 3 se za znanstvene raziskave in poskuse dovoli zasaditev, ponovna zasaditev ali cepitev naslednjih sort vinske trte:

	(a)	sorte vinske trte, ki niso razvrščene, če gre za države članice iz odstavka 3;
	(b)	sorte vinske trte, ki niso skladne s točkama (a) in (b) drugega pododstavka odstavka 2, če gre za države članice iz odstavka 3.

5. Površine, zasajene s sortami vinske trte za pridelavo vina, ki so bile zasajene v nasprotju z odstavki 2, 3 in 4, je treba izkrčiti.

Vendar takšnih površin ni treba izkrčiti, če je zadevna pridelava namenjena izključno za porabo v gospodinjstvu pridelovalca vina.

6. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za preverjanje, ali pridelovalci izpolnjujejo odstavke 2 do 5.

Člen 167

Posebna uporaba vina

Razen ustekleničenih vin, za katera je mogoče dokazati, da je bilo polnjenje opravljeno pred 1. septembrom 1971, se vina, pridelana iz sort vinske trte, vključenih v razvrstitve, sestavljene v skladu s prvim pododstavkom člena 166(2), ki pa ne ustrezajo nobeni od kategorij iz dela II Priloge XII, uporabijo samo za porabo v gospodinjstvu posameznega pridelovalca vina, za pridelavo vinskega kisa ali za destilacijo.

Člen 168

Nacionalni predpisi za nekatere proizvode in/ali sektorje

1. Ne glede na člen 162(1) lahko države članice sprejmejo ali ohranijo nacionalne predpise, ki določajo različne ravni kakovosti za mazave maščobe. Taki predpisi omogočajo, da se te ravni kakovosti ocenijo na podlagi meril, ki se zlasti nanašajo na uporabljene surovine, organoleptične značilnosti proizvodov ter njihovo fizično in mikrobiološko stabilnost.

Države članice, ki uporabijo to izbiro iz prvega pododstavka, zagotovijo, da se lahko na proizvodih drugih držav članic, ki izpolnjujejo merila, določena s temi nacionalnimi predpisi, pod nediskriminacijskimi pogoji uporabijo izrazi, ki na podlagi teh predpisov navajajo, da izpolnjujejo ta merila.

2. Države članice lahko omejijo ali izključijo uporabo nekaterih enoloških postopkov in določijo strožje omejitve za vina, ki jih dovoljuje zakonodaja Unije in se pridelujejo na njihovem ozemlju, da bi izboljšale ohranjanje osnovnih lastnosti vin z zaščiteno označbo porekla ali z zaščiteno geografsko označbo ter penečih vin in likerskih vin.

Države članice te omejitve in izključitve sporočijo Komisiji, ki o njih obvesti druge države članice.

3. Države članice lahko dovolijo poskusno uporabo nedovoljenih enoloških postopkov pod pogoji, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti v skladu s členom 321, sprejetimi v skladu z odstavkom 4.

4. Da se zagotovi pravilna in pregledna uporaba, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi pogoje za uporabo odstavkov 1, 2 in 3 ter pogoje za posest, promet in uporabo proizvodov, pridobljenih iz poskusnih postopkov iz odstavka 3.

Pododdelek IV

Tržni standardi v zvezi z uvozom in izvozom

Člen 169

Splošne določbe

Da se upoštevajo posebne lastnosti trgovine med Unijo in nekaterimi tretjimi državami ter posebne značilnosti nekaterih kmetijskih proizvodov, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, opredeli pogoje, ki jih morajo izpolnjevati uvoženi proizvodi, da so v skladu z zahtevami Unije glede tržnih standardov, in ki omogočajo, da ukrepi odstopajo od člena 161, in določi pravila v zvezi z uporabo tržnih standardov za proizvode, izvožene iz Unije.

Člen 170

Posebne določbe za uvoz vina

1. Razen če ni drugače določeno v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe, se za proizvode, ki se uvrščajo v oznake KN 2009 61, 2009 69 in 2204 in se uvažajo v Unijo, uporabljajo določbe o označbah porekla in geografskih označbah ter označevanju vina iz pododdelka II oddelka II tega poglavja ter opredelitve in prodajne oznake iz člena 163 te uredbe.

2. Če ni drugače določeno v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe, se proizvodi iz odstavka 1 tega člena pridelujejo po enoloških postopkih, ki jih priporoča in objavi OIV ali dovoljuje Unija v skladu s to uredbo in ukrepi, sprejetimi v skladu s to uredbo.

3. Ob uvozu proizvodov iz odstavka 1 je treba predložiti:

	(a)	potrdilo, ki dokazuje skladnost z določbami iz odstavkov 1 in 2 in ga sestavi pristojni organ s seznama, ki ga objavi Komisija, v državi, iz katere izvira proizvod;
	(b)	analizni izvid, ki ga sestavi organ ali urad, ki ga imenuje država, iz katere izvira proizvod, če je proizvod namenjen za neposredno prehrano ljudi.

Pododdelek V

Skupne določbe

Člen 171

Nacionalni pregledi

Države članice izvajajo preglede na osnovi analize tveganja, da pregledajo, če so proizvodi v skladu s pravili iz tega oddelka, in naložijo ustrezne upravne kazni.

Člen 172

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem oddelkom, zlasti:
	(a)	določi pravila za izvajanje splošnega tržnega standarda;
	(b)	določi pravila za izvajanje opredelitev in prodajnih oznak iz Priloge XII;
	(c)	sestavi seznam proizvodov iz drugega odstavka točke 5 dela III Priloge XII in točke (a) šestega odstavka dela VI Priloge XII na osnovi okvirnega seznama proizvodov, ki za države članice štejejo kot ustrezni na njihovem ozemlju za proizvode iz drugega odstavka točke 5 dela III Priloge XII in točke (a) šestega odstavka dela VI Priloge XII, ter ki ga države članice pošljejo Komisiji;
	(d)	določi pravila za izvajanje tržnih standardov po sektorju ali proizvodu, vključno s podrobnimi pravili za jemanje vzorcev, in metode analize za določanje sestave proizvodov;
	(e)	določi pravila, pri čemer se lahko določi, ali so bili proizvodi v drugačnih postopkih od dovoljenih enoloških postopkov;
	(f)	določi pravila za izvajanje pregledov skladnosti s tržnimi standardi po sektorju ali proizvodu;
	(g)	določi pravila za določanje ravni odstopanja;
	(h)	sprejme določbe v zvezi z organi, odgovornimi za izvajanje pregledov za skladnost in vsebino, pogostost in fazo trženja, za katero se ti pregledi uporabljajo;
	(i)	sprejme potrebne ukrepe za izvajanje odstopanja iz člena 169.

Oddelek II

Označbe porekla, geografske označbe in tradicionalni izrazi v vinskem sektorju

Pododdelek I

Uvodne določbe

Člen 173

Področje uporabe

1. Pravila glede označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov iz tega oddelka se uporabljajo za proizvode iz točk 1, 3 do 6, 8, 9, 11, 15 in 16 dela II Priloge XII.

2. Pravila iz odstavka 1 temeljijo na:

(a)

varstvu zakonitih interesov:

	(i)	potrošnikov in
	(ii)	pridelovalcev;

(b)

zagotovitvi nemotenega delovanja notranjega trga za zadevne proizvode; ter

(c)

spodbujanju pridelave kakovostnih proizvodov, pri čemer se lahko sprejmejo tudi ukrepi v okviru nacionalne politike kakovosti.

Pododdelek II

Označbe porekla in geografske označbe

Člen 174

Opredelitev pojmov

1. V tem pododdelku se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„označba porekla“ pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma države, ki se uporablja za opis proizvodov iz člena 173(1), ki ustrezajo naslednjim zahtevam:

	(i)	njihova kakovost in značilnosti so pretežno ali v celoti odvisne od določenega geografskega okolja ter naravnih in človeških dejavnikov, ki izvirajo iz tega okolja;
	(ii)	grozdje, iz katerega so pridelani, izvira izključno s tega geografskega območja;
	(iii)	pridelani so na tem geografskem območju; ter
	(iv)	pridobljeni so iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera;

(b)

„geografska označba“ pomeni označbo, ki se nanaša na regijo, določen kraj ali izjemoma državo, ki se uporablja za opis proizvodov iz člena 173(1), ki ustrezajo naslednjim zahtevam:

	(i)	imajo določeno kakovost, ugled ali druge lastnosti, ki jih je mogoče pripisati temu geografskemu poreklu;
	(ii)	vsaj 85 % grozdja, iz katerega so pridelani, izvira izključno s tega geografskega območja;
	(iii)	pridelani so na tem geografskem območju; ter
	(iv)	so pridobljeni iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera ali s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis.

Za namene uporabe točk (a)(iii) in (b)(iii) „pridelava“ obsega vse vključene postopke, od trgatve grozdja do zaključka postopka pridelave vina, z izjemo poproizvodnih postopkov.

Za namene uporabe točke (b)(ii) mora grozdje, ki sme do 15-odstotnega deleža izvirati zunaj opredeljenega geografskega območja, prihajati iz države članice ali nečlanice, v kateri leži opredeljeno območje.

	(a)	na območju v neposredni bližini zadevnega opredeljenega območja; ali
	(b)	na območju, ki se nahaja v isti upravni enoti ali v sosednji upravni enoti, v skladu z nacionalnimi pravili; ali
	(c)	v primeru čezmejne označbe porekla ali geografske označbe, ali kjer obstaja sporazum o ukrepih nadzora med dvema ali več državami članicami ali med eno ali več državami članicami in eno ali več državami nečlanicami, se proizvod z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo lahko predeluje v vino na območjih, ki se nahajajo v neposredni bližini zadevnega opredeljenega območja.

Z odstopanjem od točke (b)(iii) in pod pogojem, da je tako navedeno v specifikaciji proizvoda iz člena 175(2), se lahko vina z zaščiteno geografsko označbo še naprej predelujejo v vino na območjih zunaj neposredne bližine zadevnega opredeljenega območja do 31. decembra 2012.

Z odstopanjem od točke (a)(iii) in pod pogojem, da je tako navedeno v specifikaciji proizvoda iz člena 175(2), se lahko proizvod predeluje v peneče vino ali biser vino z zaščiteno označbo porekla zunaj neposredne bližine zadevnega opredeljenega območja, če je takšna praksa obstajala pred 1. marcem 1986. [Sprememba 26]

2. Določena tradicionalno uporabljana imena predstavljajo označbo porekla, če:

	(a)	označujejo vino;
	(b)	se nanašajo na geografsko ime;
	(c)	izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1(a)(i) do (iv); ter
	(d)	se za njih izvede postopek zaščite označbe porekla in geografske označbe iz tega pododdelka.

3. Označbe porekla in geografske označbe, vključno s tistimi, ki se nanašajo na geografska območja v tretjih državah, so upravičene do zaščite v Uniji v skladu s pravili iz tega pododdelka.

Člen 175

Vsebina vlog za zaščito

1. Vloge za zaščito imen kot označb porekla ali geografskih označb vključujejo tehnično dokumentacijo, ki vsebuje:

	(a)	ime, ki naj se zaščiti;
	(b)	ime in naslov vlagatelja;
	(c)	specifikacijo proizvoda iz odstavka 2; ter
	(d)	enotni dokument, ki povzema specifikacijo proizvoda iz odstavka 2.

2. Specifikacija proizvoda zainteresiranim stranem omogoča, da preverijo ustrezne pridelovalne okoliščine, potrebne za označbo porekla ali geografsko označbo.

Sestavljena je vsaj iz:

(a)

imena, ki naj se zaščiti;

(b)

opisa vina:

	(i)	za vina z označbo porekla, glavnih analitskih in organoleptičnih lastnosti;
	(ii)	za vina z geografsko označbo, glavnih analitskih lastnosti ter ocene ali navedbe organoleptičnih lastnosti;

(c)

po potrebi posebnih enoloških postopkov pridelave vina ter ustreznih omejitev pri pridelavi vina;

(d)

razmejitve zadevnega geografskega območja;

(e)

največjega hektarskega donosa;

(f)

navedbe sorte ali sort vinske trte, iz katerih je pridobljeno vino;

(g)

podrobnosti o povezavi iz člena 174(1)(a)(i) oziroma, odvisno od primera, člena 174(1)(b)(i);

(h)

veljavnih zahtev, določenih v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji ali, če so tako predvidele države članice, ki jih je določila organizacija, ki upravlja zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ob upoštevanju, da morajo biti take zahteve objektivne in nediskriminacijske ter skladne s pravom Unije;

(i)

imena in naslova organov ali teles, ki preverjajo skladnost z določbami iz specifikacije proizvoda, in njihove posebne naloge.

Člen 176

Vloga za zaščito za geografsko območje v tretji državi

1. Kadar se vloga za zaščito nanaša na geografsko območje, ki se nahaja v tretji državi, vsebuje poleg elementov iz člena 175 tudi dokazilo, da je zadevno ime zaščiteno v državi porekla.

2. Vloga se pošlje Komisiji neposredno ali po organih zadevne tretje države.

3. Vloga za zaščito je sestavljena v enem od uradnih jezikov Unije ali pa ji je priložen overjen prevod v enega od teh jezikov.

Člen 177

Vlagatelji

1. Vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe lahko vloži katera koli zainteresirana skupina pridelovalcev, v izjemnih primerih pa tudi en sam pridelovalec. Ostale zainteresirane strani lahko sodelujejo pri vlogi.

2. Pridelovalci lahko vložijo vlogo za zaščito le za vina, ki jih pridelujejo.

3. Pri imenih, ki označujejo čezmejno geografsko območje, ali tradicionalnih imenih, povezanih s čezmejnim geografskim območjem, se lahko vloži skupna vloga.

Člen 178

Predhodni nacionalni postopek

1. Vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe vin v skladu s členom 174, ki izvirajo iz Unije, so predmet predhodnega nacionalnega postopka v skladu s tem členom.

2. Vloga za zaščito se vloži v državi članici, z ozemlja katere izvira označba porekla ali geografska označba.

3. Država članica pregleda vlogo za zaščito, da preveri, ali izpolnjuje pogoje iz tega pododdelka.

Država članica izvede nacionalni postopek, ki zagotavlja primerno objavo vloge in določi, da lahko v obdobju vsaj dveh mesecev od dneva objave vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom, ki ima stalno prebivališče ali sedež na njenem ozemlju, nasprotuje predlogu zaščite tako, da v državi članici vloži ustrezno utemeljeno izjavo.

4. Če država članica meni, da označba porekla ali geografska označba ne izpolnjuje ustreznih zahtev ali da ni skladna z zakonodajo Unije na splošno, država članica zavrne vlogo.

5. Če država članica meni, da so ustrezne zahteve izpolnjene:

(a)

objavi enotni dokument in specifikacijo proizvoda vsaj na internetu; ter

(b)

Komisiji pošlje vlogo za zaščito, ki vsebuje naslednje informacije:

	(i)	ime in naslov vlagatelja;
	(ii)	enotni dokument iz člena 175(1)(d);
	(iii)	izjavo države članice, da šteje vlogo vlagatelja za skladno z zahtevanimi pogoji; ter
	(iv)	napotilo na objavo, kakor je določeno v točki (a).

Informacije iz prvega pododstavka točke (b) se pošljejo v enem od uradnih jezikov Unije ali pa jim je priložen overjeni prevod v enega od teh jezikov.

6. Države članice s 1. avgustom 2009 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 118f Uredbe (ES) št. 1234/2007 in tem členom.

7. Kadar država članica nima nacionalne zakonodaje o zaščiti označb porekla in geografskih označb, lahko, vendar le prehodno, ime na nacionalni ravni zaščiti v skladu s pogoji iz tega pododdelka, pri čemer začne zaščita učinkovati z dnem predložitve vloge Komisiji. Taka prehodna nacionalna zaščita se konča na dan sprejetja odločbe o registraciji ali zavrnitvi v skladu s tem pododdelkom.

Člen 179

Preučitev Komisije

1. Komisija objavi datum vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe.

2. Komisija preveri, ali vloge za zaščito iz člena 178(5) izpolnjujejo pogoje, določene v tem pododdelku.

3. Če Komisija meni, da so pogoji iz tega pododdelka izpolnjeni, se z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, odloči za objavo enotnega dokumenta iz člena 175(1)(d) in napotila na objavo specifikacije proizvoda iz člena 178(5) v Uradnem listu Evropske unije.

4. Če Komisija meni, da pogoji iz tega pododdelka niso izpolnjeni, se z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči za zavrnitev vloge.

Člen 180

Postopek ugovora

Vsaka država članica ali tretja država ali vsaka fizična ali pravna oseba z zakonitim interesom, ki ima stalno prebivališče ali sedež v državi članici, ki ni vložila vloge za zaščito, ali v tretji državi, lahko v dveh mesecih od dneva objave iz člena 179(3) ugovarja predlagani zaščiti, tako da Komisiji predloži ustrezno utemeljeno izjavo o pogojih za upravičenost iz tega pododdelka.

Fizične ali pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče ali sedež v tretji državi, vložijo izjavo bodisi neposredno bodisi po organih zadevne tretje države v roku dveh mesecev, kot je določeno v prvem odstavku.

Člen 181

Odločitev o zaščiti

Komisija na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, po postopku ugovora iz člena 180 z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči, ali bo zaščitila označbo porekla ali geografsko označbo, ki izpolnjuje pogoje iz tega pododdelka in je skladna z zakonodajo Unije, ali bo vlogo zavrnila, če ti pogoji niso izpolnjeni.

Člen 182

Homonimi

1. Če je vložena vloga za ime, ki je popoln ali delni homonim imena, ki je že bilo registrirano v skladu s to uredbo v zvezi z vinskim sektorjem, se pri registraciji imena ustrezno upošteva lokalna in tradicionalna raba ter možnost zamenjave.

Homonim, zaradi katerega potrošnik napačno meni, da proizvodi prihajajo z drugega ozemlja, se ne registrira, čeprav ime točno ustreza zadevnemu ozemlju, regiji ali kraju porekla zadevnih proizvodov.

Uporaba registriranega homonima je dovoljena samo, če se pozneje registriran homonim v praksi dovolj razlikuje od že registriranega imena, pri čemer se upošteva, da je treba zagotoviti enako obravnavo pridelovalcev in preprečiti zavajanje potrošnika.

2. Odstavek 1 se smiselno uporablja tudi, če je vloga vložena za ime, ki je popoln ali delni homonim geografske označbe, zaščitene v skladu z zakonodajo držav članic.

Države članice ne registrirajo neidentičnih geografskih označb kot zaščitenih po svoji zakonodaji o geografskih označbah, če je označba porekla ali geografska označba v Uniji zaščitena po zakonodaji Unije o označbah porekla in geografskih označbah.

3. Če ni drugače določeno z delegiranimi akti Komisije, sprejetimi v skladu s členom 321, se ime sorte vinske trte, ki vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje, ne uporablja za označevanje proizvodov, za katere velja ta uredba, da se upoštevajo obstoječe prakse označevanja.

4. Zaščita geografskih označb in označb porekla za proizvode iz člena 174 ne posega v zaščitene geografske označbe, ki se uporabljajo v zvezi z žganimi pijačami v smislu Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(34), in obratno.

Člen 183

Razlogi za zavrnitev zaščite

1. Imena, ki so postala generična, se ne zaščitijo kot označbe porekla ali geografske označbe.

Za namene tega pododdelka pomeni „ime, ki je postalo generično“ ime vina, ki je postalo obče ime vina v Uniji, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, kjer je bil ta proizvod prvotno pridelan ali tržen.

Da bi ugotovili, ali je ime postalo generično, se upoštevajo vsi ustrezni dejavniki, zlasti pa:
	(a)	obstoječe stanje v Uniji, zlasti na območjih potrošnje;
	(b)	ustrezna zakonodaja Unije ali nacionalna zakonodaja.

2. Ime se ne zaščiti kot označba porekla ali geografska označba, če je zaradi ugleda in slovesa blagovne znamke verjetno, da bi taka zaščita zavedla potrošnika glede resničnega porekla vina.

Člen 184

Razmerje do blagovnih znamk

1. Če je označba porekla ali geografska označba zaščitena po tej uredbi, se zavrne vloga za registracijo blagovne znamke, ki ustreza eni od situacij iz člena 185(2) in velja za proizvod iz ene od kategorij iz dela II Priloge XII, če je vloga za registracijo blagovne znamke vložena po dnevu predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisiji in se označba porekla ali geografska označba nato zaščiti.

Blagovne znamke, registrirane v nasprotju s prvim pododstavkom, so nične.

2. Brez poseganja v člen 183(2) se lahko v eni od situacij iz člena 185(2) blagovna znamka, ki je bila prijavljena, registrirana ali v primerih, ko to možnost predvideva zadevna zakonodaja, pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju Unije pred dnem predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisiji, še naprej uporablja in obnovi kljub zaščiti označbe porekla ali geografske označbe, če ne obstajajo razlogi za ničnost ali preklic blagovne znamke, določeni v Direktivi 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta(35) ali z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009(36).

V teh primerih je dovoljena uporaba označbe porekla ali geografske označbe skupaj z ustreznimi blagovnimi znamkami.

Člen 185

Zaščita

1. Zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži vino, ki je bilo pridelano v skladu z ustreznimi specifikacijami proizvoda.

2. Zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe ter vino, ki uporablja ta zaščitena imena v skladu s specifikacijo proizvoda, so zaščiteni pred:

(a)

vsako neposredno ali posredno komercialno rabo zaščitenega imena:

	(i)	za primerljive proizvode, ki niso v skladu s specifikacijo proizvoda za zaščiteno ime; ali
	(ii)	če bi raba imena izkoriščala sloves označbe porekla ali geografske označbe;

(b)

vsako zlorabo, posnemanje ali prikazovanje, tudi če je resnično poreklo proizvoda ali storitve navedeno, če je zaščiteno ime prevedeno ali če mu je dodan izraz, kot so „stil“, „tip“, „metoda“, „kot se prideluje v“, „posnetek“, „okus“, „kot“ ali podobno;

(c)

vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo izvora, porekla, vrste ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na zadevni vinski proizvod, in pred pakiranjem proizvoda v embalažo, ki lahko ustvari napačen vtis o poreklu proizvoda;

(d)

vsemi drugimi praksami, ki lahko potrošnika zavajajo glede resničnega porekla proizvoda.

3. Zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe ne morejo postati generične v Uniji v smislu člena 183(1).

4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da ustavijo nezakonito uporabo zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb iz odstavka 2.

Člen 186

Komisija vzpostavi in vzdržuje elektronski register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb za vino, ki je javno dostopen.

Člen 187

Imenovanje pristojnega organa

1. Države članice imenujejo pristojni organ ali organe, odgovorne za preglede glede obveznosti, določenih v tem pododdelku v skladu z merili iz člena 4 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(37).

2. Države članice zagotovijo, da je vsak izvajalec, ki deluje v skladu s tem pododdelkom, upravičen do vključitve v sistem pregledov.

3. Države članice obvestijo Komisijo o pristojnem organu ali organih iz odstavka 1. Komisija objavi njihova imena in naslove ter jih redno posodablja.

Člen 188

Preverjanje skladnosti s specifikacijami

1. Glede zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, povezanih z geografskim območjem v Uniji, letno preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda med pridelavo in med polnjenjem vina ali po njem, zagotavlja:

	(a)	pristojni organ ali organi iz člena 187(1); ali
	(b)	eden ali več nadzornih organov, odgovornih za preverjanje v smislu točke 5 drugega pododstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004, ki delujejo kot certifikacijsko telo za proizvode v skladu z merili iz člena 5 navedene uredbe.

Stroške takega preverjanja krijejo gospodarski subjekti, ki jih zajema preverjanje.

2. Letno preverjanje skladnosti zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, povezanih z geografskim območjem v tretji državi, s specifikacijami proizvoda, med pridelavo in med polnjenjem vina ali po njem, zagotavlja:

	(a)	eden ali več javnih organov, ki jih imenuje tretja država; ali
	(b)	eno ali več certifikacijskih teles.

3. Certifikacijska telesa iz odstavkov 1(b) in 2(b) ravnajo v skladu z evropskim standardom EN 45011 ali vodilom ISO/IEC 65 (Splošne zahteve za organe, ki upravljajo sisteme certificiranja proizvodov) in so akreditirana v skladu s tem.

4. Kadar organ ali organi iz odstavkov 1(a) in 2(a) preverjajo skladnost s specifikacijami proizvodov, zagotovijo ustrezna jamstva za objektivnost in nepristranskost ter imajo na voljo usposobljeno osebje in vire, potrebne za izvajanje nalog.

Člen 189

Spremembe specifikacij proizvoda

1. Vlagatelj, ki izpolnjuje pogoje iz člena 177, lahko zaprosi za odobritev spremembe specifikacije zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe, zlasti zaradi upoštevanja razvoja znanstvenih in tehničnih dognanj ali zaradi nove opredelitve geografskega območja iz točke (d) drugega pododstavka člena 175(2). V vlogah se opišejo predlagane spremembe in navedejo razlogi zanje.

2. Kadar predlagana sprememba vključuje eno ali več sprememb enotnega dokumenta iz člena 175(1)(d), se za vlogo za spremembo smiselno uporabljajo členi 178 do 181. Če pa so predlagane le manjše spremembe, Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči, ali se vloga odobri brez postopka iz člena 179(2) in člena 180, v primeru odobritve pa Komisija objavi podatke iz člena 179(3).

3. Kadar predlagana sprememba ne vključuje spremembe enotnega dokumenta, se uporabljajo naslednja pravila:

	(a)	kadar geografsko območje leži v eni od držav članic, se navedena država članica izreče o spremembi, ter če spremembo podpre, objavi spremenjeno specifikacijo in Komisijo obvesti o odobrenih spremembah in razlogih zanje;
	(b)	kadar geografsko območje leži v tretji državi, Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči, ali se bodo predlagane spremembe odobrile.

Člen 190

Preklic

1. Komisija lahko na lastno pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z upravičenim interesom odloči, da se z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), prekliče zaščita za označbo porekla ali geografsko označbo, če skladnost z ustrezno specifikacijo proizvoda ni več zagotovljena.

Členi 178 do 181 se uporabljajo smiselno.

Člen 191

Obstoječa zaščitena imena vin

1. Imena vin, ki so zaščitena v skladu s členoma 51 in 54 Uredbe (ES) št. 1493/1999 ter členom 28 Uredbe Komisije (ES) št. 753/2002(38), so avtomatično zaščitena na podlagi te uredbe. Komisija jih vključi v register iz člena 186 te uredbe.

2. Glede obstoječih zaščitenih imen vin iz odstavka 1 države članice pošljejo Komisiji:

	(a)	tehnično dokumentacijo, kot je določeno v členu 175(1);
	(b)	nacionalne sklepe o odobritvi.

3. Imena vin iz odstavka 1, za katera informacije iz odstavka 2 ne bodo predložene do 31. decembra 2011, bodo izgubila zaščito po tej uredbi. Komisija bo ustrezno uradno odstranila taka imena iz registra iz člena 186 z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323,.

4. Člen 190 se ne uporablja za obstoječa zaščitena imena vin iz odstavka 1 tega člena.

Komisija lahko na lastno pobudo in z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), do 31. decembra 2014 odloči o preklicu zaščite obstoječih zaščitenih imen vin iz odstavka 1, če ne izpolnjujejo pogojev iz člena 174.

Člen 192

Takse

Države članice lahko zaračunavajo takse za kritje stroškov, vključno s stroški, nastalimi pri pregledu vlog za zaščito, izjav o ugovoru, vlog za spremembe in zahtev za preklic po tem pododdelku.

Člen 193

Prenesena pooblastila

1. Da se upoštevajo posebne lastnosti proizvodnje na razmejenih geografskih območjih, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme:

	(a)	načela za razmejitev geografskih območij ter
	(b)	opredelitve, omejitve in odstopanja v zvezi s proizvodnjo na razmejenih geografskih območjih.

2. Da se zagotovi kakovost in sledljivost proizvodov, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 določi pogoje, pod katerimi lahko specifikacije proizvodov vključujejo dodatne zahteve iz člena 175(2)(h).

3. Da se zagotovijo zakonite pravice ali interes proizvajalcev ali izvajalcev, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321,:

	(a)	opredeli, v katerih primerih lahko en sam pridelovalec vloži vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe;
	(b)	sprejme omejitve v zvezi s tipom vlagatelja, ki lahko vloži vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe;
	(c)	sprejme posebne ukrepe v zvezi z nacionalnimi postopki, ki se uporabljajo za čezmejne vloge;
	(d)	opredeli datum predložitve vloge ali zahtevka;
	(e)	opredeli datum, od katerega velja zaščita;
	(f)	določi pogoje, pod katerimi se za spremembo šteje, da je manjša v smislu člena 189(2);
	(g)	določi datum, na katerega sprememba začne veljati.

4. Da se zagotovi ustrezna zaščita, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme omejitve v zvezi z zaščitenim imenom.

5. Da se prepreči nezakonita uporaba zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi ukrepe, ki jih morajo v zvezi s tem izvajati države članice.

6. Da se zagotovi učinkovitost pregledov iz tega pododdelka, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme potrebne ukrepe v zvezi z obvestili izvajalcev pristojnim organom.

7. Da se zagotovi, da gospodarski subjekti in pristojni organi niso oškodovani z uporabo tega pododdelka v zvezi z imeni vin, za katera je bila zaščita dodeljena pred 1. avgustom 2009, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme prehodne določbe v zvezi z naslednjim:

	(a)	imeni vin, ki so jih države članice priznale kot označbe porekla ali geografske označbe do 1. avgusta 2009;
	(b)	predhodnim nacionalnim postopkom;
	(c)	vini, ki so bila dana v promet ali označena pred določenim datumom; ter
	(d)	spremembami specifikacij proizvoda.

Člen 194

Izvedbena pooblastila

1. Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem pododdelkom v zvezi z naslednjim:

	(a)	informacijami, ki jih je treba zagotoviti v specifikaciji proizvoda glede povezave med geografskim območjem in končnim proizvodom;
	(b)	odločanjem o zaščiti ali zavrnitvi, ki je na voljo javnosti;
	(c)	vzpostavitvijo in vodenjem registra iz člena 186;
	(d)	pretvorbo iz zaščitene označbe porekla v zaščiteno geografsko označbo;
	(e)	predložitvijo čezmejnih vlog;
	(f)	pregledi in preverjanjem, ki ga izvajajo države članice, vključno s testiranjem.

2. Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem pododdelkom glede postopka, vključno s sprejemljivostjo, za preverjanje vlog za zaščito ali za odobritev spremembe označbe porekla ali geografske označbe, in postopka, vključno s sprejemljivostjo, za vloge za ugovor, preklic ali pretvorbo in predložitev informacij v zvezi z obstoječimi zaščitenimi imeni vin, zlasti glede:

	(a)	vzorcev za dokumente in oblike za pošiljanje;
	(b)	rokov;
	(c)	podrobnih podatkov o dejstvih, dokazih in spremnih dokumentih, ki se pošljejo v podporo vloge ali zahtevka.

Člen 195

Izvedbeni akti, ki se sprejmejo brez pomoči odbora iz člena 323(1)brez uporabe člena 323

Če se šteje, da je vloga ali zahtevek nedopusten, Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, odloči, da ga zavrne kot nedopustnega.

Pododdelek III

Tradicionalni izrazi

Člen 196

Opredelitev

„Tradicionalni izraz“ pomeni izraz, ki ga države članice tradicionalno uporabljajo za člen 173(1), in sicer za označevanje:
	(a)	da ima proizvod zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo; ali
	(b)	postopka pridobivanja ali staranja ali kakovosti, barve, vrste kraja ali posebnega dogodka iz zgodovine, povezanih s proizvodom z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.

Člen 197

Zaščita

1. Zaščiteni tradicionalni izraz se sme uporabljati samo za proizvod, pridelan v skladu z opredelitvijo iz člena 196.

Tradicionalni izrazi so zaščiteni pred nezakonito uporabo.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev nezakonite uporabe zaščitenih tradicionalnih izrazov.

2. Tradicionalni izrazi v Uniji ne bodo postali generični.

Člen 198

Prenesena pooblastila

1. Da se zagotovi ustrezna zaščita, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme določbe v zvezi z jezikom in pravilno pisavo izraza, ki se zaščiti.

2. Da se zagotovijo zakonite pravice ali interes proizvajalcev ali izvajalcev, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, opredeli naslednje:

	(a)	tip vlagateljev, ki lahko vložijo vlogo za zaščito tradicionalnega izraza;
	(b)	pogoje veljavnosti vloge za priznanje tradicionalnega izraza;
	(c)	razloge za nasprotovanje predlaganemu priznanju tradicionalnega izraza;
	(d)	obseg zaščite, vključno z razmerjem do blagovnih znamk, zaščitenih tradicionalnih izrazov, zaščitenih označb porekla ali geografskih označb, homonimov ali nekaterih imen vinske trte;
	(e)	razloge za preklic tradicionalnega izraza;
	(f)	datum predložitve vloge ali zahtevka.

3. Da se upoštevajo posebne lastnosti trgovine med Unijo in nekaterimi tretjimi državami, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pogoje, pod katerimi se tradicionalni izrazi lahko uporabljajo za proizvode iz tretjih držav, in določi odstopanja od člena 196.

4. Da se prepreči nezakonita uporaba zaščitenih tradicionalnih izrazov, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi ukrepe, ki jih morajo v zvezi s tem izvajati države članice.

Člen 199

Izvedbena pooblastila

1. Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem pododdelkom, v zvezi s postopkom, vključno s sprejemljivostjo, za preverjanje vlog za zaščito ali za odobritev spremembe tradicionalnega izraza in postopkom, vključno s sprejemljivostjo, za zahtevke za ugovor ali preklic, zlasti glede naslednjega:

	(a)	vzorcev za dokumente in oblike za pošiljanje;
	(b)	rokov;
	(c)	podrobnih podatkov o dejstvih, dokazih in spremnih dokumentih, ki se pošljejo za podporo vloge ali zahtevka.

2. Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) določi, ali bo sprejela ali zavrnila vlogo za zaščito tradicionalnega izraza ali zahtevek za spremembo zaščitenega izraza ali preklic zaščite tradicionalnega izraza.

3. Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi zaščito tradicionalnih izrazov, za katere je bila vloga za zaščito sprejeta, zlasti z njihovo razvrstitvijo v skladu s točko (a) ali (b) člena 196 ter z objavo opredelitve in/ali pogojev za uporabo.

Člen 200

Izvedbeni akti, ki se sprejmejo brez pomoči odbora iz člena 323(1)brez uporabe člena 323

Če se šteje, da je vloga ali zahtevek nedopusten, Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, odloči, da ga zavrne kot nedopustnega.

Oddelek III

Označevanje in predstavitev v vinskem sektorju

Člen 201

Opredelitev pojmov

Za namene tega oddelka:
	(a)	„označevanje“ pomeni vse besede, navedbe, blagovne znamke, tržna imena, slikovno gradivo ali simbole na kakršni koli embalaži, dokumentu, obvestilu, etiketi, obročku ali vratni etiketi, ki spremlja ali se nanaša na zadevni proizvod;
	(b)	„predstavljanje“ pomeni vse informacije, ki se potrošniku zagotovijo na embalaži zadevnega proizvoda, vključno z obliko in vrsto steklenic.

Člen 202

Uporaba horizontalnih pravil

1. Če ni v tej uredbi drugače določeno, se za označevanje in predstavljanje proizvodov, ki spadajo v njihovo področje uporabe, uporabljajo Direktiva 2008/95/ES, Direktiva Sveta 89/396/EGS(39), Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta(40) ter Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta(41). Označevanja proizvodov iz točk 1 do 11, 13, 15 in 16 v delu II Priloge XII ni mogoče dopolniti z drugimi oznakami kot z oznakami iz te uredbe, razen če izpolnjujejo zahteve iz člena 2(1)(a) Direktive 2000/13/ES.

1a. Če eden od proizvodov iz dela II Priloge XII k tej uredbi vsebuje eno ali več sestavin, naštetih v Prilogi IIIa k Direktivi 2000/13/ES, morajo biti te sestavine navedene na etiketi za izrazom „vsebuje“.

V primeru sulfitov se lahko uporabljajo naslednje navedbe: „sulfiti“ in „žveplovi dioksidi“.

1b. Označevanju iz odstavka 2 se lahko doda uporaba piktograma, kar se določi z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321. [Sprememba 27]

Člen 203

Obvezne navedbe

1. Označevanje in predstavljanje proizvodov iz točk 1 do 11, 13, 15 in 16 dela II Priloge XII, ki so namenjeni za trženje v Uniji ali za izvoz, vsebujejo naslednje obvezne navedbe:

(a)

navedbo kategorije proizvoda vinske trte v skladu z delom II Priloge XII;

(b)

za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo:

	(i)	izraz „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“; ter
	(ii)	ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;

(c)

dejanski volumenski delež alkohola;

(d)

označbo izvora;

(e)

navedbo polnilca oziroma ime pridelovalca ali prodajalca pri penečem vinu, gaziranem penečem vinu, kakovostnem penečem vinu ali kakovostnem aromatičnem penečem vinu;

(f)

navedbo uvoznika pri uvoženem vinu; ter

(g)

navedbo vsebnosti sladkorja pri penečem vinu, gaziranem penečem vinu, kakovostnem penečem vinu ali kakovostnem aromatičnem penečem vinu.

2. Z odstopanjem od odstavka 1(a) se navedba kategorije proizvoda iz vinske trte lahko izpusti za vina, če je na njihovi etiketi navedeno ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe, ter za kakovostna peneča vina, ki imajo na etiketi naveden izraz „sekt“. [Sprememba 28]

3. Z odstopanjem odstavka 1(b) se lahko navedba izraza „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ izpusti v naslednjih primerih:

	(a)	če je na etiketi naveden tradicionalni izraz iz člena 196(a);
	(b)	v izjemnih okoliščinah, ki jih z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi Komisija, da se zagotovi skladnost z obstoječimi praksami označevanja.

Člen 204

Neobvezne navedbe

1. Označevanje in predstavitev proizvodov iz člena 203(1) lahko vsebujeta zlasti naslednje neobvezne navedbe:

	(a)	letnik trgatve;
	(b)	ime ene ali več sort vinske trte;
	(c)	pri vinih, ki niso navedena v členu 203(1)(g), izraze za vsebnost sladkorja;
	(d)	za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, tradicionalne izraze, kot so navedeni v členu 196(b);
	(e)	simbol Unije, ki prikazuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo;
	(f)	izraze, ki se nanašajo na nekatere postopke proizvodnje;
	(g)	za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ime drugega geografskega območja, ki je manjše ali večje od območja, iz katerega izhaja označba porekla ali geografska označba.

2. Brez poseganja v člen 182(3) v zvezi z uporabo navedb iz odstavka 1(a) in (b) za vina brez zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe:

(a)

države članice uvedejo zakone in druge predpise za zagotovitev postopkov certificiranja, odobritve in preverjanja, tako da je zajamčena verodostojnost zadevnih informacij;

(b)

države članice lahko na podlagi nediskriminatornih in objektivnih meril ter ob ustreznem upoštevanju lojalne konkurence za vino, pridelano iz sort vinske trte na njihovem ozemlju, sestavijo sezname izključenih sort vinske trte, še zlasti če:

	(i)	obstaja možnost zavajanja potrošnikov glede resničnega izvora vina, ker je zadevna sorta vinske trte sestavni del obstoječe zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;
	(ii)	zadevni nadzor ne bi bil stroškovno učinkovit, ker zadevna sorta vinske trte predstavlja le majhen del vinogradov v državi članici;

(c)

pri mešanicah vina iz različnih držav članic se sorta oziroma sorte vinske trte ne navaja(-jo), razen če se zadevne države članice ne dogovorijo drugače in zagotovijo izvedljivost ustreznih postopkov certificiranja, odobritve in preverjanja.

Člen 205

Jeziki

1. Če so obvezne in neobvezne navedbe iz členov 203 in 204 izražene z besedami, so navedene v enem ali več uradnih jezikih Unije.

2. Ne glede na odstavek 1 je ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe ali tradicionalnega izraza iz člena 196(a) navedeno na etiketi v jeziku ali jezikih, za katere velja zaščita.

Če se za zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe ali posebne nacionalne označbe ne uporablja latinska abeceda, je lahko ime navedeno tudi v enem ali več uradnih jezikih Unije.

Člen 206

Uveljavitev

Pristojni organi držav članic sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se proizvod iz člena 203(1), ki ni označen v skladu s tem oddelkom, ne da na trg ali se umakne s trga.

Člen 207

Prenos pooblastil

1. Za zagotovitev skladnosti s horizontalnimi pravili v z zvezi z označevanjem in predstavitvijo ter zaradi upoštevanja posebnosti vinskega sektorja lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme opredelitve, pravila in omejitve glede:

(a)

predstavitve in uporabe navedb označevanja, ki niso določene v tem oddelku;

(b)

nekaterih obveznih navedb, zlasti:

	(i)	izrazov, ki se uporabijo za oblikovanje obveznih navedb in njihovih pogojev za uporabo;
	(ii)	izrazov, ki se nanašajo na kmetijsko gospodarstvo in pogoje za njihovo uporabo;
	(iii)	določb, ki državam članicam proizvajalkam omogočajo, da vzpostavijo dodatna pravila v zvezi z obveznimi navedbami;
	(iv)	določb, ki omogočajo nadaljnja odstopanja poleg tistih, navedenih v členu 203(2), po katerih ni treba navajati kategorije proizvoda vinske trte; ter
	(v)	določb o uporabi jezikov;

(c)

neobveznih navedb, zlasti:

	(i)	izrazov, ki se uporabijo za oblikovanje obveznih navedb in njihovih pogojev za uporabo;
	(ii)	določb, ki državam članicam proizvajalkam omogočajo, da določijo dodatna pravila v zvezi z obveznimi navedbami;

(d)

predstavitve, zlasti:

	(i)	pogojev uporabe nekaterih oblik steklenic in seznama nekaterih posebnih oblik steklenic;
	(ii)	pogojev uporabe zamaškov in steklenic za „peneče vino“;
	(iii)	določb, ki državam članicam proizvajalkam omogočajo, da določijo dodatna pravila v zvezi s predstavitvijo;
	(iv)	določb o uporabi jezikov.

2. Da se zagotovi učinkovitost postopkov certificiranja, odobritve in preverjanja iz tega oddelka, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme potrebne ukrepe v ta namen.

3. Da se zagotovijo legitimni interesi izvajalcev, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila v zvezi z začasnim označevanjem in predstavitvijo vin z označbo porekla ali geografsko označbo, katerih zadevna označba porekla ali geografska označba izpolnjuje ustrezne zahteve iz člena 178(5).

4. Za zagotovitev, da se ne oškodujejo gospodarski subjekti, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme začasne določbe v zvezi z vini, ki so dana na trg in označena pred 1. avgustom 2009.

5. Da se prepreči trženje v Uniji ali izvoz proizvodov, ki niso označeni v skladu s tem oddelkom, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, opredeli ukrepe, ki jih morajo v ta namen izvajati države članice.

6. Da se zagotovi upoštevanje posebnosti trgovine med Unijo in nekaterimi tretjimi državami, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme odstopanja od tega oddelka.

Člen 208

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem oddelkom, v zvezi s postopki, z uradnim obveščanjem in s tehničnimi merili.

POGLAVJE II

Organizacije proizvajalcev, skupine proizvajalcev, medpanožne organizacije, organizacije izvajalcev

Oddelek I

Splošna načela

Člen 209

Organizacije proizvajalcev

Države članice priznajo organizacije proizvajalcev, ki:

(a)

jih sestavljajo proizvajalci iz enega od naslednjih sektorjev:

(iv) mleka in mlečnih izdelkov;

	(i)	hmelja;
	(ii)	oljčnega olja in namiznih oljk;
	(iii)	sadja in zelenjave, kar zadeva kmete, ki gojijo enega ali več proizvodov iz navedenega sektorja, in/ali takšne proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi;
	(v)	sviloprejk;

(b)

so ustanovljene na pobudo proizvajalcev;

(c)

si prizadevajo doseči poseben cilj, ki lahko zlasti ali v zvezi s sektorjem sadja in zelenjave, vključuje enega ali več naslednjih ciljev:

	(i)	zagotovitev, da se proizvodnja načrtuje in prilagaja povpraševanju, zlasti glede kakovosti in količine;
	(ii)	koncentracijo ponudbe in dajanje na trg proizvodov, ki jih pridelajo njeni člani;
	(iii)	optimiziranje proizvodnih stroškov in stabiliziranje cen proizvajalcev.

Države članice lahko prav tako priznajo organizacije proizvajalcev, ki jih sestavljajo proizvajalci iz katerega koli sektorja iz člena 1, razen za sektorje iz točke (a) prvega odstavka, pod pogoji, določenimi v točkah (b) in (c) navedenega odstavka.„

Države članice lahko v vinskem sektorju priznajo organizacije pridelovalcev pod enakimi pogoji, kot so določeni v točkah (b) in (c) prvega odstavka, ki uporabljajo statut, po katerem morajo njihovi člani predvsem:
	(a)	uporabljati sprejeta pravila organizacije proizvajalcev o poročanju o proizvodnji, proizvodnji, trženju in varstvu okolja;
	(b)	zagotavljati informacije, ki jih zahtevajo organizacije pridelovalcev za statistične namene, zlasti o vinogradniških površinah in razvoju trga;
	(c)	plačati kazen za kršenje obveznosti iz statuta.

V vinskem sektorju se lahko izvajajo naslednji cilji v smislu točke (c) prvega odstavka:
	(a)	pospeševanju in zagotavljanju tehnične pomoči za uporabo okolju prijaznih postopkov gojenja in pridelave;
	(b)	pospeševanju pobud za ravnanje s stranskimi proizvodi proizvodnje vina in ravnanju z odpadki, zlasti za varovanje kakovosti vode, tal in krajine ter za ohranjanje ali spodbujanje biotske raznovrstnosti;
	(c)	raziskovanju trajnostnih načinov proizvodnje in gibanju trga.
	(d)	prispevanju k vzpostavljanju podpornih programov iz oddelka VII poglavja IV naslova I dela II.

Člen 210

Medpanožne organizacije

1. Države članice priznajo medpanožne organizacije, ki:

(a)

jih sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s proizvodnjo proizvodov, trgovino z njimi in/ali predelavo proizvodov iz naslednjih sektorjev:

	(i)	sektorja oljčnega olja in namiznih oljk;
	(ii)	sektorja tobaka;

(b)

se ustanovijo na pobudo vseh ali nekaterih organizacij ali združenj, ki jih sestavljajo;

(c)

si prizadevajo doseči poseben cilj, ki se lahko nanaša zlasti na:

	(i)	združevanje in uskladitev ponudbe ter trgovanje s proizvodi članov;
	(ii)	prilagoditev proizvodnje in skupno predelavo glede na zahteve trga in izboljšanje proizvoda;
	(iii)	spodbujanje racionalizacije in izboljšanje proizvodnje in predelave;
	(iv)	raziskovanje trajnostnih načinov proizvodnje in gibanje trga.

2. Kadar medpanožne organizacije iz odstavka 1 izvajajo svoje dejavnosti na ozemlju več držav članic, jih Komisija prizna z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323.

3. Države članice poleg organizacij iz odstavka 1 v sektorju sadja in zelenjave priznajo ter v vinskem sektorju lahko priznajo tudi medpanožne organizacije, ki:

(a)

jih sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s proizvodnjo proizvodov, trgovino z njimi ali predelavo proizvodov iz sektorjev, navedenih v uvodnem besedilu;

(b)

se ustanovijo na pobudo vseh ali nekaterih predstavnikov iz točke (a);

(c)

ob upoštevanju interesov potrošnikov in brez poseganja v druge sektorje v vinskem sektorju upoštevajoč javno zdravje in interese potrošnikov, v eni ali več regijah Unije izvajajo eno, v primeru sektorja sadja in zelenjave dve, ali več od naslednjih dejavnosti:

(i)

za izboljšanja znanja in preglednosti proizvodnje in trga;

(ii)

za pomoč pri boljši koordinaciji načina trženja proizvodov sektorja sadja in zelenjave ter vinskega sektorja, zlasti s pomočjo raziskav in tržnih analiz;

(iii)

za pripravo standardnih oblik pogodb, usklajenih s predpisi Unije;

(iv)

za boljše izkoriščanje potenciala pridelanega sadja in zelenjave ter potenciala proizvodnje vinskega sektorja;

(v)

za zagotavljanje informacij in izvajanje raziskav, potrebnih za preusmerjanje proizvodnje v proizvode, ki so glede na zahteve trga ter okus in pričakovanja porabnikov bolj ustrezni, zlasti glede kakovosti proizvodov in varstva okolja;

(vi)

za iskanje načinov za omejevanje uporabe sredstev za varstvo rastlin in drugih vložkov v proizvodnjo ter za zagotavljanje kakovosti proizvodov in varstvo kakovosti tal in vode;

(vii)

razvoj postopkov in načinov za izboljšanje kakovosti proizvodov na vseh stopnjah pridelave in trženja ter za vinski sektor tudi predelave v vino;

(viii)

za izkoriščanje potenciala in varstvo ekološkega kmetovanja ter zaščite in spodbujanja takega kmetovanja, kakor tudi geografskega porekla, oznak kakovosti in geografskih označb;

(ix)

za pospeševanje integrirane pridelave ali drugih okolju prijaznih načinov pridelave;

(x)

za sektor sadja in zelenjave, kar zadeva pravila proizvodnje in trženja iz točk 2 in 3 Priloge XIV, določanje pravil ki so strožja od predpisov Unije ali nacionalnih predpisov;

(xi)

za vinski sektor:

	–	zagotavljanje informacij o posebnih značilnostih vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo,
	–	spodbujanje zmernega in odgovornega uživanja vina in obveščanje o škodljivosti nevarnih navad pitja,
	–	promocija vina, zlasti v tretjih državah.

4. Države članice lahko priznajo medpanožne organizacije, ki:

(a)

jih sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s pridelavo proizvodov, trgovino z njimi in/ali predelavo proizvodov v sektorju mleka in mlečnih izdelkov;

(b)

se ustanovijo na pobudo vseh ali nekaterih predstavnikov iz točke (a);

(c)

ob upoštevanju interesov potrošnikov izvajajo eno ali več naslednjih dejavnosti v eni ali več regijah Unije:

	(i)	za izboljšanje znanja in preglednosti proizvodnje in trga, vključno z objavo statističnih podatkov o cenah, količinah in trajanju predhodno sklenjenih pogodb za odkup surovega mleka ter z zagotovitvijo analiz potencialnega razvoja trga v prihodnosti na regionalni in nacionalni ravni;
	(ii)	za pomoč za boljšo koordinacijo načina trženja proizvodov sektorja mleka in mlečnih izdelkov, zlasti s pomočjo raziskav in tržnih analiz;
	(iii)	za pripravo standardnih oblik pogodb, usklajenih s predpisi Unije;
	(iv)	za zagotavljanje informacij in izvajanje raziskav, potrebnih za preusmerjanje proizvodnje v proizvode, ki so glede na zahteve trga ter okus in pričakovanja porabnikov bolj ustrezni, zlasti glede kakovosti proizvodov in varstva okolja;
	(v)	za iskanje načinov za omejevanje uporabe sredstev za varstvo rastlin in drugih vložkov;
	(vi)	za razvoj postopkov in načinov za izboljšanje kakovosti proizvodov na vseh stopnjah proizvodnje in trženja;
	(vii)	za izkoriščanje potenciala ekološkega kmetovanja ter varstvo in spodbujanje takega kmetovanja, kakor tudi označb porekla, oznak kakovosti in geografskih označb; ter
	(viii)	za pospeševanje integrirane pridelave ali drugih okolju prijaznih načinov proizvodnje.

Člen 211

Skupne določbe v zvezi z organizacijami proizvajalcev in medpanožnimi organizacijami

1. Člen 209 in člen 210(1) se uporabljata brez poseganja v priznanje, za katerega se države članice odločijo na podlagi nacionalne zakonodaje in v skladu z zakonodajo Unije, organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij iz katerega koli sektorja iz člena 1, razen sektorjev iz točke (a) prvega odstavka člena 209 in člena 210(1).

2. Organizacije proizvajalcev, priznane ali odobrene v skladu z uredbami (EGS) št. 707/76(42), (ES) št. 865/2004(43) in (ES) št. 1952/2005(44), veljajo za priznane organizacije proizvajalcev v okviru člena 209 te uredbe.

Medpanožne organizacije, priznane ali odobrene v skladu z uredbama (EGS) št. 2077/92(45) in (ES) št. 865/2004, veljajo za priznane medpanožne organizacije v okviru člena 210 te uredbe.

Člen 212

Organizacije izvajalcev

Za namene te uredbe organizacije izvajalcev vključujejo priznane organizacije proizvajalcev, priznane medpanožne organizacije ali priznane organizacije drugih izvajalcev v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ali njihova združenja.

Oddelek II

Pravila za organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije ter skupine proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave

Pododdelek I

Poslovnik in priznanje organizacij proizvajalcev

Člen 213

Poslovnik organizacij proizvajalcev

1. Poslovnik organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave od svojih članov proizvajalcev zahteva predvsem, da:

	(a)	uporabljajo sprejeta pravila organizacije pridelovalcev o poročanju o proizvodnji, proizvodnji, trženju in varstvu okolja;
	(b)	pripadajo samo eni organizaciji proizvajalcev, kar zadeva proizvodnjo katerega koli proizvoda iz točke (a)(iii) prvega odstavka člena 209, ki ga prideluje določeno kmetijsko gospodarstvo;
	(c)	tržijo svojo celotno zadevno proizvodnjo določenega proizvoda preko organizacije proizvajalcev;
	(d)	zagotavljajo informacije, ki jih zahteva organizacija proizvajalcev za statistične namene, zlasti o pridelovalnih površinah, o posejanih in posajenih količinah, pridelkih in neposredni prodaji;
	(e)	plačujejo finančni prispevek, ki ga predvideva poslovnik za ustanovitev in vzdrževanje operativnega sklada iz člena 120.

2. Ne glede na točko (c) odstavka 1 lahko člani proizvajalci, če jih organizacija proizvajalcev pooblasti in je to v skladu s pogoji, ki jih določi organizacija proizvajalcev:

	(a)	prodajo največ določen odstotek svoje proizvodnje in/ali proizvodov neposredno na svojih kmetijskih gospodarstvih in/ali zunaj teh gospodarstev potrošnikom za njihove osebne potrebe, pri čemer te odstotke določijo države članice na ravni, ki ni nižja od 10 %;
	(b)	sami ali preko druge organizacije proizvajalcev, ki jo določi njihova lastna organizacija, tržijo take količine proizvodov, ki so nepomembne glede na obseg tržne proizvodnje njihove organizacije;
	(c)	sami ali preko druge organizacije proizvajalcev, ki jo določi njihova lastna organizacija, tržijo proizvode, ki jih zaradi njihovih značilnosti njihova organizacija s svojimi trgovskimi dejavnostmi navadno ne pokriva.

3. Poslovnik organizacije proizvajalcev predpisuje tudi:

	(a)	postopke za določanje, sprejemanje in spreminjanje pravil iz odstavka 1;
	(b)	višino finančnega prispevka članov za financiranje organizacije proizvajalcev;
	(c)	pravila, ki proizvajalcem članom omogočajo, da demokratično nadzorujejo svojo organizacijo in njene odločitve;
	(d)	kazni za kršenje obveznosti iz poslovnika, zlasti za neplačilo finančnih prispevkov, ali pravil, ki jih je določila organizacija proizvajalcev;
	(e)	pravila o pristopu novih članov, zlasti minimalno trajanje članstva;
	(f)	računovodska in proračunska pravila, potrebna za delovanje organizacije.

4. Šteje se, da organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave v gospodarskih zadevah delujejo v imenu svojih članov in za svoje člane.

Člen 214

Priznanje

1. Države članice lahko vse pravne osebe ali jasno opredeljene dele pravnih oseb, ki zaprosijo za tako priznanje, priznajo za organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, pod pogojem, da:

	(a)	je njihov cilj uporaba okolju prijaznih načinov obdelovanja, pridelovalnih tehnik in načina ravnanja z odpadki, predvsem zaradi varovanja kakovosti vode, tal in krajine ter zaradi ohranjanja ali spodbujanja biotske raznovrstnosti in izpolnjujejo zahteve iz členov 209 in 213 ter o tem zagotovijo ustrezna dokazila;
	(b)	imajo minimalno število članov in pokrivajo minimalno količino ali vrednost tržne proizvodnje, ki jo določijo države članice, ter o tem zagotovijo ustrezna dokazila;
	(c)	predložijo zadostna dokazila, da lahko primerno izvajajo svoje dejavnosti tako z vidika trajanja kot glede učinkovitosti in koncentracije ponudbe; v ta namen se države članice lahko odločijo, za katere proizvode ali skupine proizvodov iz točke (a)(iii) prvega odstavka člena 209 bi morala biti organizacija proizvajalcev pristojna;
	(d)	da učinkovito omogočajo svojim članom tehnično pomoč, potrebno za okolju prijazne načine pridelave;
	(e)	svojim članom po potrebi učinkovito zagotavljajo tehnična sredstva za zbiranje, skladiščenje, pakiranje in trženje njihovega pridelka;
	(f)	zagotavljajo ustrezno komercialno in računovodsko vodenje svojih dejavnosti; ter
	(g)	nimajo prevladujočega položaja na določenem trgu, razen če je to potrebno za doseganje ciljev iz člena 39 Pogodbe.

2. Države članice:

	(a)	se v treh mesecih po prejemu zahtevka s priloženimi vsemi ustreznimi dokazili odločijo, ali bodo priznale organizacijo proizvajalcev;
	(b)	opravljajo redne preglede, da preverijo, ali organizacije proizvajalcev izpolnjujejo zahteve iz tega poglavja, ob neizpolnjevanju teh zahtev ali nepravilnostih v zvezi z določbami te uredbe takšnim organizacijam naložijo kazni in se po potrebi odločijo za preklic priznanja;
	(c)	enkrat na leto uradno obvestijo Komisijo o vsaki odločitvi za priznanje, zavrnitev ali preklic priznanja.

Pododdelek II

Združenje organizacij proizvajalcev in skupin proizvajalcev

Člen 215

Združenje organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave

Združenje organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave se ustanovi na pobudo priznanih organizacij proizvajalcev in lahko opravlja kakršne koli dejavnosti organizacije proizvajalcev iz te uredbe. V ta namen lahko države članice na zahtevo priznajo združenje organizacij proizvajalcev, če:
	(a)	država članica meni, da lahko združenje učinkovito izvaja te dejavnosti, ter
	(b)	združenje nima prevladujočega položaja na določenem trgu, razen če je to potrebno za doseganje ciljev iz člena 39 Pogodbe.

Člen 213(4) se uporablja smiselno.

Člen 216

Zunanje izvajanje

Država članica lahko priznani organizaciji proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ali priznanemu združenju organizacij proizvajalcev v navedenem sektorju dovoli, da za opravljanje svojih dejavnosti uporabi zunanje zmogljivosti, tudi hčerinska podjetja, če državi članici ustrezno dokaže, da je to primeren način za izpolnitev ciljev zadevne organizacije proizvajalcev ali zadevnega združenja organizacij proizvajalcev.

Člen 217

Skupine proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave

1. V državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali pozneje, ali v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti iz člena 349(2) Pogodbe ali na manjših Egejskih otokih iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 1405/2006 se skupine proizvajalcev lahko oblikujejo kot pravna oseba ali jasno opredeljen del pravne osebe, na pobudo kmetov, ki pridelujejo enega ali več proizvodov v sektorju sadja in zelenjave in/ali proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi, da bi bile priznane kot organizacija proizvajalcev.

Tem skupinam proizvajalcev se lahko dovoli prehodno obdobje, v katerem morajo izpolniti pogoje za priznanje kot organizacija proizvajalcev v skladu s členom 209.

Za izpolnitev pogojev predložijo te skupine proizvajalcev zadevni državi članici fazni načrt za priznanje, katerega sprejetje je znak za začetek prehodnega obdobja iz drugega pododstavka in pomeni začasno priznanje. Prehodno obdobje ne traja več kot pet let.

2. Država članica pred sprejetjem načrta za priznanje Komisijo obvesti o svojih namerah in verjetnih finančnih posledicah tega dejanja.

Pododdelek III

Razširitev pravil na proizvajalce na gospodarskem območju

Člen 218

Razširitev pravil

1. Kadar se organizacija proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, ki deluje na določenem gospodarskem območju, šteje za reprezentativno glede proizvodnje in proizvajalcev določenega proizvoda na tem območju, lahko zadevna država članica na zahtevo organizacije proizvajalcev določi naslednja pravila kot obvezujoča za proizvajalce s sedežem na tem gospodarskem območju, ki ne pripadajo organizaciji proizvajalcev:

	(a)	pravila iz člena 213(1)(a);
	(b)	pravila, potrebna za izvajanje ukrepov iz člena 121(2)(c).

	(a)	v veljavi najmanj eno tržno leto;
	(b)	vključena v širši seznam iz Priloge XIV;
	(c)	obvezujoča za največ tri tržna leta.

Vendar pogoj iz točke (a) drugega pododstavka ne velja, če so zadevna pravila tista iz točk 1, 3 in 5 Priloge XIV. V tem primeru se pravila ne smejo podaljšati za več kot eno tržno leto.

2. V tem pododdelku izraz „gospodarsko območje“ pomeni geografski predel, ki ga sestavljajo bližnja ali sosednja proizvodna območja, na katerih so proizvodni in tržni pogoji homogeni.

Države članice sporočijo Komisiji seznam gospodarskih območij.

V enem mesecu od uradnega obvestila Komisija z izvedbenim aktom brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetim brez uporabe člena 323, da soglasje k seznamu ali po posvetovanju z zadevno državo članico odloči, katere dopolnitve mora napraviti ta država članica. Komisija objavi odobreni seznam na način, ki se ji zdi ustrezen.

3. Organizacija proizvajalcev se šteje za reprezentativno v smislu odstavka 1, če njeni člani predstavljajo vsaj 50 % proizvajalcev na gospodarskem območju, na katerem deluje, in pokriva vsaj 60 % obsega proizvodnje na tem območju. Brez poseganja v odstavek 5 se pri izračunu teh odstotkov ne upoštevajo proizvajalci oziroma pridelava ekoloških proizvodov, ki jih do 31. decembra 2008 zajema Uredba (EGS) št. 2092/91(46) in od 1. januarja 2009 Uredba (ES) št. 834/2007(47).

4. Pravila, ki so obvezujoča za vse proizvajalce na določenem gospodarskem območju:

	(a)	ne povzročijo nikakršne škode drugim proizvajalcem v zadevnih državah članicah ali Uniji;
	(b)	se ne uporabljajo, razen če to ni izrecno določeno, za proizvode, ki se dobavljajo za predelavo po pogodbah, podpisanih pred začetkom tržnega leta, z izjemo pravil o poročanju o proizvodnji iz člena 213(1)(a);
	(c)	so neskladna z veljavnimi predpisi Unije in nacionalnimi predpisi.

5. Pravila ne smejo biti zavezujoča za proizvajalce ekoloških proizvodov, ki jih do 31. decembra 2008 zajema Uredba (EGS) št. 2092/91 in od 1. januarja 2009 Uredba (ES) št. 834/2007, razen če se s takim ukrepom ne strinja vsaj 50 % takih proizvajalcev na gospodarskem območju, kjer deluje organizacija proizvajalcev, in če ta organizacija pokriva vsaj 60 % take proizvodnje na tem območju.

Člen 219

Uradno obveščanje

Države članice nemudoma uradno obvestijo Komisijo o pravilih, ki so obvezujoča za vse proizvajalce na določenem gospodarskem območju v skladu s členom 218(1). Komisija ta pravila objavi na način, ki se ji zdi ustrezen.

Člen 220

Razveljavitev razširitve pravil

Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, sklene, da država članica razveljavi razširitev pravil, ki jo je sprejela v skladu s členom 218(1):
	(a)	če ugotovi, da ta razširitev na druge proizvajalce bistveno zmanjšuje konkurenco na notranjem trgu ali ogroža prosto trgovino ali cilje iz člena 39 Pogodbe;
	(b)	če ugotovi, da za pravila, razširjena na druge proizvajalce, velja člen 101(1) Pogodbe. Odločitev Komisije glede navedenih pravil se uporablja samo od datuma take ugotovitve dalje;
	(c)	če po pregledih ugotovi, da se ta pododdelek ne upošteva.

Člen 221

Finančni prispevki proizvajalcev nečlanov

Če se uporablja člen 218(1), lahko zadevna država članica po natančnem pregledu predloženih dokazil sklene, da so proizvajalci nečlani organizaciji proizvajalcev dolžni plačati del finančnega prispevka, ki ga plačajo člani proizvajalci, če se ta uporablja za kritje:
	(a)	administrativnih stroškov, ki so posledica uporabe pravil iz člena 218(1);
	(b)	stroškov raziskav, tržnih raziskav in propagande, ki jih ima organizacija proizvajalcev ali združenje, in od katerih imajo korist vsi proizvajalci na tem območju.

Člen 222

Razširitev pravil združenj organizacij proizvajalcev

Za namen tega pododdelka pomeni vsakršno sklicevanje na organizacije proizvajalcev tudi sklicevanje na priznana združenja organizacij proizvajalcev.

Pododdelek IV

Medpanožne organizacije v sektorju sadja in zelenjave

Člen 223

Priznanje in preklic priznanja

1. Če to upravičuje sistem države članice, lahko država članica v sektorju sadja in zelenjave kot medpanožne organizacije prizna vse pravne osebe s sedežem na svojem ozemlju, ki za to ustrezno zaprosijo, če:

	(a)	izvajajo svoje dejavnosti v eni ali več regijah v zadevni državi članici;
	(b)	predstavljajo pomemben delež proizvodnje, trgovine in/ali predelave sadja in zelenjave ter proizvodov, ki se dobijo s predelavo sadja in zelenjave, v zadevni regiji ali regijah in, v primeru več regij, lahko dokažejo minimalno raven reprezentativnosti v vsaki od teh regij za vsako od panog;
	(c)	izvajajo dve ali več dejavnosti iz člena 210(3)(c);
	(d)	same ne sodelujejo v proizvodnji, predelavi ali trženju sadja in zelenjave ali proizvodov, pridobljenih s predelavo sadja in zelenjave;
	(e)	ne sodelujejo v nobenem sporazumu, sklepu in usklajenih ravnanjih iz člena 285(4).

2. Pred priznanjem države članice uradno obvestijo Komisijo o medpanožnih organizacijah, ki so zaprosile za priznanje, ter zagotovijo vse potrebne podatke o njihovi reprezentativnosti in različnih dejavnostih, ki jih opravljajo, skupaj z vsemi drugimi podatki, potrebnimi za ocenitev.

Komisija lahko z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, zavrne priznanje v roku dveh mesecev po uradnem obvestilu.

3. Države članice:

(a)

v treh mesecih od vložitve zahtevka z vsemi potrebnimi dokazili odločijo o dodelitvi priznanja;

(b)

opravljajo redne preglede, da preverijo, ali medpanožne organizacije izpolnjujejo pogoje za priznanje, ob neizpolnjevanju teh zahtev ali nepravilnostih v zvezi z določbami te uredbe takim organizacijam naložijo kazni in se po potrebi odločijo za preklic priznanja;

(c)

prekličejo priznanje če:

	(i)	zahteve in pogoji za priznanje iz tega pododdelka niso več izpolnjeni;
	(ii)	medpanožna organizacija sodeluje pri kakršnem koli sporazumu, sklepu in usklajenem ravnanju iz člena 285(4), brez poseganja v druge kazni, ki se naložijo v skladu z nacionalno zakonodajo;
	(iii)	medpanožna organizacija ne izpolnjuje obveznosti uradnega obveščanja iz člena 285(2);

(d)

uradno obvestijo Komisijo v roku dveh mesecev o vsaki odločbi o priznanju, zavrnitvi ali preklicu priznanja.

4. Priznanje pomeni pooblastilo za izvajanje dejavnosti, ki so naštete v členu 210(3)(c), ob upoštevanju pogojev te uredbe.

5. Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi, pod kakšnimi pogoji in kako pogosto morajo države članice poročati Komisiji o dejavnostih medpanožnih organizacij.

6. Komisija lahko na podlagi pregledov z izvedbenim aktom brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetim brez uporabe člena 323, od države članice zahteva, da prekliče priznanje.

7. Komisija na način, ki se ji zdi ustrezen, objavi seznam priznanih medpanožnih organizacij, in sicer z označbo gospodarskega področja ali območja njihovih dejavnosti in dejavnosti, ki jih izvajajo v smislu člena 224. Objavijo se tudi preklici priznanja.

Člen 224

Razširitev pravil

1. Če medpanožna organizacija, ki deluje v neki regiji ali regijah države članice, velja za reprezentativno za proizvodnjo ali trgovino ali predelavo nekega proizvoda, lahko ta država članica na zahtevo te medpanožne organizacije določi, da so nekateri sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, sprejeti znotraj te organizacije, za določen čas obvezujoči tudi za druge izvajalce v tej regiji ali regijah, bodisi posameznike ali skupine, ki ne pripadajo tej organizaciji.

2. Medpanožna organizacija velja za reprezentativno po odstavku 1, če predstavlja vsaj dve tretjini proizvodnje ali trgovine ali predelave zadevnega proizvoda ali proizvodov v zadevni regiji ali regijah države članice. Če zahtevek za prenos njenih pravil na druge subjekte pokriva več kot eno regijo, mora medpanožna organizacija dokazati minimalno raven reprezentativnosti za vsako panogo v vsaki od teh regij.

3. Pravila, za katera se lahko zahteva razširitev na druge subjekte:

(a)

se nanašajo na enega od naslednjih ciljev:

	(i)	poročanje o proizvodnji in trženju;
	(ii)	strožja pravila za proizvodnjo kot so veljavna nacionalna pravila ali pravila Unije;
	(iii)	priprava standardnih pogodb v skladu s predpisi v Unije;
	(iv)	pravila za trženje;
	(v)	pravila za varstvo okolja;
	(vi)	ukrepe za promocijo in izkoriščanje potenciala proizvodov;
	(vii)	ukrepe za zaščito ekološkega kmetovanja ter geografskega porekla, oznak kakovosti in geografskih označb;

(b)

veljajo najmanj eno tržno leto;

(c)

so lahko obvezujoča največ tri tržna leta;

(d)

ne povzročijo nikakršne škode drugim izvajalcem v zadevnih državah članicah ali Uniji.

Vendar pogoj iz točke (b) prvega pododstavka ne velja, če so zadevna pravila tista iz točk 1, 3 in 5 Priloge XIV. V tem primeru se pravila ne smejo podaljšati za več kot eno tržno leto.

4. Pravila iz točk (a)(ii), (iv) in (v) prvega pododstavka odstavka 3 so enaka kot pravila iz Priloge XIV. Pravila iz točke (a)(ii) prvega pododstavka odstavka 3 se ne uporabljajo za proizvode, ki so bili proizvedeni izven posebne regije ali regij iz odstavka 1.

Člen 225

Uradno obveščanje in razveljavitev razširitve pravil

1. Države članice nemudoma uradno obvestijo Komisijo o pravilih, ki so jih v skladu s členom 224(1) določile kot obvezujoče za vse izvajalce v eni ali več določenih regijah. Komisija ta pravila objavi na način, ki se ji zdi ustrezen.

2. Pred objavo teh pravil Komisija obvesti odbor iz člena 323(1) o vseh uradnih obvestilih o razširitvi medpanožnih sporazumov.

3. Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, sklene, da mora država članica preklicati razširitev pravil, za katere se je zadevna država članica odločila v primerih iz člena 220.

Člen 226

Finančni prispevki nečlanov

Če se pravila za enega ali več proizvodov razširijo in če priznana medpanožna organizacija izvaja eno ali več dejavnosti iz člena 224(3)(a), ki so v splošnem gospodarskem interesu tistih oseb, katerih dejavnosti se nanašajo na enega ali več teh proizvodov, se država članica, ki je priznala organizacijo, lahko odloči, da morajo posamezniki ali skupine, ki niso člani medpanožne organizacije, a so deležni koristi iz teh dejavnosti, organizaciji plačati znesek v višini celotnega finančnega prispevka ali dela prispevka, kakršnega plačujejo člani za kritje neposrednih stroškov izvajanja teh dejavnosti.„

Oddelek III

Pravila o organizacijah proizvajalcev in medpanožnih organizacijah v sektorju vina

Člen 227

Priznanje

1. Države članice lahko priznajo organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije, ki so vložile zahtevek za priznanje pri zadevni državi članici, in vloga vsebuje dokazilo, da subjekt:

(a)

v zvezi z organizacijami proizvajalcev:

	(i)	izpolnjuje zahteve iz člena 209;
	(ii)	ima minimalno število članov, ki ga določi zadevna država članica;
	(iii)	ima na območju svojega delovanja minimalni obseg pridelave za trženje, ki ga določi zadevna država članica;
	(iv)	lahko primerno izvaja svoje dejavnosti tako glede trajanja kot glede učinkovitosti in koncentracije dobave;
	(v)	svojim članom učinkovito zagotavlja tehnično pomoč, potrebno za okolju prijazne postopke gojenja;

(b)

v zvezi z medpanožnimi organizacijami:

	(i)	izpolnjuje zahteve iz člena 210(3);
	(ii)	izvaja svoje dejavnosti v eni ali več regijah na zadevnem ozemlju;
	(iii)	zastopa pomemben delež pridelave ali trgovanja s proizvodi, zajetimi v tej uredbi;
	(iv)	ne sodeluje v proizvodnji ali predelavi ali trženju proizvodov vinskega sektorja.

2. Organizacije proizvajalcev, priznane v skladu z Uredbo (ES) št. 1493/1999, se štejejo za priznane organizacije proizvajalcev po tem členu.

Šteje se, da so organizacije, ki izpolnjujejo merila iz člena 210(3) in odstavka 1(b) tega člena in so jih države članice priznale, priznane za medpanožne organizacije po navedenih določbah.

3. Člena 214(2) in 223(3) se smiselno uporabljata za organizacije proizvajalcev oziroma medpanožne organizacije v vinskem sektorju. Vendar:

	(a)	so roki iz členov 214(2)(a) in 223(3)(c) štiri mesece;
	(b)	se zahtevki za priznanje iz členov 214(2)(a) in 223(3)(a) vložijo v državi članici, kjer ima organizacija svojo pisarno;
	(c)	se letno uradno obveščanje iz členov 214(2)(c) oziroma 223(3)(d) opravi do 1. marca vsako leto.

Oddelek IV

Pravila o medpanožnih organizacijah v sektorju tobaka

Člen 228

Plačilo članarine za nečlane

1. Kadar se priznana medpanožna organizacija v sektorju tobaka ukvarja z eno ali več dejavnostmi iz odstavka 2, ki so v splošnem gospodarskem interesu tistih oseb, katerih dejavnosti so povezane z enim zadevnim proizvodom ali več, lahko država članica, ki jo je priznala, ali Komisija brez pomoči odbora iz člena 323(1), kadar jo je priznala Komisija, z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe člena 323, odloči, da posamezniki ali skupine, ki niso člani medpanožne organizacije, vendar imajo koristi od navedenih dejavnosti, plačajo organizaciji celotno članarino ali del članarine, ki jo plačujejo njeni člani, in sicer v takšnem obsegu, da se s tako članarino krijejo stroški, ki so nastali neposredno zaradi izvajanja zadevnih dejavnosti, pri čemer ne gre za kakršne koli upravne stroške. [Sprememba 29]

2. Dejavnosti iz odstavka 1 se nanašajo na enega od naslednjih ciljev:

	(a)	raziskave, s katerimi se proizvodom doda vrednost, zlasti z novimi možnostmi uporabe, ki ne ogrožajo javnega zdravja;
	(b)	študije za izboljšanje kakovosti tobaka v listih ali tobaka v balah;
	(c)	raziskave na področju razvoja pridelovalnih metod, ki omogočajo manjšo rabo sredstev za zaščito rastlin ter zagotavljajo ohranjanje tal in okolja.

3. Zadevne države članice uradno obvestijo Komisijo o odločitvah, ki jih nameravajo sprejeti v skladu z odstavkom 1. Take odločitve lahko začnejo veljati šele po poteku treh mesecev od uradnega obvestila Komisiji. Komisija lahko z izvedbenim aktom brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetim brez uporabe člena 323, v teh treh mesecih pozove, da se osnutek odločitve v celoti ali deloma zavrne, če se zdi, da predlagani splošni gospodarski interes ni utemeljen.

4. Kadar so dejavnosti medpanožnih organizacij, ki jih prizna Komisija v skladu s tem poglavjem, v splošnem gospodarskem interesu, Komisija o osnutku svoje odločitve uradno obvesti zadevne države članice, ki lahko v dveh mesecih podajo svoje pripombe.

Oddelek V

Organizacije proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

Člen 229

Pogodbena pogajanja v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

1. Organizacije proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, ki je priznana v skladu s členom 209, se lahko pogajajo v imenu svojih članov glede pogodb o odkupu surovega mleka od kmeta za predelovalca surovega mleka ali zbiralnico v smislu člena 311(1) za delno ali celotno skupno proizvodnjo kmetov.

2. Organizacija proizvajalcev se lahko pogaja:

(a)

če gre za prenos lastništva surovega mleka s kmeta na organizacijo proizvajalcev ali ne

(b)

če je izpogajana cena ista glede na skupno proizvodnjo nekaterih ali vseh kmetov članov ali ne,

(c)

pod pogojem, da skupna količina surovega mleka, zajeta v takšnih pogajanjih posamezne organizacije proizvajalcev ne presega:

	(i)	3,5 % skupne proizvodnje v Uniji in
	(ii)	33 % skupne nacionalne proizvodnje katere koli posamezne države članice, zajete v takšnih pogajanjih organizacije proizvajalcev ter
	(iii)	33 % skupne kombinirane nacionalne proizvodnje vseh držav članic, zajete v takšnih pogajanjih navedene organizacije proizvajalcev,

(d)

pod pogojem, da zadevni kmetje niso člani katere koli druge organizacije proizvajalcev, ki se prav tako pogaja o takšnih pogodbah v njihovem imenu, ter

(e)

pod pogojem, da organizacija proizvajalcev uradno obvesti pristojne organe države članice ali držav članic, v katerih deluje.

3. Za namene tega člena sklicevanja na organizacije proizvajalcev zajemajo tudi združenja takšnih organizacij proizvajalcev. Da se zagotovi ustrezno spremljanje teh združenj, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o pogojih za priznanje takšnih združenj.

4. Da se uporabi točka (c) odstavka 2, Komisija na način, ki se ji zdi ustrezen, objavi količine proizvodnje surovega mleka v Uniji in državah članicah, pri čemer uporabi najnovejše razpoložljive podatke.

5. Z odstopanjem od odstavka 2(c)(ii) in (iii) lahko, tudi kadar se prag 33 % ne preseže, pristojni organ iz drugega pododstavka v posameznem primeru odloči, da pogajanja organizacije proizvajalcev ne sme biti, če meni, da je to potrebno, da se prepreči izključevanje konkurence ali izogne hudim motnjam predelovalcem MSP surovega mleka na njihovem ozemlju.

Odločitev iz prvega pododstavka sprejme Komisija z izvedbenimi akti , sprejetimi brez uporabe člena 323, za pogajanja, ki zajemajo proizvodnjo več kot ene države članice. V ostalih primerih odločitev sprejme nacionalni pristojni organ države članice, katere proizvodnja je zajeta v pogajanjih.

Odločitve iz prvega in drugega pododstavka se uporabijo pred datumom uradnega obvestila zadevnim podjetjem.

6. V tem členu:

	(a)	„nacionalni pristojni organ“ je organ iz člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe(48);
	(b)	„MSP“ pomeni, majhna in srednje velika podjetja v smislu Priporočila 2003/361/ES o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij].

Oddelek VI

Postopkovna pravila

Člen 230

Prenos pooblastil in izvedbena pooblastila

1. Zaradi jasne opredelitve ciljev in odgovornosti organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, organizacij proizvajalcev v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ter medpanožnih organizacij, da se prispeva k večji učinkovitosti ukrepov takšnih organizacij in skupin, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o:

	(a)	posameznih ciljih, ki si jih take skupine in organizacije prizadevajo doseči, pravilih o združenju, priznanju, strukturi, pravni osebnosti, članstvu, obsegu, odgovornosti in dejavnosti takšnih skupin in organizacij, učinkih, ki izhajajo iz priznanja, preklicu priznanja, odstopanjih o najmanjšem obsegu in združitvah;
	(b)	razširitvi nekaterih pravil medpanožnih organizacij na nečlane;
	(c)	nadnacionalnih organizacijah proizvajalcev in nadnacionalnih združenjih organizacij proizvajalcev, vključno z upravno pomočjo, ki jo pri nadnacionalnem sodelovanju zagotovijo zadevni pristojni organi;
	(d)	zunanjem izvajanju dejavnosti in zagotavljanju tehničnih sredstev s strani organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev;
	(e)	minimalnem obsegu ali vrednosti tržne proizvodnje organizacije proizvajalcev;
	(f)	odstopanjih od zahtev iz členov 209, 210 in 212;
	(g)	sankcije za neizpolnjevanje meril o priznanju.

2. Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme potrebne ukrepe v zvezi s tem poglavjem, zlasti o

	(a)	uradnem obveščanju, ki ga opravljajo države članice;
	(b)	zahtevkih za priznanje za organizacijo proizvajalcev;
	(c)	izvajanju načrtov za priznanje s strani skupin proizvajalcev;
	(d)	razširitvi priznanja;
	(e)	pregledih in preverjanjih.

DEL III

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 231

Splošna načela

Razen če ni drugače določeno v tej uredbi ali v določbah, sprejetih v skladu z njo, je v trgovini s tretjimi državami prepovedano:
	(a)	obračunavanje dajatev, ki imajo enak učinek kakor carine;
	(b)	uporaba kakršne koli količinske omejitve ali ukrepa z enakovrednim učinkom.

Člen 232

Kombinirana nomenklatura

Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi(49) (v nadaljnjem besedilu „kombinirana nomenklatura“) in posebna pravila za njeno uporabo se uporabljajo za tarifno razvrstitev proizvodov, ki jih zajema ta uredba. Tarifna nomenklatura, ki temelji na uporabi te uredbe, vključno, odvisno od primera, z opredelitvami iz Priloge III in dela II Priloge XII, se vključi v skupno carinsko tarifo.

POGLAVJE II

Uvoz

Oddelek I

Uvozna dovoljenja

Člen 233

Uvozna dovoljenja

Brez poseganja v primere, pri katerih se uvozna dovoljenja zahtevajo v skladu s to uredbo, se ob upoštevanju potrebe po uvoznih dovoljenjih za upravljanje zadevnih trgov in zlasti za spremljanje uvoza zadevnih proizvodov lahko zahteva predložitev uvoznega dovoljenja za uvoz v Unijo enega ali več proizvodov iz naslednjih sektorjev:
	(a)	žit;
	(b)	riža;
	(c)	sladkorja;
	(d)	semen;
	(e)	oljčnega olja in namiznih oljk, glede na proizvode z oznakami KN 1509, 1510 00, 0709 90 39, 0711 20 90, 2306 90 19, 1522 00 31 in 1522 00 39;
	(f)	lana in konoplje, za konopljo;
	(g)	sadja in zelenjave;
	(h)	predelanega sadja in zelenjave;
	(i)	banan;
	(j)	vina;
	(k)	živih rastlin;
	(l)	govejega in telečjega mesa;
	(m)	mleka in mlečnih izdelkov;
	(n)	prašičjega mesa;
	(o)	ovčjega in kozjega mesa;
	(p)	jajc;
	(q)	perutnine;
	(r)	etilnega alkohola kmetijskega porekla.

Člen 234

Izdaja dovoljenj

Uvozna dovoljenja izdajo države članice vsakemu vlagatelju ne glede na to, kje v Uniji ima sedež, razen če ni določeno drugače s katerim drugim aktom, sprejetim v skladu s členom 43(2) Pogodbe, in brez poseganja v ukrepe, sprejete za uporabo tega poglavja.

Člen 235

Veljavnost

Uvozna dovoljenja veljajo v celotni Skupnosti.

Člen 236

Varščina

1. Razen kadar Komisija z delegiranimi akti na podlagi člena 238 ne določi drugače, se dovoljenja izdajo na podlagi položene varščine, ki jamči, da bodo proizvodi uvoženi v obdobju veljavnosti dovoljenja.

2. Razen v primeru višje sile se varščina zaseže v celoti ali delno, če uvoz v obdobju veljavnosti uvoznega dovoljenja ni bil izveden ali je bil samo delno izveden.

Člen 237

Posebna varščina v vinskem sektorju

1. Pri soku in moštu, ki se uvrstita v oznake KN 2009 61, 2009 69 in 2204 30, pri katerih je uporaba skupne carinske tarife odvisna od uvozne cene proizvoda, se dejanski znesek cene preverja s pregledovanjem vsake pošiljke ali s pavšalno uvozno vrednostjo, ki jo Komisija izračuna z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, na podlagi ravni cen za te proizvode v državah porekla.

Kadar je prijavljena vstopna cena pošiljke višja od pavšalne uvozne vrednosti, če se ta uporablja, povečane za maržo, ki jo sprejme Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), ki ne sme preseči pavšalne vrednosti za več kakor 10 %, je treba položiti varščino, ki je enaka uvoznim dajatvam, določenim na podlagi pavšalne uvozne vrednosti.

Če uvozna cena pošiljke ni prijavljena, je uporaba skupne carinske tarife odvisna od pavšalne uvozne vrednosti ali uporabe ustreznih carinskih predpisov pod pogoji, ki jih določi Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a).

2. Če se za uvožene proizvode uporabljajo odstopanja, sprejeta v skladu s členom 43(2) Pogodbe, iz točke 5 oddelka B ali C dela II Priloge XIII, položijo uvozniki v času sprostitve blaga v prosti promet varščino za te proizvode pri imenovanih carinskih organih. Varščina se sprosti, potem ko uvoznik v zadovoljstvo carinskih organov države članice predloži dokaz o sprostitvi proizvodov v prost promet ali dokaz, da je bil mošt predelan v grozdni sok, uporabljen za druge proizvode zunaj vinskega sektorja ali ustrezno označen, če je bil predelan v vino.

Člen 238

Prenos pooblastil

1. Zaradi upoštevanja razvoja trgovine in trga, potreb zadevnih trgov in, če je za spremljanje uvoza zadevnih proizvodov to potrebno, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi:

	(a)	seznam proizvodov iz sektorjev, določenih v členu 233, za katere je treba predložiti uvozno dovoljenje;
	(b)	primere in okoliščine, v katerih se predložitev uvoznega dovoljenja ne zahteva, in temeljijo zlasti na carinskem statusu zadevnih proizvodov, trgovinskih ureditvah, ki jih je treba spoštovati, namenih dejavnosti, pravnem statusu vlagatelja in zadevnih količinah.

2. Zaradi opredelitve glavnih elementov sistema uvoznih dovoljenj lahko komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321:

	(a)	opredeli pravice in obveznosti, ki izhajajo iz dovoljenja, njegove pravne učinke, vključno z možnostjo odstopanja od spoštovanja obveznosti uvažanja, ter označevanja porekla in izvora, kjer je to obvezno;
	(b)	zagotovi, da je za izdajo dovoljenja ali sprostitev v prost promet treba predložiti dokument, ki ga izda tretja država ali subjekt, ki med drugim potrjuje značilnosti porekla, pristnosti in kakovosti proizvodov;
	(c)	sprejme pravila, ki se uporabijo za prenos dovoljenja ali po potrebi za omejitve za takšen prenos;
	(d)	sprejme pravila, potrebna za zanesljivost in učinkovitost sistema dovoljenj, ter okoliščine, v katerih je potrebna posebna upravna pomoč med državami članicami za preprečitev ali obravnavanje goljufij in nepravilnosti;
	(e)	opredeli primere in okoliščine, v katerih se položitev varščine ne zahteva.

Člen 239

Izvedbena pooblastila

Komisija z delegiranimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem oddelkom, vključno s pravili o:
	(a)	vložitvi zahtevkov ter izdajo dovoljenj in njihovo uporabo;
	(b)	obdobju veljavnosti dovoljenja in znesku položene varščine;
	(c)	dokazilih, ki pričajo, da so izpolnjene zahteve, povezane z uporabo dovoljenj;
	(d)	izdaji nadomestnih dovoljenj in dvojnih dovoljenj;
	(e)	obravnavi dovoljenj s strani držav članic in izmenjavi informacij, potrebnih za upravljanje sistema.

Oddelek II

Uvozne dajatve in prelevmani

Člen 240

Uvozne dajatve

Razen če ta uredba ne določa drugače, se za proizvode iz člena 1 uporabljajo uvozne carinske stopnje skupne carinske tarife.

Člen 241

Izračun uvoznih dajatev za žita

1. Ne glede na člen 240 je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 00 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90, razen hibridov za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za take proizvode ob uvozu, zvišani za 55 %, od česar se odšteje uvozna cena c.i.f., ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa navedena dajatev ne sme presegati običajne stopnje dajatve, kakor je bila določena na podlagi kombinirane nomenklature.

2. Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, za proizvode iz odstavka 1 tega člena izračuna uvozne dajatve iz odstavka 1 na podlagi redno določene reprezentativne uvozne cene c.i.f.

Člen 242

Izračun uvoznih dajatev za oluščeni riž

1. Ne glede na člen 240 pa uvozno dajatev za oluščeni riž pod oznako KN 1006 20 določi Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, v desetih dneh po koncu zadevnega referenčnega obdobja v skladu s točko 1 Priloge XV.

Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, določi novo veljavno dajatev, če izračuni, izvedeni na podlagi navedene priloge, kažejo na potrebo po spremembi dajatve. Do določitve nove veljavne dajatve se uporablja prej določena dajatev.

2. Za izračun uvoza iz točke 1 Priloge XV se upoštevajo količine, za katere so bila uvozna dovoljenja za oluščeni riž pod oznako KN 1006 20 izdana v ustreznem referenčnem obdobju, razen uvoznih dovoljenj za riž basmati iz člena 243.

3. Letna referenčna količina je 449 678 ton. Delna referenčna količina za vsako tržno leto ustreza polovici letne referenčne količine.

Člen 243

Izračun uvoznih dajatev za oluščeni riž basmati

Ne glede na člen 240 so sorte oluščenega riža basmati z oznakama KN 1006 20 17 in 1006 20 98, določene v Prilogi XVI, upravičene do stopnje uvozne dajatve nič, pod pogoji, ki jih Komisija z delegiranimi in izvedbenimi akti sprejme na podlagi členov 249 in 250.

Člen 244

Izračun uvoznih dajatev za brušeni riž

1. Ne glede na člen 240 pa uvozno dajatev za manj brušeni ali dobro brušeni riž pod oznako KN 1006 30 določi Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, v desetih dneh po koncu zadevnega referenčnega obdobja v skladu s točko 2 Priloge XV.

2. Za izračun uvoza iz točke 2 Priloge XV se upoštevajo količine, za katere so bila uvozna dovoljenja za manj brušeni ali dobro brušeni riž pod oznako KN 1006 30 izdana v ustreznem referenčnem obdobju.

Člen 245

Izračun uvoznih dajatev za lomljeni riž

Ne glede na člen 240 je uvozna dajatev za lomljeni riž z oznako KN 1006 40 00 določena na 65 EUR na tono.

Člen 246

Sistem vhodnih cen za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave

1. Če je uporaba carinskih stopenj iz skupne carinske tarife odvisna od vhodne cene uvožene pošiljke, se preveri verodostojnost te cene z uporabo pavšalne uvozne vrednosti, ki jo izračuna Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, po proizvodih in poreklu na podlagi ponderiranega povprečja cen za proizvod na reprezentativnih uvoznih trgih držav članic oziroma, kadar je to potrebno, na drugih trgih.

Vendar pa lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), sprejme posebne določbe za preverjanje vhodne cene proizvodov, uvoženih prvenstveno za predelavo.

2. Če je deklarirana vhodna cena za zadevno pošiljko višja od pavšalne uvozne vrednosti, povečane za maržo, ki jo z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi Komisija, ki pa ne sme presegati pavšalne vrednosti za več kakor 10 %, se zahteva varščina v višini uvoznih dajatev, določenih na podlagi pavšalne uvozne vrednosti.

3. Če se vhodna cena zadevne pošiljke ne deklarira v času carinskega postopka, je uporabljena carinska stopnja iz skupne carinske tarife odvisna od pavšalne uvozne vrednosti, ali pa se določi z uporabo ustreznih določb iz carinske zakonodaje pod pogoji, ki jih z delegiranimi in izvedbenimi akti določi Komisija na podlagi členov 249 in 250.

Člen 247

Dodatne uvozne dajatve

1. Komisija lahko izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi proizvode iz sektorjev žit, riža, sladkorja, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, svinjskega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutnine in banan kot tudi grozdnega soka in grozdnega mošta, za katere pri uvozu velja stopnja dajatev, določena v členih 240 do 246, dodatna uvozna dajatev se uporabi za preprečitev ali odpravo škodljivih učinkov na trgu Unije, ki bi lahko bili posledica navedenega uvoza, če:

	(a)	je uvoz izveden po ceni, ki je nižja od cene, ki jo Unija prijavi pri Svetovni trgovinski organizaciji (sprožitvena cena); ali
	(b)	obseg uvoza v katerem koli letu presega določeno raven (sprožitveni obseg).

Sprožitveni obseg temelji na možnosti dostopa do trga, opredeljenega, kadar je to ustrezno, kot uvoz v odstotkih ustrezne domače porabe v prejšnjih treh letih.

2. Dodatnih uvoznih dajatev ni, kadar ni verjetno, da bi takšen uvoz povzročil motnje na trgu Unije, ali kadar bi bili učinki nesorazmerni glede na zastavljeni cilj.

3. Za namen odstavka 1(a) se uvozne cene določijo na podlagi uvoznih cen c.i.f. zadevne pošiljke.

Uvozne cene c.i.f. se preverijo glede na reprezentativne cene za ta proizvod na svetovnem trgu ali za ta proizvod na uvoznem trgu Unije.

4. Komisija lahko z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, določi reprezentativne cene in sprožitvene obsege z namenom uporabe dodatnih uvoznih dajatev v okviru pravil, sprejetih na podlagi člena 250(d).

Člen 248

Opustitev uvoznih dajatev v sektorju sladkorja

Za zagotovitev zalog, potrebnih za proizvodnjo proizvodov iz člena 55(2), lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), za nekatere količine v celoti ali delno opusti uporabo uvoznih dajatev pri naslednjih proizvodih:
	(a)	sladkorju pod oznako KN 1701;
	(b)	izoglukozi pod tarifnimi oznakami KN 1702 30 10, 1702 40 10, 1702 60 10 in 1702 90 30.

Člen 249

Prenos pooblastil

1. Zaradi zagotovitve, da izvajalci spoštujejo svoje obveznosti, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme zahtevo za položitev varščine za uvoz posebnih vrst visokokakovostnih žit in riža basmati.

2. Da se zagotovi pravilno delovanje režima za riž basmati, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 določi nadaljnje zahteve, ki jih morajo izvajalci izpolniti, da bi lahko vložili zahtevek za uvozno dovoljenje iz člena 243.

3. Da se zagotovi upoštevanje posebnosti sektorja žit, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 določi minimalne zahteve za kakovost, ki so potrebne, da se lahko uporabi zmanjšanje stopnje uvozne dajatve.

Člen 250

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), sprejme:

(a)

za člen 241:

	(i)	navedbe cen, ki jih je treba upoštevati;
	(ii)	možnost, kadar je za posamezne primere potrebno, da se izvajalcem omogoči izvedeti znesek veljavne dajatve pred prispetjem zadevnih pošiljk;

(b)

pravila, potrebna za preverjanje pravilne uporabe dajatev iz člena 243, da se preverijo značilnosti in kakovost uvoženih proizvodov, ter ukrepe, ki jih je treba sprejeti za posebne težave, ki nastanejo pri uporabi režima;

(c)

za člen 246, pravila o izračunu pavšalne uvozne vrednosti, poročanju cen, opredelitvi reprezentativnih trgov in vhodni ceni;

(d)

za člen 247: nadaljnja pravila, potrebna za uporabo odstavka 1 navedenega člena;

(e)

določbe za preverjanje značilnosti in kakovosti uvoženih proizvodov.

Oddelek III

Upravljanje uvoznih kvot

Člen 251

Tarifne kvote

1. Tarifne kvote za uvoz proizvodov iz člena 1, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe, ali iz katerega koli drugega akta, sprejetega v skladu s členom 43(2) Pogodbe, odpre in upravlja Komisija z delegiranimi in izvedbenimi akti na podlagi členov 253, 254 in 255.

2. Tarifne kvote se upravljajo na način, s katerim se prepreči vsakršno razlikovanje med zadevnimi izvajalci, tako da se uporabi ena izmed naslednjih metod, kombinacija teh metod ali druga ustrezna metoda:

	(a)	metoda, ki temelji na kronološkem vrstnem redu vložitve zahtevkov (načelo „kdor prvi pride, prvi melje“);
	(b)	metoda razdelitve v sorazmerju z zahtevanimi količinami ob vložitvi zahtevkov („metoda hkratnega preverjanja“);
	(c)	metoda, ki temelji na upoštevanju običajnih trgovinskih tokov („metoda tradicionalnih/novih gospodarskih subjektov“).

3. Sprejeta metoda upravljanja upošteva, kadar je ustrezno, potrebe za oskrbo trga Unije in potrebo po ohranitvi uravnoteženosti navedenega trga.

Člen 252

Posebna pravila

1. Glede na uvozno kvoto 54 703 ton zamrznjenega govejega in telečjega mesa, ki spada pod oznake KN 0202 20 30, 0202 30 in 0206 29 91 ter je namenjeno za predelavo, lahko Evropski parlament in Svet, ki ravnata v skladu s postopkom iz člena 43(2) Pogodbe, določi, da cela kvota ali del kvote obsega enakovredne količine kakovostnega mesa, pri tem pa uporabi pretvorbeni faktor 4,375.

2. Pri tarifni kvoti za uvoz v Španijo v količini 2 000 000 ton koruze in 300 000 ton sirka ter tarifni kvoti za uvoz na Portugalsko v količini 500 000 ton koruze pa pravila iz člena 253 vključujejo tudi določbe, potrebne za realizacijo uvoza v okviru tarifne kvote in po potrebi za javno skladiščenje količin, ki jih uvozijo plačilne agencije zadevnih držav članic, in za njihovo prodajo na trgu teh držav članic.

Člen 253

Prenos pooblastil

1. Da se zagotovi pošten dostop do razpoložljivih količin in enakopravna obravnava izvajalcev v okviru uvozne tarifne kvote, Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321:

	(a)	določi pogoje in zahteve za upravičenost, ki jih mora izvajalec izpolniti za vložitev zahtevka v okviru uvozne tarifne kvote; zadevne določbe lahko zahtevajo minimalne izkušnje pri trgovanju s tretjimi državami in pridruženimi ozemlji ali izkušnje v predelovalni industriji, ki so izražene z minimalno količino in obdobjem v navedenem tržnem sektorju; navedene določbe lahko vključujejo posebna pravila, ki ustrezajo ugotovljenim potrebam in veljavnim praksam v zadevnem sektorju, zlasti v zvezi z uporabami in potrebami predelovalne industrije;
	(b)	sprejme določbe za prenos pravic med izvajalci in po potrebi omejitve za prenos znotraj upravljanja uvoznih tarifnih kvot.

2. Da se zagotovi, da izvajalci spoštujejo svoje obveznosti, in uporaba sporazumov in obveznosti Unije, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321:

	(a)	odloči, da je za sodelovanje pri uvozni tarifni kvoti treba položiti varščino;
	(b)	sprejme pravila, potrebna za zanesljivost in učinkovitost sistema dovoljenj, zlasti v primerih, kjer je potrebna posebna upravna pomoč med državami članicami; vključno zter določbe, ki vzpostavljajo obveznost držav članic o uradnem sporočanju podatkov in informacij;
	(c)	sprejme pravila za preprečevanje goljufij in nepravilnosti, med drugim plačevanje posebnih kazni, izključitev zadevnih izvajalcev iz sodelovanja v tarifnih kvotah, sorazmerno z ugotovljenimi goljufijami in nepravilnostmi.

Člen 254

Izvedbena pooblastila

1. Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), zagotovi:

(a)

letne tarifne kvote, po potrebi ustrezno porazdeljene čez vse leto, in določi metodo upravljanja, ki jo je treba uporabljati.

(b)

pravila o uporabi posebnih določb, opredeljenih v sporazumu ali aktu, ki sprejema uvozni režim, po potrebi zlasti glede:

	(i)	jamstev, ki zajemajo naravo, izvor in poreklo proizvoda;
	(ii)	priznanja dokumenta, ki se uporabi za preveritev jamstev iz točke (i);
	(iii)	predložitev dokumenta, ki ga izda država izvoznica;
	(iv)	namembnega kraja in uporabe proizvodov;

(c)

obdobja veljavnosti dovoljenj ali odobritev;

(d)

zneskov varščine;

(e)

pravil o objavljanju informacij in sporočil.

2. Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi:

	(a)	uporabo dovoljenj in po potrebi posebna pravila, zlasti v zvezi s pogoji, pod katerimi se vložijo zahtevkipostopki za vlaganje zahtevkov za uvoz in dovoljenjaizdajo dovoljenj za tarifne kvote; [Sprememba 30]
	(b)	spremljanje uvoznega režima.

Člen 255

Izvedbeni akti, ki jih je treba sprejeti brez pomoči odbora iz člena 323(1) brez uporabe člena 323

1. Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1)brez uporabe člena 323 sprejme določbe za vodenje postopka za zagotovitev, da se količine, ki so na voljo v okviru uvozne tarifne kvote, ne presežejo, zlasti z določitvijo koeficientov dodelitve za vsak zahtevek, ko se dosežejo razpoložljive količine, zavrnitvijo nerešenih zahtevkov in po potrebi ustavitvijo vlaganja zahtevkov.

2. Komisija lahko z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1)brez uporabe člena 323 sprejme določbe za prerazporeditev neuporabljenih količin.

Oddelek IV

Posebne določbe za nekatere proizvode

Pododdelek I

Posebne določbe za uvoz za sektorja žit in riža

Člen 256

Uvoz mešanic različnih žit

Uvozna dajatev, ki se uporablja za mešanice, sestavljene iz žit pod točkama (a) in (b) dela I Priloge I, se oblikujejo:

(a)

kadar je mešanica sestavljena iz dveh od takšnih žit, je uvozna dajatev tista, ki se uporablja za:

	(i)	sestavino, ki po teži prevladuje, kadar to žito pomeni 90 % teže mešanice;
	(ii)	sestavino, za katero velja višja uvozna dajatev, kadar nobena od dveh sestavin ne pomeni najmanj 90 % teže mešanice;

(b)

kadar je mešanica sestavljena iz več kakor dveh takšnih žit in kadar pri več žitih vsako pomeni več kakor 10 % teže mešanice, se za mešanico uporablja najvišja uvozna dajatev za ta žita, tudi kadar je znesek uvozne dajatve enak za dve žiti ali več.

Kadar le eno žito pomeni več kakor 10 % teže mešanice, se uporablja uvozna dajatev, ki velja za to žito;

(c)

v vseh primerih, ki niso zajeti v točkah (a) in (b), je uvozna dajatev enaka najvišji od uvoznih dajatev za žita, ki sestavljajo zadevno mešanico, tudi kadar je znesek uvozne dajatve enak za dve žiti ali več.

Člen 257

Uvoz mešanic žit in riža

Za mešanice, sestavljene iz enega žita ali več iz točk (a) in (b) dela I Priloge I, ter iz enega proizvoda ali več iz točk (a) in (b) dela II Priloge I, je uvozna dajatev tista, ki se uporablja za sestavino ali proizvod, za katero(-ega) velja najvišja uvozna dajatev.

Člen 258

Uvoz mešanic riža

Za mešanice, sestavljene bodisi iz riža, ki se ga lahko uvrsti v več različnih skupin ali stopenj predelave, bodisi iz riža, ki se ga lahko uvrsti v eno ali več različnih skupin ali stopenj predelave, in iz lomljenega riža, je uvozna dajatev tista, ki se uporablja za:
	(a)	sestavino, ki po teži prevladuje, kadar ta sestavina pomeni vsaj 90 % teže mešanice,
	(b)	sestavino, za katero velja najvišja uvozna dajatev, kadar nobena sestavina ne pomeni vsaj 90 % teže mešanice.

Člen 259

Uporaba tarifne razvrstitve

Kadar te metode določanja uvozne dajatve iz členov 256, 257 in 258 ni mogoče uporabiti, je dajatev za mešanice iz navedenih členov, dajatev, ki je določena s carinsko tarifo teh mešanic.

Pododdelek II

Uvozni režim za sladkor

Člen 260

Tradicionalna potreba po dobavi za prečiščevanje

1. Tradicionalna potreba po dobavi sladkorja za prečiščevanje je v Uniji določena na količino 2 489 735 ton na tržno leto, izraženo v belem sladkorju.

2. Edini predelovalni obrat sladkorne pese delujoč v letu 2005 na Portugalskem se šteje za stalno rafinerijo.

3. Uvozna dovoljenja za sladkor za prečiščevanje se izdajo le stalnim rafinerijam pod pogojem, da zadevne količine ne presegajo količin, ki se lahko uvozijo v okviru tradicionalne potrebe po dobavi iz odstavka 1. Dovoljenja je mogoče prenesti le med stalnimi rafinerijami, veljajo pa do konca tržnega leta, za katero so bila izdana.

Ta odstavek se uporablja za prve tri mesece vsakega tržnega leta.

Člen 261

Prenos pooblastil

Da se zagotovi, da se uvožen sladkor, namenjen za prečiščevanje, prečisti v skladu s tem pododdelkom, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, sprejme:
	(a)	nekatere opredelitve za delovanje uvoznih režimov iz člena 260;
	(b)	pogoje in zahteve za upravičenost, ki jih mora izvajalec izpolniti za vložitev zahtevka za uvozno dovoljenje, vključno s predložitvijo varščine;
	(c)	pravila o naloženih upravnih kaznih.

Člen 262

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), sprejme potrebna pravila o dokazilih in dokumentih, ki jih je treba predložiti v zvezi z uvoznimi zahtevami in obveznostmi za izvajalce, zlasti stalne rafinerije.

Pododdelek III

Posebne določbe za uvoz konoplje

Člen 263

Uvoz konoplje

1. Naslednji proizvodi se lahko uvozijo v Unijo samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

	(a)	surova prava konoplja pod oznako KN 5302 10 00, ki izpolnjuje pogoje iz člena 39 Uredbe (ES) št. 73/2009;
	(b)	semena različnih vrst konoplje za setev pod oznako KN ex 1207 99 15, mora spremljati dokazilo, da vsebnost tetrahidrokanabinola ne presega vrednosti, ki je določena v skladu s členom 39 Uredbe (ES) št. 73/2009;
	(c)	semena konoplje, ki niso namenjena setvi in spadajo pod oznako KN 1207 99 91, uvažajo le uvozniki, ki jim je dovoljenje izdala država članica, da se zagotovi, da takšna semena niso namenjena za setev.

2. Brez poseganja v posebne določbe, ki jih lahko sprejme Komisija z izvedbenimi akti v skladu s členom 318, se ob uvozu v Unijo proizvodov iz odstavka 1(a) in (b) tega člena opravijo pregledi, da se preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 tega člena.

3. Ta člen se uporablja ne glede na najbolj omejevalne določbe, ki jih sprejmejo države članice skladno s Pogodbo in obveznostmi, ki temeljijo na Sporazumu STO o kmetijstvu.

Pododdelek IV

Posebne določbe za uvoz hmelja

Člen 264

Uvoz hmelja

1. Proizvodi iz sektorja hmelja, se lahko uvozijo iz tretjih držav samo, če so njihovi standardi kakovosti vsaj enakovredni standardom kakovosti, sprejetim za podobne proizvode, obrane v Uniji ali pridobljene iz takih proizvodov.

2. Za proizvode velja, da ustrezajo standardu iz odstavka 1, če jih spremlja potrdilo, ki so ga izdali organi države porekla, in je priznano kot enakovredno certifikatu iz člena 117 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Za hmelj v prahu, hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina, ekstrakt hmelja in mešane proizvode iz hmelja se potrdilo lahko prizna za enakovrednega certifikatu samo, če vsebnost alfa kislin v teh proizvodih ni nižja od vsebnosti teh kislin v hmelju, iz katerega so bili pridobljeni.

3. Da bi se upravno breme zmanjšalo, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi pogoje, pod katerimi obveznosti, povezane s potrdilom o enakovrednosti in označevanjem, ne veljajo.

4. Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme pravila, povezana s tem členom, vključno s pravili o priznanju potrdil o enakovrednosti in preverjanju uvoza hmelja.

Oddelek V

Zaščitni ukrepi in aktivno oplemenitenje

Člen 265

Zaščitni ukrepi

1. Komisija uvede zaščitne ukrepe za uvoz v Unijo glede na odstavek 3 tega člena in v skladu z uredbama Sveta (ES) št. 260/2009(50) in (ES) št. 625/2009(51).

2. Če ni drugače določeno s katerim koli drugim aktom Evropskega parlamenta in Sveta ter katerim koli drugim aktom Sveta, Komisija skladno z odstavkom 3 tega člena uvede zaščitne ukrepe za uvoz v Unijo, ki so predvideni z mednarodnimi sporazumi, sklenjenimi v skladu s členom 218 Pogodbe.

3. Komisija lahko na zahtevo države članice ali lastno pobudo z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), sprejme ukrepe iz odstavkov 1 in 2. Če Komisija prejme zahtevo države članice, mora o njej z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odločiti v petih delovnih dneh po prejemu zahteve. V nujnih primerih Komisija sprejme odločitev v skladu s členom 323(2).

Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo veljati nemudoma.

4. Komisija zaščitne ukrepe Unije, sprejete na podlagi odstavka 3, razveljavi ali spremeni z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a). V nujnih primerih Komisija v skladu s členom 323(2) sprejme odločitev.

Člen 266

Opustitev predelave in postopkov aktivnega oplemenitenja

1. Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), v primeru motenj na trgu Unije ali morebitnih motenj zaradi predelave ali postopkov aktivnega oplemenitenja na zahtevo države članice ali lastno pobudo v celoti ali delno opusti uporabo predelave ali postopkov aktivnega oplemenitenja za proizvode iz sektorjev žit, riža, sladkorja, oljčnega olja in namiznih oljk, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, vina, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutninskega mesa in etilnega alkohola kmetijskega porekla. Če Komisija prejme zahtevo države članice, mora o njej z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odločiti v petih delovnih dneh po prejemu zahteve. V nujnih primerih Komisija v skladu s členom 323(2) sprejme odločitev.

Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo veljati nemudoma.

2. V obsegu, ki je potreben za pravilno delovanje SUT, lahko Evropski parlament in Svet v skladu s postopkom iz člena 43(2) Pogodbe v celoti ali delno prepovesta uporabo postopkov aktivnega oplemenitenja za proizvode iz odstavka 1.

POGLAVJE III

Izvoz

Oddelek I

Izvozna dovoljenja

Člen 267

Izvozna dovoljenja

1. Brez poseganja v primere, pri katerih se izvozna dovoljenja zahtevajo v skladu s to uredbo, se lahko ob upoštevanju potrebe po izvoznih dovoljenjih za upravljanje zadevnih trgov in zlasti za spremljanje izvoza zadevnih proizvodov zahteva predložitev izvoznega dovoljenja za izvoz iz Unije enega ali več proizvodov iz naslednjih sektorjev:

	(a)	žit;
	(b)	riža;
	(c)	sladkorja;
	(d)	oljčnega olja in namiznih oljk, za oljčno olje iz točke (a) dela VII Priloge I;
	(e)	sadja in zelenjave;
	(f)	predelanega sadja in zelenjave;
	(g)	vina;
	(h)	govejega in telečjega mesa;
	(i)	mleka in mlečnih izdelkov;
	(j)	prašičjega mesa;
	(k)	ovčjega in kozjega mesa;
	(l)	jajc;
	(m)	perutnine;
	(n)	etilnega alkohola kmetijskega porekla.

2. Členi 234, 235 in 236 se uporabljajo smiselno.

Člen 268

Prenos pooblastil

1. Zaradi upoštevanja razvoja trgovine in trga, potreb zadevnih trgov in, če je to potrebno za spremljanje uvoza zadevnih proizvodov, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi:

	(a)	seznam proizvodov iz sektorjev, določenih v členu 267(1), za katere je treba predložiti izvozno dovoljenje;
	(b)	primere in okoliščine, v katerih se predložitev izvoznega dovoljenja ne zahteva, in temeljijo zlasti na carinskem statusu zadevnih proizvodov, namenih dejavnosti, pravnem statusu vlagatelja in zadevnih količinah.

2. Zaradi opredelitve glavnih elementov sistema izvoznih dovoljenj lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321:

	(a)	opredeli pravice in obveznosti, ki izhajajo iz dovoljenja, njegove pravne učinke, vključno z možnostjo odstopanja glede spoštovanja obveznosti izvažanja, ter označevanja porekla in izvora proizvodov, kjer je to obvezno;
	(b)	sprejme pravila, ki se uporabijo za prenos dovoljenja ali po potrebi za omejitve takšnega prenosa;
	(c)	sprejme pravila, potrebna za zanesljivost in učinkovitost sistema dovoljenj, ter okoliščine, v katerih je potrebna posebna upravna pomoč med državami članicami za preprečitev ali obravnavanje goljufij;
	(d)	opredeli primere in okoliščine, v katerih se položitev varščine ne zahteva.

Člen 269

Izvedbena pooblastila

Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem oddelkom, vključno s pravili o:
	(a)	vložitvi zahtevkov ter izdaji dovoljenj in njihovi uporabi;
	(b)	obdobju veljavnosti dovoljenj in znesku položene varščine;
	(c)	dokazilih, ki pričajo, da so izpolnjene zahteve, povezane z uporabo dovoljenj;
	(d)	izdaji nadomestnih dovoljenj in dvojnih dovoljenj;
	(e)	obravnavi dovoljenj s strani držav članic in izmenjavi informacij, potrebnih za upravljanje sistema.

Člen 270

Izvedbeni akti, ki jih je treba sprejeti brez pomoči odbora iz člena 323(1) brez uporabe člena 323

Komisija lahko z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, omeji količine, za katere se lahko izdajo dovoljenja, zavrne zaprošene količine in ustavi vlaganje zahtevkov, da se omogoči upravljanje trga, kjer se zahtevajo večje količine.

Oddelek II

Izvozna nadomestila

Člen 271

Področje uporabe izvoznih nadomestil

1. V obsegu, potrebnem, da se omogoči izvoz na podlagi kotacij ali cen na svetovnem trgu in v okviru omejitev, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe, se lahko razlika med temi kotacijami ali cenami in cenami v Uniji krije z izvoznimi nadomestili za:

(a)

proizvode, ki se izvozijo brez nadaljnje predelave, iz naslednjih sektorjev:

	(i)	žit;
	(ii)	riža;
	(iii)	sladkorja, za proizvode iz točk (b), (c), (d) in (g) dela III Priloge I;
	(iv)	govejega in telečjega mesa;
	(v)	mleka in mlečnih izdelkov;
	(vi)	prašičjega mesa;
	(vii)	jajc;
	(viii)	perutnine;

(b)

proizvode iz točke (a)(i), (ii), (iii), (v) in (vii), ki se izvozijo kot blago iz prilog XVII in XVIII.

Pri mleku in mlečnih izdelkih, ki se izvozijo kot proizvodi iz dela IV Priloge XVII, se lahko odobrijo izvozna nadomestila za proizvode iz točk (a) do (e) in točke (g) dela XVI Priloge I.

2. Izvozna nadomestila za proizvode, ki se izvažajo kot predelano blago iz prilog XVII in XVIII, ne smejo biti višja od nadomestil, ki se uporabljajo za enake proizvode, izvožene brez nadaljnje predelave.

3. Če je treba upoštevati posebnosti proizvodnje nekaterih žganih pijač, pridobljenih iz žit, vključno z njihovo dolgo dobo zorenja, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, sprejme določbe o proizvodih in izvajalcih, ki so upravičeni do izvoznih nadomestil, zlastikar zadeva opredelitve in lastnosti proizvodov, ter določitev koeficientov za izračun izvoznih nadomestil ob upoštevanju staranja zadevnih proizvodov.

4. Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem členom, vključno s tehničnimi in postopkovnimi zahtevami za nacionalne preglede v zvezi s proizvodi iz odstavka 3.

5. Komisija lahko z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, določi koeficient, s katerim se prilagaja izvozno nadomestilo za proizvode iz odstavka 3 tega člena.

Člen 272

Razdelitev izvoznih nadomestil

Količine, ki se jih lahko izvaža z izvoznim nadomestilom, se dodeli na podlagi metode, ki:
	(a)	najbolj ustreza naravi proizvoda in stanju na zadevnem trgu in ki omogoča čim učinkovitejšo uporabo razpoložljivih sredstev, upoštevajoč učinkovitost in strukturo izvoza Unije, brez razlik med zadevnimi izvajalci ter zlasti med velikimi in majhnimi izvajalci;
	(b)	ob upoštevanju upravnih zahtev udeležencem na trgu povzroča najmanj administrativnih ovir;
	(c)	prepreči vsakršno razlikovanje med zadevnimi izvajalci.

Člen 273

Določitev izvoznega nadomestila

1. Izvozna nadomestila so enaka v vsej Uniji. Spreminjajo se lahko glede na namembni kraj, kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe.

2. Ukrepe za določitev nadomestil sprejme Svet v skladu s členom 43(3) Pogodbe.Nadomestila določi Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a). Določi jih lahko:

	(a)	v rednih časovnih presledkih;
	(b)	z razpisnimi postopki za žito, riž, sladkor ter mleko in mlečne izdelke.

Razen v primerih razpisnega postopka Komisija določi seznam proizvodov, za katere se dodeli izvozno nadomestilo, in višino izvoznih nadomestil vsaj enkrat na tri mesece. Vendar pa znesek nadomestila lahko ostane na isti ravni več kakor tri mesece, Komisija pa ga lahko po potrebi popravi v intervencijskem obdobju brez uporabe člena 323 na zahtevo države članice ali na svojo pobudo.

3. Pri določanju nadomestil za določen proizvod se upošteva eden ali več naslednjih vidikov:

(a)

obstoječe razmere in prihodnja gibanja v zvezi s:

	(i)	cenami in razpoložljivostjo navedenega proizvoda na trgu Unije,
	(ii)	cenami tega proizvoda na svetovnem trgu;

(b)

cilji skupne ureditve trga, ki naj bi zagotovili ravnovesje in naravno gibanje cen in trgovanje na tem trgu;

(c)

potreba po izogibanju motnjam, ki lahko povzročijo daljše neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu Unije;

(d)

gospodarski vidiki predvidenega izvoza;

(e)

omejitve, ki so posledica sporazumov, sprejetih na podlagi člena 218 Pogodbe;

(f)

potreba po vzpostavitvi ravnovesja med uporabo osnovnih proizvodov Unije pri proizvodnji predelanega blaga za izvoz v tretje države in uporabo proizvodov iz tretjih držav, ki so vstopili na trg za namene oplemenitenja;

(g)

najugodnejši stroški dajanja na trg in prevoza s trgov Unije do pristanišč Unije ali drugih točk izvoza, skupaj s stroški pošiljanja v ciljne države;

(h)

povpraševanje na trgu Unije;

(i)

v sektorjih prašičjega mesa, jajc in perutnine razlika med cenami v Uniji in cenami na svetovnem trgu za količino žitne krme, ki je potrebna za proizvodnjo proizvodov v teh sektorjih v Uniji. [Sprememba 31]

Člen 273a

Posebni ukrepi za izvozna nadomestila za žito in riž

1. Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi korekcijski znesek, ki se uporablja za izvozna nadomestila, določena za sektorja žit in riža. Komisija lahko po potrebi z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe člena 323, spremeni korekcijske zneske.

Prvi pododstavek se lahko uporablja za proizvode iz sektorjev žit in riža, ki se izvozijo kot blago iz Priloge XVII.

2. V prvih treh mesecih tržnega leta se za izvoz slada, ki lahko izvira iz skladiščenja na koncu predhodnega tržnega leta ali je pridobljen iz ječmena, ki je bil takrat na zalogi, uporabi nadomestilo, ki bi se uporabljalo za zadevno izvozno dovoljenje za izvoz v zadnjem mesecu predhodnega tržnega leta.

3. Komisija lahko v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) glede na morebitne spremembe v višini intervencijske cene prilagodi nadomestilo za proizvode iz točk (a) in (b) dela I Priloge I, uvedeno v skladu s členom 274(2).

Prvi pododstavek se lahko v celoti ali delno uporablja za proizvode iz točk (c) in (d) dela I Priloge I ter za proizvode iz dela I Priloge I, ki se izvozijo kot blago iz dela I Priloge XVII. V tem primeru Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) popravi prilagoditev iz prvega pododstavka z uporabo koeficienta, ki izraža razmerje med količino osnovnega proizvoda in njegovo količino, vsebovano v predelanem proizvodu, ki se izvozi ali se uporabi v izvoženem blagu. [Sprememba 32]

Člen 274

Dodelitev izvoznih nadomestil

1. Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 271(1)(a), ki se izvozijo brez nadaljnje predelave, se lahko odobrijo samo na podlagi vloge za izvozno dovoljenje in predloženega izvoznega dovoljenja.

2. Nadomestilo, ki se uporablja za proizvode iz odstavka 1, je tisto nadomestilo, ki se uporablja na dan zahtevka za dovoljenje, ali, odvisno od primera, nadomestilo, določeno v zadevnem razpisnem postopku, pri diferenciranem nadomestilu pa tisto nadomestilo, ki se uporablja na isti dan:

	(a)	za kraj namembnosti, ki je naveden na dovoljenju, ali
	(b)	kadar je to ustrezno, za dejanski namembni kraj, če se ta razlikuje od namembnega kraja, navedenega na dovoljenju, pri čemer uporabljeni znesek ne presega zneska, ki se uporablja za namembni kraj, ki je naveden na dovoljenju.

Komisija lahko z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev zlorabe prožnosti, predvidene v tem odstavku. Ti ukrepi se lahko nanašajo zlasti na postopke za predložitev zahtevkov in uradnih obvestil, ki jih morajo sestaviti izvozniki.

3. Da se upoštevajo posebnosti trgovine in pogoji prevoza se lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, odloči, da se naknadno odobrijo izvozna dovoljenja za valilna jajca in enodnevne piščance.

4. Da se zagotovi enakost dostopa do izvoznih nadomestil vsem izvoznikom proizvodov iz Priloge I k Pogodbi in njihovih predelanih proizvodov, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, odloči, da se uporabljata odstavka 1 in 2 za blago iz člena 271(1)(b) te uredbe.

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem odstavkom.

5. Da se čim bolj zmanjša upravno breme humanitarnih organizacij, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, odobri odstopanja od odstavkov 1 in 2 za proizvode, za katere se izvozna nadomestila izplačajo na podlagi dejavnosti za pomoč v hrani.

6. Nadomestilo se izplača ob predložitvi dokazila, da:

	(a)	so bili proizvodi izvoženi iz Unije;
	(b)	so pri diferencialnem nadomestilu proizvodi prispeli v namembni kraj, naveden na dovoljenju, ali v drug namembni kraj, za katerega je bilo določeno nadomestilo, ne glede na točko (b) odstavka 2.

7. Komisija lahko z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi nadaljnje pogoje za odobritev izvoznih nadomestil, da se prepreči preusmeritev trgovine, zlastipredvsem pogoj:

	(a)	da se nadomestila izplačajo le za proizvode s poreklom iz EU;
	(b)	da je znesek nadomestil za uvožene proizvode enak dajatvam, pobranim ob uvozu, če so te dajatve nižje od nadomestila, ki se uporablja.

Člen 275

Izvozna nadomestila za žive živali iz sektorja govejega in telečjega mesa

1. Za proizvode iz sektorja govejega in telečjega mesa velja, da je treba za odobritev in izplačilo nadomestila za izvoz živih živali izpolnjevati določbe, ki so v zakonodaji Unije uvedene za dobro počutje živali in zlasti za njihovo zaščito med prevozom.

2. Da se spodbudi izvoznike k spoštovanju pogojev za dobro počutje živali in omogoči, da pristojni organi preverijo pravilne izdatke izvoznih nadomestil, kjer je to pogoj za izpolnjevanje zahtev za dobro počutje živali, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321:

	(a)	sprejme določbe o izpolnjevanju zahtev za dobro počutje živali zunaj carinskega območja Unije ter preverjanju in poročanju o tem, vključno z uporabo neodvisnih tretjih strani;
	(b)	določi kazni o plačilu ali povračilu izvoznega nadomestila za neizpolnjevanje pravnih zahtev o pogojih za dobro počutje živali.

3. Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem členom.

Člen 276

Izvozne omejitve

Upoštevanje obveznosti glede količin, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe, se zagotovi na podlagi izvoznih dovoljenj, izdanih za referenčna obdobja, ki se uporabljajo za zadevne proizvode. Ob upoštevanju izpolnjevanja obveznosti po Sporazumu STO o kmetijstvu konec referenčnega obdobja ne vpliva na veljavnost izvoznih dovoljenj.

Člen 277

Prenos pooblastil

1. Da se zagotovi, da izvajalci v razpisnih postopkih spoštujejo svoje obveznosti, Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi osnovne zahteve za sprostitev varščin za dovoljenja za razpisana izvozna nadomestila.

2. Da se čim bolj zmanjša upravno breme izvajalcev in organov, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi prage, pod katerimi se obveznost predložitve izvoznega dovoljenja ne sme zahtevati, in določi namembne kraje, glede katerih se lahko upraviči izjema za obveznost predložitve izvoznega dovoljenja.

3. Da bi upoštevali konkretne okoliščine, ki opravičujejo popolno ali delno upravičenost do izvoznih nadomestil in pomagali izvajalcem premostiti obdobje med vložitvijo zahtevka in končnim plačilom izvoznega nadomestila, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme ukrepe v zvezi:

	(a)	z drugim datumom za nadomestilo;
	(b)	s posledicami glede plačila izvoznega nadomestila, če oznaka proizvoda ali namembni kraj, navedena v dovoljenju, nista skladna z dejanskih proizvodom ali namembnim krajem;
	(c)	s predplačilom izvoznih nadomestil, vključno s pogoji za vložitev in sprostitev varščine;
	(d)	s pregledi in z dokazili, če obstajajo dvomi glede resničnega namembnega kraja proizvodov, vključno z možnostjo ponovnega uvoza v carinsko območje Unije;
	(e)	z namembnimi kraji, ki se obravnavajo kot izvoz iz Unije, vključno z namembnimi kraji znotraj carinskega ozemlja Unije, ki so upravičeni do izvoznih nadomestil.

4. Da se zagotovi, da se proizvodi, za katere se uporabljajo izvozna nadomestila, izvozijo iz carinskega območja Unije in prepreči njihov morebitni povratek v navedeno območje ter da se čim bolj zmanjša upravno breme izvajalcev pri zbiranju in predložitvi dokazil, da so proizvodi, upravičeni do nadomestila, dosegli namembno državo za diferencirana izvozna nadomestila, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme ukrepe v zvezi:

	(a)	z rokom, v katerem mora biti končan izstop iz carinskega ozemlja Unije, vključno z rokom za začasni ponovni vstop;
	(b)	s predelavo proizvodov, za katere se uporabljajo izvozna nadomestila, v navedenem obdobju;
	(c)	z dokazili, da so proizvodi dosegli namembni kraj za diferencirana izvozna nadomestila;
	(d)	s pragi za nadomestila in pogoji, pod katerimi so lahko izvozniki opravičeni predložitve takšnega dokazila;
	(e)	s pogoji, v katerih neodvisne tretje strani odobrijo dokazilo o dospetju na namembni kraj za diferencirana izvozna nadomestila.

5. Da se upoštevajo posebnosti različnih sektorjev, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme posebne zahteve in pogoje za izvajalce in proizvode, ki so upravičeni do izvoznega nadomestila.

6. Da se omogoči prilagoditev razvoju v predelovalni industriji, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, ob upoštevanju meril iz člena 8(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1216/2009(52) spremeni Prilogo XVII.

7. Da bi se zagotovila enakost obravnave glede pogojev za izvozna nadomestila vseh izvoznikov proizvodov iz Priloge I k Pogodbi in njihovih predelanih proizvodov, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 ob upoštevanju določb Uredbe (ES) št. 1216/2009 sprejme pravila za uporabo členov 274(5), (6) in (7) za proizvode iz člena 271(1)(b).

Člen 278

Izvedbena pooblastila

Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem oddelkom, zlasti o:
	(a)	ponovni razdelitvi izvoznih količin, ki niso bile dodeljene ali uporabljene;
	(b)	spremljanju, ali so bili postopki ugotavljanja upravičenosti do plačila nadomestil in drugih zneskov v zvezi z izvoznimi transakcijami dejansko opravljeni in pravilno izvedeni, vključno s fizičnimi preverjanji in pregledom dokumentov;
	(c)	proizvodih iz člena 271(1)(b).

Oddelek III

Upravljanje izvoznih kvot v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

Člen 279

Upravljanje tarifnih kvot, ki so jih odprle tretje države

1. V zvezi z mlekom in mlečnimi izdelki, pri katerih sporazum, sklenjen v skladu s členom 218 Pogodbe, določa popolno ali delno upravljanje tarifne kvote, ki jo odpre tretja država, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme posebne ukrepe za zagotovitev, da se kvota, ki se zahteva, uporabi skladno s cilji zadevnega mednarodnega sporazuma.

2. Tarifne kvote iz odstavka 1 se upravljajo tako, da se prepreči vsakršno razlikovanje med zadevnimi izvajalci, in se zajamči uporabo vseh možnosti, ki so na voljo v okviru zadevne kvote, tako da se uporabi ena izmed naslednjih metod, kombinacija teh metod ali druga ustrezna metoda:

	(a)	metoda, ki temelji na kronološkem vrstnem redu vložitve zahtevkov (načelo „kdor prvi pride, prvi melje“);
	(b)	metoda razdelitve v sorazmerju z zahtevanimi količinami ob vložitvi zahtevkov („metoda hkratnega preverjanja“);
	(c)	metoda, ki temelji na upoštevanju običajnih trgovinskih tokov („metoda tradicionalnih/novih gospodarskih subjektov“).

3. Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme določbe, ki so potrebne za upravljanje kvot, ki se odprejo v skladu s tem oddelkom.

4. Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1)brez uporabe člena 323 sprejme določbe za upravljanje postopka za

	(a)	zagotovitev, da se razpoložljive količine, ki se odprejo v skladu s tem oddelkom, ne presežejo;
	(b)	prerazporeditev neuporabljenih količin.

Oddelek IV

Posebne ugodnosti pri uvozu v tretje države

Člen 280

Certifikati za proizvode s posebnimi ugodnostmi pri uvozu v tretjo državo

1. Pri izvozu kmetijskih proizvodov, ki so lahko v skladu s sporazumi, ki jih je sklenila Unija v skladu s členom 218 Pogodbe, upravičeni do posebnih ugodnosti pri uvozu v tretjo državo, če se upoštevajo nekateri pogoji, izdajo pristojni organi držav članic na zahtevo in po ustreznih preverjanjih dokument, ki potrjuje, da so ti pogoji izpolnjeni.

2. Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane z odstavkom 1.

Oddelek V

Posebne določbe za žive rastline

Člen 281

Najnižje izvozne cene

1. Da se upošteva razvoj trga za vsak proizvod iz sektorja živih rastlin pod oznako KN 0601 10 se, lahko Komisija vsako leto, dovolj zgodaj pred začetkom prodajne sezone, določijo ena najnižja cenadoloči eno najnižjo ceno ali več najnižjih cen za izvoz v tretje države. Ukrepe za določitev najnižjih cen sprejme Svet v skladu s členom 43(3) Pogodbe.

Izvoz takih proizvodov je dovoljen samo po ceni, ki je enaka najnižji ceni, določeni za zadevni proizvod, ali višja od nje.

2. Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), sprejme vse potrebne upravne ukrepe, povezane s prvim pododstavkom odstavka 1, zlasti z ozirom na cene na mednarodnem trgu in ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe. [Sprememba 33]

Oddelek VI

Pasivno oplemenitenje

Člen 282

Opustitev postopkov pasivnega oplemenitenja

1. Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), v primeru motenj na trgu Unije ali morebitnih motenj zaradi postopkov pasivnega oplemenitenja na željo države članice ali lastno pobudo v celoti ali delno opusti uporabo postopkov pasivnega oplemenitenja za proizvode iz sektorjev žita, riža, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, vina, govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa in perutninskega mesa. Če Komisija prejme zahtevo države članice, mora o njej z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odločiti v petih delovnih dneh po prejemu zahteve. V nujnih primerih Komisija v skladu s členom 323(2) sprejme odločitev.

Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo veljati nemudoma.

2. V obsegu, ki je potreben za pravilno delovanje SUT, lahko Evropski parlament in Svet v skladu s postopkom iz člena 43(2) Pogodbe v celoti ali delno prepovesta uporabo postopkov pasivnega oplemenitenja za proizvode iz odstavka 1.

DEL IV

PRAVILA KONKURENCE

POGLAVJE I

Pravila za podjetja

Člen 283

Uporaba členov 101 do 106 Pogodbe

Razen če ni drugače določeno s to uredbo, se členi 101 do 106 Pogodbe in določbe za njihovo uporabo ob upoštevanju členov 284, 285, 286 [in 287] te uredbe uporabljajo za vse sporazume, sklepe in ravnanja iz členov 101(1) in 102 Pogodbe, ki se nanašajo na proizvodnjo proizvodov, zajetih v tej uredbi, ali trgovino z njimi.

Člen 284

Izjeme

1. Člen 101(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 283 te uredbe, ki so sestavni del nacionalne tržne ureditve ali so potrebni za doseganje ciljev, navedenih v členu 39 Pogodbe.

Člen 101(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja kmetov, združenja kmetov ali zveze takih združenj iz ene države članice, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov in ki ne določajo obveznosti zaračunavanja istih cen, razen če Komisija ugotovi, da je s tem izključena konkurenca ali da so ogroženi cilji iz člena 39 Pogodbe.

2. Po posvetovanju z državami članicami in zaslišanju zadevnih podjetij, ali zadevnih podjetniških združenj ter vseh drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki jih Komisija šteje za ustrezne, ima Komisija izključno pristojnost, ki je pod nadzorom Sodišča, da ugotovi, kateri sporazumi, sklepi in ravnanja izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1. V ta namen Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1)brez uporabe člena 323 sprejme sklep, ki se objavi.

Komisija to določi bodisi na lastno pobudo bodisi na zahtevo pristojnega organa države članice ali zainteresiranega podjetja ali podjetniškega združenja.

3. V objavljenem sklepu iz prvega pododstavka odstavka 2 so navedena imena strank in glavna vsebina sklepa. V objavi se upošteva legitimen interes podjetij glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti.

Člen 285

Sporazumi in usklajena ravnanja v sektorju sadja in zelenjave

1. Člen 101(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja priznanih medpanožnih organizacij, ki so namenjeni za izvajanje dejavnosti iz člena 210(3)(c) te uredbe.

2. Odstavek 1 se uporablja samo pod pogojem, da:

(a)

je bila Komisija uradno obveščena o sporazumih, sklepih in usklajenih ravnanjih;

(b) v dveh mesecih od prejema vseh podrobnih podatkov, ki jih je zahtevala Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, ta ni ugotovila, da so sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja neskladni s predpisi Unije.

3. Sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja ne smejo začeti veljati pred koncem obdobja iz odstavka 2(b).

4. Naslednji sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja se v vsakem primeru razglasijo za neskladne s predpisi Unije:

	(a)	sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki lahko povzročijo kakršno koli delitev trgov znotraj Unije;
	(b)	sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki lahko ogrozijo pravilno delovanje tržne ureditve;
	(c)	sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki lahko povzročijo izkrivljanje konkurence, ki ni bistveno za dosego ciljev skupne kmetijske politike, za katere si prizadevajo medpanožne organizacije s svojo dejavnostjo;
	(d)	sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki lahko povzročijo fiksiranje cen, brez poseganja v dejavnosti, ki jih opravljajo medpanožne organizacije pri uporabi posebnih predpisov Unije;
	(e)	sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki lahko povzročijo razlikovanje ali izključijo konkurenco za velik delež zadevnih proizvodov.

5. Če po preteku dvomesečnega roka iz odstavka 2(b) Komisija ugotovi, da pogoji za uporabo tega poglavja 1 niso izpolnjeni, se z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, odloči, da se za zadevni sporazum, sklep ali usklajeno ravnanje uporablja člen 101(1) Pogodbe.

Ta odločitev Komisije se ne uporablja pred datumom uradnega obvestila zadevni medpanožni organizaciji, razen če ni ta medpanožna organizacija navedla napačnih podatkov ali zlorabila možnosti izjem iz odstavka 1.

6. Uradno obvestilo za prvo leto velja v primeru večletnih sporazumov tudi za ostala leta sporazuma. Vendar lahko Komisija v navedenem primeru na lastno pobudo ali na zahtevo druge države članice kadar koli izda ugotovitev o neskladnosti.

Člen 286

Sporazumi in usklajena ravnanja v sektorju tobaka

1. Člen 101(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume in usklajena ravnanja priznanih medpanožnih organizacij v sektorju tobaka, ki so namenjeni za izvajanje ciljev iz člena 210(1)(c) te uredbe, če:

	(a)	je bila Komisija uradno obveščena o sporazumih in usklajenih ravnanjih;
	(b)	v treh mesecih od prejema vseh podrobnih podatkov, ki jih je zahtevala Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, ta ni ugotovila, da so navedeni sporazumi ali usklajena ravnanja neskladni s predpisi Unije.

Sporazumi in usklajena ravnanja se ne smejo izvajati med tem trimesečnim rokom.

2. Sporazumi in usklajena ravnanja se štejejo, da so v nasprotju s predpisi Unije o konkurenci, kadar:

	(a)	bi lahko povzročili kakršno koli delitev trgov znotraj Unije;
	(b)	lahko ogrozijo pravilno delovanje tržne ureditve;
	(c)	lahko povzročijo izkrivljanje konkurence, ki ni bistveno za dosego ciljev skupne kmetijske politike, za katere si prizadevajo medpanožne organizacije s svojimi ukrepi;
	(d)	pomenijo določanje cen ali kvot brez poseganja v ukrepe, ki jih uvedejo medpanožne organizacije pri uporabi posebnih določb o predpisih Unije;
	(e)	lahko povzročijo razlikovanje ali izključijo konkurenco za velik delež zadevnih proizvodov.

3. Če po preteku trimesečnega roka iz točke (b) odstavka 1 Komisija ugotovi, da pogoji za uporabo tega poglavja niso izpolnjeni, se z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, odloči, da se za zadevni sporazum ali usklajeno ravnanje uporablja člen 101(1) Pogodbe.

Člen 287

Sporazumi in usklajena ravnanja v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

1. Člen 101(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja priznanih medpanožnih organizacij, ki so namenjeni za izvajanje dejavnosti iz člena 210(4)(c) te uredbe:

2. Odstavek 1 se uporablja samo pod pogojem, da:

	(a)	je bila Komisija obveščena o sporazumih, sklepih in usklajenih ravnanjih;
	(b)	v treh mesecih od prejema vseh podrobnih podatkov, ki jih je zahtevala Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, ta ni ugotovila, da so sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja neskladni s predpisi Unije.

3. Sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja ne smejo začeti veljati pred koncem obdobja iz odstavka 2(b).

4. Naslednji sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja se v vsakem primeru razglasijo za neskladne s predpisi Unije:

	(a)	sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki lahko povzročijo kakršno koli delitev trgov znotraj Unije;
	(b)	sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki lahko ogrozijo pravilno delovanje tržne ureditve;
	(c)	sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki lahko povzročijo izkrivljanje konkurence, ki ni bistveno za dosego ciljev skupne kmetijske politike, za katere si prizadevajo medpanožne organizacije s svojo dejavnostjo;
	(d)	sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki lahko povzročijo fiksiranje cen;
	(e)	sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki lahko povzročijo razlikovanje ali izključijo konkurenco za velik delež zadevnih proizvodov.

5. Če po preteku roka iz odstavka 2(b) Komisija ugotovi, da pogoji za uporabo tega poglavja 1 niso izpolnjeni, se z izvedbenimi akti , sprejetimi brez uporabe člena 323, odloči, da se za zadevni sporazum, sklep ali usklajeno ravnanje uporablja člen 101(1) Pogodbe.

6. Uradno obvestilo za prvo leto velja v primeru večletnih sporazumov tudi za ostala leta sporazuma. Vendar lahko Komisija v navedenem primeru na svojo lastno pobudo ali na zahtevo druge države članice kadar koli izda ugotovitev o neskladnosti.

Člen 288

Zavezujoči sporazumi in usklajena ravnanja za nečlane v sektorju tobaka

1. Medpanožne organizacije v sektorju tobaka lahko zahtevajo, da postanejo nekateri njihovi sporazumi ali usklajena ravnanja za določen čas zavezujoča za posameznike in skupine v zadevnem gospodarskem sektorju, ki ne pripadajo panogam, ki jih te organizacije zastopajo na tem panožnem področju.

Za razširitev pravil morajo medpanožne organizacije zastopati vsaj dve tretjini zadevne proizvodnje in/ali panoge. Kadar je predlagana razširitev uporabe pravil medregijska, mora medpanožna organizacija dokazati, da dosega vsaj najnižjo raven reprezentativnosti za vsako izmed združenih panog v vsaki regiji, ki jo zajema.

2. Pravila, za katera se zahteva razširitev področja uporabe, morajo biti veljavna najmanj eno leto in povezana z enim od naslednjih ciljev:

	(a)	poznavanjem proizvodnje in trga;
	(b)	opredelitvijo najmanjših količin;
	(c)	uporabo pridelovalnih metod, združljivih z varovanjem okolja;
	(d)	opredelitvijo najnižjih standardov embaliranja in izgleda;
	(e)	uporabo certificiranega semena in spremljanjem kakovosti proizvodov.

3. Razširitev pravil odobri Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323,.

Člen 289

Izvedbena pooblastila za sporazume in usklajena ravnanja

Da se zagotovi enotna uporaba členov 285, 286, [287] in 288, lahko Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s pravili o uradnem obveščanju in objavi.

POGLAVJE II

Pravila o državni pomoči

Člen 290

Uporaba členov 107, 108 in 109 Pogodbe

Členi 107, 108 in 109 Pogodbe se uporabljajo za pridelavo in trgovino s proizvodi iz člena 1.

Vendar se členi 107, 108 in 109 Pogodbe ne uporabljajo za plačila držav članic, izvedena v skladu s to uredbo in zagotovljena s pododdelkom III oddelka IVa poglavja III naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007 in členi 37 do 41, 108, 111, 114, 117, 120, 123, 128, 148, 291(2), 292 do 297 ter z oddelkom VII poglavja IV naslova I dela II te uredbe. Kljub temu pa se v zvezi s členom 136(4) ne uporablja zgolj člen 108 Pogodbe.

Člen 291

Posebne določbe za sektor mleka in mlečnih izdelkov

1. Ob upoštevanju člena 107(2) Pogodbe je pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, navedenih v delu XVI Priloge I k tej uredbi, prepovedana.

Nacionalni ukrepi, ki dovoljujejo izenačevanje med cenami proizvodov, navedenih v delu XVI Priloge I k tej uredbi, so prav tako prepovedani.

2. Države članice lahko kmetom v mlečnem sektorju do 31. marca 2014 dodelijo državno pomoč v skupnem letnem znesku v višini do 55 % zgornje meje iz člena 69(4) in (5) Uredbe (ES) št. 73/2009 in sicer ob pomoči Unije, odobreni v skladu s členom 68(1)(b) navedene uredbe. Vendar v nobenem primeru skupni znesek podpore Unije v okviru ukrepov iz člena 69(4) navedene uredbe in državne pomoči ne presega zgornje meje iz člena 69(4) in (5).

Člen 292

Posebne določbe za Finsko in Švedsko

Na podlagi dovoljenja Komisije, izdanega z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, lahko Finska in Švedska dodelita pomoč za proizvodnjo in trženje severne jelenjadi in proizvodov iz severne jelenjadi (KN ex 0208 in ex 0210), če to ne pomeni povečanja običajne ravni proizvodnje.

Člen 293

Posebne določbe za sektor sladkorja

Države članice, ki svojo kvoto za sladkor zmanjšajo za več kakor 50 % kvote za sladkor, določene 20. februarja 2006 v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 318/2006, lahko odobrijo začasno državno pomoč za obdobje, v katerem se v skladu s členom 93 Uredbe (ES) št. 73/2009 plačuje prehodna pomoč pridelovalcem pese. Na podlagi prošnje zadevne države članice Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, odloči o skupnem znesku državne pomoči, ki je na voljo za ta ukrep.

Za Italijo začasna pomoč iz prvega pododstavka, ki se dodeli pridelovalcem sladkorne pese in za prevoz sladkorne pese, ne presega skupno 11 EUR na tono sladkorne pese za tržno leto.

Finska lahko pridelovalcem sladkorne pese odobri pomoč v znesku 350 EUR na hektar za tržno leto.

Zadevne države članice v 30 dneh po koncu vsakega tržnega leta obvestijo Komisijo o znesku državne pomoči, ki je bila dejansko dodeljena v tistem tržnem letu.

Člen 294

Posebne določbe za nemški alkoholni monopol

Odstopanje od drugega odstavka člena 290 te uredbe se uporabi za izplačila pomoči, ki jo odobri Nemčija v obstoječem nacionalnem okviru nemškega alkoholnega monopola („monopol“) za proizvode, ki jih po nadaljnjem preoblikovanju trži monopol, kot je etilni alkohol kmetijskega porekla iz Priloge I k PDEU. Odstopanje bo v uporabi le do 31. decembra 2017 brez poseganja v uporabo člena 108(1) in prvega stavka člena 108(3) Pogodbe ter bo pogojeno s skladnostjo z naslednjimi določbami:
	(a)	celotna proizvodnja etilnega alkohola v okviru monopola, za katero se prejme pomoč, se postopoma zmanjšuje z največ 600 000 hl leta 2011 na 420 000 hl leta 2012 in na 240 000 hl leta 2013 ter lahko znaša največ 60 000 hl na leto od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017, ko bo monopol prenehal obstajati;
	(b)	proizvodnja kmetijsko vezanih žganjarn, za katero se prejme pomoč, se postopoma zmanjšuje s 540 000 hl leta 2011 na 360 000 hl leta 2012 in 180 000 hl leta 2013. Do 31. decembra 2013 bodo vse kmetijsko vezane žganjarne izstopile iz monopola. Ob izstopu iz monopola lahko vsaka kmetijsko vezana žganjarna v okviru veljavne nemške zakonodaje prejme kompenzacijsko pomoč v višini 257,50 EUR na hl nominalnih pravic za žganjekuho. Kompenzacijska pomoč se lahko dodeli najpozneje 31. decembra 2013. Seveda pa se lahko izplača v več obrokih, zadnji do 31. decembra 2017;
	(c)	žganjarne, za katere je proizvodnja v davčne namene ocenjena po standardni stopnji, uporabniki žganjarn in združenja proizvajalcev sadnega žganja lahko prejemajo pomoč, dodeljeno v okviru monopola, do 31. decembra 2017, če proizvodnja, za katero se prejme pomoč, ne presega 60 000 hl letno;
	(d)	skupni znesek pomoči, plačan od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2013, ne presega 269,9 milijona EUR, skupni znesek pomoči, plačan od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017, pa ne presega EUR 268 milijonov EUR; ter
	(e)	Nemčija do 30. junija vsako leto Komisiji predloži poročilo o delovanju monopola in pomoči, dodeljeni v okviru monopola v predhodnem letu. Komisija bo poročala Evropskemu parlamentu in Svetu. Poleg tega morajo letna poročila, predložena v letih 2013 do 2016, vključevati letni načrt postopnega opuščanja za prihodnje leto za žganjarne, za katere je proizvodnja v davčne namene ocenjena po standardni stopnji, uporabnike žganjarn in združenja proizvajalcev sadnega žganja.

Člen 295

Posebne določbe za krompir

Države članice lahko do 31. decembra 2011 v okviru veljavnih shem še naprej izplačujejo državne pomoči za pridelavo krompirja, svežega ali ohlajenega, pod oznako KN 0701, in trgovino z njim;

Člen 296 [se črta po 31.12.2010]

Posebne določbe za sektor sadja in zelenjave

Države članice lahko izplačujejo državno pomoč za sektor sadja in zelenjave do 31. decembra 2010 pod naslednjimi pogoji:
	(a)	državna pomoč se izplača samo proizvajalcem sadja in zelenjave, ki niso člani priznane organizacije proizvajalcev in ki s priznano organizacijo proizvajalcev podpišejo pogodbo in tako privolijo, da bodo uporabljali ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz, ki veljajo za zadevno organizacijo proizvajalcev;
	(b)	znesek pomoči, izplačane tem proizvajalcem, ne presega 75 % pomoči Unije, ki jo prejmejo člani zadevne organizacije proizvajalcev; ter
	(c)	zadevna država članica Komisiji najpozneje do 31. decembra 2010 predloži poročilo o učinkovitosti in uspešnosti državne pomoči, v katerem zlasti oceni, v kolikšni meri je pomoč pripomogla k ureditvi sektorja. Komisija bo poročilo preučila in se odločila, ali naj pripravi ustrezne predloge.[Sprememba 34]

Člen 297

Nacionalna pomoč za destilacijo vina v kriznih razmerah

1. Države članice lahko pridelovalcem vina od 1. avgusta 2012 odobrijo nacionalno pomoč za prostovoljno ali obvezno destilacijo vina v utemeljenih kriznih primerih.

2. Pomoč iz odstavka 1 mora biti sorazmerna in primerna za premagovanje krize.

3. Skupni znesek, ki se v državi članici v določenem letu zagotovi za takšno pomoč, ne sme preseči 15 % celotnih sredstev, določenih za zadevno državo članico v Prilogi X za zadevno leto.

4. Države članice, ki želijo uporabiti pomoč iz odstavka 1, predložijo Komisiji ustrezno utemeljeno uradno obvestilo. Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, odloči o odobritvi ukrepa in pomoči.

5. Alkohol, ki nastane pri destilaciji iz odstavka 1, se lahko uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, tako da se prepreči izkrivljanje konkurence.

6. Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem členom.

DEL V

POSEBNE DOLOČBE ZA VEČ SEKTORJEV IN POSAMEZNE SEKTORJE

POGLAVJE I

Posebne določbe za več sektorjev

Oddelek I

Motnje na trgih

Člen 298

Motnje, ki vplivajo na cene na notranjem trgu

Za uspešno in učinkovito odzivanja ob morebitnih motnjah na trgu lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 322, sprejetimi po nujnem postopku, in v skladu s členom 300, sprejme vse potrebne ukrepe v naslednjih okoliščinah, kadar je verjetno, da se bodo te nadaljevale in s tem motile razmere na trgih ali grozile z motnjami na teh trgih:
	(a)	za proizvode iz sektorjev sladkorja, hmelja, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter ovčjega in kozjega mesa, za katere cene na trgu Unije za katerega koli od teh proizvodov občutno rastejo ali padajo;
	(b)	za proizvode iz sektorjev prašičjega mesa, jajc in perutnine ter za oljčno olje, za katere cene na trgu Unije za katerega koli od teh proizvodov občutno rastejo ali padajo.

Člen 299

Motnje zaradi kotacij ali cen na svetovnem trgu

Če pri proizvodih iz sektorjev žit, riža, sladkorja ter mleka in mlečnih izdelkov kotacije ali cene na svetovnem trgu za en proizvod ali več dosežejo raven, ki povzroča motnje pri razpoložljivosti dobave na trgu Unije ali jo ogroža zaradi morebitnih motenj, in kadar obstaja verjetnost, da se bo to stanje nadaljevalo ali poslabšalo, lahko za uspešno in učinkovito odzivanje ob morebitnih motnjah na trgu Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi po nujnem postopku v skladu s členom 322 in ob upoštevanju člena 300, sprejme potrebne ukrepe za zadevni sektor. Predvsem lahko za nekatere količine v celoti ali delno opusti uporabo uvoznih dajatev.

Člen 300

Pogoji za sprejetje delegiranih aktov v primeru motenj

Ukrepi, predvideni v členih 298 in 299, se lahko sprejmejo:
	(a)	če se kateri koli drug ukrep, ki je na voljo v skladu s to uredbo, zdi nezadosten;
	(b)	ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 218(2) Pogodbe.

Člen 301

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s členoma 298 in 299. Ta pravila se lahko nanašajo zlasti na postopke, uradna obvestila, tehnična merila ter upravni in fizični nadzor, ki ga izvajajo države članice.

Oddelek II

Poročanje

Člen 302

Poročanje v zvezi z nekaterimi sektorji

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo:
	(1)	vsaka tri leta in prvič 31. decembra 2010[2013] o izvajanju ukrepov v zvezi s sektorjem čebelarstva iz oddelka VIII poglavja IV naslova I dela II;
	(2)	do 31. decembra 2013 o izvajanju določb iz oddelka VI poglavja IV naslova I dela II in poglavja II naslova II dela II v zvezi z organizacijami proizvajalcev, operativnimi skladi in operativnimi programi v sektorju sadja in zelenjave;
	(3)	do 31. avgusta 2012 o uporabi sistema razdeljevanja sadja v šolah iz člena 128, po potrebi opremljenega z ustreznimi predlogi. Poročilo obravnava zlasti vprašanja, v kolikšni meri je sistem spodbujal vzpostavitev dobrega delovanja sistema razdeljevanja sadja v šolah v državah članicah ter učinek sistema za izboljšanje prehranjevalnih navad otrok;
	(4)	do [31. decembra 2010 in] 31. decembra 2012 v zvezi z razvojem razmer na trgu in posledičnimi pogoji za nemoteno postopno odpravljanje sistema mlečnih kvot, po potrebi skupaj z ustreznimi predlogi. Poleg tega bodo v poročilu preučene posledice za proizvajalce sirov z zaščiteno označbo porekla v skladu z Uredbo (ES) št. 510/2006;
	(5)	do 31. decembra 2011 o izvajanju promocijskih ukrepov v vinskem sektorju iz člena 138;
	(6)	do 31. decembra 2012 v zvezi z vinskim sektorjem, pri čemer upošteva zlasti izkušnje, pridobljene z izvajanjem reforme.[;]
	(7) najpozneje do 31. decembra 2014 o uporabi programa razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji iz člena 17, skupaj s kakršnim koli ustreznim predlogom.
	(8) do 30. junija 2014 in do 31. decembra 2018 o razvoju stanja na trgu v sektorju mleka in mlečnih izdelkov in zlasti o dejavnosti iz točke (iv) prvega odstavka člena 209 ter členov 210(4), 229, 287, 310 in 311, še zlasti o obravnavi morebitne spodbude kmetom za sklepanje sporazumov o skupni proizvodnji, skupaj z vsemi ustreznimi predlogi.

POGLAVJE II

POSEBNE DOLOČBE ZA POSAMEZNE SEKTORJE

Oddelek I

Hmelj

Člen 303

Registracija pogodb v sektorju hmelja

1. Vsaka pogodba o dobavi hmelja, pridelanega v Uniji, sklenjena med proizvajalcem ali organizacijo proizvajalcev na eni strani in kupcem na drugi, se registrira pri organih, ki jih je vsaka zadevna država članica proizvajalka imenovala v ta namen.

2. Pogodbe o dobavah posameznih količin po dogovorjenih cenah v obdobju, ki zajema eno ali več letin in so sklenjene pred 1. avgustom leta zadevne prve letine, se imenujejo „vnaprej sklenjene pogodbe“. Takšne pogodbe se registrirajo posebej.

3. Podatki, na katerih temelji registracija, se lahko uporabljajo le za namene te uredbe.

4. Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi pravila o registraciji pogodb o dobavi hmelja.

Oddelek II

Vino

Člen 304

1. Države članice vzdržujejo register vinogradov, ki vsebuje posodobljene podatke o obsegu vinogradniških površin.

2. Za države članice, v katerih je skupno območje, zasajeno s sortami vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 166(2), manjše od 500 hektarjev, obveznost iz odstavka 1 ne velja.

3. Države članice, ki v svojih podpornih programih v skladu s členom 139 predvidijo ukrep „prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov“, pripravijo na podlagi registra vinogradov posodobljeno preglednico obsega svojih vinogradniških površin in jo predložijo Komisiji vsako leto do 1. marca.

4. Komisija lahko kadar koli po 1. januarju 2016 z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, odloči, da se odstavki 1, 2 in 3 ne uporabljajo več. [Sprememba 35]

5. Da bi države članice lažje spremljale in preverjale obseg vinogradniških površin, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, sprejme pravila o obsegu in vsebini registra vinogradov ter izjemah.

6. Komisija lahko z izvedbenimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) akti sprejme določbe o preverjanju informacij.

Člen 305

Obvezno prijavljanje v vinskem sektorju

1. Pridelovalci vinskega grozdja ter pridelovalci mošta in vina prijavijo vsako leto pristojnim nacionalnim organom količine pridelka iz zadnje trgatve.

2. Države članice lahko zahtevajo, da trgovci z vinskim grozdjem vsako leto prijavijo količine zadnje trgatve v prometu.

3. Pridelovalci mošta in vina ter trgovci, razen trgovcev na drobno, vsako leto pristojnim nacionalnim organom prijavijo svoje zaloge mošta in vina, bodisi od trgatve v tekočem letu ali od trgatev iz prejšnjih let. Mošt in vino, uvožena iz tretjih držav, se navedeta ločeno.

4. Da se zagotovi, da proizvajalci in trgovci iz odstavkov 1, 2 in 3 spoštujejo svoje obveznosti, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o:

	(a)	vsebini obveznih prijav in izjemah;
	(b)	vsebini obveznih prijav iz točke (a) in pogojih za predložitev ter izjemah iz obveznosti predložitve prijav;
	(c)	kaznih, ki se uporabijo, če države članice prijav ne predložijo pravočasno.

5. Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a):

	(a)	določi pogoje v zvezi z vzorci obrazcev, ki se uporabijo za obvezne prijave;
	(b)	sprejme pravila o pretvorbenih koeficientih za proizvode, ki niso vino;
	(c)	določi roke za predložitev obveznih prijav;
	(d)	določi pravila o pregledih in poročanju držav članic Komisiji.

Člen 306

Spremni dokumenti in register v vinskem sektorju

1. Proizvodi vinskega sektorja se lahko dajo v promet v Uniji samo s spremnim dokumentom, ki je uradno odobren.

2. Fizične ali pravne osebe ali skupine oseb, ki pri opravljanju svojega poklica posedujejo proizvode vinskega sektorja, zlasti pridelovalci, polnilnice in predelovalci, pa tudi trgovci morajo voditi register o prejemu in izdaji navedenih proizvodov.

3. Da se olajša prevoz proizvodov iz grozdja in vina ter njihovo preverjanje, ki ga opravijo države članice, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321:

	(a)	sprejme pravila o spremnem dokumentu, kdaj se uporabi in izjemah iz obveznosti za uporabo takšnega dokumenta;
	(b)	ustvari pogoje, v katerih spremni dokument šteje za dokument, ki potrjuje zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;
	(c)	oblikuje pravila o kaznih, ki se uporabijo v primeru neskladnosti s spremnimi dokumenti;
	(d)	določi obveznost vodenja registra;
	(e)	opredeli, kdo vodi register in izjeme iz obveznosti vodenja registra;
	(f)	opredeli dejavnosti, ki morajo biti vključene v register;
	(g)	določi pravila v zvezi z uporabo spremnih dokumentov in registrov.

4. Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme:

	(a)	pravila o sestavi registra, proizvodih, ki morajo biti vključeni vanj, rokih za vnos v registre in zaprtju registrov;
	(b)	ukrep, ki od držav članic zahteva, da določijo najvišji sprejemljiv odstotek izgub;
	(c)	splošne in prehodne določbe za vodenje registrov;
	(d)	pravila, ki določajo, kako dolgo se hranijo spremni dokumenti in registri;
	(e)	pravila o sporočilih držav članic Komisiji;
	(f)	pravila glede očitnih napak, višje sile in izjemnih okoliščin.

Člen 307

Imenovanje odgovornih nacionalnih organov za vinski sektor

1. Brez poseganja v katere koli druge določbe te uredbe glede določitve pristojnih nacionalnih organov imenujejo države članice enega ali več organov, ki so odgovorni za zagotovitev skladnosti s predpisi Unije v vinskem sektorju. Države članice imenujejo predvsem laboratorije, pooblaščene za opravljanje uradnih analiz v vinskem sektorju. Imenovani laboratoriji izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih laboratorijev iz standarda ISO/IEC 17025.

2. Države članice Komisiji sporočijo imena in naslove organov in laboratorijev iz odstavka 1. Komisija objavi te informacije in jih redno posodablja.

Člen 308

Uradno obveščanje in ocenjevanje v vinskem sektorju

1. Glede nezakonitih zasaditev po 31. avgustu 1998 iz člena 82 države članice Komisijo vsako leto do 1. marca uradno obvestijo o površinah, ki so bile zasajene z vinsko trto brez ustrezne pravice do zasaditve po 31. avgustu 1998, ter o izkrčenih površinah v skladu z odstavkom 1 navedenega člena.

2. Glede obvezne odobritve vinogradov, nezakonito zasajenih pred 1. septembrom 1998, in navedenih v členu 83 države članice Komisijo do 1. marca vsakega zadevnega leta uradno obvestijo o:

	(a)	površinah, zasajenih z vinsko trto brez ustreznih pravic do zasaditve pred 1. septembrom 1998;
	(b)	površinah, katerih položaj je bil urejen v skladu z odstavkom 1 navedenega člena, o taksah iz navedenega odstavka ter o povprečni vrednosti regionalnih pravic do zasaditve iz odstavka 2 navedenega člena.

Države članice Komisijo uradno obvestijo o površinah, izkrčenih v skladu s prvim pododstavkom člena 83(4), prvič do 1. marca 2010.

Konec prehodne prepovedi novih zasaditev 31. decembra 2015 iz člena 89(1) ne vpliva na obveznosti iz tega odstavka.

3. Države članice najpozneje do 1. marca vsako leto, prvič pa najpozneje do 1. marca 2010, Komisiji predložijo poročilo o izvajanju ukrepov, ki so jih določile v svojih podpornih programih iz oddelka VII poglavja IV naslova I dela II v predhodnem finančnem letu.

V teh poročilih se navedejo in opišejo ukrepi, za katere je bila odobrena pomoč Unije po podpornih programih, zlasti pa se podrobno opiše izvajanje promocijskih ukrepov iz člena 138.

4. Države članice Komisiji predložijo do 1. marca 2011 in drugič do 1. marca 2014 oceno stroškov in koristi podpornih programov ter navedbo, kako bodo povečale svojo učinkovitost.

5. Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme pravila o uradnem obveščanju in ocenjevanju, da se zagotovi enotna uporaba tega člena.

Oddelek III

Mleko in mlečni izdelki

Člen 309

Promocijska dajatev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

Brez poseganja v uporabo členov 107, 108 in 109 Pogodbe, kakor je predvideno v prvem odstavku člena 290 te uredbe, sme država članica uvesti promocijsko dajatev za svoje proizvajalce mleka za tržene količine mleka ali ekvivalenta mleka, da bi se financirali ukrepi za pospeševanje porabe v Uniji, razširitev trgov za mleko in mlečne izdelke ter izboljšanje kakovosti.

Člen 310

Obvezno prijavljanje v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

1. Predelovalci surovega mleka pristojnemu nacionalnemu organu prijavijo količine surovega mleka, ki jih odkupijo vsak mesec.

2. Da bi se zagotovila uporabnost in pravočasnost takšnega prijavljanja za upravljanje trga, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o obsegu, vsebini, obliki in času takšnih prijavljanj.

Člen 311

Pogodbeni odnosi v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

1. Če se država članica odloči, da mora biti za vsak odkup surovega mleka od kmeta za predelovalca surovega mleka, sestavljena pisna pogodba med strankama, mora takšna pogodba izpolnjevati pogoje iz odstavka 2.

V primeru, opisanem v prvem pododstavku, zadevna država članica tudi odloči, da če se surovo mleko odkupi prek ene ali več zbiralnic, mora biti za vsako stopnjo oddaje sklenjena pogodba med strankama. V ta namen „zbiralnica“ pomeni podjetje, ki prenese surovo mleko od kmeta ali druge zbiralnice k predelovalcu surovega mleka ali drugi zbiralnici, če se lastništvo surovega mleka v vsakem primeru prenese.

2. Pogodba:

(a)

se sklene pred odkupom;

(b)

se sklene pisno in

(c)

vključuje zlasti naslednje elemente:

(i)

ceno, ki se plača za odkup, ki:

	–	se ne spreminja ter je določena v pogodbi in/ali
	–	se spreminja glede na dejavnike, določene v pogodbi, zlasti razvoj razmer na trgu, ki temelji na kazalnikih trga, odkupljeno količino in kakovost odkupljenega surovega mleka,

(ii)

količino, ki se lahko in/ali se bo odkupila in čas odkupov ter

(iii)

trajanje pogodbe, ki lahko zajema nedoločen čas z določbo o odpovedi.

3. Z odstopanjem od odstavka 1 se pogodba ne zahteva, če se surovo mleko odkupi od kmeta za predelovalca surovega mleka, pri čemer je predelovalec zadruga, v katero je včlanjen kmet in če njeni poslovniki vsebujejo določbe s podobnimi učinki, kot jih imajo učinki, opisani v točkah (a), (b) in (c) odstavka 2.

4. O vseh elementih pogodb o odkupu surovega mleka, ki jih sklenejo kmetje, zbiralnice ali predelovalci surovega mleka, vključno z elementi iz odstavka 2(c), se stranke svobodno pogajajo.

5. Da se zagotovi enotna uporaba tega člena, lahko Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe.

Oddelek IV

Etilni alkohol

Člen 312

Uradno obveščanje v sektorju etilnega alkohola

1. V zvezi s proizvodi iz sektorja etilnega alkohola države članice Komisijo uradno obvestijo Komisijo o:

	(a)	proizvodnji etilnega alkohola kmetijskega porekla, izraženi v hektolitrih čistega alkohola glede na proizvod, uporabljen za proizvodnjo alkohola;
	(b)	količini prodanega etilnega alkohola kmetijskega porekla, izraženi v hektolitrih čistega alkohola glede na namembni sektor;
	(c)	zalogah etilnega alkohola kmetijskega porekla, ki so bile na voljo v državah članicah konec predhodnega leta;
	(d)	napovedani proizvodnji za tekoče leto.

Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), sprejme pravila za sporočanje teh informacij in zlasti pogostost sporočanja ter opredelitev namembnih sektorjev.

2. Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, ter na podlagi informacij iz odstavka 1 in drugih razpoložljivih informacij sestavi bilanco Unije o trgu za etilni alkohol kmetijskega porekla za predhodno leto in oceno bilance za tekoče leto.

Bilanca Unije vsebuje tudi informacije o etilnem alkoholu nekmetijskega porekla. Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), opredeli natančno vsebino in način zbiranja takšnih informacij.

Za namen tega odstavka „etilni alkohol nekmetijskega porekla“ pomeni proizvode pod oznakami KN 2207, 2208 90 91 in 2208 90 99, ki niso pridobljeni iz posameznega kmetijskega proizvoda iz Priloge I k Pogodbi.

3. Komisija uradno obvesti države članice o vseh bilancah iz odstavka 2.

DEL VI

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 313

Finančni določbe

Za stroške, ki jih imajo države članice pri izvajanju obveznosti v okviru te uredbe, se uporabljajo Uredba (ES) št. 1290/2005 in določbe, sprejete v zvezi z njenim izvajanjem.

Člen 314

Prenos zneskov iz vinskega sektorja na razvoj podeželja

1. Zneski, določeni v odstavku 2, ki temeljijo na preteklih izdatkih na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999 za intervencijske ukrepe za urejanje kmetijskih trgov iz člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1290/2005, so na voljo kot dodatna sredstva Unije za ukrepe v vinorodnih regijah v okviru programa razvoja podeželja, ki se financira na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005.

2. Naslednji zneski bodo na voljo v naslednjih koledarskih letih:

	–	2009: 40 660 000 EUR,
	–	2010: 82 110 000 EUR,
	–	od leta 2011 naprej: 122 610 000 EUR. [Sprememba 36]

3. Zneski iz odstavka 2 se razporedijo med države članice v skladu s Prilogo XIX.

4. Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem členom.

Člen 315

Ukrepi za reševanje specifičnih praktičnih problemov

1. Komisija z izvedbenimi akti sprejmedelegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi ukrepe, ki so v izrednih razmerah potrebni in upravičeni za reševanje konkretnih praktičnih problemov. Ti ukrepi lahko odstopajo od določb te uredbe, vendar samo v toliko in tako dolgo, kot je nujno potrebno.

2. Če je zaradi reševanja zadevnega problema potrebno, Komisija ukrepa v skladu s členom 323(2).Kadar je to nujno, velja za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, nujni postopek iz člena 322. [Sprememba 37]

Člen 316

Izmenjava informacij

1. Države članice in Komisija se medsebojno uradno obveščajo o vseh informacijah, potrebnih za uporabo te uredbe ali za spremljanje in analizo trga ter za ravnanje v skladu z mednarodnimi obveznostmi glede proizvodov iz člena 1. Kadar je potrebno, se lahko navedene informacije posredujejo ali dajo na voljo pristojnim organom tretjih držav in objavijo.

2. Da bi bilo uradno obveščanje iz odstavka 1 hitro, učinkovito, natančno in stroškovno učinkovito, Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi:

	(a)	naravo in vrsto sporočenih informacij;
	(b)	metode uradnega obveščanja;
	(c)	pravila, povezana s pravicami dostopa do informacij ali informacijskih sistemov, ki so dani na voljo;
	(d)	pogoje in sredstva objavljanja informacij.

3. Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme:

	(a)	pravila o zagotavljanju informacij, kot je potrebno za uporabo tega člena;
	(b)	ureditve za upravljanje informacij, ki se uradno sporočajo, ter pravila o vsebini, obliki, času, pogostosti in rokih za uradno obveščanje;
	(c)	ureditve za pošiljanje informacij in dokumentov ali dajanje teh na voljo državam članicam, pristojnim organom in tretjim državam ali javnosti.

Člen 317

Klavzula o izogibanju

Brez poseganja v morebitne posebne določbe se nobena ugodnost iz te uredbe ne odobri fizičnim ali pravnim osebam, v zvezi s katerimi je ugotovljeno, da so bili pogoji za pridobitev takšnih ugodnosti ustvarjeni umetno in v nasprotju z cilji te uredbe.

Člen 318

Pregledi in preverjanja, upravni ukrepi, upravne kazni ter poročanje o njih

1. Da se vzpostavi ravnovesje med odvračilnim učinkom stroškov, sankcij in kazni, ki se naložijo zaradi neskladnosti s kakršnimi koli obveznostmi, ki izhajajo iz uporabe te uredbe na eni strani, in prilagodljivo uporabo sistema na drugi Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila in pogoje glede:

	(a)	prekinitve ali začasne prekinitve plačila ali stopnje zmanjšanja pomoči plačil ali nadomestil, zlasti v primeru neupoštevanja časovnih omejitev, neskladnosti proizvodov, velikosti ali količine z uporabo, neopravljene ocene programa ali se informacije ne sporočijo, so te nepravilne ali se ne sporočijo pravočasno;
	(b)	zmanjšanja plačila državam članicam v zvezi z njihovimi kmetijskimi odhodki, če se ne spoštujejo časovne omejitve, določene za povračilo prispevka za plačilo presežne dajatve, ali glede začasne prekinitve mesečnih plačil, če države članice Komisiji ne pošljejo informacij ali jih ne pošljejo pravočasno ali so te napačne;
	(c)	standardnih zneskov, ki jih mora plačati ponudnik, če intervencijski proizvodi ne izpolnjujejo zahtev glede kakovosti;
	(d)	delnega ali celotnega povračila izplačil, če se odobritev ali načrt o priznanju začasno prekine ali ustavi ali v primeru neupravičenega plačila;
	(e)	posebnega zneska, dodatnih stroškov ali obrestnih mer, ki se uporabijo v primeru goljufije, nepravilnosti ali kadar ni dokaza, da je obveznost izpolnjena, ali v primeru prepoznih prijav;
	(f)	izkrčitve nezakonito uporabljenih vinogradov;
	(g)	stopnje zmanjšanja, ki se uporabi za sprostitev varščin za nadomestila, dovoljenja, ponudb, razpisov ali posebnih zahtevkov, kadar obveznost, zajeta v navedeni varščini, delno ali v celoti ni izpolnjena;
	(h)	zadrževanja zneskov, izterjanih kot sankcije ali kazni, s strani držav članic ali razporeditve zneskov v proračun Unije;
	(i)	izključitev izvajalca ali vlagatelja iz javne intervencije in zasebnega skladiščenja, iz sistema vlaganja zahtevkov za dovoljenja ali iz sistemov tarifnih kvot v primeru goljufije ali predložitve napačnih informacij;
	(j)	začasno ali trajno odvzete odobritve ali začasno ali trajno odvzetega priznanja, zlasti kadar izvajalec, organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev ali medpanožna organizacija ne spoštuje ali ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev, vključno z neizpolnjevanjem zahtev glede uradnega obveščanja;
	(k)	izrekanja ustreznih nacionalnih kazni za izvajalce, vključene v postopek proizvodnje, ki presega kvote.

Stroški in upravne sankcije in kazni iz prvega pododstavka se stopnjujejo glede na resnost, obseg, trajanje in ponavljanje ugotovljenega neizpolnjevanja obveznosti.

2. Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme:

	(a)	pravila o upravnih in fizičnih pregledih, ki jih izvajajo države članice v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, ki izhaja iz uporabe te uredbe;
	(b)	postopke in tehnična merila glede upravnih ukrepov in upravnih kazni iz odstavka 1, če je ugotovljeno neizpolnjevanje kakršnih koli obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe;
	(c)	postopke in merila v zvezi s povračilom neupravičenih izplačil glede izvajanja pravil in pogojev iz točke (d) odstavka 1;
	(d)	pravila in metode poročanja o opravljenih pregledih in preverjanjih ter njihovih rezultatih.
	(e)	če posebne potrebe za ustrezno upravljanje sistema to zahtevajo, pravila, s katerimi se uvedejo dodatne zahteve v zvezi s carinskimi postopki, zlasti kot je določeno v Uredbi (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(53).

3. Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi pravila o izmeri površin v vinskem sektorju, ki zagotavljajo enotno uporabo določb te uredbe. Taka pravila lahko zadevajo predvsem preverjanja in pravila, ki urejajo posebne finančne postopke za izboljšanje pregledov.

Člen 319

Skladnost z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom

Za namene uporabe te uredbe v vinskem sektorju države članice zagotovijo, da so upravni in nadzorni postopki iz člena 318, ki se nanašajo na površine, združljivi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom (IAKS) glede naslednjih elementov:
	(a)	računalniške zbirke podatkov;
	(b)	sistemov identifikacije enot rabe ali polj iz člena 17(1) Uredbe (ES) št. 73/2009;
	(c)	administrativnih pregledov.

Ti postopki brez kakršnih koli težav ali navzkrižij omogočijo skupno delovanje ali izmenjavo podatkov z IAKS.

DEL VII

PRENOS POOBLASTIL, IZVEDBENE DOLOČBE, PREHODNA IN KONČNA PRAVILA

POGLAVJE I

Prenos pooblastil in izvedbene določbe

Člen 320

Pooblastila Komisije

Kadar so Komisiji podeljena pooblastila in če v tej uredbi ni izrecno drugače določeno, Komisija ravna:
	–	v skladu s postopkom iz člena 321 v primeru delegiranih aktov;
	–	v skladu s postopkom iz členov 321 in 322 v primeru delegiranih aktov; sprejetih po nujnem postopku; ter
	–	v skladu s postopkom iz člena 323 v primeru izvedbenih aktov.

Člen 321

Delegirani akti

1. Komisiji se pooblastilaPooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz te uredbe podelijo za nedoločen časse na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

2. Evropski parlament ali Svet lahko prekliče pooblastilo iz odstavka 1.
Pooblastilo se prenese na Komisijo za obdobje petih let od …(54). Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastil, si o tem prizadeva obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem času pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede pooblastila, ki bi lahko bila preklicana, ter razloge za preklic.

S sklepom o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Veljati začne takoj ali na poznejši datum, naveden v sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

3. Evropski parlament in Svet lahko ugovarjata zoper delegirani akt v dveh mesecih od dne uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za en mesec.

Če po izteku navedenega obdobja niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je določen v njem.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred koncem navedenega obdobja, če sta Evropski parlament in Svet oba obvestila Komisijo, da ne nameravata ugovarjati.

Če Evropski parlament ali Svet ugovarja zoper delegirani akt, ta akt ne začne veljati. Institucija, ki ugovarja zoper delegirani akt, svoje razloge utemelji.Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila. Z odločitvijo o preklicu pooblastila preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet..

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s to uredbo, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.[Sprememba 38]

Člen 322

Nujni postopek

1. Delegirani akti, sprejeti po nujnem postopku, začnejo veljati nemudoma in veljajo do vložitve ugovora v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu, sprejetem v skladu s tem členom, se navedejo razlogi za uporabo nujnega postopka.

2. Evropski parlament inali Svet lahko ugovarjata zoper delegirani akt,nasprotuje delegiranemu aktu, sprejetemu sprejet v skladu s tem členom, v skladu s postopkom iz člena 321(3)člena 321(5). V navedenemtem primeru se akt preneha uporabljati. Institucija, ki ugovarja zoper takšen delegirani akt, svoje razloge utemeljiKomisija po prejemu uradnega obvestila o odločitvi Evropskega parlamenta ali Sveta o nasprotovanju ta akt nemudoma razveljavi. [Sprememba 39]

Člen 323

Odbor za izvedbene akte

1. [Če so izvedbeni akti sprejeti na podlagi te uredbe, Komisiji pomaga odbor, ki se imenuje odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov in uporabi se postopek iz člena [5] Uredbe (EU) št. [xxxx/yyyy] (dopolniti po sprejetju uredbe o mehanizmih nadzora iz člena 291(3) PDEU, o kateri trenutno razpravljata Evropski parlament in Svet]Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

1a. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. V nujnih primerih iz členov 265, 266, 282 in 315(2) te uredbe se uporabi postopek iz člena [6] Uredbe (EU) št. [xxxx/yyyy]Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe. [Sprememba 40]

Člen 324

Organizacija odbora

Pri organizaciji sej odbora iz člena 323(1) se upoštevajo zlasti obseg njegovih odgovornosti, posebnosti obravnavane zadeve in potreba po vključitvi ustreznega strokovnega znanja.

POGLAVJE II

Prehodne in končne določbe

Člen 325

Razveljavitve

1. Uredba (EGS) št. 922/72 se razveljavi.

2. Uredba (ES) št. 1234/2007 se razveljavi.

Vendar se členi 113a, 113b, 114, 115, 116, 117(1) do (4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter priloge XIa (II) drugi odstavek, XIa (IV do IX), XII (IV)(2), XIII (VI) drugi odstavek, XIV(A), XIV (B)(I) (2) in (3), XIV (B)(III) in XIV (C), XV (II), (III), (IV) in (VI) k navedeni uredbi, za namene uporabe navedenih členov, še naprej uporabljajo do datuma, določenega na podlagi člena 326 te Uredbe.

Poleg tega:
	–	se členi 85o do 85x Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter Priloga Xd in Xe k navedeni uredbi, za namene uporabe navedenih členov, še naprej uporabljajo do konca vinskega leta 2010/2011;

– se členi 84a, 86 do 95a, 188a(3) in 188a(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter prilogi Xa in XI k navedeni uredbi, za namene uporabe navedenih členov, še naprej uporabljajo do konca tržnega leta 2011/2012 za zadevne proizvode;

– se členi 103w, 103x in 103y Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter Priloga XVa k navedeni uredbi, za namene uporabe navedenih členov, še naprej uporabljajo do 31. julija 2012.

3. Sklicevanja na Uredbo (ES) št. 1234/2007 se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se razlagajo v skladu s primerjalno tabelo iz Priloge XX k tej uredbi.

Člen 326

Datum uporabe pravil trženja

Da se zagotovi pravna varnost pri uporabi pravil trženja, Komisija z delegiranimi akti določi datum, s katerim določene določbe Uredbe (ES) št. 1234/2007 iz drugega pododstavka člena 325(2) te uredbe ali deli te uredbe prenehajo veljati za zadevni sektor. Navedeni datum je datum uporabe ustreznih pravil trženja, ki se določi na podlagi delegiranih aktov iz oddelka I poglavja I naslova II dela II te uredbe.

Člen 327

Prehodna pravila v sektorjih sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave

1. Ta uredba ne vpliva na priznanje skupin proizvajalcev, organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev, ki je bilo dodeljeno pred začetkom veljavnosti te uredbe, niti nima učinka na nerešene načrte za priznanje ali operativne programe.

2. Da se zagotovi ohranitev ureditev, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1234/2007, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, sprejme prehodna pravila.

Člen 328

Prehodna pravila v vinskem sektorju

Za zagotovitev, da se z začetkom veljavnosti te uredbe ne oškodujejo gospodarski subjekti, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme ukrepe, ki so potrebni, da se olajša prehod iz ureditev, določenih z uredbama (ES) št. 1493/1999 in (ES) št. 479/2008, na ureditve, določene v tej uredbi.

Člen 329

Začetek veljavnosti

1. Ta uredba začne veljati [sedmi] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

[Vendar se člen 159 uporablja od […./eno leto po začetku veljavnosti]].

2. Za sektor sladkorja se naslov I dela II uporablja do konca tržnega leta 2014/2015 za sladkor.

Določbe, ki se nanašajo na sistem omejevanja proizvodnje mleka, ki je vzpostavljen v poglavju III naslova I dela II, se v skladu s členom 59 uporabljajo do 31. marca 2015.

Za sektor mleka in mlečnih izdelkov se do 30. junija 2020 uporabljajo točka (iv) prvega odstavka člena 209 in členi 210(4), 229, 287, 310 in 311.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

PRILOGA I

SEZNAM IZDELKOV IZ ČLENA 1(1)

Del I: Žita

V zvezi z žiti ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN	Opis
(a)	0709 90 60	Sladka koruza, sveža ali ohlajena
0712 90 19	Sušena sladka koruza, cela, narezana na koščke ali rezine, zdrobljena ali mleta, vendar ne nadalje pripravljena, razen hibridov za setev
1001 90 91	Navadna pšenica in soržica
1001 90 99	Pira, navadna pšenica in soržica, razen za setev
1002 00 00	Rž
1003 00	Ječmen
1004 00	Oves
1005 10 90	Semenska koruza, razen hibridne
1005 90 00	Koruza, razen semenske
1007 00 90	Sirek v zrnju, razen hibridov za setev
1008	Ajda, proso in ptičje seme; druga žita
(b)	1001 10	Trda pšenica
(c)	1101 00 00	Pšenična moka ali moka iz soržice
1102 10 00	Ržena moka
1103 11	Pšenični drobljenec in zdrob
1107	Slad, pražen ali nepražen
(d)	0714	Manioka, maranta, salep, topinambur, sladki krompir ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa
	ex 1102	Žitna moka, razen pšenične ali moke iz soržice:
	1102 20	– Koruzna moka:
	1102 90	– Drugo
	1102 90 10	– – Ječmenova moka
	1102 90 30	– – Ovsena moka
	1102 90 90	– – Drugo
	ex 1103	Žitni drobljenci, zdrob in peleti, razen pšeničnega drobljenca in zdroba (podštevilka 1103 11), riževega drobljenca in zdroba (podštevilka 1103 19 50) in riževih peletov (podštevilka 1103 20 50)
	ex 1104	Žitna zrnja, drugače obdelana (npr. z odstranjeno opno, valjana, v kosmičih, perlirana, rezana ali drobljena), razen riža iz tar. št. 1006 in riževih kosmičev iz. tar. št. 1104 19 91; žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti
	1106 20	Moka, zdrob in iz saga ali korenovk ali gomoljev iz tarifne številke 0714
	ex 1108	Škrob; inulin:
	– Škrob:
	1108 11 00	– – Pšenični škrob
	1108 12 00	– – Koruzni škrob
	1108 13 00	– – Krompirjev škrob
	1108 14 00	– – Škrob iz manioke
	ex 1108 19	– – Drug škrob:
	1108 19 90	– – – Drugo
	1109 00 00	Pšenični gluten, osušen ali neosušen

Oznaka KN	Opis
	1702	Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in frukotozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali nemešan z naravnim medom; karamelni sladkor:
	ex 1702 30	– Glukoza in glukozni sirup, ki ne vsebuje fruktoze, ali ki v suhem stanju vsebuje manj kot 20 mas. % fruktoze:


		– – Drugo:
	ex 1702 30 50	– – – v obliki belega kristaliničnega prahu, aglomeriranega ali neaglomeriranega, ki v suhem stanju vsebuje manj kot 99 mas. % glukoze
	ex 1702 30 90	– – – Drugo, ki v suhem stanju vsebuje manj kot 99 mas. % glukoze
	ex 1702 40	– Glukoza in glukozni sirup, ki v suhem stanju vsebuje vsaj 20 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % fruktoze, razen invertnega sladkorja:
	1702 40 90	– – Drugo
	ex 1702 90	– Drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze:
	1702 90 50	– – Maltodekstrin in maltodekstrinski sirup
	– – Karamel:
	– – – Drugo
	1702 90 75	– – – – V obliki prahu, aglomeriran ali neaglomeriran
	1702 90 79	– – – – Drugo
	2106	Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
	ex 2106 90	– Drugo
	– – Aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi:
	– – – Drugo
	2106 90 55	– – – – Glukozni sirupi in maltodekstrinski sirupi
	ex 2302	Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit, nepeletizirani ali peletizirani
	ex 2303	Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki, rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja, ostanki in odpadki iz pivovarn ali destilarn, nepeletizirani in peletizirani:
	2303 10	– Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki
	2303 30 00	– Odpadki in ostanki iz pivovarn ali destilarn
	ex 2306	Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen tistih iz tarifne številke 2304 ali 2305, nezmleti ali zmleti ali peletizirani:
	– Drugo
	2306 90 05	– – Iz koruznih kalčkov
	ex 2308	Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, stranski proizvodi in ostanki, peletizirani ali nepeletizirani, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
	2308 00 40	– Želod in divji kostanj; drozge ali tropine iz drugega sadja razen iz grozdja
	2309	Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali:
	ex 2309 10	– Hrana za pse in mačke, pripravljena za prodajo na drobno:
	2309 10 11 2309 10 13 230910 31 2309 10 33 2309 10 51 2309 10 53	– – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50, 1702 30 90, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne izdelke

Oznaka KN	Opis
	ex 2309 90	– Drugo:
	2309 90 20	– – Proizvodi, na katere se nanaša dodatna opomba 5 k poglavju 23 kombinirane nomenklature
	– – Drugo, vključno s premiksi:
	2309 90 31 2309 90 33 2309 90 41 2309 90 43 2309 90 51 2309 90 53	– – – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50, 1702 30 90, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne izdelke:
(1) Za namene te tarifne podštevilke „mlečni izdelki“ pomenijo proizvode iz tarifnih številk 0401 do 0406 ter tarifnih podštevilk 1702 11, 1702 19 in 2106 90 51.

Del II: Riž

V zvezi z rižem ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN	Opis
(a)	1006 10 21 do 1006 10 98	Neoluščen riž (riž v luski ali surov), razen za setev
1006 20	Oluščen nebrušen (rjav) riž
1006 30	Riž, manj brušen ali dobro brušen, tudi poliran ali glaziran
(b)	1006 40 00	Lomljen riž
(c)	1102 90 50	Riževa moka
1103 19 50	Rižev drobljenec in zdrob
1103 20 50	Riževi peleti
1104 19 91	Riževa zrna v obliki kosmičev
ex 1104 19 99	Riževa zrna, valjana
1108 19 10	Rižev škrob

Del III: Sladkor

V zvezi s sladkorjem ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN	Opis
(a)	1212 91	Sladkorna pesa
1212 99 20	Sladkorni trs
(b)	1701	Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza, v trdnem stanju
(c)	1702 20	Javorjev sladkor in javorjev sirup
1702 60 95 in 1702 90 95	Drugi sladkorji v trdnem stanju in sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil, ki pa ne zajemajo laktoze, glukoze, maltodekstrina in izoglukoze

1702 90 71	Karamel, ki v suhi snovi vsebuje 50 mas. % ali več saharoze
2106 90 59	Aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi, razen izoglukoznih, laktoznih, glukoznih in maltodekstrinskih sirupov
(d)	1702 30 10 1702 40 10 1702 60 10 1702 90 30	Izoglukoza
(e)	1702 60 80 1702 90 80	Inulinski sirup
(f)	1703	Melase, dobljene pri ekstrakciji ali prečiščevanju sladkorja
(g)	2106 90 30	Aromatizirani ali obarvani izoglukozni sirupi
(h)	2303 20	Rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja

Del IV: Posušena krma

V zvezi s posušeno krmo ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN	Opis
(a)	ex 1214 10 00	– Zdrob in peleti lucerne, umetno toplotno sušeni
– Zdrob in peleti lucerne drugače sušeni in zmleti
ex 1214 90 90	– Lucerna, turška detelja, detelja, volčji bob, grašica in podobni proizvodi za krmo, umetno toplotno sušeni, razen sena in krmnega ohrovta in proizvodov, ki vsebujejo seno
– Drugače sušena in zmleta lucerna, turška detelja, detelja, volčji bob, grašice, medena detelja, navadni grahor in navadna nokota
(b)	ex 2309 90 99	– Beljakovinski koncentrati, dobljeni iz sokov lucerne in trav
– Dehidrirani proizvodi, dobljeni izključno iz trdnih ostankov in soka, ki nastane pri pripravi omenjenih koncentratov

Del V: Semena

V zvezi s semeni ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN	Opis
0712 90 11	Hibridi sladke koruze:
– za setev
0713 10 10	Grah (Pisum sativum):
– za setev
ex 0713 20 00	Čičerika (garbanzos):
– za setev
ex 0713 31 00	Fižol vrste Vigna mungo (L.) Hepper ali Vigna radiata (L) Wilczek:
– za setev
ex 0713 32 00	Drobni rdeči (Adzuki) fižol, (Phaseolus ali Vigna angularis):
– za setev
0713 33 10	Navadni fižol, vključno beli (Phaseolus vulgaris):
– za setev
ex 0713 39 00	Drugi fižol:
– za setev
ex 0713 40 00	Leča:
– za setev
ex 0713 50 00	Bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba var. equina, Vicia faba var. minor)
– za setev
ex 0713 90 00	Druge sušene stročnice:
– za setev
1001 90 10	Pira:
– za setev
ex 1005 10	Koruza semenska, hibridna
1006 10 10	Neoluščen riž (riž v luski ali surov):
– za setev
1007 00 10	Sirek v zrnju, hibriden:
– za setev
1201 00 10	Soja, cela ali lomljena:
– za setev
1202 10 10	Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, v lupini:
– za setev
1204 00 10	Laneno seme, celo ali lomljeno:
– za setev
1205 10 10 in ex 1205 90 00	Seme oljne repice ali ogrščice, celo ali lomljeno:
– za setev
1206 00 10	Sončično seme, celo ali lomljeno:
– za setev
ex 1207	Drugo oljno seme in plodovi, celo ali lomljeno:
– za setev
1209	Seme, plodovi in trosi, namenjeni:
– za setev

Del VI: Hmelj

1. V zvezi s hmeljem ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN	Opis
1210	Hmelj, svež ali sušen, zdrobljen ali zmlet ali v peletih; lupulin

2. Pravila iz te uredbe v zvezi s trženjem in trgovino s tretjimi državami se prav tako uporabljajo za naslednje proizvode:

Oznaka KN	Opis
1302 13 00	Rastlinski sokovi in ekstrakti hmelja

Del VII: Oljčno olje in namizne oljke

V zvezi z oljčnim oljem in namiznimi oljkami ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN	Opis
(a)	1509	Oljčno olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano
1510 00	Druga olja, dobljena izključno iz oljk, in njihove frakcije, prečiščena ali neprečiščena, toda kemično nemodificirana, vključno mešanice teh olj ali frakcij z olji ali frakcijami iz tarifne številke 1509
(b)	0709 90 31	Oljke, sveže ali hlajene, za razne namene, razen za proizvodnjo olja
0709 90 39	Druge oljke, sveže ali hlajene
0710 80 10	Oljke (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene
0711 20	Oljke, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano
ex 0712 90 90	Sušene oljke, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene
2001 90 65	Oljke, pripravljene ali konzervirane v kisu ali ocetni kislini
ex 2004 90 30	Oljke, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene
2005 70	Oljke, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene
(c)	1522 00 31 1522 00 39	Ostanki predelave maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov, ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja
2306 90 11 2306 90 19	Oljne pogače in drugi ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja

Del VIII: Lan in konoplja, gojena za vlakna

Ta uredba v zvezi z lanom in konopljo, gojeno za vlakna, zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN	Opis
5301	Lan, surov ali predelan, toda nepreden; laneno predivo in odpadki (vključno z odpadki preje in raztrganimi tekstilnimi surovinami)
5302	Konoplja (Cannabis sativa L.), surova ali predelana, toda nepredena; zadnje konopljino predivo ali ostanki (vključno z ostanki preje in shranjeno zalogo)

Del IX: Sadje in zelenjava

V zvezi s sadjem in zelenjavo ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN	Opis
0702 00 00	Paradižnik, svež ali ohlajen
0703	Čebula, šalotka, česen, por in druge čebulnice, sveže ali ohlajene
0704	Zelje, cvetača, kolerabice, ohrovt in podobne užitne kapusnice, sveže ali ohlajene
0705	Solata (Lactuca sativa) in radič (Cichorium spp.), sveža ali ohlajena
0706	Korenje, repa, rdeča pesa, črni koren, gomoljna zelena, redkev in podobne užitne korenovke, sveže ali ohlajene
0707 00	Kumare in kumarice, sveže ali ohlajene
0708	Stročnice oluščene ali ne, sveže ali ohlajene
ex 0709	Druge vrtnine, sveže ali ohlajene, razen vrtnin iz tarifnih podštevilk 0709 60 91, 0709 60 95, 0709 60 99, 0709 90 31, 0709 90 39 in 0709 90 60
ex 0802	Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni, razen betela in kole iz tarifne podštevilke 0802 90 20
0803 00 11	Sveže rajske smokve
ex 0803 00 90	Osušene rajske smokve
0804 20 10	Fige, sveže
0804 30 00	Ananas
0804 40 00	Avokado
0804 50 00	Guava, mango in mangostin
0805	Agrumi, sveži ali suhi
0806 10 10	Sveže namizno grozdje
0807	Melone (vključno lubenice) in papaja, sveže
0808	Jabolka, hruške in kutine, sveže
0809	Marelice, češnje in višnje, breskve (vključno z nektarinami), slive in trnulje, sveže
0810	Drugo sadje, sveže
0813 50 31 0813 50 39	Mešanice izključno iz suhih oreškov iz tarifnih številk 0801 in 0802
0910 20	Žafran
ex 0910 99	Timijan, svež ali ohlajen
ex 1211 90 85	Bazilika, melisa, meta, origanum vulgare (origano/divji majaron), rožmarin, žajbelj, sveži ali ohlajeni
1212 99 30	Rožiči

Del X: Proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave

Ta uredba v zvezi s proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN	Opis
(a)	ex 0710	Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene, razen sladke koruze iz tarifne podštevilke 0710 40 00, oljk iz tarifne podštevilke 0710 80 10 in sadje vrste Capsicum ali vrste Pimenta iz tarifne podštevilke 0710 80 59
	ex 0711	Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano, razen oljk iz tarifne podštevilke 0711 20, sadja vrste Capsicum ali vrste Pimenta iz tarifne podštevilke 0711 90 10 in sladke koruze iz tarifne podštevilke 0711 90 30
	ex 0712	Sušene vrtnine, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene, razen umetno sušenega krompirja, neprimernega za človeško prehrano iz tarifne podštevilke ex 0712 90 05, sladke koruze iz tarifnih podštevilk ex 0712 90 11 in 0712 90 19 ter oljk iz tarifne podštevilke ex 0712 90 90
	0804 20 90	Suhe fige
	0806 20	Suho grozdje
	ex 0811	Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil, razen zamrznjenih banan iz tarifne podštevilke ex0811 90 95

Oznaka KN	Opis
	ex 0812	Sadje in oreški, začasno konzervirani (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplovi vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje), vendar v takšnem stanju neprimerni za takojšnjo prehrano, razen začasno konzerviranih banan iz tarifne podštevilke ex 0812 90 98
	ex 0813	Sadje, suho, razen tistega, ki se uvršča v tarifne številke od 0801 do 0806; mešanice oreškov ali suhega sadja iz tega poglavja, razen mešanic izključno iz oreškov iz tarifnih številk 0801 in 0802 iz tarifnih podštevilk 0813 50 31 in 0813 50 39
	0814 00 00	Lupine agrumov ali melon (vključno lubenic), sveže, zamrznjene, suhe ali začasno konzervirane v slanici, žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje
	0904 20 10	Suhe sladke paprike, nezdrobljene in nezmlete
(b)	ex 0811	Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila
	ex 1302 20	Pektinske snovi in pektinati
	ex 2001	Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini, razen: - sadje vrste Capsicum, razen sladke paprike ali pimenta iz tarifne podštevilke 2001 90 20 - sladka koruza (Zea mays var. saccharata) iz tarifne podštevilke 2001 90 30 - jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba iz tarifne podštevilke 2001 90 40 - palmovi srčki iz tarifne podštevilke 2001 90 60 - oljke iz tarifne podštevilke 2001 90 65 - listi vinske trte, hmeljevi poganjki in drugi podobni užitni deli rastlin iz tarifne podštevilke ex 2001 90 97
	2002	Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini
	2003	Gobe in gomoljike, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali v ocetni kislini
	ex 2004	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata) iz tarifne podštevilke ex 2004 90 10, oljk iz tarifne podštevilke ex 2004 90 30 in krompirja, pripravljenega ali konzerviranega v obliki moke, zdroba ali kosmičev iz tarifne podštevilke 2004 10 91
	ex 2005	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006, razen oljk iz tarifne podštevilke 2005 70, sladke koruze (Zea mays var. saccharata) iz tarifne podštevilke 2005 80 00 in sadja vrste Capsicum, razen sladke paprike ali pimenta iz tarifne podštevilke 2005 99 10 in krompirja, pripravljenega ali konzerviranega v obliki moke, zdroba ali kosmičev iz tarifne podštevilke 2005 20 10
	ex 2006 00	Sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani), razen banan, konzerviranih v sladkorju iz tarifnih številk ex 2006 00 38 in ex 2006 00 99
	ex 2007	Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, razen: - homogenizirani izdelki iz banan iz tarifne podštevilke ex 2007 10 - džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji in sadne paste iz banan iz tarifnih podštevilk ex 2007 99 39, ex 2007 99 50 in ex 2007 99 97
	ex 2008	Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, razen: - arašidno maslo iz tarifne podštevilke 2008 11 10 - palmovi srčki iz tarifne podštevilke 2008 91 00 - koruza iz tarifne podštevilke 2008 99 85 - jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba iz tarifne podštevilke 2008 99 91 - listi vinske trte, hmeljevi poganjki in drugi podobni užitni deli rastlin iz tarifne podštevilke ex 2008 99 99 - mešanice banan, drugače pripravljenih ali konzerviranih iz tarifnih podštevilk ex 2008 92 59, ex 2008 92 78, ex 2008 92 93 in ex 2008 92 98 - banane, drugače pripravljene ali konzervirane iz tarifnih podštevilk ex 2008 99 49, ex 2008 99 67, ex 2008 99 99
	ex 2009	Sadni sokovi (razen grozdnega soka in grozdnega mošta iz tarifnih podštevilk 2009 61 in 2009 69 ter bananinega soka iz tarifne podštevilke ex 2009 80) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne

Del XI: Banane

V zvezi z bananami ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznake KN	Opis
0803 00 19	Sveže banane, razen rajskih smokev
ex 0803 00 90	Posušene banane, razen rajskih smokev
ex 0812 90 98	Banane, začasno konzervirane
ex 0813 50 99	Mešanice, ki vsebujejo posušene banane
1106 30 10	Moka, zdrob in prah iz banan
ex 2006 00 99	Banane, konzervirane v sladkorju
ex 2007 10 99	Homogenizirani izdelki iz banan
ex 2007 99 39 ex 2007 99 50 ex 2007 99 97	Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji in sadne paste iz banan
ex 2008 92 59 ex 2008 92 78 ex 2008 92 93 ex 2008 92 98	Mešanice, ki vsebujejo drugače pripravljene ali konzervirane banane, ne vsebujejo pa dodanega alkohola
ex 2008 99 49 ex 2008 99 67 ex 2008 99 99	Banane, drugače pripravljene ali konzervirane
ex 2009 80 35 ex 2009 80 38 ex 2009 80 79 ex 2009 80 86 ex 2009 80 89 ex 2009 80 99	Bananin sok

Del XII: Vino

V zvezi z vinom ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN	Opis
(a)	2009 61 2009 69	Grozdni sok (vključno grozdni mošt)
2204 30 92 2204 30 94 2204 30 96 2204 30 98	Drugi grozdni mošti, razen delno prevretih ali katerih vrenje je zaustavljeno drugače kot z dodatkom alkohola
(b)	ex 2204	Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen mošta iz tarifne številke 2009, razen grozdnega mošta iz tarifnih podštevilk 2204 30 92, 2204 30 94, 2204 30 96 in 2204 30 98
(c)	0806 10 90	Sveže grozdje, razen namiznega grozdja
2209 00 11 2209 00 19	Vinski kis
(d)	2206 00 10	Piquette
2307 00 11 2307 00 19	Vinska usedlina
2308 00 11 2308 00 19	Grozdne tropine

Del XIII: Živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje in okrasno listje

Ta uredba v zvezi s živim drevjem in drugimi rastlinami, čebulicami, koreninami in podobnim, rezanim cvetjem in okrasnim listjem zajema vse proizvode iz poglavja 6 kombinirane nomenklature.

Del XIV: Surovi tobak

Ta uredba v zvezi s surovim tobakom zajema surovi ali nepredelani tobak in tobačne odpadke iz oznake KN 2401.

Del XV: Goveje in telečje meso

V zvezi z govejim in telečjim mesom ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN	Opis
(a)	0102 90 05 to 0102 90 79	Živo govedo domačih pasem, razen plemenskih čistih pasem
0201	Meso, goveje, sveže ali ohlajeno
0202	Meso, goveje, zamrznjeno
0206 10 95	Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone, sveža ali ohlajena
0206 29 91	Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone, zamrznjen
0210 20	Goveje meso, nasoljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno
0210 99 51	Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone, v slanici, sušen ali dimljen
0210 99 90	Užitna moka in zdrob iz mesa ali klavničnih proizvodov
1602 50 10	Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali užitnih klavničnih proizvodov govedi, nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov
1602 90 61	Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi, ki vsebujejo meso ali užitne klavnične proizvode goved, nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih proizvodov in nekuhanega mesa ali klavničnih proizvodov
(b)	0102 10	Živo govedo čistih pasem, plemensko
0206 10 98	Užitni klavnični proizvodi goved, razen mišičnega dela (stebrička) in rebrnega dela trebušne prepone, sveži ali ohlajeni, razen tistih, ki so namenjeni za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov
0206 21 00 0206 22 00 0206 29 99	Užitni klavnični proizvodi goved, razen mišičnega dela (stebriček) in rebrnega dela trebušne prepone, zamrznjeni, razen tistih, ki so namenjeni za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov
0210 9959	Užitni klavnični proizvodi goved, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni, razen mišičnega dela (stebrička) in rebrnega dela trebušne prepone
ex 1502 00 90	Maščobe goved, razen tistih iz tarifne številke 1503
1602 50 31 and 1602 50 95	Drugo pripravljeno ali konzervirano meso ali klavnični proizvodi goved, razen nekuhanega mesa ali klavničnih proizvodov in mešanic kuhanega mesa ali klavničnih proizvodov in nekuhanega mesa ali klavničnih proizvodov
1602 90 69	Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa, ki vsebujejo goveje meso ali klavnične proizvode, razen nekuhano, in mešanice kuhanega mesa ali klavničnih proizvodov in nekuhanega mesa ali klavničnih proizvodov

Del XVI: Mleko in mlečni izdelki

Ta uredba v zvezi z mlekom in mlečnimi izdelki zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN	Opis
(a)	0401	Mleko in smetana, nekoncentrirana, ki ne vsebujeta dodanega sladkorja ali drugih sladil
(b)	0402	Mleko in smetana, koncentrirana, ali ki vsebujeta dodan sladkor ali druga sladila
(c)	0403 10 11 to 0403 10 39 0403 9011 to 0403 90 69	Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, nearomatizirano, ki ne vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne
(d)	0404	Sirotka, koncentrirana ali ne, ali ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne; proizvodi, sestavljeni iz naravnih mlečnih sestavin ki imajo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu
(e)	ex 0405	Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi z vsebnostjo maščob več kot 75 mas %, vendar z manj kot 80 mas % maščobe
(f)	0406	Sir in skuta
(g)	1702 19 00	Laktoza in laktozni sirup, ki ne vsebuje dodanih arom ali barvil, ki vsebuje manj kot 99 mas. % laktoze, izraženo kot brezvodna laktoza, računano na suho snov
(h)	2106 90 51	Aromatiziran ali obarvan laktozni sirup
(i)	ex 2309	Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali:
– Pripravki in krma, ki vsebujejo proizvode, za katere se uporablja ta uredba bodisi neposredno bodisi zaradi veljavnosti Uredbe (ES) št. 1667/2006, razen pripravkov in krme iz dela I te priloge.

Del XVII: Prašičje meso

Ta uredba v zvezi s svinjskim mesom zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN	Opis
(a)	ex 0103	Živi prašiči domačih pasem, razen plemenskih čistih pasem
(b)	ex 0203	Meso domačih prašičev, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno
ex 0206	Užitni klavnični odpadki domačih prašičev, razen tistih, namenjenih za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni
ex 0209 00	Prašičja maščoba, očiščena pustega mesa, netopljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena
ex 0210	Meso in užitni klavnični odpadki domačih prašičev, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni
1501 00 11 1501 00 19	Prašičja maščoba (vključno z mastjo)
(c)	1601 00	Klobase in podobni proizvodi, iz mesa, drobovine ali krvi; pripravljena živila na osnovi teh proizvodov
1602 10 00	Homogenizirani proizvodi iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi
1602 20 90	Pripravljeni ali konzervirani izdelki iz jeter katere koli živali, razen gosi ali race
1602 41 10 1602 42 10 1602 49 11 to 1602 49 50	Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki, ki vsebujejo meso ali klavnične odpadke domačega prašiča
1602 90 10	Pripravki iz krvi katerih koli živali
1602 90 51	Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki, ki vsebujejo meso ali klavnične odpadke domačega prašiča
1902 20 30	Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene, ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas in podobnih proizvodov iz mesa in klavničnih odpadkov vseh vrst, vključno z maščobami kakršnih koli vrst ali izvora

Del XVIII: Ovčje in kozje meso

Ta uredba v zvezi z ovčjim in kozjim mesom zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN	Opis
(a)	0104 10 30	Jagnjeta (do enega leta)
	0104 10 80	Žive ovce, razen plemenskih čistih pasem in jagnjet
	0104 20 90	Žive koze, razen plemenskih čistih pasem
	0204	Meso, ovčje ali kozje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno
	0210 99 21	Meso, ovčje in kozje, s kostmi, soljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno
	0210 99 29	Meso, ovčje in kozje, brez kosti, soljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno
(b)	0104 10 10	Žive ovce – čistih pasem, plemenske
	0104 20 10	Žive koze – čistih pasem, plemenske
	0206 80 99	Užitni klavnični odpadki ovac in koz, sveži ali ohlajeni, razen za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov
	0206 90 99	Užitni klavnični odpadki ovac in koz, zamrznjeni, razen za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov
	0210 99 60	Užitni klavnični odpadki ovac in koz, soljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni
	ex 1502 00 90	Maščobe ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503
(c)	1602 90 72	Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa ali klavničnih odpadkov ovac in koz, nekuhani;
	1602 90 74	mešanice kuhanega in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov
(d)	1602 90 76 1602 90 78	Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa ali klavničnih odpadkov ovac in koz, razen nekuhanih, ali mešanice kuhanega in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov

Del XIX: Jajca

Ta uredba v zvezi z jajci zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN

Opis

(a)

0407 00 11

0407 00 19

0407 00 30

Perutninska jajca v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana

(b)

0408 11 80

0408 19 81

0408 19 89

0408 91 80

0408 99 80

Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, razen neprimerna za človeško prehrano

Del XX: Perutninsko meso

Ta uredba v zvezi s perutninskim mesom zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN	Opis
(a)	0105	Živa perutnina, kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, race, gosi, purani in pegatke
(b)	ex 0207	Meso in užitni odpadki perutnine iz tarifne številke 0105, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno, razen jeter iz točke (c)
(c)	0207 13 91	Perutninska jetra, sveža, ohlajena ali zamrznjena
0207 14 91
0207 26 91
0207 27 91
0207 34
0207 35 91
0207 36 81
0207 36 85
0207 36 89
0210 99 71	Perutninska jetra, soljena, v slanici, sušena ali dimljena
0210 99 79
(d)	0209 00 90	Perutninska maščoba, netopljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena
(e)	1501 00 90	Perutninska maščoba
(f)	1602 20 10	Gosja ali račja jetra, drugače pripravljena ali konzervirana

1602 31	Perutninsko meso ali perutninski klavnični odpadki iz tarifne številke 0105, drugače pripravljeni ali konzervirani
1602 32
1602 39

Del XXI: Drugi proizvodi

Oznaka KN	Opis
ex 0101	Živi konji, osli, mule in mezgi:
0101 10	– Čistih pasem, plemenski:
0101 10 10	– – Konji (a)
0101 10 90	– – Drugo
0101 90	– Drugo
– – Konji:
0101 90 19	– – – Razen za zakol
0101 90 30	– – Osli
0101 90 90	– – Mule in mezgi
ex 0102	Živo govedo:
ex 0102 90	– Razen čistih pasem, plemenskih:
0102 90 90	– – Razen domačih pasem
ex 0103	Živi prašiči:
0103 10 00	– čistih pasem, plemenski (b)
– Drugo
ex 0103 91	– – Mase pod 50 kg
0103 91 90	– – – Razen domačih pasem
ex 0103 92	– – Mase 50 kg ali več

Oznaka KN	Opis
0103 92 90	– – Razen domačih pasem
0106	Druge žive živali
ex 0203	Meso prašičev, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno:
– Sveži ali ohlajeni:
ex 0203 11	– – Trupi in polovice:
0203 11 90	– – – Razen domačih prašičev
ex 0203 12	– – Šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi:
0203 12 90	– – – Razen domačih prašičev
ex 0203 19	– – Drugo:
0203 19 90	– – – Razen domačih prašičev
– Zmrznjeni:
ex 0203 21	– – Trupi in polovice:
0203 21 90	– – – Razen domačih prašičev
ex 0203 22	– – Šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi:
0203 22 90	– – – Razen domačih prašičev
ex 0203 29	– – Drugo:
0203 29 90	– – – Razen domačih prašičev
ex 0205 00	Meso oslov, mul ali mezgov, sveže, ohlajeno ali zmrznjeno:
ex 0206	Užitni klavnični odpadki goved, prašičev, ovc, koz, konj, oslov, mul ali mezgov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni:
ex 0206 10	– Od goved, sveži ali ohlajeni
0206 10 10	– – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov (c)
– Od goved, zamrznjeni:
ex 0206 22 00	– – Jetra:
– – – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov (c)
ex 0206 29	– – Drugo:
0206 29 10	– – – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov (c)
ex 0206 30 00	– Od prašičev, svežih ali ohlajenih:
– – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov (c)
– – Drugo
– – – Razen domačih prašičev
– Od prašičev, zamrznjeni:
ex 0206 41 00	– – Jetra:
– – – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov (c)
– – – Drugo:
– – – – Razen domačih prašičev
ex 0206 49 00	Drugo:
	– – – Od domačih prašičev: – – – – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov (c)
	– – – Drugo

ex 0206 80	– Drugi, sveži ali ohlajeni:
0206 80 10	– – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov (c)
– – Drugo
0206 80 91	– – – Od konj, oslov, mul in mezgov
ex 0206 90	– Drugi, zamrznjeni:
0206 90 10	– – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov (c)
– – Drugo:
0206 90 91	– – – Od konj, oslov, mul in mezgov
0208	Drugo meso in užitni klavnični odpadki, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

Oznaka KN	Opis
ex 0210	Meso in užitni klavnični odpadki, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali iz klavničnih odpadkov:
– Meso, prašičje:
ex 0210 11	– – Šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi:
0210 11 90	– – – Razen domačih prašičev
ex 0210 12	– – Prsi s potrebušino in njihovi kosi:
0210 12 90	– – – Razen domačih prašičev
ex 0210 19	– – Drugo:
0210 19 90	– – – Razen domačih prašičev
– Drugo, vključno užitna moka in zdrob iz mesa ali klavničnih odpadkov:
0210 91 00	– – Od primatov
0210 92 00	– – Od kitov, delfinov in pliskavic (sesalcev reda Cetacea); od morskih krav in dugongov (sesalcev reda Sirenia)
0210 93 00	– – Od plazilcev (vključno kače in želve)
ex 0210 99	– – Drugo:
– – – Meso:
0210 99 31	– – – – Od severnih jelenov
0210 99 39	– – – – Drugo
– – – Odpadki:
– – – – Razen domačih prašičev, govedi, ovac in koz
0210 99 80	– – – – – Razen perutninskih jeter
ex 0407 00	Ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana:
0407 00 90	– Razen perutninskih
ex 0408	Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih:
– Rumenjaki:
ex 0408 11	– – Sušeni:
0408 11 20	– – – neprimerni za človeško prehrano (d)
ex 0408 19	– – Drugo:
0408 19 20	– – – neprimerni za človeško prehrano (d)
– Drugo:
ex 0408 91	– – Sušeni:
0408 91 20	– – – neprimerni za človeško prehrano (d)
ex 0408 99	– – Drugo:
0408 99 20	– – – neprimerni za človeško prehrano (d)
0410 00 00	Užitni izdelki živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu
0504 00 00	Čreva, mehurji in želodci živali (razen ribjih), celi ali v kosih, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni
ex 0511	Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neprimerne za prehrano ljudi:
0511 10 00	– Bikovo seme
– Drugo:

ex 0511 99	– – Drugo:
0511 99 85	– – – Drugo
ex 0709	Druge vrtnine, sveže ali ohlajene:
ex 0709 60	– Plodovi iz rodu Capiscum ali Pimenta:
– – Drugo:
0709 60 91	– – – – iz rodu Capsicum, za proizvodnjo capsicina ali barvil na bazi capsicum oljnih smol (c)
0709 60 95	– – – za industrijsko proizvodnjo eteričnih olj ali smol (c)
0709 60 99	– – – Drugo

Oznaka KN	Opis
ex 0710	Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:
ex 0710 80	– Druge vrtnine:
– – Plodovi iz rodu Capiscum ali Pimenta:
0710 80 59	– – – Razen sladkih paprik
ex 0711	Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo:
ex 0711 90	– Druge vrtnine; mešanice vrtnin:
– – Vrtnine:
0711 90 10	– – – – Plodovi iz rodu Capsicum ali iz rodu Pimenta, razen sladkih paprik
ex 0713	Sušene stročnice, oluščene ali ne ali zdrobljene:
ex 0713 10	– Grah (Pisum sativum):
0713 10 90	– – Razen za setev
ex 0713 20 00	– Čičerika (garbanzos):
– – Razen za setev
– Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.):
ex 0713 31 00	– – fižol vrste Vigna mungo (L) Hepper ali Vigna radiata (L) Wilczek:
– – – Razen za setev
ex 0713 32 00	– – Drobni rdeči (Adzuki) fižol, (Phaseolus ali Vigna angularis):
– – – Razen za setev
ex 0713 33	– – Navadni fižol, vključno beli (Phaseolus vulgaris):
0713 33 90	– – – Razen za setev
ex 0713 39 00	– – Drugo:
– – – Razen za setev
ex 0713 40 00	– Leča:
– – Razen za setev
ex 0713 50 00	– Bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba var. equina in Vicia faba var. minor):
– – Razen za setev
ex 0713 90 00	– Drugo:
– – Razen za setev
0801	Kokosovi orehi, brazilski orehi in indijski orehi, sveži ali suhi, oluščeni ali neoluščeni
ex 0802	Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni:
ex 0802 90	– Drugo:
ex 0802 90 20	– – Areka (ali betel) in kola
ex 0804	Dateljni, fige, ananas, avokado, guava, mango in mangostina, sveži ali suhi:
0804 10 00	– Dateljni
0902	Čaj, pravi, aromatiziran ali ne
ex 0904	Poper rodu Piper; suhi, zdrobljeni ali zmleti plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta, razen sladke paprike pod tarifno podštevilko 0904 20 10
0905 00 00	Vanilija
0906	Cimet in cvetovi cimetovega drevesa
0907 00 00	Klinčki (celi plodovi, popki in peclji)
0908	Muškatni orešček, macis in kardamom
0909	Seme janeža, badijan, komarčka, koriandra, orientalske kumine; brinove jagode
ex 0910	Ingver, kurkuma, lovorjev list, curry in druge začimbe, razen žafrana in timijana
ex 1106	Moka, prah in zdrob iz sušenih stročnic iz tarifne številke 0713, iz saga ali korenovk ali gomoljev iz tarifne številke 0714; ali iz proizvodov iz poglavja 8:
1106 10 00	– Iz sušenih stročnic iz tarifne številke 0713
ex 1106 30	– Iz proizvodov iz poglavja 8:
1106 30 90	– – Razen banan

Oznaka KN	Opis
ex 1108	Škrob; inulin:
1108 20 00	– Inulin
1201 00 90	Soja, cela ali lomljena, razen za setev
1202 10 90	Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, v lupini, razen za setev
1202 20 00	Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, oluščeni, lomljeni ali nelomljeni
1203 00 00	Kopra
1204 00 90	Laneno seme, celo ali lomljeno, razen za setev
1205 10 10 in ex 1205 90 00	Seme oljne repice ali ogrščice, celo ali lomljeno, razen za setev
1206 00 91	Sončnično seme, celo ali lomljeno, razen za setev
1206 00 99
1207 20 90	Bombaževo seme, celo ali lomljeno, razen za setev
1207 40 90	Sezamovo seme, celo ali lomljeno, razen za setev
1207 50 90	Gorčično seme, celo ali lomljeno, razen za setev
1207 91 90	Makovo seme, celo ali lomljeno, razen za setev
1207 99 91	Konopljino seme, celo ali lomljeno, razen za setev
ex 1207 99 97	Drugo oljno seme in plodovi, celo ali lomljeno, razen za setev
1208	Moka in zdrob iz oljnih semen ali oljnih plodov, razen iz gorčice
1211	Rastline in deli rastlin (vključno s semeni in plodovi), ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, v farmaciji ali za insekticidne, fungicidne in podobne namene, sveži ali posušeni, rezani, zdrobljeni ali v prahu ali ne, razen proizvodi pod KN ex1211 90 85 v delu IX te priloge;
ex 1212	Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa, sladkorni trs, sveži, hlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne; koščice in jedrca iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi (vključno s korenino cikorije, nepraženo, vrste Cichorium intybus sativum), vrst, ki se uporabljajo predvsem za prehrano ljudi in niso navedene in ne zajete na drugem mestu:
ex 1212 20 00	– Morske alge in druge alge, ki se uporabljajo predvsem v farmaciji ali za prehrano ljudi
– Drugo:
ex 1212 99	– – Razen sladkornega trsa:
1212 99 41 in 1212 99 49	– – – Seme rožičev
ex 1212 99 70	– – – Drugo, razen korenine cikorije
1213 00 00	Žitna slama in žitne pleve, surove, nepripravljene, vštevši zrezane, mlete, ali stisnjene ali v peletih
ex 1214	Rumena (podzemna) koleraba, krmna pesa, krmne korenovke; seno, lucerna, detelja, turška detelja, krmni ohrovt, volčji bob, grašice in podobni proizvodi za krmo, tudi v peletih:
ex 1214 10 00	– Zdrob in peleti iz lucerne (alfalfa), razen umetno toplotno sušene lucerne ali drugače sušene in zmlete lucerne
ex 1214 90	– Drugo:
1214 90 10	– – Krmna pesa, rumena koleraba in druge krmne korenovke
ex 1214 90 90	– – Drugo, razen:
– Lucerna, turška detelja, detelja, volčji bob, grašice in podobni proizvodi za krmo, umetno toplotno sušeni, razen sena in krmnega ohrovta in proizvodov, ki vsebujejo seno
– Lucerna, turška detelja, detelja, volčji bob, grašice, medena detelja, navadni grahor in navadna nokota
ex 1502 00	Maščobe goved, ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503:
ex 1502 00 10	– Za industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano, razen maščob, dobljenih iz kosti in odpadkov (c)
1503 00	Stearin iz prašičje masti, olje iz prašičje masti, oleostearin, oleo-olje in olje iz loja, neemulgirani ali mešani ali kako drugače obdelani
1504	Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani
1507	Sojino olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano
1508	Olje iz arašidov in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano
1511	Palmovo olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano
1512	Olje iz sončničnih semen, semen žafranike in bombaževega semena in njihove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

Oznaka KN	Opis
1513	Olje iz kokosovega oreha (kopra), palmovih jedrc (koščic) ali orehov palme babassu in njihove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano
1514	Olje iz oljne repice, ogrščice ali gorčičnega semena in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano
ex 1515	Druge rastlinske masti in olja, nehlapna (razen jojoba olja iz tarifne podštevilke ex 1515 90 11), in njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani
ex 1516	Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, prečiščeni ali neprečiščeni, toda naprej nepredelani (razen hidrogeniranega ricinusovega olja, t.i. „opalnega voska“ iz tarifne podštevilke 1516 20 10)
ex 1517	Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516, razen tarifnih podštevilk 1517 10 10, 1517 90 10 in 1517 90 93
1518 00 31 1518 00 39	Pripravljena rastlinska olja, tekoča, mešana, za tehnične ali industrijske namene, razen za pripravo hrane za človeško prehrano (c)
1522 00 91	Degras (strojarska maščoba); ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov, razen tistih, ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja
1522 00 99	Drugi ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov, razen tistih, ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja
ex 1602	Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi:
– Prašičev:
ex 1602 41	– – Šunka in njeni kosi:
1602 41 90	– – – Razen domačih prašičev
ex 1602 42	– – Plečeta in njihovi kosi:
1602 42 90	– – – Razen domačih prašičev
ex 1602 49	– – Drugo, vključno mešanice:
1602 49 90	– – – Razen domačih prašičev
ex 1602 90	– Drugo, vključno z izdelki iz krvi katerih koli živali:
– – Razen izdelkov iz krvi katerih koli živali:
1602 90 31	– – – Divjadi ali kuncev
	– – – Drugo:
– – – – ki ne vsebujejo mesa ali klavničnih odpadkov domačih prašičev:
– – – – – ki ne vsebujejo govejega mesa ali klavničnih odpadkov:

1602 90 99	– – – – – – Razen od ovac ali koz
1603 00	Ekstrakti in sokovi iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev
1801 00 00	Kakav v zrnu, cel ali zdrobljen, surov ali pražen
1802 00 00	Lupine, skorje, opne in drugi odpadki kakava
ex 2001	Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:
ex 2001 90	– Drugo:
2001 90 20	– – Plodovi iz rodu Capsicum, razen sladkih paprik ali pimenta
ex 2005	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006:
ex 2005 99	– Druge vrtnine in mešanice vrtnin:
2005 99 10	– – Plodovi iz rodu Capsicum, razen sladkih paprik ali pimenta
ex 2206	Druge fermentirane pijače (npr.: jabolčnik, hruškovec, medica); mešanice fermentiranih pijač in mešanice fermentiranih pijač z brezalkoholno pijačo, ki niso navedene in ne zajete na drugem mestu:
2206 00 31 do 2206 00 89	– Razen izpirka tropin (piquette)
ex 2301	Moka, zdrob in peleti iz mesa ali klavničnih odpadkov, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, neustreznih za prehrano ljudi; ocvirki:
2301 10 00	– Moka, zdrob in peleti iz mesa ali klavničnih odpadkov; ocvirki

Oznaka KN	Opis
ex 2302	Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit ali stročnic, nepeletizirani ali peletizirani:
2302 50 00	– Iz stročnic
2304 00 00	Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali peletizirani
2305 00 00	Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali peletizirani
ex 2306	Oljne pogače in drugi trdni ostanki, nezmleti ali zmleti ali peletiziranim, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen tistih iz tarifne številke 2304 ali 2305, z izjemo podštevilk KN 2306 90 05 (Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji koruznih kalčkov) ter 2306 90 11 in 2306 90 19 (Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja)
ex 2307 00	Vinska usedlina; vinski kamen:
2307 00 90	– Vinski kamen
ex 2308 00	Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, stranski proizvodi in ostanki, peletizirani ali nepeletizirani, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
2308 00 90	– Razen grozdnih tropin, želoda in divjega kostanja, drozge ali tropine iz drugega sadja razen grozdja
ex 2309	Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali:
ex 2309 10	– Hrana za pse in mačke, pripravljena za prodajo na drobno:
2309 10 90	– – razen tistih, ki vsebujejo škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50, 1702 30 90, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55, ali mlečne proizvode
ex 2309 90	– Drugo:
2309 90 10	– – Hrana za ribe ali morske sesalce, topljiva
– – Drugo, vključno s premiksi:
ex 2309 90 91 do 2309 90 99	– – – razen tistih, ki vsebujejo škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50, 1702 30 90, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55, ali mlečne proizvode
– Beljakovinski koncentrati, dobljeni iz sokov lucerne in trav
– Dehidrirani proizvodi, dobljeni izključno iz trdnih ostankov in soka, ki nastane pri pripravi koncentratov iz prve alinee
(a) Za vpis pod to podštevilko veljajo pogoji, navedeni v ustreznih določbah Unije (glej Direktivo Sveta 94/28/ES (UL L 178, 12.7.1994, str. 66); Odločbo Komisije 93/623/EGS (UL L 298, 3.12.1993, str. 45)). (b) Za vpis pod to podštevilko veljajo pogoji, navedeni v ustreznih določbah Skupnosti (glej Direktivo Sveta 88/661/EGS (UL L 382, 31.12.1988, str. 36.), Direktivo Sveta št. 94/28/ES (UL L 178, 12.7.1994, str. 66), Odločbo Komisije št. 96/510/ES (UL L 210, 20.8.1996, str. 53)). (c) Za uvrstitev pod to tarifno podštevilko veljajo pogoji, navedeni v ustreznih določbah Unije (glej člene od 291 do 300 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (UL L 253, 11.10.1993, str. 1) in poznejše spremembe). (d) Za vpis pod to podštevilko veljajo pogoji, navedeni v odstavku F oddelka II uvodnih določb kombinirane nomenklature.

PRILOGA II

SEZNAM IZDELKOV, ZA KATERE SO BILI UVEDENI POSEBNI UKREPI IZ ČLENA 1(2)

Del I: Etanol kmetijskega porekla

1. V zvezi z etilnim alkoholom ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN	Opis
ex 2207 10 00	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več, dobljen iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi
ex 2207 20 00	Denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola, dobljeni iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi
ex 2208 90 91 ter ex 2208 90 99	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %, dobljen iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi

2. Oddelek I poglavja II dela III o uvoznih dovoljenjih ter oddelek I poglavja III navedenega dela se uporabljata tudi za izdelke na osnovi etilnega alkohola kmetijskega porekla iz oznak KN 2208, ki so shranjeni v posodah z vsebnostjo več kot dva litra in imajo vse lastnosti etilnega alkohola, kot so opisane v odstavku 1.

Del II: Čebelji izdelki

V zvezi s čebeljimi izdelki ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN	Opis
0409	Med, naravni
ex 0410 00 00	Matični mleček in propolis, užitni
ex 0511 99 85	Matični mleček in propolis, neužitni
ex 1212 99 70	Cvetni prah
ex 152190	Čebelji vosek

Del III: Sviloprejke

Ta uredba v zvezi s sviloprejkami zajema sviloprejke iz oznake KN ex 0106 90 00 in jajčeca sviloprejk iz oznake KN ex 0511 99 85.

PRILOGA III

OPREDELITVE IZ ČLENA 2(1)

Del I: Opredelitve v zvezi s sektorjem riža

I. Izrazi „neoluščeni riž, oluščeni riž“, „manj brušeni riž“, „dobro brušeni riž“, „okroglozrnati riž“„srednjezrnati riž“, „dolgozrnati riž A ali B“ in „lomljeni riž“ so opredeljeni na naslednji način:

1. (a) „Neoluščeni riž“ pomeni riž, ki potem, ko se omlati, ohrani svojo luščino.

	(b)	„Oluščeni riž“ pomeni neoluščen riž, s katerega je bila odstranjena samo lupina. Primeri riža, ki spada pod to opredelitev, so primeri s trgovskim imenom „rjavi riž“, „tovorni riž“, „loonzain“ in „riso sbramato“.
	(c)	„Manj brušeni riž“ pomeni neoluščen riž, s katerega so bili odstranjeni luščina, del kalčka in v celoti ali delno zunanje plasti semenskega mešička, ne pa tudi notranje plasti.
	(d)	„Dobro brušeni riž“ pomeni neoluščen riž, s katerega so bili odstranjeni luščina, v celoti zunanje in notranje plasti semenskega mešička, kalček v celoti pri dolgo- in srednjezrnatem rižu ter vsaj deloma pri okroglozrnatem rižu, pri katerem vzdolžne bele proge ne smejo ostati na več kot 10 % zrn.

2. (a) „Okroglozrnati riž“ pomeni riž, katerega zrno je dolgo največ 5,2 mm, razmerje dolžina/širina pa je manj kot 2.

(b)

„Srednjezrnati riž“ pomeni riž, katerega zrno je dolgo več kot 5,2 mm in manj kot 6,0 mm, razmerje dolžina/širina pa ni večje od 3.

(c)

„Dolgozrnati riž“ pomeni:

	(i)	dolgozrnati riž A, to je riž, katerega zrno je daljše od 6,0 mm, njegovo razmerje dolžina/širina pa je večje od 2 in manjše od 3;
	(ii)	dolgozrnati riž B, pomeni riž, katerega zrno je daljše od 6,0 mm, njegovo razmerje dolžina/širina pa je 3 ali več.

(d)

„Meritve zrna“ pomenijo meritve zrna, ki potekajo na dobro brušenem rižu po naslednji metodi:

	(i)	vzemite reprezentativni vzorec iz proizvodne serije;
	(ii)	presejte vzorec, tako da zadržite samo cela zrna, vključno z nezrelimi;
	(iii)	opravite dve meritvi, vsakič na 100 zrnih, in izračunajte povprečje;
	(iv)	rezultat izrazite v milimetrih, zaokroženo na eno decimalno mesto.

„Lomljeni riž“ pomeni drobce zrn, katerih dolžina ne presega treh četrtin povprečne dolžine celih zrn.

II. V zvezi z zrni in lomljenimi zrni, ki niso neoporečne kakovosti, se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

A. „Cela zrna“ pomenijo zrna, s katerih je bil odstranjen samo del konice, ne glede na značilnosti, pridobljene v posameznih stopnjah brušenja.

B. „Okrušena zrna“ pomenijo zrna, s katerih je bila odstranjena cela konica.

C. „Lomljena zrna ali delci“ pomenijo zrna, s katerih je bil odstranjen delček, ki je večji od konice; med lomljena zrna spadajo:
	–	velika lomljena zrna (delci zrna, ki so dolgi najmanj toliko kot polovica zrna, vendar ne tvorijo celega zrna),
	–	srednja lomljena zrna (delci zrna, ki so dolgi najmanj toliko kot četrtina dolžine zrna, vendar manjši od minimalne dolžine „velikih lomljenih zrn“),
	–	drobna lomljena zrna (delci zrna, ki so krajši od četrtine dolžine zrna, vendar preveliki, da bi šli skozi sito z 1,4 mm mrežo),
	–	drobci (majhni koščki ali delčki zrna, ki gredo lahko skozi sito z 1,4 mm mrežo); razcepljeno zrno (koščki, nastali z vzdolžno delitvijo zrna) spada pod to opredelitev.

D. „Nezrela zrna“ pomenijo zrna, ki niso popolnoma zrela.

	E.	„Zrna, ki so naravno deformirana,“ pomenijo zrna, ki so naravno deformirana, dedno ali ne, v primerjavi z morfološkimi lastnostmi, tipičnimi za določeno sorto.
	F.	„Kredasta zrna“ pomenijo zrna, katerih najmanj tri četrtine površine zgleda neprosojno in kredasto.
	G.	„Zrna z rdečimi progami“ pomenijo zrna, ki zaradi ostankov semenskega mešička kažejo vzdolžne rdeče proge, ki so različno intenzivne in obarvane.
	H.	„Pikasta zrna“ pomenijo zrna, na katerih se kaže dobro označen, majhen krogec temne barve bolj ali manj pravilne oblike; med pikasta zrna spadajo tudi zrna, ki imajo neizrazite črne proge samo na površini; proge in pike ne smejo imeti rumenega ali temnega žarnega venca.
	I.	„Zrna z madeži“ pomenijo zrna, katerih naravna barva je na manjši površini vidno spremenjena; madeži so lahko različnih barv (črnkasti, rdečkasti, rjavi); globoke temne proge se prav tako štejejo med madeže. Če je barva madežev tako intenzivna (črna, rožnata, rdečkasto rjava), da je takoj opazna, in če pokriva površino, ki ni manjša od polovice površine zrna, je treba zrna šteti za rumena zrna.
	J.	„Rumena zrna“ pomenijo zrna, katerih naravna barva se je v celoti ali delno spremenila, vendar ne z barvanjem, tako da je njihov ton v barvi limone ali oranžno rumen.
	K.	„Zrna jantarne barve“ pomenijo zrna, katerih barva se je po vsej površini rahlo in enotno spremenila, vendar ne z barvanjem; zaradi tega se je barva zrn spremenila v svetlo jantarno rumeno barvo.

Del II: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem sladkorja

1. „Beli sladkor“ pomeni sladkor, ki ne vsebuje dodatkov za aromo ali barvil niti nobenih drugih dodatkov in ki vsebuje v suhem stanju 99,5 mas. % ali več saharoze, določene s polarimetrično metodo;

2. „surovi sladkor“ pomeni sladkor, ki ne vsebuje dodatkov za aromo ali barvil niti nobenih drugih dodatkov in ki vsebuje v suhem stanju manj kot 99,5 mas. % saharoze, določene s polarimetrično metodo;

3. „izoglukoza“ pomeni proizvod, pridobljen iz glukoze ali njenih polimerov z vsebnostjo najmanj 10 % fruktoze po teži v suhem stanju;

4. „inulinski sirup“ pomeni proizvod, neposredno pridobljen s hidrolizo inulina ali oligofruktoz, ki vsebuje najmanj 10 mas. % fruktoze v suhem stanju v prosti obliki ali v obliki saharoze in je izražen kot ekvivalent sladkorja/izoglukoze. Da bi preprečili omejitve na trgu za proizvode z nizko sladilno močjo, ki jih proizvajajo predelovalci inulinskih vlaken brez kvote za inulinski sirup, Komisija lahko to opredelitev spremeni;

5. „kvotni sladkor“, „kvotna izoglukoza“ in „kvotni inulinski sirup“ pomenijo vsako količino proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisano določenemu tržnemu letu v okviru kvote zadevnega podjetja;

6. „industrijski sladkor“ pomeni vsako količino proizvodnje sladkorja, pripisano določenemu tržnemu letu, ki je višja od količine sladkorja iz točke 5, namenjeno za industrijsko proizvodnjo enega izmed proizvodov iz člena 55(2);

7. „industrijska izoglukoza“ in „industrijski inulinski sirup“ pomenita vsako količino proizvodnje izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisano določenemu tržnemu letu, ki je namenjena za industrijsko proizvodnjo enega izmed proizvodov iz člena 55(2);

8. „presežni sladkor“, „presežna izoglukoza“ in „presežni inulinski sirup“ pomenijo vsako količino proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisano določenemu tržnemu letu, ki je višja od količin iz točk 5, 6 in 7;

9. „kvotna sladkorna pesa“ pomeni vso sladkorno peso, predelano v kvotni sladkor;

10. „dobavna pogodba“ pomeni pogodbo, sklenjeno med prodajalcem in podjetjem za dobavo sladkorne pese za proizvodnjo sladkorja;

11. „panožni sporazum“ pomeni:

	(a)	sporazum, sklenjen na ravni Unije pred sklenitvijo kakršne koli dobavne pogodbe, med skupino nacionalnih organizacij podjetij na eni strani in skupino nacionalnih organizacij prodajalcev na drugi;
	(b)	sporazum, sklenjen pred sklenitvijo kakršne koli dobavne pogodbe, med podjetji ali organizacijo podjetij, priznanimi v zadevni državi članici, na eni strani in združenjem prodajalcev, priznanim v državi članici, na drugi;
	(c)	če ne obstaja sporazum iz točk (a) ali (b), zakon o podjetjih in zakon o zadrugah, če urejata dobavo sladkorne s strani delničarjev ali članov podjetja ali zadruge, ki proizvaja sladkor;
	(d)	če ne obstaja sporazum iz točke (a) ali (b), ureditve, ki so obstajale pred sklenitvijo kakršne koli dobavne pogodbe, če prodajalci, ki sprejemajo ureditev, dobavijo vsaj 60 % skupne količine sladkorne pese, ki jo je kupilo podjetje za proizvodnjo sladkorja v eni ali več tovarnah;

12. „stalna rafinerija“ pomeni proizvodni obrat:

	–	katerega edina dejavnost je prečiščevanje uvoženega surovega trsnega sladkorja ali
	–	ki je v tržnem letu 2004/2005 prečistil najmanj 15 000 ton uvoženega surovega trsnega sladkorja.

Del III: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem hmelja

1. „Hmelj“ pomeni posušeno socvetje, imenovano tudi storžek, (ženske) vzpenjajoče se rastline hmelja (humulus lupulus); ta socvetja, ki so zelenkasto rumene barve in jajčaste oblike, imajo pecelj, njihova največja dolžina je večinoma med 2 in 5 cm;

2. „hmelj v prahu“ pomeni proizvod, pridobljen z mletjem hmelja, ki vsebuje vse njegove naravne sestavine;

3. „hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina“ pomeni proizvod, pridobljen z mletjem hmelja po predhodni mehanski odstranitvi dela listov, pecljev, lističev storžka in vretenc;

4. „hmeljni ekstrakt“ pomeni koncentrirane proizvode, pridobljene z delovanjem topila na hmelj ali na hmelj v prahu;

5. „mešani hmeljni proizvodi“ pomenijo mešanico dveh ali več proizvodov iz točk 1 do 4.

Del IV: Opredelitve pojmov v zvezi z vinskim sektorjem

V zvezi z vinsko trto

	1.	„Izkrčitev“ pomeni popolno odstranitev vseh rastlin vinske trte na površini, zasajeni z vinsko trto.
	2.	„Zasaditev“ pomeni dokončno zasaditev rastlin vinske trte ali delov rastlin vinske trte, bodisi cepljenih ali necepljenih, za pridelavo grozdja ali vzpostavitev matičnega nasada za cepiče.
	3.	„Precepljanje“ pomeni cepljenje vinske trte, ki je že bila cepljena.

V zvezi s proizvodom

	4.	„Sveže grozdje“ pomeni plod vinske trte, ki se uporablja za pridelavo vina, zrel ali tudi delno sušen, ki ga je mogoče zdrozgati ali stisniti z običajnimi kletarskimi postopki in lahko začne spontano alkoholno vreti.
	5.	„Sveži grozdni mošt, pri katerem je vrenje ustavljeno z dodatkom alkohola“ pomeni proizvod, ki:

(a)

ima dejanski delež alkohola najmanj 12 vol. % in največ 15 vol. %;

(b)

je pridobljen tako, da se delno prevretemu grozdnemu moštu, ki ima naravni delež alkohola najmanj 8,5 vol. % in izvira izključno iz sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 166(2), doda:

	(i)	bodisi nevtralni alkohol, ki izvira iz vina, vključno z alkoholom, pridobljenim z destilacijo sušenega grozdja, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 96 vol. %,
	(ii)	ali neprečiščeni proizvod, pridobljen z destilacijo vina, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 52 vol. % in največ 80 vol. %.

6. „Grozdni sok“ pomeni tekoči, neprevreti, toda za vrenje sposobni proizvod, ki:

	(a)	je pridobljen z ustreznim postopkom, da je nespremenjen primeren za porabo;
	(b)	je pridobljen iz svežega grozdja ali grozdnega mošta ali z razredčenjem. Kadar je pridobljen z razredčenjem, se razredči zgoščeni grozdni mošt ali zgoščeni grozdni sok.

Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola grozdnega soka je do 1 vol. %.

„Zgoščeni grozdni sok“ je nekaramelizirani grozdni sok, dobljen z delnim sušenjem grozdnega soka s katero koli priznano metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 50,9 %.

Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola zgoščenega grozdnega soka je do 1 vol. %.

„Vinske droži“ pomenijo ostanke:

	(a)	ki se kopičijo v posodi z vinom po vrenju, med skladiščenjem ali po odobrenem postopku obdelave;
	(b)	ki nastanejo s filtriranjem ali centrifugiranjem proizvoda iz točke (a);
	(c)	ki se kopičijo v posodah z grozdnim moštom med shranjevanjem ali po odobrenem postopku obdelave ali
	(d)	ki nastanejo s filtriranjem ali centrifugiranjem proizvoda iz točke (c).

„Grozdne tropine“ pomenijo prevreti ali neprevreti ostanek po stiskanju svežega grozdja.

10.

„Piquette“ pomeni proizvod, pridobljen:

	(a)	z vrenjem neobdelanih grozdnih tropin, namočenih v vodi, ali
	(b)	z izpiranjem prevretih grozdnih tropin z vodo.

11.

„Vino, alkoholizirano za destilacijo“ pomeni proizvod, ki:

	(a)	ima dejanski delež alkohola najmanj 18 vol. % in največ 24 vol. %;
	(b)	je pridobljen izključno tako, da se vinu, ki ne vsebuje ostanka sladkorja, doda neprečiščeni proizvod destilacije vina, katerega dejanski delež alkohola je največ 86 vol. %, ali
	(c)	ima največjo vsebnost hlapnih kislin, izraženih kot ocetna kislina, 1,5 grama na liter.

12.

„Cuvée“ pomeni:

namenjeno za pripravo določene vrste penečih vin.

	(a)	grozdni mošt;
	(b)	vino ali
	(c)	mešanico različnih grozdnih moštov in/ali vin z različnimi lastnostmi,

Delež alkohola

	13.	„Dejanski volumenski delež alkohola“ pomeni število volumenskih enot čistega alkohola, ki ga pri temperaturi 20 °C vsebuje 100 volumenskih enot proizvoda pri tej temperaturi.
	14.	„Potencialni volumenski delež alkohola“ pomeni število volumenskih enot čistega alkohola pri temperaturi 20 °C, ki se lahko tvorijo s popolnim prevretjem sladkorja, vsebovanega v 100 volumskih enotah proizvoda pri tej temperaturi.
	15.	„Skupni volumenski delež alkohola“ pomeni vsoto dejanskega in potencialnega deleža alkohola.
	16.	„Naravni volumenski delež alkohola“ pomeni celotni volumenski delež alkohola proizvoda pred kakršno koli obogatitvijo.
	17.	„Dejanski masni delež alkohola“ pomeni število kilogramov čistega alkohola, ki jih vsebuje 100 kilogramov proizvoda.
	18.	„Potencialni masni delež alkohola“ pomeni število kilogramov čistega alkohola, ki se lahko tvorijo s popolnim prevretjem sladkorja, vsebovanega v 100 kilogramih proizvoda.
	19.	„Skupni masni delež alkohola“ pomeni vsoto dejanskega in potencialnega deleža alkohola.

Del V: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem govejega in telečjega mesa

1. „Govedo“ pomeni žive živali vrste domače govedo, ki spada pod oznake KN ex 0102 10, 0102 90 05 do 0102 90 79;

2. „odraslo govedo“ pomeni govedo, katerih živa masa znaša več kakor 300 kilogramov.

Del VI: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem mleka in mlečnih izdelkov

Za izvajanje tarifne kvote za maslo s poreklom iz Nove Zelandije izraz „izdelano neposredno iz mleka ali smetane“ ne izključuje masla, izdelanega iz mleka ali smetane brez uporabe skladiščenih materialov, v enem samem, samozadostnem in neprekinjenem postopku, med katerim gre lahko smetana skozi stopnjo koncentrirane mlečne maščobe in/ali frakcioniranja takšne mlečne maščobe.

Del VII: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem jajc

1. „Jajca v lupini“ pomenijo perutninska jajca v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana, razen valilna jajc, navedena pod 2;

2. „valilna jajca“ pomenijo perutninska valilna jajca;

3. „celi proizvodi“ pomenijo ptičja jajca brez lupine, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, primerna za človeško prehrano;

4. „ločeni proizvodi“ pomenijo rumenjake ptičjih jajc, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, primerne za prehrano ljudi.

Del VIII: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem perutninskega mesa

1. „Živa perutnina“ pomeni žive kokoši, race, gosi, purane in pegatke, ki tehtajo več kot 185 gramov;

2. „piščanci“ pomenijo žive kokoši, race, gosi, purane in pegatke, ki tehtajo manj kot 185 gramov;

3. „zaklana perutnina“ pomeni mrtve kokoši, race, gosi, purane in pegatke, cele, z drobovino ali brez nje;

4. „predelani proizvodi“ pomenijo naslednje:

	(a)	proizvode iz točke (a) dela XX Priloge I;
	(b)	proizvode iz točke (b) dela XX Priloge I, razen zaklane perutnine in užitnih klavničnih odpadkov, imenovanih „kosi perutnine“;
	(c)	užitne klavnične odpadke iz točke (b) dela XX Priloge I;
	(d)	proizvode iz točke (c) dela XX Priloge I;
	(e)	proizvode iz točk (d) in (e) dela XX Priloge I;
	(f)	proizvode iz točke (f) dela XX Priloge I, razen proizvodov, zajetih pod oznaki KN 1602 20 11 in 1602 20 19.

Del IX: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem čebelarstva

1. „Med“ pomeni naravno sladko snov, ki jo izdelajo čebele Apis mellifera iz nektarja cvetov, izločkov živih delov rastlin ali izločkov sesajočih žuželk na živih delih rastlin, ki jih čebele zberejo, predelajo s pomešanjem z določenimi lastnimi snovmi, ga shranijo, mu odvzamejo vodo in pustijo dozoreti v satju.

Glavne vrste medu so:

(a)

glede na izvor:

	(i)	cvetlični med ali nektar: med, pridobljen iz nektarja cvetov;
	(ii)	med iz mane: med, pridobljen predvsem iz izločkov sesajočih žuželk (Hemiptera) na živih delih rastlin ali izločkov živih delov rastlin;

(b)

glede na način proizvodnje in/ali predstavitve:

	(iii)	med v satju: med, ki ga čebele hranijo v novozgrajenem satju brez zalege ali v tankih osnovnih ploščah satja iz čistega čebeljega voska in se daje v promet v celih pokritih satih ali kot del teh satov;
	(iv)	med s satjem ali deli satja v medu: med, ki vsebuje enega ali več kosov satja v medu;
	(v)	samotok (odtočeni med): med, pridobljen z iztekanjem medu iz odkritih satov brez zalege;
	(vi)	točeni med: med, pridobljen s centrifugiranjem odkritih satov brez zalege;
	(vii)	prešani med: med, pridobljen s stiskanjem satov brez zalege, brez uporabe ali z uporabo zmerne toplote, ki ne presega 45 oC;
	(viii)	filtrirani med: med, pridobljen tako, da se pri odstranjevanju tujih anorganskih ali organskih primesi odstrani tudi znaten del cvetnega prahu.

„Pekovski med“ pomeni med, ki:

(a)

je primeren za industrijsko uporabo ali kot sestavina drugih živil, ki se nato predelujejo in

(b)

lahko:

	–	ima tuj okus ali vonj ali
	–	začenja fermentirati oziroma je že fermentiral ali
	–	je bil pregret.

2. „Čebelji izdelki“ pomeni med, čebelji vosek, matični mleček, propolis ali cvetni prah.

PRILOGA IV

STANDARDNA KAKOVOST RIŽA IN SLADKORJA IZ ČLENA 8(1) IN (3)

Standardna kakovost za neoluščeni riž

Neoluščen riž standardne kakovosti:

(a)

je zdrave in neoporečne tržne kakovosti, brez vonja;

(b)

z vsebnostjo vlage največ 13 %;

(c)

ima donos dobro brušenega riža 63 mas. % v celih zrnih (z odstopanjem 3 % okrušenih zrn), od katerih predstavljajo mas. % dobro brušenih riževih zrn, ki niso neoporečne kakovosti:

kredasta zrna neoluščenega riža pod oznakama KN 1006 10 27 in KN 1006 10 98	1,5 %
kredasta zrna neoluščenega riža, ki ne spada pod oznaki KN 1006 10 27 in KN 1006 10 98:	2,0 %
zrna z rdečimi progami	1,0 %
pikasta zrna	0,50 %
zrna z madeži	0,25 %
rumena zrna	0,02 %
zrna jantarne barve	0,05 %

Standardne kakovosti za sladkor

I. Standardne kakovosti za sladkorno peso

Sladkorna pesa standardne kakovosti:
	(a)	je zdrave in neoporečne tržne kakovosti;
	(b)	ima na prevzemnem mestu 16 % vsebnost sladkorja.

II. Standardna kakovost za beli sladkor

1. Beli sladkor standardne kakovosti ima naslednje značilnosti:

	(a)	zdravo, izvirno in tržno kakovost; je suh, iz homogenih kristalov v zrnih, sipek;
	(b)	minimalno polarizacijo: 99,7;
	(c)	najvišjo vsebnost vlage: 0,06 %;
	(d)	maksimalno vsebnost invertnega sladkorja: 0,04 %;
	(e)	število točk, ugotovljenih v skladu s točko 2, ne presega 22 točk ter ne presega naslednjih vrednosti:
	15 točk za vsebnost pepela,
	9 točk za tip barve, ki se izračuna z uporabo metode Instituta za kmetijsko tehnologijo iz Braunschweiga (v nadaljnjem besedilu „metoda Braunschweig“),
	6 točk za obarvanje raztopine, ki se izračuna z uporabo metode Mednarodnega odbora za enotne metode analiziranja sladkorja (v nadaljnjem besedilu „metoda ICUMSA“).

2. Ena točka ustreza:

	(a)	0,0018 % vsebnosti pepela, ki se izračuna z uporabo metode ICUMSA pri 28o Brix;
	(b)	0,5 enote tipa barve, ki se izračuna z uporabo metode Braunschweig;
	(c)	7,5 enote za obarvanje raztopine, ki se izračuna z uporabo metode ICUMSA.

3. Metode za določanje faktorjev iz točke 1 so enake tistim, ki se uporabljajo za določanje navedenih faktorjev pri intervencijskih ukrepih.

III. Standardna kakovost za surovi sladkor

1. Surovi sladkor standardne kakovosti je sladkor, katerega donos v belem sladkorju znaša 92 %.

2. Donos surovega pesnega sladkorja se izračuna tako, da se od stopnje polarizacije navedenega sladkorja odšteje:

	(a)	odstotek vsebnosti pepela, pomnožen s štiri;
	(b)	odstotek vsebnosti invertnega sladkorja, pomnožen z dve;
	(c)	število 1.

3. Donos surovega trsnega sladkorja se izračuna tako, da se od stopnje polarizacije navedenega sladkorja, pomnožene z dve, odšteje 100.

PRILOGA V

LESTVICE UNIJE ZA RAZVRŠČANJE TRUPOV IZ ČLENA 34

Lestvica Unije za razvrščanje trupov odraslega goveda

I. Opredelitve pojmov

Uporabljajo se naslednje opredelitve pojmov:
	1.	„trup“: celo telo zaklane živali, kakor je pripravljeno po izkrvavitvi, odstranitvi notranjih organov in kože;
	2.	„klavna polovica“: proizvod, pridobljen s simetrično razpolovitvijo trupa iz točke 1 po sredi vratnih, hrbtnih, ledvenih vretenc in križnice ter po sredi prsnice in medenične zrasti.

II. Kategorije

Trupi se razvrstijo v naslednje kategorije:

A: trupi bikov, mlajših od dveh let;

B: trupi drugih bikov;

C: trupi moških kastriranih živali;

D: trupi krav;

E: trupi telic.

III. Razvrščanje

Trupi se razvrstijo na podlagi ocene:

Mesnatosti:

Razvoj profila trupov, še posebej najpomembnejših delov (stegno, hrbet, pleče)

Razred mesnatosti	Opis
S Superiorni	Vsi profili izredno konveksni; izjemna razvitost mišic (dvojna omišičenost)
E Odličen	Vsi profili konveksni do super konveksni; mišice izjemno razvite
U Zelo dober	Profili v večini konveksni; mišice zelo dobro razvite
R Dober	Profili v večini ravni; mišice dobro razvite
O Zadovoljiv	Profili v večini ravni do konkavni; mišice povprečno razvite
P Slab	Vsi profili konkavni do zelo konkavni; mišice slabo razvite

Zamaščenost:

Količina maščobe na površini trupa in v prsni votlini

Razred zamaščenosti	Opis
1 Slaba	Brez maščobe ali zelo slaba pokritost trupa z maščobo
2 Zadovoljiva	Neznatna pokritost z maščobo, meso je vidno skoraj povsod
3 Srednja	Meso, razen stegna in pleč, skoraj povsod pokrito z maščobo, manjše maščobne obloge v prsni votlini
4 Močna	Meso prekrito z maščobo, vendar na stegnu in plečetu še delno vidno, nekaj razločnih oblog v prsni votlini
5 Zelo močna	Celoten trup pokrit z maščobo; obilne obloge v prsni votlini

Države članice lahko razdelijo obstoječe razrede iz točk 1 in 2 v največ tri podrazrede. [Sprememba 41]

IV. Predstavitev

Trupi in klavne polovice se predstavijo:
	1.	brez glave in brez spodnjih delov nog; glava se loči od trupa pri prvem vratnem vretencu, spodnji deli nog se odrežejo pri skočnem (tarzalnem) ali zapestnem (karpalnem) sklepu;
	2.	brez organov, ki jih vsebujeta prsna in trebušna votlina, z ledvicami, ledvičnim in medeničnim lojem ali brez njih;
	3.	brez spolnih organov s pripadajočim mišičevjem ter pri samicah brez vimena ali maščobe vimen.

V. Razvrščanje in označevanje

Klavnice, odobrene v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(55), sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se vsi trupi in klavne polovice odraslih goved, zaklanih v takih klavnicah in z oznako zdravstvene ustreznosti, določene v členu 5(2) v povezavi s poglavjem III oddelka I Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(56), razvrstijo in označijo v skladu z lestvico Unije.

Pred označevanjem živali z žigom lahko države članice odobrijo odstranitev podkožne maščobe s trupov ali klavnih polovic, če to upravičuje zamaščenost.

Lestvica Unije za razvrščanje trupov prašičev

I. Opredelitev

„Trup“ pomeni telo zaklanega prašiča po izkrvavitvi in odstranitvi notranjih organov; celo ali razpolovljeno po sredi.

II. Razvrščanje

Trupi se uvrščajo v razrede glede na ocenjeno vsebnost pustega mesa in se ustrezno razvrstijo:

Razredi	Pusto meso kot delež teže trupa
S	60 ali več (*)
E	55 ali več
U	50 ali več, vendar manj kot 55
R	45 ali več, vendar manj kot 50
O	40 ali več, vendar manj kot 45
P	manj kot 40
(*) [Države članice lahko za prašiče, zaklane na njihovem ozemlju, uvedejo ločen razred, in sicer 60 % ali več pustega mesa, označen s črko S.]

III. Predstavitev

Trupi se predstavijo brez jezika, ščetin, kopit, genitalij, ledvične maščobe, ledvic in prepone.

IV. Vsebnost pustega mesa

1. Vsebnost pustega mesa se oceni z metodami za ocenjevanje, ki jih odobri Komisija. Odobrijo se lahko le statistično potrjene metode za oceno, ki temeljijo na fizičnih meritvah enega ali več anatomskih delov trupa prašiča. Za odobritev metod za ocenjevanje mora biti izpolnjeno najvišje odstopanje statistične napake pri oceni.

2. Vendar pa komercialne vrednosti trupov ne določa le njihova ocenjena vsebnost pustega mesa.

V. Označevanje trupov

Razen če Komisija ne določi drugače, se razvrščeni trupi označijo z žigom v skladu z lestvico Unije.

Lestvica Unije za razvrščanje trupov ovac

I. Opredelitev

Glede izrazov „trup“ in „klavna polovica“ se uporabljajo opredelitve iz točke A.I.

II. Kategorije

Trupi se razvrstijo v naslednje kategorije:

A: klavni trupi ovac, starih manj kot dvanajst mesecev,

B: trupi drugih ovac.

III. Razvrščanje

1. Trupi se razvrstijo smiselno z uporabo določb iz točke A.III. Vendar pa se izraz „stegno“ v točki A.III.1 in v 3. in 4. vrsti razpredelnice pod točko A.III.2 zamenja z izrazom „zadnja četrt“.

2. Z odstopanjem od točke 1 lahko Komisija z izvedbenim aktom brez uporabe člena 323 države članice pooblasti, da za jagnjeta s težo trupa manj kot 13 kg uporabijo naslednja merila za razvrščanje:

	(a)	teža trupa;
	(b)	barva mesa;
	(c)	zamaščenost. [Sprememba 42]

IV. Predstavitev

Trupi in klavne polovice so predstavljeni brez glave (odrezana pri atlanto-okcipitalnem sklepu), spodnjih delov nog (odrezane pri karpalnem ali tarzalnem sklepu), repa (odrezan med šestim in sedmim repnim vretencem), vimena, genitalij, jeter in drobovja. Trup vsebuje ledvice in medenični loj.

V. Označevanje trupov

Razvrščeni trupi in klavne polovice se označijo z žigom v skladu z lestvico Unije.

PRILOGA VI

NACIONALNE IN REGIONALNE KVOTE ZA PROIZVODNJO SLADKORJA, IZOGLUKOZE IN INULINSKEGA SIRUPA IZ ČLENA 50

od tržnega leta 2010/2011 dalje

(v tonah)

Države članice ali regije (1)	Sladkor (2)	Izoglukoza (3)	Inulinski sirup (4)
Belgija	676 235,0	114 580,2	0
Bolgarija	0	89 198,0
Češka	372 459,3
Danska	372 383,0
Nemčija	2 898 255,7	56 638,2
Irska	0
Grčija	158 702,0	0
Španija	498 480,2	53 810,2
Francija (matična Francija)	3 004 811,15		0
Francoski čezmorski departmaji	432 220,05
Italija	508 379,0	32 492,5
Latvija	0
Litva	90 252,0
Madžarska	105 420,0	220 265,8
Nizozemska	804 888,0	0	0
Avstrija	351 027,4
Poljska	1 405 608,1	42 861,4
Portugalska (celinska)	0	12 500,0
Avtonomna regija Azori	9 953,0
Romunija	104 688,8	0
Slovenija	0
Slovaška	112 319,5	68 094,5
Finska	80 999,0	0
Švedska	293 186,0
Združeno kraljestvo	1 056 474,0	0
SKUPAJ	13 336 741,2	690 440,8	0

PRILOGA VII

PODROBNA PRAVILA O PRENOSU KVOT SLADKORJA ALI IZOGLUKOZE V SKLADU S ČLENOM 53

V tej prilogi:
	(a)	„združitev podjetij“ pomeni povezavo dveh ali več podjetij v eno samo podjetje;
	(b)	„prenos podjetja“ pomeni prenos ali prevzem premoženja enega podjetja, kateremu so bile dodeljene kvote, na eno ali več podjetij;
	(c)	„prenos tovarne“ pomeni prenos lastništva tehnične enote, vključno z vso opremo, ki je potrebna za izdelavo zadevnega proizvoda, na eno ali več podjetij, česar posledica je delni ali popolni prevzem proizvodnje podjetja, ki prenaša lastništvo;
	(d)	„zakup tovarne“ pomeni zakupno pogodbo tehnične enote, vključno z vso opremo, ki je potrebna za proizvodnjo sladkorja, sklenjeno za najmanj tri zaporedna tržna leta, pri čemer stranke soglašajo, da ne bo prekinjena pred koncem tretjega tržnega leta, s podjetjem, ki ima sedež v isti državi članici kakor zadevna tovarna, če se podjetje, ki je zakupilo zadevno tovarno, po uveljavitvi zakupa lahko šteje kot podjetje, ki proizvaja izključno sladkor glede na svojo celotno proizvodnjo.

1. Brez poseganja v točko 2 se pri združitvi ali prenosu podjetij za proizvodnjo sladkorja ali prenosu tovarn za proizvodnjo sladkorja kvote prilagodijo na naslednje načine:

	(a)	pri združitvi podjetij za proizvodnjo sladkorja države članice dodelijo podjetju, nastalemu kot rezultat združitve, kvoto, ki je enaka vsoti kvot, ki so bile dodeljene zadevnim podjetjem za proizvodnjo sladkorja pred združitvijo;
	(b)	pri prenosu podjetja za proizvodnjo sladkorja države članice dodelijo kvoto prenesenega podjetja prevzemnemu podjetju za proizvodnjo sladkorja; če gre za več prevzemnih podjetij, se kvota dodeli sorazmerno z obsegom proizvodnje sladkorja, ki jo je prevzelo vsako podjetje;
	(c)	pri prenosu tovarne za proizvodnjo sladkorja države članice znižajo kvoto podjetja, ki prenaša lastništvo tovarne, in poviša kvoto podjetja ali podjetij za proizvodnjo sladkorja, ki zadevno tovarno kupuje oziroma kupujejo, v višini odštete količine, sorazmerno z obsegom prevzete proizvodnje.

2. Če več pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa, na katere neposredno vpliva eden izmed postopkov iz točke 1, izrecno izrazijo pripravljenost za dobavo sladkorne pese ali sladkornega trsa podjetju za proizvodnjo sladkorja, ki ni udeleženo pri teh postopkih, lahko država članica dodeli kvoto na osnovi obsega proizvodnje, ki ga prevzame podjetje, kateremu nameravajo pridelovalci dobavljati sladkorno peso ali sladkorni trs.

3. Pri zapiranju, v okoliščinah, ki ne ustrezajo okoliščinam iz točke 1:

	(a)	podjetja za proizvodnjo sladkorja,
	(b)	ene ali več tovarn podjetja za proizvodnjo sladkorja,
	lahko država članica dodeli del kvot, povezanih z zapiranjem, enemu ali več podjetjem za proizvodnjo sladkorja.

Tudi v primeru iz točke (b) predhodnega pododstavka, če nekateri od zadevnih pridelovalcev izrecno izrazijo svojo pripravljenost za dobavo sladkorne pese ali sladkornega trsa določenemu podjetju za proizvodnjo sladkorja, lahko država članica dodeli delež kvot, ki ustrezajo zadevni sladkorni pesi in sladkornemu trsu, podjetju, ki mu nameravajo dobavljati zadevne proizvode.

4. Pri sklicevanju na odstopanje iz člena 43(6) lahko zadevna država članica od zadevnih pridelovalcev sladkorne pese in od podjetij za proizvodnjo sladkorja zahteva, da v svoje panožne sporazume vključijo posebne klavzule, ki omogočijo državi članici uporabo točk 2 in 3 tega oddelka.

5. Pri zakupu tovarne, pripadajoče podjetju za proizvodnjo sladkorja, lahko država članica zmanjša kvote podjetja, ki daje tovarno v zakup, in dodeli del, za katerega je bila zmanjšana kvota, tistemu podjetju, ki je vzelo tovarno v zakup, da bi v njej proizvajalo sladkor.

Če je zakupna pogodba prekinjena v treh tržnih letih iz točke I (d), država članica retroaktivno razveljavi prilagoditev kvot iz prvega pododstavka od dne, ko je začel veljati zakup. Če se zakupna pogodba prekine zaradi višje sile, država članica ni zavezana, da razveljavi prilagoditev.

6. Če podjetje za proizvodnjo sladkorja ne more več zagotoviti, da bo izpolnjevalo obveznosti do pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa skladno z zakonodajo Unije, in če je to preveril pristojni organ zadevne države članice, lahko država članica za eno ali več tržnih let dodeli del zadevnih kvot enemu ali več podjetjem za proizvodnjo sladkorja, sorazmerno z obsegom proizvodnje, ki jo prevzemajo.

7. Če država članica odobri podjetju za proizvodnjo sladkorja cenovna in prodajna jamstva za predelavo sladkorne pese v etilni alkohol, lahko država članica v dogovoru z navedenim podjetjem in zadevnimi pridelovalci sladkorne pese za eno ali več tržnih let dodeli celo ali del kvote za proizvodnjo sladkorja enemu ali več drugim podjetjem.

III

Pri združitvi ali prenosu podjetij za proizvodnjo izoglukoze ali prenosu tovarne za proizvodnjo izoglukoze lahko države članice dodelijo zadevne kvote za proizvodnjo izoglukoze enemu ali več drugih podjetij, ne glede na to, ali imajo proizvodno kvoto ali ne.

Ukrepi, sprejeti v skladu z oddelkoma II in III, začnejo učinkovati le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
	(a)	upoštevajo se interesi vseh zadevnih strank;
	(b)	zadevna država članica meni, da bodo ukrepi najverjetneje izboljšali strukturo sektorjev za pridelavo sladkorne pese, sladkornega trsa in proizvodnjo sladkorja;
	(c)	ukrepi zadevajo podjetja s sedežem na istem ozemlju, za katero je v Prilogi VI določena kvota.

Če pride do združitve ali prenosa med 1. oktobrom in 30. aprilom naslednjega leta, začnejo ukrepi iz oddelkov II in III učinkovati v tekočem tržnem letu.

Če pride do združitve ali prenosa med 1. majem in 30. septembrom istega leta, začnejo ukrepi iz oddelkov II in III učinkovati v naslednjem tržnem letu.

Če se uporabita oddelka II in III, države članice obvestijo Komisijo o prilagojenih kvotah najpozneje v 15 dneh po preteku obdobij iz oddelka V.

PRILOGA VIII

NACIONALNE KVOTE ZA PROIZVODNJO MLEKA IN DRUGIH MLEČNIH IZDELKOV IZ ČLENA 59

(količine (v tonah) za dvanajstmesečno obdobje na državo članico):

Država članica	2008/09	2009/10	2010/11	2011/12	2012/13	2013/14	2014/15
Belgija	3 427 288,740	3 461 561,627	3 496 177,244	3 531 139,016	3 566 450,406	3 602 114,910	3 602 114,910
Bolgarija	998 580,000	1 008 565,800	1 018 651,458	1,028 837,973	1 039 126,352	1 049 517,616	1 049 517,616
Češka	2 792 689,620	2 820 616,516	2 848 822,681	2 877 310,908	2 906 084,017	2 935 144,857	2 935 144,857
Danska	4 612 619,520	4 658 745,715	4 705 333,172	4 752 386,504	4 799 910,369	4 847 909,473	4 847 909,473
Nemčija	28 847 420,391	29 135 894,595	29 427 253,541	29 721 526,076	30 018 741,337	30 318 928,750	30 318 928,750
Estonija	659 295,360	665 888,314	672 547,197	679 272,669	686 065,395	692 926,049	692 926,049
Irska	5 503 679,280	5 558 716,073	5 614 303,234	5 670 446,266	5 727 150,729	5 784 422,236	5 784 422,236
Grčija	836 923,260	845 292,493	853 745,418	862 282,872	870 905,700	879 614,757	879 614,757
Španija	6 239 289,000	6 301 681,890	6 364 698,709	6 428 345,696	6 492 629,153	6 557 555,445	6 557 555,445
Francija	25 091 321,700	25 342 234,917	25 595 657,266	25 851 613,839	26 110 129,977	26 371 231,277	26 371 231,277
Italija	10 740 661,200	11 288 542,866	11 288 542,866	11 288 542,866	11 288 542,866	11 288 542,866	11 288 542,866
Ciper	148 104,000	149 585,040	151 080,890	152 591,699	154 117,616	155 658,792	155 658,792
Latvija	743 220,960	750 653,170	758 159,701	765 741,298	773 398,711	781 132,698	781 132,698
Litva	1 738 935,780	1 756 325,138	1 773 888,389	1 791 627,273	1 809 543,546	1 827 638,981	1 827 638,981
Luksemburg	278 545,680	281 331,137	284 144,448	286 985,893	289 855,752	292 754,310	292 754,310
Madžarska	2 029 861,200	2 050 159,812	2 070 661,410	2 091 368,024	2 112 281,704	2 133 404,521	2 133 404,521
Malta	49 671,960	50 168,680	50 670,366	51 177,070	51 688,841	52 205,729	52 205,729
Nizozemska	11 465 630,280	11 580 286,583	11 696 089,449	11 813 050,343	11 931 180,847	12 050 492,655	12 050 492,655
Avstrija	2 847 478,469	2 875 953,254	2 904 712,786	2 933 759,914	2 963 097,513	2 992 728,488	2 992 728,488
Poljska	9 567 745,860	9 663 423,319	9 760 057,552	9 857 658,127	9 956 234,709	10 055 797,056	10 055 797,056
Portugalska	1 987 521,000	2 007 396,210	2 027 470,172	2 047 744,874	2 068 222,323	2 088 904,546	2 088 904,546
Romunija	3 118 140,000	3 149 321,400	3 180 814,614	3 212 622,760	3 244 748,988	3 277 196,478	3 277 196,478
Slovenija	588 170,760	594 052,468	599 992,992	605 992,922	612 052,851	618 173,380	618 173,380
Slovaška	1 061 603,760	1 072 219,798	1 082 941,996	1 093 771,416	1 104 709,130	1 115 756,221	1 115 756,221
Finska	2 491 930,710	2 516 850,017	2 542 018,517	2 567 438,702	2 593 113,089	2 619 044,220	2 619 044,220
Švedska	3 419 595,900	3 453 791,859	3 488 329,778	3 523 213,075	3 558 445,206	3 594 029,658	3 594 029,658
Združeno kraljestvo	15 125 168,940	15 276 420,629	15 429 184,836	15 583 476,684	15 739 311,451	15 896 704,566	15 896 704,566

PRILOGA IX

REFERENČNA VSEBNOST MAŠČOB IZ ČLENA 63

Država članica	g/kg
Belgija	36,91
Bolgarija	39,10
Češka	42,10
Danska	43,68
Nemčija	40,11
Estonija	43,10
Grčija	36,10
Španija	36,37
Francija	39,48
Irska	35,81
Italija	36,88
Ciper	34,60
Latvija	40,70
Litva	39,90
Luksemburg	39,17
Madžarska	38,50
Nizozemska	42,36
Avstrija	40,30
Poljska	39,00
Portugalska	37,30
Romunija	38,50
Slovenija	41,30
Slovaška	37,10
Finska	43,40
Švedska	43,40
Združeno kraljestvo	39,70

PRILOGA X

PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA PODPORNE PROGRAME IZ ČLENA 136(1)

V 1 000 EUR
Proračunsko leto	2009	2010	2011	2012	2013	od leta 2014 naprej
BG	15 608	21 234	22 022	27 077	26 742	26 762
CZ	2 979	4 076	4 217	5 217	5 151	5 155
DE	22 891	30 963	32 190	39 341	38 867	38 895
EL	14 286	19 167	19 840	24 237	23 945	23 963
ES	213 820	284 219	279 038	358 000	352 774	353 081
FR	171 909	226 814	224 055	284 299	280 311	280 545
IT(*)	238 223	298 263	294 135	341 174	336 736	336 997
CY	2 749	3 704	3 801	4 689	4 643	4 646
LT	30	37	45	45	45	45
LU	344	467	485	595	587	588
HU	16 816	23 014	23 809	29 455	29 081	29 103
MT	232	318	329	407	401	402
AT	8 038	10 888	11 313	13 846	13 678	13 688
PT	37 802	51 627	53 457	65 989	65 160	65 208
RO	42 100	42 100	42 100	42 100	42 100	42 100
SI	3 522	3 770	3 937	5 119	5 041	5 045
SK	2 938	4 022	4 160	5 147	5 082	5 085
UK	0	61	67	124	120	120

(*) Nacionalne zgornje meje iz Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 73/2009 za Italijo za leta 2008, 2009 in 2010 se zmanjšajo za 20 milijonov EUR; ti zneski so bili vključeni v proračunska sredstva Italije v letih 2009, 2010 in 2011, kakor je določeno s to preglednico.

PRILOGA XI

MEDNARODNE ORGANIZACIJE IZ ČLENA 159(3)

– Codex Alimentarius

– Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo

PRILOGA XII

OPREDELITVE, OZNAČEVANJE IN PRODAJNE OZNAKE PROIZVODOV IZ ČLENA 163

V tej prilogi je prodajna oznaka ime, pod katerim se živilo prodaja, v smislu člena 5(1) Direktive 2000/13/ES.

Del I.Meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev

I. OPREDELITEV

V tem delu te priloge „meso“ pomeni vsak trup, meso s kostmi ali brez njih ter razrezane ali nerazrezane klavnične proizvode, namenjene prehrani ljudi, ki so pridobljeni iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, in sicer sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso ne glede na to ali je pakirano oziroma embalirano ali ne.

Ob zakolu izvajalci pod nadzorom pristojnega organa vsa goveda, stara največ dvanajst mesecev, razvrstijo v eno od naslednjih kategorij:

(A) Kategorija V: govedo, staro osem mesecev ali manj

Identifikacijska črka kategorije: V;

(B) Kategorija Z: govedo, staro več kot osem mesecev in največ dvanajst mesecev

Identifikacijska črka kategorije: Z.

II. PRODAJNE OZNAKE

1. Meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, se v državah članicah trži samo pod naslednjo(-imi) prodajno(-imi) oznako(-ami), določeno(-enimi) za vsako državo članico:

(A) Meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev [(Identifikacijska črka kategorije: V)]:

Država trženja	Prodajne oznake, ki jih je treba uporabiti
Belgija	veau, viande de veau/kalfsvlees/Kalbfleisch
Bolgarija	месо от малки телета
Češka	Telecí
Danska	Lyst kalvekød
Nemčija	Kalbfleisch
Estonija	Vasikaliha
Grčija	μοσχάρι γάλακτος
Španija	Ternera blanca, carne de ternera blanca
Francija	veau, viande de veau
Irska	Veal
Italija	vitello, carne di vitello
Ciper	μοσχάρι γάλακτος
Latvija	Teļa gaļa
Litva	Veršiena
Luksemburg	veau, viande de veau/Kalbfleisch
Madžarska	Borjúhús
Malta	Vitella
Nizozemska	Kalfsvlees
Avstrija	Kalbfleisch
Poljska	Cielęcina
Portugalska	Vitela
Romunija	carne de vițel
Slovenija	Teletina
Slovaška	Teľacie mäso
Finska	vaalea vasikanliha/ljust kalvkött
Švedska	ljust kalvkött
Združeno kraljestvo	Veal

(B) Meso, pridobljeno iz goveda, starega več kot osem mesecev in največ dvanajst mesecev [(Identifikacijska črka kategorije: Z)]:

Država trženja	Prodajne oznake, ki jih je treba uporabiti
Belgija	jeune bovin, viande de jeune bovin/jongrundvlees/Jungrindfleisch
Bolgarija	Телешко месо
Češka	hovězí maso z mladého skotu
Danska	Kalvekød
Nemčija	Jungrindfleisch
Estonija	noorloomaliha
Grčija	νεαρό μοσχάρι
Španija	Ternera, carne de ternera
Francija	jeune bovin, viande de jeune bovin
Irska	rosé veal
Italija	vitellone, carne di vitellone
Ciper	νεαρό μοσχάρι
Latvija	jaunlopa gaļa
Litva	Jautiena
Luksemburg	jeune bovin, viande de jeune bovin/Jungrindfleisch
Madžarska	Növendék marha húsa
Malta	Vitellun
Nizozemska	rosé kalfsvlees
Avstrija	Jungrindfleisch
Poljska	młoda wołowina
Portugalska	Vitelão
Romunija	carne de tineret bovin
Slovenija	meso težjih telet
Slovaška	mäso z mladého dobytka
Finska	vasikanliha/kalvkött
Švedska	Kalvkött
Združeno kraljestvo	Beef

2. Prodajne oznake iz točke 1 se lahko dopolnijo z navedbo imena ali oznake zadevnih delov mesa ali klavničnega proizvoda.

3. Prodajne oznake, navedene v kategoriji V dela A tabele iz točke 1, in vsa nova imena, izpeljana iz teh prodajnih oznak, se uporabljajo le, če so izpolnjene vse zahteve iz te priloge.

Predvsem se izrazi „veau“, „telecí“, „Kalb“, „μοσχάρι“, „ternera“, „kalv“, „veal“, „vitello“, „vitella“, „kalf“, „vitela“ in „teletina“ ne uporabijo v prodajni oznaki in ne navedejo na etiketi mesa, pridobljenega iz goveda, starega več kot dvanajst mesecev.

4. Pogoji iz točke 1 se ne uporabljajo za meso, pridobljeno iz goveda, za katerega je bila pred 29. junijem 2007 registrirana zaščitena označba porekla ali geografska označba v skladu z Uredbo (ES) št. 510/2006.

Del II.Proizvodi vinske trte

(1) Vino

Vino je proizvod, pridobljen izključno s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem iz svežega zdrozganega ali nezdrozganega grozdja ali iz grozdnega mošta.

Vino:

(a)

ima ne glede na uporabo postopkov, določenih v oddelku B Priloge XIII dejanski delež alkohola najmanj 8,5 vol. %, če vino izvira izključno iz grozdja vinorodnih con A in B iz Dodatka k tej prilogi, in najmanj 9 vol. % v drugih vinorodnih conah;

(b)

ima z odstopanjem od minimalnega dejanskega deleža alkohola, ki se sicer uporablja, kadar ima zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ne glede na uporabo postopkov, določenih v oddelku B Priloge XIII, dejanski delež alkohola najmanj 4,5 vol. %;

(c)

ima skupni volumenski delež alkohola najmanj 15 vol. %. Z odstopanjem:

	–	zgornja meja skupnega deleža alkohola se lahko poviša do 20 vol. % za vina z nekaterih vinorodnih območij v Uniji, ki jih Komisija določi po postopku iz člena 162(1), ki so pridelana brez vsake obogatitve,
	–	zgornja meja skupnega deleža alkohola lahko presega 15 vol. % za vina z zaščiteno označbo porekla, ki so bila pridelana brez obogatitve;

(d)

ima, razen pri odstopanjih, ki jih Komisija lahko sprejme z delegiranimi akti na podlagi člena 162(1), skupno vsebnost kisline, izražene kot vinska kislina, najmanj 3,5 gramov na liter ali 46,6 miliekvivalentov na liter.

„Retsina“ je vino, pridelano izključno na geografskem območju Grčije, iz grozdnega mošta, obdelanega s smolo alepskega bora. Uporaba smole alepskega bora je dovoljena samo za pridobivanje vina „retsina“ pod pogoji, ki jih določajo veljavni grški predpisi.

Z odstopanjem od točke (b) se „Tokaji eszencia“ in „Tokajská esencia“ štejeta za vino.

Vendar lahko države članice ne glede na člen 163(2) dovolijo uporabo izraza „vino“, če:
	(a)	je v sestavljenem imenu navedeno tudi ime sadja in se sestavljeno ime uporablja za trženje proizvodov, pridobljenih z vretjem sadja, ki ni grozdje; ali
	(b)	je del sestavljenega imena.
	Treba se je izogibati zamenjavanju s proizvodi, ki spadajo v kategorije vina iz te Priloge.

(2) Mlado vino, ki je še v vrenju

Mlado vino, ki je še v vrenju, je proizvod, pri katerem alkoholno vrenje še ni končano in še ni ločeno od svojih droži.

(3) Likersko vino

Likersko vino je proizvod:

(a)

katerega dejanski delež alkohola je najmanj 15 vol. % in največ 22 vol. %;

(b)

katerega skupni delež alkohola je najmanj 17,5 vol. %, razen nekaterih likerskih vin z označbo porekla ali geografsko označbo, navedenih na seznamu, ki ga Komisija pripravi z delegiranimi akti na podlagi člena 162(1);

(c)

ki je pridobljen iz:

	–	grozdnega mošta v vrenju,
	–	vina,
	–	kombinacije obeh proizvodov ali
	–	grozdnega mošta ali njegove mešanice z vinom za nekatera likerskih vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ki jih določi Komisija z delegiranimi akti na podlagi člena 162(1);

(d)

katerega izhodiščni naravni delež alkohola je najmanj 12 vol. %, razen nekaterih likerskih vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, navedenih na seznamu, ki ga Komisija pripravi z delegiranimi akti na podlagi člena 162(1);

(e)

in z dodatkom:

(i)

posamezno ali v kombinaciji:

	–	nevtralnega alkohola vinskega izvora, vključno z alkoholom, pridobljenim z destilacijo sušenega grozdja, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 96 vol. %,
	–	destilata iz vina ali sušenega grozdja, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 52 vol. % in največ 86 vol. %;

(ii)

skupaj z enim ali več naslednjimi proizvodi, kadar je to primerno:

	–	zgoščeni grozdni mošt,
	–	kombinacija enega od proizvodov iz točke (e)(i) z grozdnim moštom iz prve in četrte alinee točke (c);

(f)

in z dodatkom, z odstopanjem od točke (e), če so to določena likerska vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, navedena na seznamu, ki ga Komisija pripravi z delegiranimi akti na podlagi člena 162(1):

(i)

vsak od proizvodov iz točke (e)(i), posamezno ali v kombinaciji; ali

(ii)

eden ali več naslednjih proizvodov:

	–	vinski destilat ali destilat iz sušenega grozdja z deležem alkohola najmanj 95 vol. % in največ 96 vol. %,
	–	žganje iz vina ali grozdnih tropin z dejanskim deležem alkohola najmanj 52 vol. % in največ 86 vol. %,
	–	žganje iz sušenega grozdja z dejanskim deležem alkohola najmanj 52 vol. % in manj kot 94,5 vol. %; ter

(iii)

z enim ali več naslednjimi proizvodi, kadar je to primerno:

	–	delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja,
	–	zgoščeni grozdni mošt, pridobljen z neposrednim segrevanjem, ki razen te operacije ustreza opredelitvi zgoščenega grozdnega mošta,
	–	zgoščeni grozdni mošt,
	–	kombinacija enega od proizvodov iz točke (f)(ii) z grozdnim moštom iz prve in četrte alinee točke (c).

(4) Peneče vino

Peneče vino je proizvod:

(a)

ki je pridobljen s primarnim ali sekundarnim alkoholnim vrenjem iz:

	–	svežega grozdja,
	–	grozdnega mošta ali
	–	vina;

(b)

pri katerem se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki izvira izključno iz vrenja;

(c)

ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3 bare; ter

(d)

pri katerem je skupni delež alkohola cuvéeja, namenjenega za njegovo pridelavo, najmanj 8,5 vol. %.

(5) Kakovostno peneče vino

Kakovostno peneče vino je proizvod:

(a)

ki je pridobljen s primarnim ali sekundarnim alkoholnim vrenjem iz:

	–	svežega grozdja,
	–	grozdnega mošta ali
	–	vina;

(b)

pri katerem se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki izvira izključno iz vrenja;

(c)

ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3,5 bara; ter

(d)

pri katerem je skupni delež alkohola cuvéeja, namenjenega za njegovo pridelavo, najmanj 9 vol. %.

(6) Kakovostno aromatično peneče vino

Kakovostno aromatično peneče vino je kakovostno peneče vino:
	(a)	ki je, če predstavlja cuvée, pridobljeno z uporabo grozdnega mošta ali grozdnega mošta v vrenju, ki izvira iz posebnih sort vinske trte s seznama, ki ga Komisija pripravi z delegiranimi akti na podlagi člena 162(1).
	Kakovostna aromatična peneča vina, če predstavljajo cuvée in so tradicionalno pridelana z uporabo vin, Komisija določi z delegiranimi akti na podlagi člena 162(1);
	(b)	ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3 bare;
	(c)	ki ima dejanski delež alkohola najmanj 6 vol. %; ter
	(d)	ki ima skupni delež alkohola najmanj 10 vol. %.

(7) Gazirano peneče vino

Gazirano peneče vino je proizvod:
	(a)	ki je pridobljen iz vina brez zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;
	(b)	pri katerem se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki v celoti ali delno izvira iz dodatka tega plina; ter
	(c)	ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3 bare.

(8) Biser vino

Biser vino je proizvod, ki:
	(a)	je pridobljen iz vina pod pogojem, da je skupni delež alkohola takega vina najmanj 9 vol. %;
	(b)	ima dejanski delež alkohola najmanj 7 vol. %;
	(c)	ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi notranjega raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 1 bar in največ 2,5 bara ter
	(d)	je shranjen v posodah prostornine največ 60 litrov.

(9) Gazirano biser vino

Gazirano biser vino je proizvod, ki:
	(a)	je pridobljen iz vina;
	(b)	ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 7 vol. % in skupni volumenski delež alkohola najmanj 9 vol. %;
	(c)	ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida, ki je delno ali v celoti dodan, nadpritisk najmanj 1 bar in največ 2,5 bara; ter
	(d)	je shranjen v posodah prostornine največ 60 litrov.

(10) Grozdni mošt

Grozdni mošt je tekoči proizvod, pridobljen naravno ali s fizikalnimi postopki iz svežega grozdja. Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola grozdnega mošta je do 1 vol. %.

(11) Delno prevreti grozdni mošt

Grozdni mošt v vrenju je proizvod, pridobljen z vrenjem grozdnega mošta z dejanskim deležem alkohola več kot 1 vol. %, vendar manj kakor tri petine skupnega volumenskega deleža alkohola.

(12) Delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja

Grozdni mošt iz sušenega grozdja v vrenju je proizvod, pridobljen z delnim vrenjem grozdnega mošta iz sušenega grozdja, ki ima skupno vsebnost sladkorja pred vrenjem najmanj 272 g na liter in naravni delež alkohola najmanj 8 vol. %. Ne glede na to nekatera vina, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti na podlagi člena 162(1) in izpolnjujejo te zahteve, ne veljajo za delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja.

(13) Zgoščeni grozdni mošt

Zgoščeni grozdni mošt je nekaramelizirani grozdni mošt, ki je pridobljen z delnim izparevanjem grozdnega mošta s katero koli dovoljeno metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo iz člena 165(1) in člena 172(d) g pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 50,9 %.

Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola zgoščenega grozdnega mošta je do 1 vol. %.

(14) Prečiščeni zgoščeni grozdni mošt

Prečiščeni zgoščeni grozdni mošt je tekoči nekaramelizirani proizvod, ki:

(a)

je pridobljen z delnim izparevanjem grozdnega mošta s katero koli dovoljeno metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo iz tretjega pododstavka člena 165(1) in člena 172(d) pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 61,7 %;

(b)

je bil razkisan in so bile druge sestavine, razen sladkorja, odstranjene z odobrenim postopkom obdelave;

(c)

ima naslednje lastnosti:

Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta je do 1 vol. %.

	–	pH največ 5 pri 25 °Brix,
	–	optično gostoto pri 425 nm za debelino 1 cm največ 0,100 v grozdnem moštu s koncentracijo 25 °Brix,
	–	vsebnost saharoze tako nizko, da je ni možno ugotoviti z določeno analizno metodo,
	–	Folin-Ciocalteau indeks največ 6,00 pri 25 °Brix,
	–	titracijsko kislost največ 15 miliekvivalentov na kilogram skupnega sladkorja,
	–	vsebnost žveplovega dioksida največ 25 miligramov na kilogram skupnega sladkorja,
	–	skupno vsebnost kationov največ 8 miliekvivalentov na kilogram skupnega sladkorja,
	–	prevodnost pri 25 °Brix in 20 °C največ 120 mikro-Siemens/cm,
	–	vsebnost hidroksimetilfurfurala največ 25 mg na kilogram skupnega sladkorja,
	–	navzočnost mesoinositola.

(15) Vino iz sušenega grozdja

Vino iz sušenega grozdja je proizvod, ki:
	(a)	je pridelan brez obogatitve iz grozdja, delno posušenega na soncu ali v senci;
	(b)	ima skupni delež alkohola najmanj 16 vol. % in dejanski delež alkohola najmanj 9 vol. %; ter
	(c)	ima naravni delež alkohola najmanj 16 vol. % (ali 272 g sladkorja na liter).

(16) Vino iz prezrelega grozdja

Vino iz prezrelega grozdja je proizvod, ki:
	(a)	je pridelan brez obogatitve;
	(b)	ima naravni delež alkohola najmanj 15 vol. %; ter
	(c)	ima skupni delež alkohola najmanj 15 vol. % in dejanski delež alkohola najmanj 12 vol. %.

Države članice lahko predpišejo čas staranja za ta proizvod.

(17) Vinski kis

Vinski kis je kis, ki:
	(a)	je pridobljen izključno iz vina z ocetnim kislinskim vrenjem; ter
	(b)	ima skupno vsebnost kisline, izražene kot ocetna kislina, najmanj 60 g na liter.

Del III.Mleko in mlečni izdelki

1. Izraz „mleko“ pomeni izključno običajni izloček prsnih žlez, pridobljen z eno ali več molžami brez kakršnega koli dodajanja ali odvzemanja.

Vendar se izraz „mleko“ lahko uporabi:
	(a)	za mleko, ki je obdelano tako, da se njegova sestava ne spremeni, ali za mleko, katerega vsebnost maščobe je standardizirana v skladu z delom IV te priloge;
	(b)	v povezavi z besedo ali besedami, ki poimenujejo vrsto, razred, izvor in/ali predvideno uporabo takega mleka ali za opis fizične obdelave ali spreminjanja sestave mleka, pod pogojem, da je sprememba omejena na dodajanje in/ali odvzem naravnih sestavin mleka.

2. Za namen te priloge „mlečni izdelki“ pomenijo izdelke, pridobljene izključno iz mleka, pri čemer se razume, da se smejo dodati snovi, ki so potrebne za njihovo proizvodnjo pod pogojem, da se te snovi ne uporabljajo za delno ali popolno nadomeščanje katere koli sestavine mleka.

Izključno za mlečne izdelke se pridržijo:
	(a)	naslednja imena, ki se uporabljajo na vseh stopnjah trženja:
	(i)	sirotka,
	(ii)	smetana,
	(iii)	maslo,
	(iv)	pinjenec,
	(v)	masleno olje,
	(vi)	kazeini,
	(vii)	anhidridna mlečna maščoba (AMF),
	(viii)	sir,
	(ix)	jogurt,
	(x)	kefir,
	(xi)	kumis,
	(xii)	viili/fil,
	(xiii)	smetana,
	(xiv)	fil;
	(b)	imena v smislu člena 5 Direktive 2000/13/ES, ki se dejansko uporabljajo za mlečne izdelke.

3. Izraz „mleko“ in oznake, ki se uporabljajo za mlečne izdelke, se lahko uporabijo tudi v povezavi z besedo ali besedami, ki označujejo sestavljene izdelke, pri katerih noben del ne nadomesti in tudi ni namenjen, da bi nadomestil, katero koli sestavino mleka in pri katerih je mleko ali mlečni izdelek bistveni del tako glede kakovosti kot značilnosti proizvoda.

4. Navede se poreklo mleka in mlečnih izdelkov, ki jih določi Komisija, če mleko ni kravje.

5. Oznake iz točk 1, 2 in 3 tega dela se ne smejo uporabljati za noben izdelek, razen za izdelke iz navedene točke.

Vseeno pa ta določba ne velja za označevanje izdelkov, katerih prava narava je jasna iz uveljavljene uporabe in/ali, kadar se poimenovanje očitno uporabi za opis značilne kakovosti izdelka.

6. V zvezi z izdelki razen tistih, navedenih v točki 1,2 in 3 tega dela, se ne smejo uporabiti nalepke, trgovinski dokumenti, reklamni material ali kakršnakoli oblika oglaševanja, kot je opredeljeno v členu 2 Direktive 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju(57), ali kakršna koli oblika predstavitve, ki navaja, nakazuje ali namiguje, da je izdelek mlečni izdelek.

Vendar se v zvezi z izdelkom, ki vsebuje mleko ali mlečne izdelke, poimenovanje „mleko“ ali oznake, navedene v drugem pododstavku točk (2) tega dela, lahko uporabljajo samo za opis osnovnih surovin in naštevanje sestavin v skladu z Direktivo 2000/13/ES.

Del IV.Mleko za prehrano ljudi iz oznake KN 0401

I. Opredelitve pojmov

V tem delu:
	(a)	„mleko“ pomeni proizvod mlečne žleze, dobljen z molžo ene ali več krav;
	(b)	„konzumno mleko“ pomeni izdelke, navedene v točki III, namenjene dobavi potrošniku brez nadaljnje predelave;
	(c)	„vsebnost maščobe“ pomeni masni delež mlečne maščobe v mleku, izražen v odstotkih;
	(d)	„vsebnost beljakovin“ pomeni masni delež beljakovin v mleku, ki se dobi z množenjem s 6,38 skupne vsebnosti dušika v odstotkih.

II. Dostava ali prodaja končnemu potrošniku

(1) Končnemu potrošniku se lahko brez predelave dobavlja ali prodaja samo mleko, ki izpolnjuje zahteve, predpisane za konzumno mleko, neposredno ali s posredovanjem restavracij, bolnic, menz ali drugih podobnih masovnih oskrbovalcev.

(2) Oznake, pod katerimi se izdelki prodajajo, ki se uporabljajo za navedene izdelke, so oznake podane v točki III tega dela. Te oznake se uporabljajo samo za izdelke iz navedene točke brez poseganja v njihovo uporabo v sestavljenih oznakah.

(3) Države članice sprejmejo ukrepe za obveščanje potrošnikov o naravi in sestavi zadevnih izdelkov, kadar lahko pomanjkanje teh informacij povzroči zmedo.

III. Konzumno mleko

1. Za konzumno mleko se štejejo naslednji proizvodi:

(a)

surovo mleko: mleko, ki ni bilo segreto na temperaturo, višjo od 40 ºC, ali obdelano po postopku z enakim učinkom;

(b)

polnomastno mleko: toplotno obdelano mleko, ki glede na vsebnost maščobe izpolnjuje eno od naslednjih zahtev:

	(i)	standardizirano polnomastno mleko: mleko z vsebnostjo maščobe najmanj 3,50 % (m/m). Vendar lahko države članice predvidijo dodatno kategorijo polnega mleka z vsebnostjo maščobe 4,00 % (m/m) ali več,
	(ii)	nestandardizirano polnomastno mleko: mleko z vsebnostjo maščobe, kakršno je imelo ob molži in pri katerem po molži vsebnost maščobe ni bila spremenjena z dodajanjem, odvzemanjem maščobe ali z mešanjem mleka, katerega naravna vsebnost maščobe je bila spremenjena. Vsebnost maščobe mora biti najmanj 3,50 % (m/m);

(c)

pol posneto mleko: toplotno obdelano mleko, katerega vsebnost maščobe znaša najmanj 1,50 % (m/m) in največ 1,80 % (m/m);

(d)

posneto mleko: toplotno obdelano mleko, katerega vsebnost maščobe znaša največ 0,50 % (m/m).

„Toplotno obdelano mleko, ki ni v skladu z zahtevami o vsebnosti maščobe iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka, se šteje za konzumno mleko, če je vsebnost maščobe na embalaži jasno označena z eno decimalko in lahko berljiva v obliki “…. % maščobe„. Takšno mleko ne bo označeno kot polnomastno, polposneto ali posneto mleko.

2. Ne da bi to vplivalo na točko 1(b)(ii), se dopuščajo samo naslednje spremembe:

	(a)	naravna vsebnost maščobe se lahko spremeni z odvzemanjem ali dodajanjem smetane ali z dodajanjem polnomastnega mleka, pol posnetega mleka ali posnetega mleka;
	(b)	obogatitev mleka z mlečnimi beljakovinami, mineralnimi solmi ali vitamini;
	(c)	zmanjšanje vsebnosti laktoze z njeno pretvorbo v glukozo in galaktozo.
	Spremembe sestave mleka iz točk (b) in (c) so dovoljene samo, če so neizbrisno navedene na embalaži izdelka, tako da so dobro vidne in čitljive. Vendar take navedbe ne odpravljajo obveznosti v zvezi z označevanjem hranilne vrednosti, ki ga predpisuje Direktiva Sveta 90/496/EGS(58). Kjer se dodajo beljakovine, mora biti vsebnost beljakovin obogatenega mleka 3,8 % (m/m) ali več.
	Vendar pa države članice lahko omejijo ali prepovedo spremembe sestave mleka iz točk (b) in (c).

3. Konzumno mleko:

(a)

ima zmrziščno točko blizu povprečne zmrziščne točke surovega mleka, zabeležene na območju izvora zbranega konzumnega mleka;

(b) ima maso najmanj 1028 gramov na liter mleka z vsebnostjo 3,5 % (m/m) maščobe pri temperaturi 20 °C ali enakovredno maso na liter mleka z drugačno vsebnostjo maščobe;

(c)

vsebuje najmanj 2,9 % (m/m) beljakovin pri mleku z vsebnostjo 3,5 % (m/m) maščobe ali ekvivalentno koncentracijo v primeru mleka z drugačno vsebnostjo maščobe.

Del V.Proizvodi iz sektorja perutninskega mesa

I Ta del te priloge se uporablja za trženje znotraj Unije preko podjetij ali trgovanja, in sicer nekaterih vrst in predstavitev ter pripravkov in proizvodov iz perutninskega mesa ali drobovine naslednjih vrst:
	–	Gallus domesticus,
	–	race,
	–	gosi,
	–	purani,
	–	pegatke.
	Te določbe se uporabljajo tudi za perutninsko meso v slanici z oznako KN 0210 99 39.

II Opredelitve pojmov

	(1)	„perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, primerno za človeško uporabo, ki ni bilo obdelano drugače kot s hladom;
	(2)	„sveže perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, ki ni otrdelo zaradi postopka hlajenja, preden je bilo hranjeno na temperaturi nad – 2 °C in pod 4 °C. Države članice lahko kljub temu določijo nekoliko različne temperaturne zahteve za krajši čas, potreben za razsek in ravnanje s svežim perutninskim mesom v maloprodajnih trgovinah ali obratih neposredno ob prodajnih mestih, kjer se razsek in ravnanje izvajata le za namene oskrbe potrošnikov neposredno na kraju samem;
	(3)	„zamrznjeno perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, ki mora biti v okviru običajnega postopka zakola čim prej zamrznjeno in zmeraj hranjeno na temperaturi pod – 12 °C.
	(4)	„hitro zamrznjeno perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, ki se zmeraj hrani na temperaturi pod –18 °C, in sicer v okviru odstopanj iz Direktive Sveta 89/108/EGS(59).
	(5)	„pripravek iz perutninskega mesa“ pomeni perutninsko meso, vključno s perutninskim mesom, sesekljanim na koščke, ki so mu dodana druga živila, začimbe ali dodatki, ali je bilo obdelano s postopkom, ki ne spremeni notranje celične zgradbe mišičnih vlaken mesa;
	(6)	„pripravek iz svežega perutninskega mesa“ pomeni pripravek iz perutninskega mesa, za katerega se uporabi sveže perutninsko meso.
	Države članice lahko kljub temu določijo nekoliko različne temperaturne zahteve v zvezi z najkrajšim obdobjem, ki je potrebno in kolikor je potrebno, da se olajša razsek in ravnanje v tovarni med proizvodnjo pripravkov iz svežega perutninskega mesa;
	(7)	„proizvod iz perutninskega mesa“ pomeni mesni izdelek, kakor je opredeljen v točki 7.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004, za katerega se je uporabilo perutninsko meso.

Del VI.Mazave maščobe

Izdelki iz člena 163 se ne smejo dobaviti ali brez predelave prepustiti končnemu uporabniku bodisi neposredno bodisi prek restavracij, bolnišnic, menz ali podobnih obratov, dokler ne izpolnijo pogojev iz Priloge.

Prodajne oznake teh proizvodov so oznake, določene v tem delu.

Prodajne oznake spodaj so rezervirane za proizvode, ki so opredeljeni z naslednjimi oznakami KN, in z vsebnostjo maščob vsaj 10 mas. %, vendar manj kot 90 mas. % maščobe.
	(a)	mlečne maščobe pod oznakama KN 0405 in ex2106;
	(b)	maščobe pod oznako KN ex1517;
	(c)	maščobe rastlinskega in/ali živalskega izvora pod oznakama KN ex 1517 in ex 2106.

Vsebnost maščobe brez soli je vsaj dve tretjini suhe snovi.

Vendar se prodajne oznake uporabljajo samo za proizvode, ki ostanejo trdni pri temperaturi 20 °C in so primerni za mazanje.

Te opredelitve se ne uporabljajo za:
	(a)	oznake izdelkov, katerih prava narava je jasno razvidna iz uveljavljene uporabe in/ali kadar se oznake jasno uporabljajo za opis značilne kakovosti izdelka;
	(b)	zgoščene izdelke (maslo, margarina, mešanice) z vsebnostjo maščobe 90 % ali več.

Skupina maščob

Prodajne oznake

Skupine izdelkov

Opredelitve pojmov

Dodaten opis kategorije z navedbo % vsebnosti maščobe na težo

A. Mlečne maščobe

Izdelki v obliki trdne, voljne emulzije pretežno vrste voda v olju, pridobljeni izključno iz mleka in/ali nekaterih mlečnih izdelkov, pri katerih je maščoba bistvena vrednostna sestavina. Vendar se lahko dodajo druge snovi, potrebne za njihovo izdelavo, če navedene snovi niso uporabljene za namene zamenjave mlečnih sestavin deloma ali v celoti.

1. Maslo

2. Tričetrtmastno maslo (*)

3. Polmastno maslo (**)

4. Mlečni namaz X %

Izdelek z vsebnostjo mlečne maščobe ne manj kot 80 % vendar manj kot 90 %, najvišjo vsebnostjo vode 16 % in najvišjo vsebnostjo 2 % suhe snovi mleka brez maščobe.

Izdelek z vsebnostjo mlečne maščobe ne manj kot 60 %, vendar ne več kot 62 %.

Izdelek z vsebnostjo mlečne maščobe ne manj kot 39 %, vendar ne več kot 41 %.

Izdelek z naslednjimi vsebnostmi mlečne maščobe:

- manj kot 39 %;

- več kot 41 %, vendar manj kot 60 %,

- več kot 62 %, vendar manj kot 80 %.

B. Maščobe

Izdelki v obliki trdne, voljne emulzije, pretežno vrste voda v olju, pridobljenih iz trdnih in/ali tekočih rastlinskih in/ali živalskih maščob primernih za prehrano ljudi, z vsebnostjo mlečne maščobe največ 3 % ali vsebnostjo maščobe.

1. Margarina

2. Tričetrtmastna margarina (***)

3. Polmastna margarina (****)

4. Mastni namazi X %

Izdelek, pridobljen iz rastlinskih in/ali živalskih maščob z vsebnostjo maščobe ne manj kot 80 %, vendar manj kot 90 %.

Izdelek, pridobljen iz rastlinskih in/ali živalskih maščob z vsebnostjo maščobe ne manj kot 60 % vendar ne več kot 62 %.

Izdelek, pridobljen iz rastlinskih in/ali živalskih maščob, z vsebnostjo maščobe ne manj kot 39 % vendar ne več kot 41 %.

Izdelek, pridobljen iz rastlinskih in/ali živalskih maščob z naslednjo vsebnostjo maščob:

- manj kot 39 %;

- več kot 41 %, vendar manj kot 60 %,

- več kot 62 %, vendar manj kot 80 %.

Skupina maščob	Prodajne oznake	Skupine izdelkov
Opredelitve pojmov	Dodaten opis kategorije z navedbo % vsebnosti maščobe na težo
C. Maščobe, sestavljene iz rastlinskih in/ali živalskih proizvodov Izdelki v obliki trdne, voljne emulzije, pretežno vrste voda v olju, pridobljenih iz trdnih in/ali tekočih rastlinskih in/ali živalskih maščob primernih za prehrano ljudi, z vsebnostjo mlečne maščobe med 10 % in 80 % vsebnosti maščobe.	1. Mešanica 2. Tričetrtmastna mešanica (***) 3. Polmastna mešanica (****) 4. Mešani namaz X %	Izdelek, pridobljen iz mešanice rastlinskih in/ali živalskih maščob z vsebnostjo maščobe ne manj kot 80 %, vendar manj kot 90 %. Izdelek, pridobljen iz mešanice rastlinskih in/ali živalskih maščob z vsebnostjo maščobe ne manj kot 60 %, vendar ne več kot 62 %. Izdelek, pridobljen iz mešanice rastlinskih in/ali živalskih maščob z vsebnostjo maščobe ne manj kot 39 %, vendar ne več kot 41 %. Izdelek, pridobljen iz zmesi rastlinskih in/ali živalskih maščob z naslednjo vsebnostjo maščob: - manj kot 39 %; - več kot 41 %, vendar manj kot 60 %, - več kot 62 %, vendar manj kot 80 %.
() Ustreza „smør 60“ v danščini. () Ustreza „smør 40“ v danščini. () Ustreza „margarine 60“ v danščini. () Ustreza „margarine 60“ v danščini. (*) Ustreza „blandingsprodukt 60“ v danščini. (****) Ustreza „blandingsprodukt 40“ v danščini.

Opomba : Sestavina mlečne maščobe izdelkov iz tega dela se lahko spremeni le s fizikalnimi postopki.

Del VII.Opisi in opredelitve oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin

Uporaba poimenovanj in opredelitev oljčnih olj in olj iz oljčnih tropin iz tega dela je obvezna pri trženju zadevnih proizvodov znotraj Unije, in v trgovini s tretjimi državami, če je to skladno z obveznimi mednarodnimi predpisi.

V maloprodaji je dovoljeno tržiti le olja iz točk 1(a) in (b), 3 in 6 tega dela.

(1) DEVIŠKA OLJČNA OLJA

Olja, pridobljena iz plodov oljk izključno z mehanskimi ali drugimi fizikalnimi sredstvi, ki ne povzročijo sprememb olja, niso bila drugače obdelana, razen oprana, prelita, centrifugirana ali filtrirana, razen olj, pridobljenih z uporabo topil ali pripomočkov s kemičnim ali biokemičnim delovanjem ali s postopkom reesterifikacije ter kakršnih koli mešanic z drugimi vrstami olja.

Deviška oljčna olja so razvrščena in opisana izključno na naslednji način:
	(a)	Ekstra deviško oljčno olje
	Deviško oljčno olje, ki ima največjo vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, 0,8 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.
	(b)	Deviško oljčno olje
	Deviško oljčno olje, ki ima največjo vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, 2 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

Deviško oljčno olje, ki ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, več kakor 2 g na 100 g in/ali druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

(2) RAFINIRANO OLJČNO OLJE

Oljčno olje, pridobljeno z rafiniranjem deviškega oljčnega olja, ki ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, več kakor 0,3 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

(3) OLJČNO OLJE – MEŠANICA RAFINIRANEGA OLJČNEGA OLJA IN DEVIŠKIH OLJČNIH OLJ

Oljčno olje, pridobljeno z mešanjem rafiniranega deviškega oljčnega olja in deviškega oljčnega olja razen oljčnega olja lampante, ki ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 1 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

(4) SUROVO OLJE IZ OLJČNIH TROPIN

Olje, ki je pridobljeno iz oljčnih tropin z obdelavo s topili ali fizičnimi sredstvi, ali olje, ki ustreza oljčnemu olju lampante, razen nekaterih opredeljenih značilnosti, in je skladno z drugimi značilnostmi, določenimi za to kategorijo; izključeno je olje, pridobljeno z reesterifikacijo, in mešanice z drugimi vrstami olja.

(5) RAFINIRANO OLJE IZ OLJČNIH TROPIN

Olje, ki je pridobljeno z rafiniranjem olja iz oljčnih tropin in ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 0,3 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

(6) OLJE IZ OLJČNIH TROPIN

Olje, ki je pridobljeno z mešanjem rafiniranega olja iz oljčnih tropin in deviškega oljčnega olja, razen oljčnega olja lampante, in ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 1 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

Dodatek k Prilogi XII (iz dela II)

Vinorodne cone

Vinorodne cone so:

(1)

Vinorodna cona A obsega:

	(a)	v Nemčiji: površine, zasajene z vinsko trto, razen tistih, ki so vključene v točko 2(a);
	(b)	v Luksemburgu: vinorodno regijo Luksemburga;
	(c)	v Belgiji, na Danskem, Irskem, Nizozemskem, Poljskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu: vinorodna območja teh držav;
	(d)	na Češkem: vinorodno regijo dežele Čechy.

(2)

Vinorodna cona B obsega:

(a)

v Nemčiji: površine, zasajene z vinsko trto na določenem pridelovalnem območju Baden;

(b)

v Franciji: površine, zasajene z vinsko trto v departmajih, ki niso navedeni v tej prilogi, in v naslednjih departmajih:

	–	v Alzaciji: Bas-Rhin, Haut-Rhin;
	–	v Loreni: Meurthe-et-Moselle, Meuse, Moselle, Vosges;
	–	v Šampaniji: Aisne, Aube, Marne, Haute-Marne, Seine-et-Marne;
	–	v Juri: Ain, Doubs, Jura, Haute-Saône;
	–	v Savoji: Savoie, Haute-Savoie, Isère (občina Chapareillan);
	–	v dolini Loare: Cher, Deux-Sèvres, Indre, Indre-et-Loire, Loir-et-Cher, Loire-Atlantique, Loiret, Maine-et-Loire, Sarthe, Vendée, Vienne in površine, zasajene z vinsko trto v okrožju Cosne-sur-Loire v departmaju Nièvre;

(c)

v Avstriji: avstrijsko vinorodno območje;

(d)

na Češkem: vinorodno regijo dežele Moravske in površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 1(d);

(e)

na Slovaškem: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Malokarpatská vinohradnícka oblast, Južnoslovenská vinohradnícka oblast, Nitrianska vinohradnícka oblast, Stredoslovenská vinohradnícka oblast, Východoslovenská vinohradnícka oblast in vinorodna območja, ki niso vključena v točko 3(f);

(f)

v Sloveniji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah:

	–	v Podravski regiji: Štajerska Slovenija, Prekmurje;
	–	v Posavski regiji: Bizeljsko Sremič, Dolenjska in Bela krajina, ter območja, zasajena z vinsko trto v regijah, ki niso vključena v točko 4(d);

(g)

v Romuniji območje Podișul Transilvaniei.

(3)

Vinorodna cona C I obsega:

(a)

v Franciji: površine, zasajene z vinsko trto:

	–	v naslednjih departmajih: Allier, Alpes-de-Haute-Provence, Hautes-Alpes, Alpes-Maritimes, Ariège, Aveyron, Cantal, Charente, Charente-Maritime, Corrèze, Côte-d’Or, Dordogne, Haute-Garonne, Gers, Gironde, Isère (razen občine Chapareillan), Landes, Loire, Haute-Loire, Lot, Lot-et-Garonne, Lozère, Nièvre (razen okrožja Cosne-sur-Loire), Puy-de-Dôme, Pyrénées-Atlantiques, Hautes-Pyrénées, Rhône, Saône-et-Loire, Tarn, Tarn-et-Garonne, Haute-Vienne, Yonne;
	–	na območju Valence in Die v departmaju Drôme (razen kantonov Dieulefit, Loriol, Marsanne in Montélimar);
	–	v okrožju Tournon in v kantonih Antraigues, Burzet, Coucouron, Montpezat-sous-Bauzon, Privas, Saint-Etienne de Lugdarès, Saint-Pierreville, Valgorge in Voulte-sur-Rhône v departmaju Ardèche;

(b)

v Italiji: površine, zasajene z vinsko trto na območju Valle d’Aosta in v pokrajinah Sondrio, Bolzano, Trento in Belluno;

(c)

v Španiji: območja, zasajena z vinsko trto v provincah A Coruña, Asturias, Cantabria, Guipúzcoa in Vizcaya;

(d)

na Portugalskem: površine, zasajene z vinsko trto v delu regije Norte z določenim pridelovalnim območjem za „Vinho Verde“, pa tudi „Concelhos de Bombarral, Lourinhã, Mafra e Torres Vedras“ (razen „Freguesias da Carvoeira e Dois Portos“), ki spadajo v „Região viticola da Extremadura“;

(e)

na Madžarskem: vse površine, zasajene z vinsko trto;

(f)

na Slovaškem: površine, zasajene z vinsko trto v regiji Tokajská vinohradnícka oblast;

(g)

v Romuniji: površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 2(g) ali 4(f).

(4)

Vinorodna cona C II obsega:

(a)

v Franciji: površine, zasajene z vinsko trto:

	–	v naslednjih departmajih: Aude, Bouches-du-Rhône, Gard, Hérault, Pyrénées-Orientales (razen kantonov Olette in Arles-sur-Tech), Vaucluse,
	–	v delu departmaja Var, na katerega na jugu mejijo severna območja občin Evenos, Le Beausset, Solliès-Toucas, Cuers, Puget-Ville, Collobrières, La Garde-Freinet, Plan-de-la-Tour in Sainte-Maxime;
	–	v okrožju Nyons in v kantonu Loriol-sur-Drôme v departmaju Drôme,
	–	v tistih delih departmaja Ardèche, ki niso navedeni v točki 3(a);

(b)

v Italiji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih deželah: Abruci, Kampanja, Emilija-Romanja, Furlanija-Julijska krajina, Lacij, Ligurija, Lombardija razen pokrajine Sondrio, Marke, Molise, Piemont, Toskana, Umbrija, Benečija razen pokrajine Belluno, vključno z otoki, ki spadajo k tem deželam, kakor so Elba in drugi otoki toskanskega otočja, Ponziane, Capri in Ischia;

(c)

v Španiji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih provincah:

– Lugo, Orense, Pontevedra,

– Ávila (razen občin v določenem pridelovalnem območju „comarca“, Cebreros), Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid, Zamora,

– La Rioja,

– Álava,

– Navarra,

– Huesca,

– Barcelona, Girona, Lleida,

	–	v tistem delu province Zaragoza, ki leži severno od reke Ebro,
	–	v občinah province Tarragona, ki so vključene v zaščiteno označbo porekla Penedés,
	–	v delu province Tarragona z določenim pridelovalnim območjem „comarca“, Conca de Barberá;

(d)

v Sloveniji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Brda ali Goriška Brda, Vipavska dolina ali Vipava, Kras in Slovenska Istra;

(e)

v Bolgariji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Dunavska Ravnina (Дунавска равнина), Černomorski Rajon (Черноморски район), Rozova Dolina (Розова долина);

(f)

v Romuniji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah:

Dealurile Buzăului, Dealu Mare, Severinului in Plaiurile Drâncei, Colinele Dobrogei, Terasele Dunării, južna vinska regija, vključno s peščenimi in drugimi ugodnimi območji.

(5)

Vinorodna cona C III (a) obsega:

	(a)	v Grčiji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih nomoi: Florina, Imathia, Kilkis, Grevena, Larisa, Ioannina, Levkas, Akhaia, Messinia, Arkadia, Korinthia, Iraklio, Khania, Rethimni, Samos, Lasithi in otok Thira (Santorini);
	(b)	na Cipru: površine, zasajene z vinsko trto na nadmorski višini nad 600 metrov;
	(c)	v Bolgariji: površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 4(e).

(6)

Vinorodna cona C III (b) obsega:

(a)

v Franciji: površine, zasajene z vinsko trto:

	–	v departmajih Korzike,
	–	v delu departmaja Var med morjem in mejo občin (ki so vključene) Evenos, Le Beausset, Solliès-Toucas, Cuers, Puget-Ville, Collobrières, La Garde-Freinet, Plan-de-la-Tour in Sainte-Maxime,
	–	v kantonih Olette in Arles-sur-Tech ter departmaju Pyrénées-Orientales;

(b)

v Italiji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih deželah: Kalabrija, Bazilikata, Apulija, Sardinija in Sicilija, vključno z otoki, ki spadajo k tem deželam, kakor so Pantelleria in Lipari, Egadi in Pelagi;

(c)

v Grčiji: površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 5(a);

(d)

v Španiji: površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 3(c) ali 4(c);

(e)

na Portugalskem: površine, zasajene z vinsko trto v regijah, ki niso vključene v točko 3(d);

(f)

na Cipru: površine, zasajene z vinsko trto na nadmorski višini do 600 metrov;

(g)

na Malti: površine, zasajene z vinsko trto.

Razmejitev območij v upravnih enotah v tej prilogi izhaja iz nacionalnih predpisov, veljavnih 15. decembra 1981, za Španijo 1. marca 1986 in za Portugalsko 1. marca 1998.

PRILOGA XIII

Del I

Obogatitev, dokisanje in razkisanje v nekaterih vinorodnih conah

A. Omejitve za obogatitev

1. Če je to potrebno zaradi podnebnih razmer v nekaterih vinorodnih conah Unije iz Dodatka k Prilogi XII, lahko zadevne države članice dovolijo dodatek k naravnemu volumenskemu deležu alkohola v svežem grozdju, grozdnem moštu, grozdnem moštu v vrenju, mladem vinu, ki je še v vrenju, in vinu, pridobljenem iz sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 166.

2. Povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola se doseže z uporabo enoloških postopkov iz točke B in ne presega naslednjih mejnih vrednosti:

	(a)	3 vol. % v vinorodni coni A iz Dodatka k Prilogi XII;
	(b)	2 vol. % v vinorodni coni B iz Dodatka k Prilogi XII;
	(c)	1,5 vol. % v vinorodnih conah C iz Dodatka k Prilogi XII.

3. V letih z izjemno neugodnimi vremenskimi razmerami lahko države članice zahtevajo, da se mejne vrednosti iz točke 2 zvišajo za 0,5 %. Komisija v odziv na takšno zahtevo v skladu s pooblastili iz člena 172 v najkrajšem roku sprejme izvedbeni akt. Komisija si prizadeva sprejeti odločitev v štirih tednih po vložitvi zahtevka.

B. Postopki obogatitve

1. Povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola iz točke A se opravi:

	(a)	za sveže grozdje, grozdni mošt v vrenju ali mlado vino, ki je še v vrenju, z dodajanjem saharoze, zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta;
	(b)	za grozdni mošt z dodajanjem saharoze, zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ali z delnim zgoščevanjem, vključno z obratno osmozo;
	(c)	za vina z delnim zgoščevanjem s hlajenjem.

2. Postopki iz odstavka 1 se med seboj izključujejo, če se vino ali grozdni mošt obogati z zgoščenim grozdnim moštom ali prečiščenim zgoščenim grozdnim moštom in se izplača pomoč v skladu s členom 103y Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3. Dodajanje saharoze iz točk 1(a) in (b) je dovoljeno le s suhim sladkanjem in le v:

	(a)	vinorodni coni A iz Dodatka k Prilogi XII;
	(b)	vinorodni coni B iz Dodatka k Prilogi XII;
	(c)	vinorodni coni C iz Dodatka k Prilogi XII,
	z izjemo vinogradov v Italiji, Grčiji, Španiji, na Portugalskem in Cipru ter vinogradov v francoskih departmajih pod pristojnostjo drugostopenjskih sodišč:

– Aix-en-Provence,

– Nîmes,

– Montpellier,

– Toulouse,

– Agen,

– Pau,

– Bordeaux,

– Bastia.

Vendar lahko nacionalni organi odobrijo obogatitev s suhim slajenjem kot izjemo v navedenih francoskih departmajih. Francija Komisijo in druge države članice nemudoma uradno obvesti o izdaji takšnih dovoljenj.

4. Dodajanje zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ne poveča začetnega volumna svežega zdrozganega grozdja, grozdnega mošta, grozdnega mošta v vrenju ali mladega vina, ki je še v vrenju, za več kakor 11 % v vinorodni coni A, za več kakor 8 % v vinorodni coni B in za več kakor 6,5 % v vinorodni coni C iz Dodatka k Prilogi XII.

5. Zgoščevanje grozdnega mošta ali vina, ki sta bila obdelana s postopki iz točke 1:

	(a)	ne zmanjša volumna teh proizvodov za več kakor 20 %;
	(b)	ne glede na točko A(2)(c), ne poveča naravnega deleža alkohola teh proizvodov za več kakor 2 vol. %.

6. Postopki iz točk 1 in 5 ne povečajo skupnega volumenskega deleža alkohola v svežem grozdju, grozdnem moštu, grozdnem moštu v vrenju, mladem vinu v vrenju ali vinu:

	(a)	v vinorodni coni A iz Dodatka k Prilogi XII na več kakor 11,5 vol. %;
	(b)	v vinorodni coni B iz Dodatka k Prilogi XII na več kakor 12 vol. %;
	(c)	v vinorodni coni C I iz Dodatka k Prilogi XII na več kakor 12,5 vol. %;
	(d)	v vinorodni coni C II iz Dodatka k Prilogi XII na več kakor 13,5 vol. %. ter
	(e)	v vinorodni coni C III iz Dodatka k Prilogi XII na več kakor 13,5 vol. %.

7. Z odstopanjem od točke 6 lahko države članice:

	(a)	pri rdečem vinu povečajo skupni delež alkohola v proizvodih iz točke 6 na 12 vol. % v vinorodni coni A in na 12,5 vol. % v vinorodni coni B iz Dodatka k Prilogi XII;
	(b)	povečajo skupni volumenski delež alkohola v proizvodih iz točke 6 za proizvodnjo vin z označbo porekla do stopnje, ki jo določijo države članice.

C. Dokisanje in razkisanje

1. Pri svežem grozdju, grozdnem moštu, grozdnem moštu v vrenju, mladem vinu, ki je še v vrenju, in vinu je dovoljeno:

	(a)	razkisanje v vinorodnih conah A, B in C I iz Dodatka k Prilogi XII;
	(b)	dokisanje in razkisanje v vinorodnih conah C I, C II in C III (a) iz Dodatka k Prilogi XII brez poseganja v točko 7 tega oddelka ali
	(c)	dokisanje v vinorodni coni C III (b) iz Dodatka k Prilogi XII.

2. Proizvodi, razen vina iz točke 1, se lahko dokisajo do vrednosti 1,50 g/l, izraženo kot vinska kislina, ali 20 miliekvivalentov na liter.

3. Dokisanje vina je dovoljeno do vrednosti 2,50 g/l, izraženo kot vinska kislina, ali 33,3 miliekvivalenta na liter.

4. Razkisanje vina je dovoljeno do vrednosti 1 g/l, izraženo kot vinska kislina, ali 13,3 miliekvivalenta na liter.

5. Grozdni mošt, namenjen zgoščevanju, se lahko delno razkisa.

6. Ne glede na točko 1 lahko v letih z izjemnimi vremenskimi razmerami države članice odobrijo dokisanje proizvodov iz odstavka 1 v vinorodnih conah A in B, iz Dodatka k Prilogi XII pod pogoji iz točk 2 in 3 tega oddelka.

7. Dokisanje in obogatitev, razen pri odstopanju, ki ga Komisija sprejme z delegiranimi akti na podlagi člena 162(1), ter dokisanje in razkisanje istega proizvoda se med seboj izključujejo.

D. Postopki

1. Razen dokisanja in razkisanja vina niso dovoljeni postopki iz oddelkov B in C, razen če se pod pogoji, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti na podlagi člena 162(1), izvedejo v času, ko se sveže grozdje, grozdni mošt, grozdni mošt v vrenju ali mlado vino, ki je še v vrenju, spreminjajo v vino ali v katero koli pijačo, namenjeno za neposredno prehrano ljudi iz člena 1(1)(l), razen penečega vina ali gaziranega penečega vina, v vinorodni coni, v kateri je bilo uporabljeno sveže grozdje potrgano.

2. Zgoščevanje vin se izvaja v vinorodni coni, v kateri je bilo sveže grozdje potrgano.

3. Dokisanje in razkisanje vin se izvajata le v vinogradniško-vinarskem podjetju in v vinorodni coni, v kateri je bilo potrgano grozdje, uporabljeno za pridelavo vina.

4. O vsakem postopku iz točk 1, 2 in 3 so uradno obveščeni pristojni organi. Isto velja za količine zgoščenega grozdnega mošta, prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ali saharoze, ki jih fizične in pravne osebe ali skupine oseb, zlasti pridelovalci, polnilci, predelovalci in trgovci, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti na podlagi člena 162(1), imajo pri opravljanjem poklica hkrati na istem mestu kot sveže grozdje, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt ali neustekleničeno vino. Obvestilo o teh količinah se lahko nadomesti z vpisom v register vhodnega materiala in porabe zalog.

5. Vsak postopek iz oddelkov B in C je vpisan v spremni dokument iz člena 306, s katerim se dajo v promet proizvodi, ki so bili obdelani s temi postopki.

6. Ti postopki se razen pri odstopanjih, ki jih upravičujejo le izjemne vremenske razmere, ne izvajajo:

	(a)	po 1. januarju v vinorodni coni C iz Dodatka k Prilogi XII;
	(b)	po 16. marcu v vinorodnih conah A in B iz Dodatka k Prilogi XII in
	izvajajo se le za proizvode iz grozdja od trgatve neposredno pred temi datumi.

7. Ne glede na točko 6 se lahko zgoščevanje s hlajenjem, dokisanje in razkisanje vina izvajajo vse leto.

Del II

Omejitve

A. Splošno

1. Vsi dovoljeni enološki postopki izključujejo dodajanje vode, razen ko to zahteva posebna tehnološka potreba.

2. Vsi dovoljeni enološki postopki izključujejo dodajanje alkohola, razen pri pridobivanju svežega grozdnega mošta, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, likerskem vinu, penečem vinu, vinu, alkoholiziranem za destilacijo, in pri biser vinu.

3. Vino, alkoholizirano za destilacijo, se uporablja samo za destilacijo.

B. Sveže grozdje, grozdni mošt in grozdni sok

1. Sveži grozdni mošt, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, se lahko uporabi le med fazo priprave proizvodov, ki niso uvrščeni v oznake KN 2204 10, 2204 21 in 2204 29. To ne posega v strožje določbe, ki jih države članice lahko uporabljajo na svojem ozemlju za pripravo proizvodov, ki niso uvrščeni v oznake KN 2204 10, 2204 21 in 2204 29.

2. Grozdni sok in zgoščeni grozdni sok se ne predelujeta v vino ali dodajata vinu. Alkoholno vrenje teh proizvodov je prepovedano na ozemlju Unije.

3. Določbe točk 1 in 2 se ne uporabljajo za proizvode, iz katerih v Združenem kraljestvu, na Irskem in Poljskem pridelujejo proizvode, uvrščene v oznako KN 2206 00, za katere države članice lahko dovolijo uporabo sestavljenega imena, ki vključuje besedo „vino“.

4. Grozdni mošt iz sušenega grozdja v vrenju se lahko da na trg samo za pridelavo likerskih vin, in sicer samo v vinorodnih regijah, na katerih je bil tak način uporabe tradicionalen 1. januarja 1985, in za pridelavo vina iz prezrelega grozdja.

5. Razen če ni določeno drugače v skladu s členom 43(2) Pogodbe na podlagi mednarodnih obveznosti Unije, se sveže grozdje, grozdni mošt, grozdni mošt v vrenju, zgoščeni grozdni mošt, prečiščeni zgoščeni grozdni mošt, grozdni mošt, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, grozdni sok, zgoščeni grozdni sok in vino ali mešanice teh proizvodov iz tretjih držav na ozemlju Unije ne smejo niti predelati v proizvode iz te priloge niti dodati tem proizvodom.

C. Tipiziranje vin

Razen če ni določeno drugače v skladu s členom 43(2) Pogodbe na podlagi mednarodnih obveznosti Unije, je rezanje vina iz tretje države z vinom Unije in rezanje med vini iz tretjih držav na ozemlju Unije prepovedano.

D. Stranski proizvodi

1. Čezmerno stiskanje grozdja se prepove. Ob upoštevanju lokalnih in tehničnih razmer države članice določijo najmanjšo količino alkohola, ki jo vsebujejo tropine in droži po stiskanju grozdja.

Države članice določijo, da količina alkohola v zadevnih stranskih proizvodih znaša vsaj 5 % volumenskega deleža alkohola, ki ga vsebuje pridelano vino.

2. Razen alkohola, žganih pijač in piquette se iz vinskih droži ali grozdnih tropin ne pridelujejo niti vina niti druge pijače za neposredno prehrano ljudi. Ležanje vina na vinskih drožeh ali grozdnih tropinah ali stisnjeni aszú pulpi je dovoljeno pod pogoji, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti na podlagi člena 162(1), na območjih, kjer se ti postopki tradicionalno uporabljajo za proizvodnjo „Tokaji fordítás“ in „Tokaji máslás“ na Madžarskem ter „Tokajský forditáš“ in „Tokajský mášláš“ na Slovaškem.

3. Stiskanje vinskih droži in ponovna fermentacija grozdnih tropin za druge namene kot destilacijo ali pridelavo piquette je prepovedano. Filtriranje in centrifugiranje vinskih droži se ne šteje za stiskanje, če so pridobljeni proizvodi primerne pristne trgovske kakovosti.

4. Piquette se lahko, kadar njegovo pridelavo dopušča zadevna država članica, uporabi samo za destilacijo ali za lastno porabo v gospodinjstvu pridelovalca vina.

5. Brez poseganja v možnost držav članic, da sklenejo, da se stranski proizvodi odlagajo s pomočjo destilacije, morajo vse fizične ali pravne osebe ali skupine oseb, ki imajo stranske proizvode, te umakniti pod pogoji, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti na podlagi člena 162(1).

PRILOGA XIV

IZČRPEN SEZNAM PRAVIL, KI SE LAHKO V SKLADU S ČLENOM 218 IN ČLENOM 224 RAZŠIRIJO NA PROIZVAJALCE NEČLANE

1. Pravila o obveščanju o proizvodnji

	(a)	obveščanje o načrtovani pridelavi po proizvodih in, kjer je potrebno, po sortah;
	(b)	obveščanje o setvi in sajenju;
	(c)	obveščanje o celotnih pridelovalnih površinah po proizvodih oz., če je možno, po sortah;
	(d)	obveščanje o načrtovani količini pridelka in predvidenih rokih spravila pridelka po proizvodih oz., če je možno, po sortah;
	(e)	periodično obveščanje o količinah pridelka in razpoložljivih zalogah, po sortah;
	(f)	informacije o skladiščnih zmogljivostih.

2. Pravila za proizvodnjo

	(a)	izbira semena, ki se uporablja, glede na namen uporabe (sveža poraba/industrijska predelava);
	(b)	krčenje sadovnjakov.

3. Pravila trženja

	(a)	določeni datumi začetka spravila pridelkov, časovni razpored trženja;
	(b)	minimalne zahteve glede kakovosti in velikosti;
	(c)	priprava, predstavitev, pakiranje in označevanje v prvi fazi trženja;
	(d)	označevanje porekla proizvoda.

4. Pravila za varstvo okolja

	(a)	uporaba mineralnih in organskih gnojil;
	(b)	uporaba fitofarmacevtskih sredstev in drugih metod zaščite pridelka;
	(c)	največje mejne vrednosti ostankov pesticidov in gnojil v sadju in zelenjavi;
	(d)	pravila za odstranjevanje/odlaganje stranskih proizvodov in uporabljenega materiala;
	(e)	pravila v zvezi s proizvodi, ki so bili umaknjeni s trga.

5. Pravila o promociji in sporočanju v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz, kot je navedeno v členu 121(2)(c).

PRILOGA XV

UVOZNE DAJATVE ZA RIŽ IZ ČLENOV 242 IN 244

1. Uvozne dajatve za oluščeni riž

(a)

30 EUR na tono v naslednjih primerih:

	(i)	če je ugotovljeno, da uvoz oluščenega riža, izveden v celotnem pravkar končanem tržnem letu, ni dosegel letne referenčne količine iz prvega pododstavka člena 242(3), zmanjšane za 15 %;
	(ii)	če je ugotovljeno, da uvoz oluščenega riža, izveden v prvih šestih mesecih tržnega leta, ni dosegel delne referenčne količine iz drugega pododstavka člena 242(3), zmanjšane za 15 %;

(b)

42,5 EUR na tono v naslednjih primerih:

	(i)	če je ugotovljeno, da uvoz oluščenega riža, izveden v celotnem pravkar končanem tržnem letu, presega letno referenčno količino iz prvega pododstavka člena 242(3), zmanjšano za 15 %, vendar ne presega te letne referenčne količine, povečane za 15 %;
	(ii)	če je ugotovljeno, da uvoz oluščenega riža, izveden v prvih šestih mesecih tržnega leta, presega delno referenčno količino iz drugega pododstavka člena 242(3), zmanjšano za 15 %, vendar ne presega te delne referenčne količine, povečane za 15 %;

(c)

65 EUR na tono v naslednjih primerih:

	(i)	če je ugotovljeno, da uvoz oluščenega riža, izveden v celotnem pravkar končanem tržnem letu, presega letno referenčno količino iz prvega pododstavka člena 242(3), povečano za 15 %;
	(ii)	če je ugotovljeno, da uvoz oluščenega riža, izveden v prvih šestih mesecih tržnega leta, presega delno referenčno količino iz drugega pododstavka člena 242(3), povečano za 15 %.

2. Uvozne dajatve za brušeni riž

(a)

175 EUR na tono v naslednjih primerih:

	(i)	če je ugotovljeno, da uvoz manj brušenega in dobro brušenega riža, izveden v celotnem pravkar končanem tržnem letu, presega 387 743 ton;
	(ii)	če je ugotovljeno, da uvoz manj brušenega in dobro brušenega riža, izveden v prvih šestih mesecih tržnega leta, presega 182 239 ton;

(b)

145 EUR na tono v naslednjih primerih:

	(i)	če je ugotovljeno, da uvoz manj brušenega in dobro brušenega riža, izveden v celotnem pravkar končanem tržnem letu, ne presega 387 743 ton;
	(ii)	če je ugotovljeno, da uvoz manj brušenega in dobro brušenega riža, izveden v prvih šestih mesecih tržnega leta, ne presega 182 239 ton.

PRILOGA XVI

SORTE RIŽA BASMATI IZ ČLENA 243

Basmati 217

Basmati 370

Basmati 386

Kernel (Basmati)

Pusa Basmati

Ranbir Basmati

Super Basmati

Taraori Basmati (HBC-19)

Tip-3 (Dehradun)

PRILOGA XVII

SEZNAM BLAGA IZ SEKTORJEV ŽIT, RIŽA, SLADKORJA, MLEKA IN JAJC ZA POTREBE ČLENA 16(a)(ii) IN ZA ODOBRITEV IZVOZNIH NADOMESTIL IZ ODDELKA II POGLAVJA III DELA III

Del I: Žita

Oznaka KN	Opis
ex 0403	Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne:
0403 10	– Jogurt:
0403 10 51 do 0403 10 99	– – Aromatiziran ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav
0403 90	– Drugo:
0403 90 71 do 0403 90 99	– – Aromatiziran ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav
ex 0710	Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:
0710 40 00	– Sladka koruza
ex 0711	Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo:
0711 90 30	– Sladka koruza
ex 1704	Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebuje kakava, razen ekstrakta sladke koreninice iz podštevilke 1704 90 10
1806	Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav
ex 1901	Ekstrakt slada; Prehrambni proizvodi iz moke in drobljenca, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. % preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:
1901 10 00	– Proizvodi za otroško prehrano, v pakiranjih za prodajo na drobno
1901 20 00	– Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih izdelkov iz tarifne številke 1905
1901 90	– Drugo:
1901 90 11 do 1901 90 19	– – Ekstrakt slada
	– – Drugo:
1901 90 99	– – Drugo
ex 1902	Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus; pripravljen ali nepripravljen:
	– Nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene:
1902 11 00	– – ki vsebujejo jajca
1902 19	– – Drugo
ex 1902 20	– Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene:
	– – Drugo:
1902 20 91	– – Kuhane
1902 20 99	– – – Drugo
1902 30	– Druge testenine
1902 40	– Kuskus
1903 00 00	Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, zrnc, perl in podobno

Oznaka KN	Opis
1904	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
1905	Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi
ex 2001	Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:
	– Drugo:
2001 90 30	– – Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
2001 90 40	– – Jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba
ex 2004	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006:
2004 10	– Krompir:
	– –Drugo:
2004 10 91	– – v obliki moke, zdroba ali kosmičev
2004 90	– Druge vrtnine in mešanice vrtnin:
2004 90 10	– – Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
ex 2005	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006:
2005 20	– Krompir:
2005 20 10	– – v obliki moke, zdroba ali kosmičev
2005 80 00	– Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
ex 2008	Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
	– Drugo, vključno z mešanicami, razen tistih iz tarifne podštevilke 2008 19:
2008 99	– –Drugo:
	– – ki ne vsebuje dodanega alkohola:
	– – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja:
2008 99 85	– – – – – Koruza, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata)
2008 99 91	– – – – – Jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba Škrob
ex 2101	Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja, mate čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali mate čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
2101 12	– – Pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave:
2101 12 98	– – Drugo
2101 20	– Ekstrakti, esence ali koncentrati pravega čaja ali maté čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi pravega čaja ali maté čaja:
2101 20 98	– – – Drugo
2101 30	Pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
	– – Pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki:
2101 30 19	– – – Drugo
	– – Ekstrakti, esence in koncentrati pražene cikorije in drugi praženi kavni nadomestki:
2101 30 99	– – – Drugo

Oznaka KN	Opis
ex 2102	Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični organizmi, mrtvi (razen cepiv iz tar. št. 3002); pripravljeni pecilni praški:
2102 10	– Aktivni kvas
2102 10 31 in 2102 10 39	– – Pekovski kvas
2105 00	Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne
ex 2106	Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
2106 90	– Drugo:
	– – Drugo:
2106 90 92	– – – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali, ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba
2106 90 98	– – – Drugo
2202	Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009
2205	Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje
ex 2208	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge žgane pijače:
2208 30	– Viski:
2208 30 30 do 2208 30 88	– – razen viski bourbon
2208 50	– Gin in brinjevec
2208 60	– Vodka
2208 70	– Likerji in krepilne pijače
2208 90	– Drugo:
	– – – Druga žganja in druge žgane pijače v embalaži s prostornino:
	– – – 2 litra ali manj:
2208 90 41	– – – – Ouzo
	– – – – Drugo:
	– – – – – Žganja (razen likerjev):
	– – – – – – Drugo:
2208 90 52	– – – – – – – Korn

2208 90 56	– – – – – – – Drugo
2208 90 69	– – – – – Druge alkoholne pijače
	– – – več kot 2 litra:
	– – – – Žganja (razen likerjev):

2208 90 77	– – – – – Drugo
2208 90 78	– – – – Druge alkoholne pijače
2905 43 00	– – Manitol
2905 44	– – D-glucitol (sorbitol)
ex 3302	Mešanice dišav in mešanice (vključno z alkoholnimi raztopinami) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač:

Oznaka KN	Opis
3302 10	– za uporabo v industriji hrane in pijač:
	– – za uporabo v industriji pijač:
	– – – Preparati, ki vsebujejo arome, značilne za določeno vrsto pijače:
	– – – – Drugo:
3302 10 29	– – – – – Drugo
3505	Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani ali esterificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov
ex 3809	Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranja barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
3809 10	– Na osnovi škrobnih snovi
3824 60	– Sorbitol, razen sorbitola iz tarifne podštevilke 2905 44

Del II: Riž

Oznaka KN	Opis
ex 0403	Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne:
0403 10	– Jogurt:
0403 10 51 do 0403 10 99	– – Aromatiziran ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav
0403 90	– Drugo:
0403 90 71 do 0403 90 99	– – Aromatiziran ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav
ex 1704	Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava:
1704 90 51 do 1704 90 99	– – Drugo
ex 1806	Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav, razen proizvodov iz tarifnih podštevilk 1806 10, 1806 20 70, 1806 90 60, 1806 90 70 in 1806 90 90
ex 1901	Ekstrakt slada; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba in sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar.št. 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:
1901 10 00	– Proizvodi za otroško prehrano, v pakiranjih za prodajo na drobno
1901 20 00	– Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih izdelkov iz tarifne številke 1905
1901 90	– Drugo:
1901 90 11 do 1901 90 19	– – Ekstrakt slada
	– – Drugo:
1901 90 99	– – – Drugo
ex 1902	Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus; pripravljen ali nepripravljen:
1902 20	– Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene:
	– – Drugo
1902 20 91	– – – Kuhane
1902 20 99	– – – Drugo
1902 30	– Druge testenine

Oznaka KN	Opis
1902 40	– Kuskus:
1902 40 90	– – Drugo
1904	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu
ex 1905	Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi
1905 90 20	– – Hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi
ex 2004	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006:
2004 10	– Krompir:
	– – Drugo:
2004 10 91	– – – v obliki moke, zdroba ali kosmičev
ex 2005	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006:
2005 20	– Krompir:
2005 20 10	– – – v obliki moke, zdroba ali kosmičev
ex 2101	Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
2101 12	– – Pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave:
2101 12 98	– – – Drugo
2101 20	– Ekstrakti, esence ali koncentrati pravega čaja ali maté čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi pravega čaja ali maté čaja:
2101 20 98	– – – Drugo
2105 00	Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne
ex 2106	Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
2106 90	– Drugo:
	– – Drugo:
2106 90 92	– – – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali, ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba
2106 90 98	– – – Drugo
ex 3505	Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani ali esterificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov, razen škrobov iz tarifne podštevilke 3505 10 50
ex 3809	Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranja barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
3809 10	– Na osnovi škrobnih snovi

Del III: Sladkor

Oznaka KN	Opis
ex 0403	Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne:
0403 10	– Jogurt:
0403 10 51 do 0403 10 99	– – Aromatiziran ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav
0403 90	– Drugo:
0403 90 71 do 0403 90 99	– – Aromatiziran ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav
ex 0710	Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:
0710 40 00	– Sladka koruza
ex 0711	Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo:
0711 90	– Druge vrtnine; mešanice vrtnin:
	– – Vrtnine:
0711 90 30	– – – Sladka koruza
1702 50 00	– Kemično čista fruktoza
ex 1704	Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebuje kakava, razen ekstrakta sladke koreninice iz podštevilke 1704 90 10
1806	Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav
ex 1901	Ekstrakt slada; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba in sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar.št. 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:
1901 10 00	– Proizvodi za otroško prehrano, v pakiranjih za prodajo na drobno
1901 20 00	– Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih izdelkov iz tarifne številke 1905
1901 90	– Drugo:
	– – Drugo:
1901 90 99	– – Drugo
ex 1902	Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus; pripravljen ali nepripravljen:
1902 20	– Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene:
	– – Drugo:
1902 20 91	– – – Kuhane
1902 20 99	– – – Drugo
1902 30	– Druge testenine
1902 40	– Kuskus:
1902 40 90	– – Drugo
1904	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu
ex 1905	Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi
1905 10 00	– Hrustljavi kruh

Oznaka KN	Opis
1905 20	Medenjaki in podobni izdelki
1905 31	– – Sladki biskviti
1905 32	– – Vaflji in oblati
1905 40	– Prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni izdelki
1905 90	– Drugo:
	– – Drugo:
1905 90 45	– – – Keksi
1905 90 55	– – – Ekstrudirani ali ekspandirani izdelki, aromatizirani ali soljeni
	– – – Drugo:
1905 90 60	– – – – z dodanimi sladili
1905 90 90	– – – – Drugo
ex 2001	Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:
2001 90	– Drugo:
2001 90 30	– – Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
2001 90 40	– – Jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba
ex 2004	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006:
2004 10	– Krompir
	– – Drugo
2004 10 91	– – – v obliki moke, zdroba ali kosmičev
2004 90	– Druge vrtnine in mešanice vrtnin:
2004 90 10	– – Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
ex 2005	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006:
2005 20	– Krompir:
2005 20 10	– – v obliki moke, zdroba ali kosmičev
2005 80 00	– Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
ex 2101	Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
	– Ekstrakti, esence ali koncentrati pravega čaja ali maté čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, ali koncentratov ali na osnovi kave:
2101 12	– – – Pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave:
2101 12 98	– – – – –Drugo:
2101 20	– Ekstrakti, esence ali koncentrati pravega čaja ali maté čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi pravega čaja ali maté čaja:
	– – – Pripravki
2101 20 98	– – – – Drugo
2101 30	– Pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
	– – Pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki:
2101 30 19	– – – Drugo
	– – Ekstrakti, esence in koncentrati pražene cikorije in drugi praženi kavni nadomestki:
2101 30 99	– – – Drugo
2105 00	Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne

Oznaka KN	Opis
ex 2106	Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
ex 2106 90	– Drugo:
	– – Drugo:
2106 90 92	– – – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali, ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba
2106 90 98	– – – Drugo
ex 2202	Vode, vključno mineralne vode in sodavice, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali aromatizirane, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih in zelenjavnih sokov, ki se uvrščajo v tarifno številko 2009, razen piva iz slada z volumenskim deležem alkohola, ki ne presega 0,5 vol. %
2205	Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje
ex 2208	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge žgane pijače:
2208 20	– Žganja, dobljena z destilacijo vina iz grozdja ali grozdnih tropin
ex 2208 50	– Brinjevec
2208 70	– Likerji in krepilne pijače
ex 2208 90	– Drugo:

	– – Druga žganja in druge žgane pijače v embalaži s prostornino:
	– – – 2 litra ali manj:
2208 90 41	– – – – Ouzo
	– – – – Drugo
	– – – – – Žganja (razen likerjev):
	– – – – – – iz sadja
2208 90 45	– – – – – – – Calvados
2208 90 48	– – – – – – – Drugo
	– – – – – – Drugo:
2208 90 52	– – – – – – – Korn
2208 90 56	– – – – – – – Drugo
2208 90 69	– – – – – Druge alkoholne pijače
	– – – več kot 2 litra:
	– – – – Žganja (razen likerjev):
2208 90 71	– – – – – iz sadja
2208 90 77	– – – – – Drugo
2208 90 78	– – – – Druge alkoholne pijače
2905 43 00	– – Manitol
2905 44	– D-glucitol (sorbitol)
ex 3302	Mešanice dišav in mešanice (vključno z alkoholnimi raztopinami) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač:
3302 10	– za uporabo v industriji hrane in pijač
	– – za uporabo v industriji pijač:
	– – – Preparati, ki vsebujejo arome, značilne za določeno vrsto pijače:
	– – – – – Drugo (z volumsko vsebnostjo alkohola, ki ne presega 0,5 %)
3302 10 29	– – – – – Drugo
ex Chapter 38	Razni kemijski proizvodi:
3824 60	– Sorbitol, razen sorbitola iz tarifne podštevilke 2905 44

Del IV: Mleko

Oznaka KN	Opis
ex 0405	Maslo in druge maščobe in olja iz mleka; mlečni namazi:
0405 20	– Mlečni namazi:
0405 20 10	– – z vsebnostjo maščob 39 mas. % ali več, vendar manj kot 60 mas. % maščobe
0405 20 30	– – z vsebnostjo maščob 60 mas. % ali več, do vključno 75 mas. % maščobe
ex 1517	Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516:
1517 10	– Margarina, razen tekoče margarine:
1517 10 10	– – ki vsebuje več kot 10 mas. % do vključno 15 mas. % mlečnih maščob
1517 90	– Drugo:
1517 90 10	– – ki vsebuje več kot 10 mas. % do vključno 15 mas. % mlečnih maščob
ex 1704	Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava:
ex 1704 90	– Drugo, brez ekstrakta sladke koreninice (likviricije), ki vsebuje 10 mas. % ali več saharoze, vendar ne vsebujejo drugih dodatkov

Oznaka KN	Opis
ex 1806	Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav, razen kakava v prahu, sladkanega samo z dodatkom saharoze iz tarifne podštevilke ex 1806 10
ex 1901	Ekstrakt slada; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba in sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar.št. 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:
1901 10 00	– Proizvodi za otroško prehrano, v pakiranjih za prodajo na drobno
1901 20 00	– Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih izdelkov iz tarifne številke 1905
1901 90	– Drugo:
	– – Drugo:
1901 90 99	– – – Drugo
ex 1902	Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus; pripravljen ali nepripravljen:
	– Nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene:
1902 19	– – Drugo
1902 20	– Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene:
	– – Drugo:
1902 20 91	– – – Kuhane
1902 20 99	– – – Drugo
1902 30	– Druge testenine
1902 40	– Kuskus:
1902 40 90	– – Drugo
1904	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu
ex 1905	Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi
1905 10 00	Hrustljavi kruh
1905 20	Medenjaki in podobni izdelki
	– Sladki biskviti; vaflji in oblati:
1905 31	– – Sladki biskviti
1905 32	– – Vaflji in oblati
1905 40	– Prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni izdelki
1905 90	– Drugo:
	– – Drugo:
1905 90 45	– – – Keksi
1905 90 55	– – – Ekstrudirani ali ekspandirani izdelki, aromatizirani ali soljeni
	– – – Drugo:
1905 90 60	– – – – z dodanimi sladili
1905 90 90	– – – – Drugo
ex 2004	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006:
2004 10	– Krompir:
	– – Drugo:
2004 10 91	– – – v obliki moke, zdroba ali kosmičev

Oznaka KN	Opis
ex 2005	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006:
2005 20	– Krompir:
2005 20 10	– – v obliki moke, zdroba ali kosmičev
2105 00	Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne
ex 2106	Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
2106 90	– Drugo:
	– – Drugo:
2106 90 92	– – – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali, ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba
2106 90 98	– – – Drugo
ex 2202	Vode, vključno mineralne vode in sodavice, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali aromatizirane, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih in zelenjavnih sokov, ki se uvrščajo v tarifno številko 2009:
2202 90	– Drugo:
	– – Druge, ki vsebujejo maščobe, pridobljene iz proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404:
2202 90 91	– – – manj kot 0,2 mas. %
2202 90 95	– – –0,2 mas. % ali več, vendar manj kot 2 mas. %
2202 90 99	– – – 2 mas. % ali več
ex 2208	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge žgane pijače:
2208 70	– Likerji in krepilne pijače
2208 90	– Drugo:
	– – Druge žgane in žgane pijače v posodah, ki držijo:
	– – – 2 litra ali manj:
	– – – – Drugo:
2208 90 69	– – – – – Druge žgane pijače
	– – – več kot 2 litra:
2208 90 78	– – – – Druge žgane pijače
ex 3302	Mešanice dišav in mešanice (vključno z alkoholnimi raztopinami) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač:
3302 10	– za uporabo v industriji hrane in pijač:
	– – za uporabo v industriji pijač:
	– – – Preparati, ki vsebujejo arome, značilne za določeno vrsto pijače:
	– – – – Drugo:
3302 10 29	– – – – – Drugo
3501	Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila
ex 3502	Albumini (vključno koncentrati dveh ali več proteinov iz sirotke z vsebnostjo 80 mas. % ali več proteinov iz sirotke, računano na suho snov), albuminati in drugi albuminski derivati:
3502 20	– Mlečni albumin, vključno koncentrati iz dveh ali več sirotkinih proteinov:
	– – Drugo:
3502 20 91	– – – posušen (na primer v lističih, kosmičih, prahu)
3502 20 99	– – – Drugo

Del V: Jajca

Oznaka KN	Opis
ex 0403 10 51 do ex 0403 10 99 in ex 0403 90 71 do ex 0403 90 99	Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne:
1806	Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav
ex 1901	Živila iz blaga pod tarifnimi številkami 0401 do 0404, ki vsebujejo manj kot 5 mas. % kakava, računano na popolnoma razmaščeni osnovi, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu
1902 11 00	– Nekuhane testenine, nepolnjene in ne kako drugače pripravljene, ki vsebujejo jajca
ex 1904	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žito (razen koruze), v zrnju ali v obliki kosmičev ali drugih oblikah (razen moke, drobljenca in zdroba), predkuhana ali kako drugače pripravljena, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu, ki vsebujejo kakav
ex 1905	Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi
1905 20	– Medenjaki in podobni izdelki
1905 31	– – Sladki biskviti
1905 32	– – Vaflji in oblati
1905 40	– – Prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni izdelki
ex 1905 90	– – Drugo, razen izdelkov, ki se uvrščajo v tarifne podštevilke 1905 90 10 do 1905 90 30
ex 2105 00	Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav
2208	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge žgane pijače:
ex 220870	– – Likerji
3502	Albumini (vključno s koncentrati dveh ali več proteinov iz sirotke, z vsebnostjo 80 mas. % ali več proteinov iz sirotke, računano na suho snov), albuminati in drugi albuminski derivati:
3502 11 90	– – – Drugo, jajčni albumin, posušen
3502 19 90	– – – Drugo, jajčni albumin

PRILOGA XVIII

SEZNAM NEKATEREGA BLAGA, KI VSEBUJE SLADKOR, ZA POTREBE ODOBRITVE IZVOZNIH NADOMESTIL IZ ODDELKA II POGLAVJA III DELA III

Seznam izdelkov je v točki (b) dela X Priloge I.

PRILOGA XIX

PRORAČUNSKA DODELITEV ZA RAZVOJ PODEŽELJA V VINORODNIH REGIJAH IZ ČLENA 314(3)

v 1.000 EUR
Proračunsko leto	2009	2010	od leta 2011 naprej:
BG	‐	‐	‐
CZ	‐	‐	‐
DE	‐	‐	‐
EL	‐	‐	‐
ES	15 491	30 950	46 441
FR	11 849	23 663	35 512
IT	13 160	26 287	39 447
CY	‐	‐	‐
LT	‐	‐	‐
LU	‐	‐	‐
HU	‐	‐	‐
MT	‐	‐	‐
AT	‐	‐	‐
PT	‐	‐	‐
RO	‐	‐	‐
SI	‐	1 050	1 050
SK	‐	‐	‐
UK	160	160	160

PRILOGA XX

KORELACIJSKA TABELA IZ ČLENA 325(3)

Uredba (ES) št. 1234/2007	Ta uredba
Člen 1	Člen 1
Člen 2	Člen 2
Člen 3	Člen 3
Člen 4	‐
Člen 5	Člena 4 in 5
Člen 6	Člen 6
Člen 7	Člen 7
Člen 8	Člen 8
Člen 9	Člen 9
Člen 10	Člen 10
Člen 11	Člen 11
Člen 12	Člen 12
Člen 13	Člen 13
Člen 14	‐
Člen 15	‐
Člen 16	‐
Člen 17	‐
Člen 18(1) do (4)	Člen 14
Člen 18(5)	‐
Člen 19	‐
Člen 20	‐
Člen 21	‐
Člen 22	‐
Člen 23	‐
Člen 24	‐
Člen 25	Člen 15
Člen 26	Člen 16
Člen 27	Člen 17
Člen 28	Člen 20
Člen 29	Člen 21
Člen 30	‐
Člen 31	Člen 22
Člen 32	Člen 23
Člen 33	Člen 24
Člen 34	Člen 25
Člen 35	‐
Člen 36	‐
Člen 37	Člen 26
Člen 38	Člen 27
Člen 39	Člen 28
Člen 40	Člen 29
Člen 41	Člen 30
Člen 42	Člen 34
Člen 43(a) do (f), (i), (j) in (l)	Členi 31, 32 in 33
Člen 43(k)	Člen 30(1)
Člen 43(g) in (h)	Člen 80
Člen 43(m)	Člena 35 in 36
Člen 44	Člen 37
Člen 45	Člen 38
Člen 46	Člen 39
Člen 47	Člen 40
Člen 48	Člen 41
Člen 49	Člen 42
Člen 50	Člen 43
Člen 51	Člen 44
Člen 52	Člen 45
Člen 52a	‐
Člen 53	Člen 46
Člen 54	Člena 47 in 48
Člen 55	Člen 49
Člen 56	Člen 50
Člen 57	Člen 51
Člen 58	‐
Člen 59(1), prvi stavek	Člen 52
Člen 59(1), drugi stavek in (2)	‐
Člen 60(1) do (3)	Člen 53
člen 60(4)	‐
Člen 61	Člen 54
Člen 62	Člen 55
Člen 63	Člen 56
Člen 64	Člen 57
Člen 65	Člen 58
Člen 66(1)	Člen 59(1)
Člen 66(2)	Člen 59(2)
Člen 66(3)	Člen 59(3)
Člen 66(4)	‐
Člen 66(5)	Člen 59(4)
	Člen 59(5)
Člen 67	Člen 60
Člen 68	Člen 61
Člen 69	Člen 62(1) in (2)
	Člen 62(3)
Člen 70(1) do (5), prvi pododstavek	Člen 63
Člen 70(5), zadnji pododstavek	‐
Člen 71	Člen 64
Člen 72	Člen 65
Člen 73	Člen 66
Člen 74	Člen 67
Člen 75	Člen 68
Člen 76	Člen 69
Člen 77	Člen 70
Člen 78	Člen 71
Člen 79	Člen 72
Člen 80	Člen 73(1)
Člen 81	Člen 74
Člen 82, prvi pododstavek	Člen 75
Člen 82, drugi pododstavek	Člen 81(i)
Člen 83(1) do (3)	Člen 76
Člen 83(4)	Člen 81(d)
Člen 84	Člen 77
Člen 84a	[Člen 325(2)]
Člen 85(a), (b) in (c)	Člena 78 in 79
Člen 85(d)	‐
	Člen 80
	Člen 81
Člen 85a	Člen 82
Člen 85b	Člen 83
Člen 85c	Člen 84
Člen 85d	Člen 85
Člen 85e	Člena 86 in 87
Člen 85f	Člen 88
Člen 85g	Člen 89
Člen 85h	Člen 90
Člen 85i	Člen 91
Člen 85j	Člen 92
Člen 85k	Člen 93
Člen 85l	Člen 94
Člen 85m	Člen 95
Člen 85n	Člena 96 in 97
Členi 85o do 85x	[Člen 325(2)]
Členi 86 do 90	[Člen 325(2)]
Členi 91 do 95	[Člen 325(2)]
Člen 95a	[Člen 325(2)]
Člen 96	‐
Člen 97	Člen 99
Člen 98	Člen 100
Člen 99	Členi 101, 103 in 104
Člen 100	Členi 102, 103 in 104
Člen 101	‐
Člen 102	Členi 108, 109 in 110
Člen 102a	Členi 111, 112 in 113
Člen 103	Členi 114, 115 in 116
Člen 103a	Členi 117, 118 in 119
Člen 103b	Člen 120
Člen 103c	Člen 121
Člen 103d	Člen 122
Člen 103e	Člen 123
Člen 103f	Člen 124
Člen 103g	Člen 125
Člen 103ga	Člen 128
Člen 103h(a) do (i)	Člena 126 in 127
Člen 103h(f)	Člena 129 in 130
Člen 103i	Člen 131
Člen 103j	Člen 132
Člen 103k	Člen 133
Člen 103l	Člen 134
Člen 103m	Člen 135
Člen 103n	Člen 136
Člen 103o	Člen 137
Člen 103p	Člen 138
Člen 103q	Člen 139
Člen 103r	Člen 140
Člen 103s	Člen 141
Člen 103t	Člen 142
Člen 103u	Člen 143
Člen 103v	Člen 144
Členi 103w do 103y	[Člen 325(2)]
Člen 103z	Člen 145
Člen 103za	Člena 146 in 147
Člen 104	-
Člen 105	Člen 148
Člen 106	Člen 149
Člen 107	Člen 150
Člen 108	Člen 151
Člen 109	Člen 152
Člen 110	Člena 153 in 154
Člen 111	Člen 155(1), (2) in (4)
[Uredba Sveta (EGS) št. 922/72]	Člen 155(3)
Člen 112	Člena 156 in 157
Člen 113(1)	Člena 162(1) in (2) ter 172(d)
Člen 113(2)(a)	Člen 162(3)
Člen 113(2)(b)	Člen 162(2)
Člen 113(3), prvi pododstavek	Člen 161
Člen 113(3), drugi pododstavek	Člen 171
Člen 113a	[Člen 325(2)]
Člen 113b(1)	Člen 163(1) v povezavi s Prilogo XII, del I
Člen 113b(2)	Priloga XII, del I(II)(4)
Člen 113c	Člen 98
Člen 113d(1), prvi pododstavek	Člen 163(2)
Člen 113d(1), drugi pododstavek	Priloga XII, del II(1), peti pododstavek
Člen 113d(2)	Člen 163(3)
Člen 113d(3)	Člen 167
Člen 114	[Člen 325(2)]
Člen 115	[Člen 325(2)]
Člen 116	[Člen 325(2)]
Člen 117(1) do (4)	[Člen 325(2)]
Člen 117(5) Člen 118	Člen 162(1) Člen 163(2) v povezavi s Prilogo XII, del VII, prvi in drugi pododstavek
Člen 118a	Člen 173
Člen 118b	Člen 174
Člen 118c	Člen 175
Člen 118d	Člen 176
Člen 118e	Člen 177
Člen 118f	Člen 178
Člen 118g	Člen 179
Člen 118h	Člen 180
Člen 118i	Člen 181
Člen 118j	Člen 182
Člen 118k	Člen 183
Člen 118l	Člen 184
Člen 118m	Člen 185
Člen 118n	Člen 186
Člen 118o	Člen 187
Člen 118p	Člen 188
Člen 118q	Člen 189
Člen 118r	Člen 190
Člen 118s	Člen 191
Člen 118t	Člen 192
Člen 118u	Člen 196
Člen 118v	Člen 197
Člen 118w	Člen 201
Člen 118x	Člen 202
Člen 118y	Člen 203
Člen 118z	Člen 204
Člen 118za	Člen 205
Člen 118zb	Člen 206
Člen 119	Člen 105(1)
Člen 120	Člena 162(2)(e) in (g) ter 172(d)
Člen 120a	Člen 166
Člen 120b	-
Člen 120c	Člen 165(2)
Člen 120d	Člen 168(2)
Člen 120e(1)	Člena 162(2)(g) in (n) ter 172(d)
Člen 120e(2)	Člen 168(3)
Člen 120f	Člen 165(3)
Člen 120g	Člena 165(1) in 172(d)
Člen 121(a)(i)	Člena 162(1) in 172(d)
Člen 121(a)(ii)	Člena 162(2)(d) in 172(d)
Člen 121(a)(iii)	Člena 161 in 169
Člen 121(a)(iv)	Člena 163(2) in 172(d)
Člen 121(b)(i)	Člen 172(b) in (c)
Člen 121(b)(ii)	Člena 163(3) ter 172(b) in (c)
Člen 121(c)(i)	Člen 172(b) in (c)
Člen 121(c)(ii)	Člen 172(d)
Člen 121(c)(iii)	Člen 172(d)
Člen 121(c) (iv)	Člena 162(2)(u) in 172(d)
Člen 121(d)(i)	Člena 162(2)(a) in 172(d)
Člen 121(d)(ii)	Člena 162(2)(k) in 172(d)
Člen 121(d)(iii)	Člena 162(2)(e) in 172(d)
Člen 121(d)(iv)	Člena 162(2)(b) in 172(d)
Člen 121(d)(v)	Člena 162(2)(d) in 172(d)
Člen 121(d)(vi)	Člena 179 in 172(i)
Člen 121(d)(vii)	Člena 162(2)(g) in 172(d)
Člen 121(e)(i)	Člena 162(2)(a) in 172(d)
Člen 121(e)(ii)	Člena 162(2)(a) in 172(d)
Člen 121(e)(iii)	Člena 162(2)(b) in 172(d)
Člen 121(e)(iv)	Člena 162(2)(d) in (p) ter 172(d)
Člen 121(e)(v)	Člena 162(2)(d), (g) in (i) ter 172(d)
Člen 121(e)(vi)	Člena 162(1) in (2)(s) ter 172(d)
Člen 121(e)(vii)	Člena 162(2)(m) in (n) ter 172(d)
Člen 121(f)(i)	Člena 162(2)(a) in 172(d)
Člen 121(f)(ii)	Člena 162(2)(a) in 172(d)
Člen 121(f)(iii)	Členi 162(2)(d), 169 in 172(d)
Člen 121(f)(iv)	Člena 162(2)(p) in 172(d)
Člen 121(f)(v)	Člena 162(2)(o) in 172(d)
Člen 121(f)(vi)	Člena 162(2)(u) in 172(d)
Člen 121(f)(vii)	Člena 162(2)(p) in 172(d)
Člen 121(g)	Člena 162(2)(e) in 172(d)
Člen 121(h)	Člen 172(d)
Člen 121(i)	Člena 106 in 107
Člen 121(j)(i)	Člena 162(2)(d) in 172(d)
Člen 121(j)(ii)	Člena 169 in 172(d)
Člen 121(k)	Členi 193, 194 in 195
Člen 121(l)	Členi 198, 199 in 200
Člen 121(m)	Člena 207 in 208
Člen 121(2)	Člena 162(3) ter 172(b) in (c)
Člen 121(3)	Člena 162(2)(g) in 172(d)
Člen 121(4)(a)	-
Člen 121(4)(b)	Člen 162(2)(g) in (n)
Člen 121(4)(c)	Člen 162(2)(g) in (n)
Člen 121(4)(d)	Člen 162(2)(h)
Člen 121(4)(e)	Člen 162(2)(f)
Člen 121(4)(f)	Člen 162(2)(g)
Člen 121(4)(g)	Člen 162(2)(s)
Člen 122	Člen 209
	Člen 209(a)(iv)
Člen 123	Člen 210(1),(2) in (3)
	Člen 210(4)
Člen 124	Člen 211
Člen 125	Člen 212
Člen 125a	Člen 213
Člen 125b	Člen 214
Člen 125c	Člen 215
Člen 125d	Člen 216
Člen 125e	Člen 217
Člen 125f	Člen 218
Člen 125g	Člen 219
Člen 125h	Člen 220
Člen 125i	Člen 221
Člen 125j	Člen 222
Člen 125k	Člen 223
Člen 125l	Člen 224
Člen 125m	Člen 225
Člen 125n	Člen 226
Člen 125o	Člen 227
Člen 126	Člen 228
	Člen 229
Člen 127	Člen 230
Člen 128	Člen 231
Člen 129	Člen 232
Člen 130	Člen 233
Člen 131	Člen 234
Člen 132	Člen 235
Člen 133	Člen 236
Člen 133a	Člen 237
Člen 134	Člena 238 in 239
Člen 135	Člen 240
Člen 136	Člen 241
Člen 137	Člen 242
Člen 138	Člen 243
Člen 139	Člen 244
Člen 140	Člen 245
Člen 140a	Člen 246
Člen 141	Člen 247
Člen 142	Člen 248
Člen 143	Člena 249 in 250
Člen 144	Člen 251
Člen 145	Člen 254(1)(a)
Člen 146	Člen 252
Člen 147	-
Člen 148	Členi 253, 254 in 255
Člen 149	Člen 256
Člen 150	Člen 257
Člen 151	Člen 258
Člen 152	Člen 259
Člen 153(1), (2) in (3)	Člen 260
Člen 153(4)	-
Člen 154	-
Člen 155	-
Člen 156	Člena 261 in 262
Člen 157	Člen 263
Člen 158	Člen 264
Člen 158a	Člena 170 in 172
Člen 159	Člen 265
Člen 160	Člen 266
Člen 161	Členi 267, 268, 269 in 270
Člen 162	Člen 271
Člen 163	Člen 272
Člen 164(1) in (2)	Člen 273
Člen 164(3) in (4)	[Člen 43(3) Uredbe]
Člen 165	[Člen 43(3) Uredbe]
Člen 166	[Člen 43(3) Uredbe]
Člen 167	Člen 274
Člen 168	Člen 275
Člen 169	Člen 276
Člen 170	Člena 277 in 278
Člen 171	Člen 279
Člen 172	Člen 280
Člen 173	Člen 281
Člen 174	Člen 282
Člen 175	Člen 283
Člen 176	Člen 284
Člen 176a	Člen 285
Člen 177	Člen 286
	Člen 287
Člen 178	Člen 288
Člen 179	Člen 289
Člen 180	Člen 290
Člen 181	Člen 291(1)
Člen 182(1)	Člen 292
Člen 182(2)	-
Člen 182(3)	Člen 293
Člen 182(4)	Člen 294
Člen 182(5)	Člen 295
Člen 182(6)	Člen 296
Člen 182(7)	Člen 291(2)
Člen 182a	Člen 297
Člen 183	Člen 309
	Člen 310
	Člen 311
Člen 184	Člen 302(1) do (7)
	Člen 302(8)
Člen 185	Člen 303
Člen 185a	Člen 304
Člen 185b	Člen 305
Člen 185c	Člen 306
Člen 185d	Člen 307
Člen 186	Člen 298
Člen 187	Člen 299
Člen 188	Člena 300 in 301
Člen 188a(1),(2), (5), (6) in (7)	Člen 302
Člen 188a(3) in (4)	[Člen 325(2)]
Člen 189	Člen 312
Člen 190	Člen 313
Člen 190a	Člen 314
Člen 191	Člen 315
Člen 192	Člen 316
Člen 193	Člen 317
Člen 194	Člen 318
Člen 194a	Člen 319
	Člen 320
	Člen 321
	Člen 322
Člen 195	Člen 323
Člen 196	Člen 324
Člen 197	‐
Člen 198	‐
Člen 199	‐
Člen 200	‐
Člen 201	Člen 325
	Člen 326
Člen 202	‐
Člen 203	‐
Člen 203a	Člen 327
Člen 203b	Člen 328
Člen 204	Člen 329
Priloga I	Priloga I
Priloga II	Priloga II
Priloga III	Priloga III
Priloga IV	Priloga IV
Priloga V	Priloga V
Priloga VI	Priloga VI
Priloga VII	-
Priloga VIIa	-
Priloga VIIb	-
Priloga VIIc	-
Priloga VIII	Priloga VII
Priloga IX	Priloga VIII
Priloga X	Priloga IX
Priloga Xa	- -
Priloga Xb	Priloga X
Priloga Xc	Priloga XIX
Priloga Xd	-
Priloga Xe	-
Priloga XI	-
	Priloga XI
Priloga XIa(I)	Priloga XII, del I(I), prvi pododstavek
Priloga XIa(II), prvi pododstavek	Priloga XII, del I(I), drugi pododstavek
Priloga XIa(II), drugi pododstavek	-
Priloga XIa(III)(1)	Priloga XII, prvi pododstavek
Priloga XIa(III)(2)	Priloga XII, del II(1)
Priloga XIa(III)(3)	Priloga XII, del II(2)
Priloga XIa(III)(4)	Priloga XII, del II(3)
Priloga XIa((IV) do (IX)	[Člen 325(2)]
Priloga XIb	Priloga XII, del II
Dodatek k Prilogi XIb	Dodatek k Prilogi XII, del II
Priloga XII(I)	-
Priloga XII(II)(1)	Priloga XII, del III(1)
Priloga XII(II)(2)	Priloga XII, del III(2)
Priloga XII(II)(3)	Priloga XII, del III(3)
Priloga XII(II)(4)	Priloga XII, del III(4)
Priloga XII(III)(1)	Priloga XII, del III(5)
Priloga XII(III)(2)	Priloga XII, del III(6)
Priloga XII(IV)(1) Priloga XII(IV)(2)	Člen 172(b) in (c) [Člen 325(2)]
Priloga XIII(I) Priloga XIII(II)	Priloga XII, del IV(I) Priloga XII, del IV(II)
Priloga XIII(III)	Priloga XII, del IV(III)
Priloga XIII(IV) Priloga XIII(V)	Člena 161 in 163(2) -
Priloga XIII(VI), prvi pododstavek	-
Priloga XIII(VI), drugi pododstavek	[Člen 325(2)]
Priloga XIV(A)	Členi 162(1), (2)(b) in (d), 169 ter 172(d)
Priloga XIV(B)(I)(1)	Priloga XII, del V(I)
Priloga XIV(B)(I)(2) in (3)	Člena 162(1) in 172(d)
Priloga XIV(B)(II)	Priloga XII, del V(II)
Priloga XIV (B)(III) in (C)	[Člen 325(2)]
Priloga XV(I)(1)	Priloga XII, del VI, prvi pododstavek
Priloga XV(I)(2), prvi in drugi pododstavek	Priloga XII, del VI, drugi in tretji pododstavek
Priloga XV(I)(2), tretji pododstavek	Priloga XII, del VI, šesti pododstavek
Priloga XV(II),(III) in (VI)	[Člen 325(2)]
Priloga XV(IV)(1)	Člen 168(1)
Priloga XV(IV)(2) in (3)	[Člen 325(2)]
Priloga XV(V) Priloga XV(VI)	Člena 161 in 163(2) [Člen 325(2)]
Dodatek k Prilogi XV	Priloga XII, del VI, sedmi pododstavek
Priloga XVa	Priloga XIII, del I
Priloga XVb	Priloga XIII, del II
Priloga XVI	Priloga XII, del VII
Priloga XVIa	Priloga XIV
Priloga XVII	Priloga XV
Priloga XVIII	Priloga XVI
Priloga XIX	-
Priloga XX	Priloga XVII
Priloga XXI	Priloga XVIII
Priloga XXII	-
	Priloga XX

(1)	UL C 132, 3.5.2011, str. 89.
(2)	UL C 132, 3.5.2011, str. 89.
(3)	Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012.
(4)	UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(5)	UL L 106, 5.5.1972, str. 1.
(6)	UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(7)	UL L 30, 31.1.2009, str. 1
(8)	UL L 76, 19.3.2008, str. 6.
(9)	UL L 30, 31.1.2009, str. 16
(10)	UL L 277, 21.10.2005, str. 1.
(11)	COM(2009)0234 konč.
(12)	UL L 31, 1.2.2002, str. 1.
(13)	UL L 93, 31.3.2006, str. 12.
(14)	UL L 214, 4.8.2006, str. 7.
(15)	UL L 58, 28.2.2006, str. 1.
(16)	UL L 209, 11.8.2005, str. 1.
(17)	UL L 243, 6.9.2006, str. 47.
(18)	COM(2010)0498.
(19)	UL L 179, 14.7.1999, str. 1.
(20)	UL L 143, 16.6.2000, str. 1.
(21)	UL L 265, 26.9.2006, str. 1.
(22)	UL L 189, 20.7.2007, str. 1.
(23)	UL L 210, 31.7.2006, str. 25.
(24)	UL L 148, 6.6.2008, str. 1.
(25)	UL L 358, 16.12.2006, str. 3.
(26)	UL L 124, 20.5.2003, str. 36.
(27)	UL C 244, 1.10.2004, str. 2.
(28)	UL L 197, 3.8.2000, str. 19.
(29)	UL L 10, 12.1.2002, str. 47.
(30)	UL L 10, 12.1.2002, str. 53.
(31)	UL L 10, 12.1.2002, str. 58.
(32)	UL L 10, 12.1.2002, str. 67.
(33)	UL L 15, 17.1.2002, str. 19.
(34)	UL L 39, 13.2.2008, str. 16.
(35)	UL L 299, 8.11.2008, str. 25.
(36)	UL L 78, 24.3.2009, str. 1.
(37)	UL L 165, 30.4.2004, str. 1.
(38)	UL L 118, 4.5.2002, str. 1.
(39)	UL L 186, 30.6.1989, str. 21.
(40)	UL L 109, 6.5.2000, str. 29.
(41)	UL L 247, 21.9.2007, str. 17.
(42)	Uredba Sveta (EGS) št. 707/76 z dne 25. marca 1976 o priznavanju skupin proizvajalcev gojiteljev sviloprejk (UL L 84, 31.3.1976, str. 1.).
(43)	Uredba Sveta (ES) št. 865/2004 z dne 29. aprila 2004 o skupni ureditvi trga za sektor oljčnega olja in namiznih oljk (UL L 161, 30.4.2004, str. 97.).
(44)	Uredba Sveta (ES) št. 1952/2005 z dne 23. novembra 2005 o skupni ureditvi trga za hmelj (UL L 314, 30.11.2005, str. 1.).
(45)	Uredbo Sveta (EGS) št. 2077/92 z dne 30. junija 1992 o medpanožnih organizacijah in sporazumih na področju tobaka (UL L 215, 30.7.1992, str. 80.).
(46)	Uredba Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (UL L 198, 22.7.1991, str. 1.).
(47)	Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (UL L 189, 20.7.2007, str. 1.).
(48)	UL L 1, 4.1.2003, str. 1.
(49)	UL L 256, 7.9.1987, str. 1.
(50)	UL L 84, 31.3.2009, str. 1.
(51)	UL L 185, 17.7.2009, str. 1.
(52)	UL L 328, 15.12.2009, str. 10.
(53)	UL L 145, 4.6.2008, str. 1.
(54)	* Datum začetka veljavnosti te uredbe.
(55)	UL L 139, 30.4.2004, str. 55.
(56)	UL L 139, 30.4.2004, str. 206.
(57)	UL L 376, 27.12.2006, str. 21.
(58)	UL L 276, 6.10.1990, str. 40.
(59)	UL L 40, 11.2.1989, str. 34.

Financiranje skupne kmetijske politike ***I

446k

118k

		Resolucija
		Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 165/94 in (ES) št. 78/2008 (COM(2010)0745 – C7-0429/2010 – 2010/0365(COD))

P7_TA(2012)0281

A7-0209/2011

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2010)0745),

– ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 42 in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0429/2010),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju obrazloženega mnenja o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki ga je v okviru Protokola št. 2 predložil poljski senat in v katerem trdi, da se osnutek zakonodajnega akta ne sklada z načelom subsidiarnosti,

– ob upoštevanju drugih prispevkov v zvezi z osnutkom zakonodajnega akta, ki so jih predložili italijanski senat, portugalski parlament in romunska poslanska zbornica,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 4. maja 2011(1);

– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0209/2011),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. julija 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 165/94 in (ES) št. 78/2008

P7_TC1-COD(2010)0365

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti prvega odstavka člena 42 in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005(4) daje Komisiji pooblastila za sprejetje podrobnih pravil za izvajanje navedene uredbe.

(2) Pooblastila, podeljena Komisiji na podlagi Uredbe (ES) št. 1290/2005, je treba po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe uskladiti s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju: PDEU).

(3) Komisija mora imeti pooblastila za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da se dopolnijo ali spremenijo nekateri nebistveni deli Uredbe (ES) št. 1290/2005. Treba je opredeliti elemente, za katere se to pooblastilo lahko uporabi, ter pogoje, ki za to pooblastilo veljajo.Da bi zagotovili pravilno delovanje režima, ki ga uvaja Uredba (ES) št. 1290/2005, bi bilo treba v skladu s členom 290 PDEU na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z dopolnitvami ali spremembami nekaterih nebistvenih elementov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti sočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.[Sprememba 1]

(4) Da se zagotovi enotna uporababi zagotovili enotne pogoje za izvajanje Uredbe (ES) št. 1290/2005,v vseh državah članicah, mora imeti Komisija možnost, da sprejme izvedbene akte v skladu s členom 291 Pogodbeje treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Komisija bi morala te izvedbene akte sprejeti v skladu z določbami Uredbe (EU) št. xxx/xxx Evropskega parlamenta in Sveta oTa pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi pravil in splošnih načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo uresničevanje izvedbenih pooblastil Komisije(5). [Sprememba 2]

(5) V navedeno uredbo je treba vključiti nekatere določbe o financiranju skupne kmetijske politike, ki jih je Komisija pred tem sprejela v okviru pooblastil, podeljenih z Uredbo (ES) št. 1290/2005. Te določbe se nanašajo na pravila o razporeditvi nekaterih zneskov, ki so prejemki, ki se vplačajo v proračun Unije in so evidentirani na računih, ki se vodijo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 883/2006 z dne 21. junija 2006 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi z vodenjem računovodskih evidenc plačilnih agencij, izjavami o izdatkih in prejemkih ter pogojih za povračila izdatkov v okviru EKJS in EKSRP(6).

(6) Glede na izkušnje, pridobljene pri uporabi pravil o odhodkih, financiranih iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), je treba del določb o financiranju ukrepov, določenih v Uredbi Sveta (ES) št. 165/94 z dne 24. januarja 1994 o sofinanciranju kontrol z daljinskim zaznavanjem s strani Skupnosti(7) in Uredbi Sveta (ES) št. 78/2008 z dne 21. januarja 2008 o ukrepih, ki jih mora Komisija sprejeti v zvezi z uporabo daljinskega zaznavanja, ki je bila uvedena v okviru skupne kmetijske politike, za obdobje 2008–2013(8), vključiti v Uredbo (ES) št. 1290/2005. Zato je treba razveljaviti uredbi (ES) št. 165/94 in (ES) št. 78/2008. Vendar je treba predvideti nadaljevanje uporabe člena o poročilu, ki ga mora predložiti Komisija.

(7) Cilj ukrepov, ki jih Komisija sprejme v zvezi z uporabo daljinskega zaznavanja, ter pridobivanja in izpopolnjevanja satelitskih posnetkov s strani Komisije je zagotoviti sredstva za upravljanje in nadzor kmetijskih trgov. Da se zagotovi upoštevanje tega cilja, mora Komisija imeti pooblastila za sprejetje izvedbenih aktov glede pogojev in postopkov pridobivanja rezultatov daljinskega zaznavanja ter dajanja teh rezultatov na voljo državam članicam.

(8) Da se zagotovi enotno delovanje usklajevalnih organov držav članic iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1290/2005, mora Komisija imeti pooblastila za sprejetje izvedbenih aktov glede podrobnih pravil delovanja teh organov in zlasti glede sporočanja podatkov Komisiji.

(9) Da se Komisiji omogoči, da potrdi načrt financiranja vsakega programa razvoja podeželja in določi morebitne prilagoditve tega načrta, mora imeti pooblastila za sprejetje izvedbenih aktov glede pogojev o vsebini in prilagoditvi načrta financiranja.

(10) Podatki, ki jih države članice sporočajo Komisiji, morajo tej omogočiti neposredno in kar se da učinkovito uporabo poslanih podatkov za vodenje računov EKJS in EKSRP in s tem povezanih plačil ter dokončanje postopkov potrditve obračunov in potrditve skladnosti. Komisija mora imeti pooblastila za sprejetje izvedbenih aktov glede izjave o odhodkih, letnih računovodskih izkazov, izjave o zanesljivosti, izjave v zvezi z javnim skladiščenjem, informacijskih sistemov za izmenjavo podatkov in dokumentov ter pravil za njihovo shranjevanje.

(11) Obveznosti v zvezi z vodenjem računovodskih evidenc plačilnih agencij se nanašajo na podrobne podatke, potrebne za upravljanje in nadzor skladov. Da bi države članice in plačilne agencije lahko spoštovale to obveznost v skladu z usklajenimi pravili, mora Komisija imeti pooblastila za sprejetje izvedbenih aktov glede obračunavanja intervencijskih ukrepov javnega skladiščenja iz Uredbe Komisije (ES) št. 884/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi s financiranjem intervencijskih ukrepov s strani Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in knjiženjem postopkov javnega skladiščenja s strani plačilnih agencij držav članic(9), ter drugih izdatkov, ki jih financirata EKJS in EKSRP, iz Uredbe (ES) št. 883/2006.

(12) Zaradi učinkovitega upravljanja finančnih tokov, predvsem ker države članice zberejo finančna sredstva za kritje potrebnih odhodkov, mora Komisija imeti pooblastila za sprejetje izvedbenih aktov glede dajanja finančnih sredstev na voljo državam članicam ob upoštevanju posebnega načina upravljanja EKJS in EKSRP.

(13) Ob tej spremembi Uredbe (ES) št. 1290/2005, katere namen je navedeno uredbo uskladiti s postopki iz Lizbonske pogodbe, je treba posodobiti nekatere določbe v nekaterih jezikovnih različicah, da bodo prilagojene terminologiji, uporabljeni v Pogodbi.

(14) Uredbo (ES) št. 1290/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1290/2005 se spremeni:

(1) Člen 3 se spremeni:

(a)

V odstavku 2 se vstavi naslednja točka:"
Ustrezne dajatve in stroške izračuna in določi Komisija z izvedbenim aktom v skladu s postopkom iz člena 42d(3) (svetovalni postopek).

	(ea)	do 31. decembra 2013 ukrepe, ki jih Komisija sprejme v zvezi z uporabo daljinskega zaznavanja in katerih cilj je Komisiji zagotoviti sredstva za upravljanje kmetijskih trgov;
	(b)	V odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

(2) V členu 5 se vstavi naslednja točka:"

(aa)

pridobitev za nadzor potrebnih satelitskih posnetkov s strani Komisije, katerih seznam se določi z vsako državo članico v skladu s specifikacijami, ki jih določi ta država, da jih bo Komisija uporabljala ali da bodo brezplačno izročeni nadzornim organom ali izvajalcem storitev, ki jih pooblastijo ti organi, hkrati pa ostane njihova lastnica, ter delo za izpopolnitev tehnike in delovnih metod na področju nadzora kmetijskih zemljišč z daljinskim zaznavanjem;

(3) Člen 6 se spremeni:

(a)

V odstavku 3 se doda naslednji pododstavek:"
Komisija z izvedbenim aktom v skladu s postopkom iz člena 42d(2) (postopek preverjanja) sprejme pravila o delovanju usklajevalnega organa iz prvega in drugega pododstavka ter o sporočanju podatkov Komisiji."

(b)

Dodata se naslednja odstavka:"
5. Za zagotovitev pravilnega delovanja sistema iz odstavkov od 1 do 4 Komisija z delegiranim aktom v skladu s postopkom iz člena 42a opredeli:

	(a)	minimalne pogoje za akreditacijo plačilnih agencij v zvezi z notranjim okoljem, nadzornimi dejavnostmi, obveščanjem, sporočanjem in spremljanjem ter pravila o postopku dodelitve in odvzema akreditacije;
	(b)	pravila o nadzoru in postopku revizije akreditacije plačilnih agencij;
	(c)	minimalne pogoje za akreditacijo usklajevalnih organov ter pravila o postopku podelitve in odvzema akreditacije.

6. Da se zagotovi dobro izvrševanje nalog iz odstavka 1 v okviru postopkov javnega skladiščenja, Komisija z delegiranim aktom v skladu s postopkom iz člena 42a določi pravila o:

	(a)	obsegu odgovornosti in obveznostih plačilnih agencij, pogojih prenosa izvrševanja nalog na javne ali zasebne tretje subjekte;
	(b)	obveznosti plačilnih agencij, da sestavijo popis za vsak proizvod in nadzirajo zaloge proizvodov, danih v intervencijo, ter pogojih, ki veljajo za te nadzore.

(4) Člen 7 se spremeni:

	(a)	Sedanje besedilo postane odstavek 1;
	(b)	Doda se naslednji odstavek:" 2. Da bi dejavnost certifikacijskega organa Komisiji koristila v postopku potrditve obračunov, Komisija z delegiranim aktom v skladu s postopkom iz člena 42a sprejme pravila o določitvi in odgovornostih tega organa."

(5) V členu 9 se vstavi naslednji odstavek:"

4. Da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba določb o nadzoru iz tega člena, lahko Komisija z delegiranim aktom določi posebne obveznosti, ki jih morajo upoštevati države članice.

(6) Člen 15 se spremeni:

	(a)	Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Komisija izvrši mesečna plačila za odhodke akreditiranih plačilnih agencij držav članic v referenčnem mesecu ne glede na sklepe iz členov 30 in 31.“
	(b)	Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:" 2. Komisija sprejme izvedbeni sklep v skladu s postopkom iz člena 42d(3) (svetovalni postopek) glede mesečnih plačil, ki jih izvrši na podlagi izjave o odhodkih držav članic in podatkov, pridobljenih v skladu s členom 8(1), ob upoštevanju zmanjšanj ali začasnih prekinitev, uporabljenih skladno s členoma 17 in 17a."

(7) Člen 16 se spremeni:

	(a)	Sedanje besedilo postane odstavek 1;
	(b)	Doda se naslednji odstavek:" 2. Da bi bil finančni učinek sorazmeren z zamudo pri plačilu, Komisija z delegiranim aktom v skladu s postopkom iz člena 42a sprejme pravila o zmanjšanju plačil glede na dolžino ugotovljene zamude."

(8) V členu 17 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
„3. Zmanjšanja in prekinitve se uporabljajo v skladu z načelom sorazmernosti v okviru sklepa o mesečnih plačilih iz člena 15(2) in ne glede na sklepe iz členov 30 in 31.“

(9) V členu 17a se odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjim:
„1. Ne glede na člen 17 lahko Komisija v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena sklene, da zmanjša ali začasno prekine mesečna plačila iz člena 14 za obdobje, ki se ga določi v sklepu in ki ne presega dvanajst mesecev, lahko pa se ga podaljša za nadaljnja obdobja, ki ne presegajo dvanajst mesecev, če ostajajo izpolnjeni pogoji iz odstavka 2 tega člena.
2. Mesečna plačila se lahko zmanjšajo ali začasno prekinejo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) ena ali več ključnih sestavin zadevnega sistema državnega nadzora ne obstaja ali ni učinkovita zaradi resnosti ali trajanja ugotovljenih pomanjkljivosti,
(b) pomanjkljivosti iz točke (a) so stalne in so bile povod za vsaj dva sklepa, sprejeta v skladu s členom 31, da se iz financiranja Skupnosti izločijo odhodki zadevne države članice, in
(c) Komisija ugotovi, da zadevna država članica ni izvedla priporočil Komisije za izboljšanje situacije in tudi v bližnji prihodnosti tega ne more storiti.
. Komisija pred sprejetjem sklepa iz odstavka 1 zadevno državo članico obvesti o svojem namenu in jo pozove, da predloži odgovor v roku, ki ga Komisija določi glede na resnost problema in ki na splošno ne sme biti krajši od 30 dni.
Odstotek, za katerega se lahko mesečno plačilo zmanjša ali začasno prekine, je enak odstotku, ki ga je Komisija določila v predhodnem sklepu iz odstavka 2(b). Uporablja se za zadevne odhodke plačilne agencije, pri kateri obstajajo pomanjkljivosti iz odstavka 2(a).“

(10) V členu 18 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

4. Če do 30. junija katerega koli leta Svet ne določi prilagoditve iz člena 11(1) Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009* niso določene, določi te prilagoditve Komisija z izvedbenim aktom ter o tem takoj obvesti Evropski parlament in Svet. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 42d(3) (svetovalni postopek) te uredbe in o tem takoj obvesti Svet. [Sprememba 3]

* UL L 30, 31.1.2009, str. 16.

(11) Člen 19 se spremeni:

(a)

Odstavki 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjimi:"
1.  Komisija hkrati s predlogom proračuna za proračunsko leto N predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu svoje napovedi za proračunska leta N – 1, N in N + 1.
Istočasno predstavi analizo ugotovljenih razlik med začetnimi napovedmi in dejanskimi odhodki za proračunski leti N – 2 in N – 3.
2.  Če ob pripravi predloga proračuna za proračunsko leto N obstaja tveganje, da bo poravnalni znesek iz člena 12(3) za proračunsko leto N presežen, ob upoštevanju razlike, predvidene v členu 11 Uredbe (ES) št. 73/2009, Komisija predlaga Svetu potrebne ukrepe, vključno s tistimi iz člena 11(2) Uredbe (ES) št. 73/2009. [Sprememba 4]
3.  Če Komisija oceni, da obstaja tveganje, da bo poravnalni znesek iz člena 12(3) presežen in nima možnosti za izvedbo zadostnih ukrepov za sanacijo situacije v okviru svojih pooblastil, predlaga druge ukrepe za zagotovitev upoštevanja tega zneska, ki jih mora sprejeti Svet ali Evropski parlament in Svet. Ukrepi se sprejmejo v skladu s členom 43(2) PDEU.‚ [Sprememba 5]"

(b)

V odstavku 4 se točka (c) nadomesti z naslednjim:"

‚(c) z izvedbenim aktom v skladu s postopkom iz člena 42d(3) (svetovalni postopek) na podlagi enotne stopnje financiranja Unije določi skupni znesek financiranja Unije in razdelitev po državah članicah v mejah proračunskih sredstev, ki so bila na razpolago za mesečna plačila;

(12) Člen 21 se spremeni:

	(a)	Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:" 1. Ko Komisija sprejme predlog proračuna ali pisni predlog spremembe k temu predlogu, ki zadeva kmetijske odhodke, Komisija za izdelavo ocen proračunskih sredstev za EKJS uporabi menjalni tečaj med eurom in ameriškim dolarjem po ugotovljeni srednji tržni vrednosti v zadnjem četrtletju, ki se konča najmanj dvajset dni, preden Komisija sprejme proračunski dokument."
	(b)	V odstavku 2 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:" 2. Ko Komisija sprejme predlog spremembe proračuna in dopolnilni predlog proračuna ali pisni predlog spremembe k temu predlogu, v okviru teh dokumentov, ki zadevajo sredstva za ukrepe iz člena 3(1) (a) in (b), uporabi:"

(13) V naslovu II se vstavi naslednji člen:"

Člen 21a

Ukrepi v zvezi z daljinskim zaznavanjem

1. Cilj ukrepov, financiranih na podlagi člena 3(2)(ea), je zagotoviti agroekonomsko spremljanje kmetijskih zemljišč in stanja posevkov z ocenami, zlasti v zvezi z donosom in kmetijsko proizvodnjo, spodbujati dostop do teh ocen ali zagotoviti tehnološko spremljanje agrometeorološkega sistema.

Ti ukrepi zadevajo zlasti zbiranje ali pridobivanje informacij, potrebnih za izvajanje in spremljanje skupne kmetijske politike, zlasti satelitskih in meteoroloških podatkov, vzpostavitev infrastrukture prostorskih podatkov in spletne strani, izvedbo posebnih študij v zvezi s podnebnimi razmerami ter oblikovanje agrometeoroloških in ekonometričnih modelov.

2. Komisija lahko z izvedbenim aktom v skladu s postopkom iz člena 42d(2) (postopek preverjanja) sprejme pravila o financiranju iz člena 3(2)(ea) in člena 5(aa), o pogojih, pod katerimi se izvajajo ukrepi daljinskega zaznavanja za uresničevanje ciljev, o pogojih pridobitve, izpopolnjevanja in uporabe satelitskih posnetkov in meteoroloških podatkov ter o rokih, ki se uporabljajo.

(14) V poglavju 1 naslova III se vstavi naslednji člen:"

Člen 23a

Izvedbena pooblastila

Komisija z izvedbenim aktom v skladu s postopkom iz člena 42d(2) (postopek preverjanja) te uredbe določi pogoje o vsebini, predložitvi in prilagoditvi finančnega načrta, kot je določen v členu 16 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005*.

* UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(15) V členu 26 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:
„(5) Komisija izvrši vmesno plačilo v roku, ki ni daljši od 45 dni od vknjižbe izjave o odhodkih, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 3 tega člena, ne glede na sklepe iz členov 30 in 31.“

(16) V členu 27 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:
„(4) Ne glede na sklepe iz členov 30 in 31 se pri začasni prekinitvi plačil ali zmanjšanju vmesnih plačil iz člena 26 upošteva načelo sorazmernosti.“

(16a) V člen 29 se vstavi naslednji odstavek:

1a. Za države članice, ki se odločijo za organizacijo programov za razvoj podeželja na regionalni podlagi, se izračun zneska v zvezi s samodejnim prenehanjem prevzete obveznosti pripravi na ravni države članice.„ [Sprememba 6]

(17) Člen 30 se nadomesti z naslednjim:"

‚Člen 30

Potrditev obračunov

1. Pred 30. aprilom leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, Komisija sprejme izvedbeni sklep v skladu s postopkom iz člena 42d(3) (svetovalni postopek) o potrditvi obračunov akreditiranih plačilnih agencij na podlagi informacij, sporočenih skladno s členom 8(1)(c)(iii).

2. Sklep o potrditvi obračunov iz odstavka 1 se nanaša na celovitost, točnost in verodostojnost predloženih letnih računovodskih izkazov. Sklep se sprejme ne glede na sklepe, sprejete naknadno v smislu člena 31.

(18) Člen 31 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

1. Komisija sprejme izvedbeni sklep v skladu s postopkom iz člena 42d(3) (svetovalni postopek) glede zneskov, ki se izločijo iz financiranja Unije, če ugotovi, da odhodki iz člena 3(1) in člena 4 niso nastali skladno s pravili Unije.

(b) V odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

3. Pred sprejetjem vsakega sklepa o zavrnitvi financiranja se ugotovitve preverjanj, ki jih izvede Komisija, in odgovori zadevne države članice pisno sporočijo obema stranema, te pa nato na podlagi teh sporočil skušata skleniti dogovor o ukrepih, ki jih je treba sprejeti.

(19) V poglavju 1 naslova IV se vstavi naslednji člen:"

Člen 31a

Prenesena pooblastila

Da se zagotovi pravilen potek postopka potrditve obračunov in postopka potrditve skladnosti, Komisija z delegiranim aktom v skladu s postopkom iz člena 42a sprejme pravila o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za sprejetje in izvajanje sklepov iz členov 30 in 31, ter pravila o postopku za uskladitev stališč iz drugega pododstavka člena 31(3), skupaj z ustanovitvijo, nalogami in sestavo ter oblikami dela spravnega organa.

(20) Člen 32 se spremeni:

	(a)	V odstavku 4 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:" Po začetku postopka iz člena 31 se Komisija lahko odloči, da za zneske, ki jih je treba izterjati, bremeni državo članico v naslednjih primerih:"
	(b)	Odstavek 7 se nadomesti z naslednjim: „(7) Država članica navede finančne posledice, ki jo bremenijo na podlagi uporabe odstavka 5, v letnih računovodskih izkazih, ki jih je treba posredovati Komisiji skladno s členom 8(1)(c)(iii). Komisija preveri pravilnost uporabe in po potrebi poskrbi za nujne prilagoditve pri sprejetju sklepa iz člena 30(1).“
	(c)	V odstavku 8 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:" Po začetku postopka iz člena 31 se Komisija lahko odloči, da iz financiranja Skupnosti izloči zneske, za katere se obremeni proračun Skupnosti, v naslednjih primerih:"

(21) Člen 33 se spremeni:

	(a)	V odstavku 5 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:" Po začetku postopka iz člena 31 se Komisija lahko odloči, da za zneske, ki jih je treba izterjati, bremeni državo članico v naslednjih primerih:"
	(b)	Odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:" 7. Država članica se lahko v skladu s pogoji iz člena 32(6) odloči, da ustavi postopek izterjave."

(22) Člen 34 se spremeni:

(a)

V odstavku 1 se dodata naslednji točki:"

	(d)	zneski, ki se vplačajo v proračun Unije in so pridobljeni na podlagi kazni ali sankcij v skladu s posebnimi pravili, ki jih določajo sektorski kmetijski predpisi;
	(e)	zneski, ki ustrezajo zmanjšanju plačil ali izključitvi iz plačil, ki se uporabljajo v skladu s pravili o navzkrižni skladnosti, določenimi v poglavju 1 naslova II Uredbe (ES) št. 73/2009.

(b)

Doda se naslednji odstavek:"
4. Pri knjiženju namenskih prejemkov iz te uredbe se smiselno uporabljata člena 150 in 151 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002."

(23) V poglavju 2 naslova IV se vstavi naslednji člen:"

Člen 35a

Prenesena pooblastila

1. Da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba določb o izterjavah iz členov 32 in 33, Komisija z delegiranim aktom v skladu s postopkom iz člena 42a določi posebne obveznosti, ki jih morajo upoštevati države članice.

2. Da se upoštevajo prejemki, ki jih plačilne agencije prejmejo za proračun Unije ob plačilih, izvedenih na podlagi izjav o odhodkih, ki so jih poslale države članice, Komisija z delegiranim aktom v skladu s postopkom iz člena 42a določi pogoje, pod katerimi je treba opraviti določene kompenzacije med odhodki in prejemki iz EKJS in EKSRP.

(24) V poglavju 3 naslova IV se vstavi naslednji člen:"

Člen 37a

Prenesena pooblastila

Da se zagotovi učinkovitost nalog, dodeljenih Komisiji v členih 36 in 37, lahko Komisija z delegiranim aktom v skladu s postopkom iz člena 42a določi pravila o obveznostih glede sodelovanja, ki jih morajo upoštevati države članice.

(25) Vstavita se naslednja člena:"

Člen 40a

Prenesena pooblastila

1. Da se zagotovi učinkovito upravljanje sredstev, ki so v proračunu Unije namenjena za EKJS in EKSRP, lahko Komisija z delegiranim aktom v skladu s postopkom iz člena 42a sprejme pravila o:

	(a)	obveznosti plačilnih agencij, da vodijo računovodske evidence, ter posebnih pogojih, ki se uporabljajo za elemente, ki jih je treba knjižiti;
	(b)	vrednotenju postopkov v zvezi z javnim skladiščenjem in ukrepih, ki jih je treba sprejeti ob izgubi ali poslabšanju kakovosti proizvodov, danih v intervencijo v obliki javnega skladiščenja, ter določitvi zneska, ki ga je treba financirati.

2. Da se zagotovi financiranje odhodkov za intervencijske ukrepe v obliki javnega skladiščenja iz EKJS, lahko Komisija z delegiranim aktom v skladu s postopkom iz člena 42a sprejme pravila o:

	(a)	vrsti odhodkov, ki so lahko upravičeni do financiranja Unije, in pogojih za njihovo povračilo;
	(b)	pogojih za upravičenost in načinih izračuna na podlagi elementov, ki jih plačilne agencije dejansko ugotovijo, ali pavšalnih zneskov, ki jih določi Komisija, ali pavšalnih ali nepavšalnih zneskov, določenih v sektorski kmetijski zakonodaji.

3. Da se preveri skladnost podatkov, ki jih države članice sporočijo o odhodkih ali drugih podatkih iz te uredbe, in zagotovi upoštevanje obveznosti sporočanja, kot je določena v členu 8, Komisija z delegiranim aktom v skladu s postopkom iz člena 42a sprejme pogoje o zmanjšanjih in začasnih prekinitvah plačil državam članicam v zvezi z odhodki EKJS in EKSRP.

4. Če proračun Unije ni sprejet ob začetku proračunskega leta ali če skupni znesek vnaprejšnjih obveznosti presega prag, določen v členu 150(3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, Komisija za pravično razdelitev razpoložljivih sredstev med države članice z delegiranim aktom v skladu s postopkom iz člena 42a sprejme podrobna pravila o plačilu odhodkov.

5. Da se pri državah članicah, ki ne spadajo v euroobmočje, izogne uporabi različnih menjalnih tečajev na eni strani pri knjiženju prejemkov ali pomoči upravičencem v valuti, ki ni euro, in na drugi strani pri pripravi izjave o odhodkih plačilnih agencij, lahko Komisija z delegiranim aktom v skladu s postopkom iz člena 42a sprejme pravila o menjalnem tečaju, ki se uporablja pri pripravi izjav o odhodkih in evidentiranju postopkov javnega skladiščenja v računovodskih evidencah plačilne agencije.

6. Da se zagotovita preglednost uporabe EKJS in EKSRP ter enotno objavljanje s strani držav članic v skladu s členom 44a, Komisija z delegiranim aktom v skladu s postopkom iz člena 42a sprejme pravila o:

	(a)	vsebini in obliki podatkov, ki se objavijo;
	(b)	datumu objave in pogojih obveščanja upravičencev;
	(c)	načinih komunikacije in sodelovanja med Komisijo in državami članicami.

Člen 40b

Izvedbena pooblastila

1. Komisija lahko z izvedbenim aktom v skladu s postopkom iz člena 42d(2) (postopek preverjanja) sprejme pravila o:

(a)

obliki, vsebini, periodičnosti, rokih in podrobnostih predložitve Komisiji ali zagotavljanju Komisiji dostopa do:

	(i)	izjav o odhodkih in ocen predvidenih odhodkov ter njihove aktualizacije, skupaj z namenskimi prejemki,
	(ii)	izjave o zanesljivosti in letnih računovodskih izkazov plačilnih agencij,
	(iii)	poročil o certifikaciji računovodskih izkazov,
	(iv)	identifikacijskih podatkov o akreditiranih plačilnih agencijah, akreditiranih usklajevalnih organih ter certifikacijskih organih,
	(v)	podrobnosti upoštevanja in plačil odhodkov, financiranih v okviru EKJS in EKSRP,
	(vi)	obvestil o finančnih popravkih, ki so jih opravile države članice v okviru dejavnosti ali programov razvoja podeželja, in poročil o postopkih izterjave, ki so jih države članice sprožile zaradi nepravilnosti,
	(vii)	podatkov v zvezi z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 9;

(b)

načinih izmenjave podatkov in dokumentov med Komisijo in državami članicami ter vzpostavitvi informacijskih sistemov, skupaj z vrsto, obliko in vsebino podatkov, ki jih je treba obdelati v teh sistemih, in pravili za njihovo shranjevanje;

(c)

podrobnih pravilih o financiranju in obračunavanju intervencijskih ukrepov javnega skladiščenja in drugih odhodkov, ki jih financirata EKJS in EKSRP;

(d)

podrobnostih izvajanja postopkov prenehanja prevzetih obveznosti.

2. Komisija lahko z izvedbenim aktom v skladu s postopkom iz člena 42d(3) (svetovalni postopek) sprejme pogoje in podrobna pravila, ki se uporabljajo za odobrena proračunska sredstva, ki so bila v skladu s členom 149(3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 prenesena za financiranje odhodkov iz člena 3(1)(c) te uredbe.

(26) Člena 41 in 42 se črtata.

(27) Vstavita se naslednja člena 42a, 42b, 42c in 42d:"

Člen 42a

Izvajanje pooblastila

1. Komisiji se Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz te uredbe podeli za nedoločen časse na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

2. Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3. Za pooblastila Komisiji za sprejetje delegiranih aktov veljajo pogoji iz členov 42b in 42c.Pooblastilo iz členov 6(5), 6(6), 7(2), 9(4), 16(2), 31(a), 35a(1), 35a(2), iz člena 37a in iz člena 40a(1-6) te uredbe se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ...(10). Komisija najpozneje devet mesecev pred koncem obdobja petih let pripravi poročilo v zvezi s prenosom pooblastila. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enaka obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet najpozneje tri mesece pred koncem tega obdobja nasprotuje temu podaljšanju.

3a. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila. Z odločitvijo o preklicu navedeno pooblastilo preneha veljati. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3b. Takoj ko Komisija sprejeme delegirani akt, o tem istočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

3c. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4, začne veljati samo, če Evropski parlament ali Svet ne izrazita nasprotovanja v roku dveh mesecev od uradnega sporočila o aktu Evropskemu parlamentu in Svetu ali če pred iztekom omenjenega roka Evropski parlament in Svet seznanita Komisijo, da aktu ne nameravata nasprotovati. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za dva meseca. [Sprememba 7]

Člen 42b

Preklic pooblastila

1. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekličeta pooblastilo iz člena 42a.

2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, o tem obvesti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končnega sklepa ter pri tem navede prenesena pooblastila, ki bi se lahko preklicala, in možne razloge za preklic.

3. S sklepom o preklicu prenehajo veljati pooblastila, navedena v navedenem sklepu. Sklep začne veljati takoj ali na dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.[Sprememba 8]

Člen 42c

Nasprotovanje delegiranim aktom

1. Evropski parlament in Svet lahko nasprotujeta delegiranemu aktu v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za en mesec.

2. Če do izteka navedenega roka niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o nameri, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala.

3. Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu, akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje, navede razloge za nasprotovanje delegiranemu aktu.[Sprememba 9]

Člen 42d

Izvedbeni akti – odborPostopek v odboru

1. Komisiji pomaga Odbor za kmetijske sklade. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije*.

2. Če se izvedbeni akti sprejmejo na podlagi tega odstavka,Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. [xxxx/yyyy] (dopolniti po sprejetju uredbe o podrobnih pravilih za nadzor iz člena 291(3) PDEU, ki je zdaj v obravnavi v EP in Svetu) (postopek preverjanja)št. 182/2011.

3. Če se izvedbeni akti sprejmejo na podlagi tega odstavka,Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. [xxxx/yyyy] (dopolniti po sprejetju uredbe o podrobnih pravilih za nadzor iz člena 291(3) PDEU, ki je zdaj v obravnavi v EP in Svetu) (svetovalni postopek)182/2011. [Sprememba 10]

* UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

Člen 2

Uredbi (ES) št. 165/94 in (ES) št. 78/2008 se razveljavita.

Vendar se člen 4 Uredbe (ES) št. 78/2008 uporablja do 31. decembra 2013.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1)	UL C 218, 23.7.2011, str. 124.
(2)	UL C 218, 23.7.2011, str. 124.
(3)	Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012.
(4)	UL L 209, 11.8.2005, str. 1.
(5)	UL L […], […], str. […]UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(6)	UL L 171, 23.6.2006, str. 1.
(7)	UL L 24, 29.1.1994, str. 6.
(8)	UL L 25, 30.1.2008, str. 1.
(9)	UL L 171, 23.6.2006, str. 35.
(10)	+ Datum začetka veljavnosti te uredbe.

Ekološka pridelava in označevanje ekoloških proizvodov ***I

499k

107k

		Resolucija
		Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (COM(2010)0759 – C7-0001/2011 – 2010/0364(COD))

P7_TA(2012)0282

A7-0215/2011

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2010)0759),

– ob upoštevanju člena 294(2), člena 42 in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0001/2011),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 4. maja 2011(1),

– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0215/2011),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. julija 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov

P7_TC1-COD(2010)0364

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti prvega odstavka člena 42 in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Z Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007(4) so Komisiji podeljena pooblastila za izvajanje nekaterih določb navedene uredbe.

(2) Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je treba pooblastila, ki so bila Komisiji podeljena na podlagi Uredbe (ES) št. 834/2007, uskladiti s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba).

(3) Komisija mora imeti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktovDa bi zagotovili pravilno delovanje režima, ki ga uvaja Uredba (ES) št. 834/2007, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za dopolnjevanje ali spreminjanje nekaterih nebistvenih elementov Uredbe (ES) št. 834/2007 uredbe. Treba je določiti elemente, za katere se to pooblastilo lahko uporablja, ter pogoje, ki veljajo za to pooblastilo.Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti istočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.[Sprememba 1]

(4) Da se zagotovi enotna uporabazagotovijo enotni pogoji za izvajanje Uredbe (ES) št. 834/2007 v vseh državah članicah, je treba na Komisijo pooblastiti za sprejemanje izvedbenih aktov v skladu s členom 291 Pogodbe. Komisijo je treba še zlasti pooblastitiprenesti pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi z dodelitvijo šifer na podlagi nadzornega sistema, navedbo izvora za proizvode in enotnimi pravili o izmenjavi informacij, ki jih morajo poslati države članice, tretje države, nadzorni organi in izvajalci nadzora ali jih mora dati na voljo Komisija, ali za objavo teh informacij ter tudi za priznavanje tretjih držav ter nadzornih organov in izvajalcev nadzora za namene enakovrednosti in skladnosti. Razen če je izrecno določeno drugače, mora Komisija take izvedbene akte sprejeti v skladu z določbami [Uredbe (EU) št. XX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta o …].Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi pravil in splošnih načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo uresničevanje izvedbenih pooblastil Komisije(5). Komisija se mora v okviru priprave izvedbenih aktov opreti na svetovalne skupine, tako da bodo lahko zainteresirane strani in nevladne organizacije redno in strukturirano izražale svoje mnenje. [Sprememba 2]

(4a) Komisija mora v nujnih in ustrezno upravičenih primerih sprejeti izvedbene akte s takojšnjo veljavnostjo glede preklica priznavanja nadzornih organov in teles v primeru nepravilnosti ali kršitev določb iz Uredbe (ES) št. 834/2007 ali glede preklica priznavanja tretje države, katere sistem proizvodnje ne ustreza več načelom in proizvodnim pravilom, opredeljenim v tej uredbi, in katerih nadzorni ukrepi niso več enako učinkoviti kot tisti iz uredbe. [Sprememba 3]

(4b) Namen usklajevanja z Lizbonsko pogodbo bi moral biti poenostavitev vse zakonodaje Unije, ki velja za ta sektor, da bi razbremenili ekološke kmete in odpravili nepotrebno birokracijo. [Sprememba 4]

(5) Zaradi jasnosti je treba besedilo sklicev na evropski standard EN 45011 ali vodnik ISO 65 uskladiti z drugimi ustreznimi akti Unije.

(6) Uredbo (ES) št. 834/2007 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 834/2007 se spremeni:

(1) Člen 8 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 8

Splošne zahteve

Izvajalci spoštujejo pravila pridelave iz tega naslova in posebna pravila pridelave ter ukrepe in pogoje, potrebne za njihovo izvedbo, ki jih je Komisija sprejela z delegiranimi in izvedbenimi akti v skladu s členoma 38a in 38b.

(2) V členu 9 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

4. Komisija z delegiranimi aktiKomisijo se pooblasti, da za namene prepovedi iz odstavka 1 sprejme delegirane akte v skladu s členom 38a(1) odloči o ukrepih za izvajanje prepovedi uporabe GSO in proizvodov, pridelanihv zvezi z uvedbo modela za izjavo dobavitelja, ki potrjuje, da dobavljeni proizvodi niso pridelani iz GSO ali z GSO.

[Sprememba 5]

(3) V členu 11 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:"

Vendar pa je lahko v skladu s posebnimi pogoji, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti v skladu s členom 38a(1), kmetijsko gospodarstvo razdeljeno na jasno ločene enote ali ribogojna območja, pri čemer se vse enote ali območja ne upravljajo v skladu s pravili ekološke pridelave. Pri živalih gre pri tem za različne vrste. Pri ribogojstvu gre lahko za iste vrste, če so ribogojna območja ustrezno ločena. Pri rastlinah gre za različne sorte, med katerimi se zlahka razlikuje.

(4) V členu 12 se odstavek 3 črta.

(5) V členu 13 se odstavek 3 črta.

(6) V členu 14 se odstavek 2 črta.

(7) V členu 15 se odstavek 2 črta.

(8) Člen 16 se spremeni:

	(a)	V odstavku 1 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:" 1. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 38a(1)(a)(ii) odobri za uporabo v ekološki pridelavi in uvrsti na posebni omejevalni seznam proizvode in snovi, ki se lahko uporabljajo v ekološkem kmetovanju za naslednje namene:"
	(b)	V odstavku 3 se točka (a) nadomesti z naslednjim:" (a) Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 38a(2)(a) določi meje v zvezi s kmetijskimi proizvodi, za katere se lahko uporabijo proizvodi in snovi iz odstavka 1 tega člena, in po potrebi umakne te proizvode in snovi."
	(c)	V odstavku 3 se točka (c) nadomesti z naslednjim:" (c) Proizvodi in snovi, ki se uporabljajo pred sprejetjem te uredbe za namene, skladne s tistimi iz odstavka 1 tega člena, se lahko uporabljajo tudi po njenem sprejetju. Komisija lahko kadar koli umakne take proizvode ali snovi z delegiranimi akti v skladu s členom 38a(1)(a)(ii) in v skladu s pogoji, ki jih je treba sprejeti z delegiranimi akti v skladu s členom 38a(2)(a)."

(9) V členu 17 se odstavek 2 črta.

(10) V členu 18 se odstavek 5 črta.

(11) V členu 19(3) se črta drugi pododstavek.

(12) V členu 20 se odstavek 3 črta.

(13) V členu 21 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

2. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 38a(1)(a)(ii) odloči o odobritvi proizvodov in snovi ter njihovi vključitvi na omejevalni seznam iz odstavka 1 tega člena in po potrebi o umiku proizvodov s tega seznama ter z delegiranimi akti v skladu s členom 38a(2)(a) določi meje v zvezi z njihovo uporabo.

Če država članica meni, da bi bilo treba proizvod ali snov uvrstiti na seznam iz odstavka 1 oziroma jo z njega umakniti ali da bi bilo treba spremeniti specifikacije o uporabi iz tega odstavka, država članica zagotovi, da se dokumentacija, v kateri so navedeni razlogi za uvrstitev, umik ali spremembe, pošlje Komisiji in državam članicam po uradni poti.

Zahteve za spremembe ali umik, kakor tudi odločitve o tem, se objavijo. Proizvodi in snovi iz člena 19(2)(b) in (c), ki se uporabljajo pred sprejetjem te uredbe, se lahko uporabljajo tudi po njenem sprejetju. Komisija lahko kadar koli umakne take proizvode z delegiranimi akti v skladu s členom 38a(1)(a)(ii) in v skladu s pogoji, ki jih je treba sprejeti z delegiranimi akti v skladu s členom 38a(2)(a).

(14) Člen 22 se spremeni:

	(a)	Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:" 1. Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 38a(2)(c) in v skladu s pogoji iz odstavka 2 tega člena ter cilji in načeli iz naslova II odobri izjeme od pravil pridelave iz poglavij od 1 do 4."
	(b)	Odstavek 3 se črta.

(15) V členu 23 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:"

6. Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 38a(2)(e) prilagodi seznam izrazov iz Priloge.

(16) Člen 24 se spremeni:

(a)

Odstavek 1 se spremeni:

(i) Točki (b) in (c) prvega pododstavka se nadomestita z naslednjim:"

(b)

se v zvezi s predpakirano hrano na označbi navede tudi logotip ekološke pridelave Evropske unije iz člena 25(1);

(c)

se v primeru uporabe logotipa ekološke pridelave Evropske unije iz člena 25(1) v istem vidnem polju kot logotip navede tudi kraj, v katerem so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, iz katerih je proizvod sestavljen, po potrebi v eni od naslednjih oblik:

	–	‚Kmetijstvo EU‛, če so bile surovine kmetijskega izvora pridelane v Uniji;
	–	‘Kmetijstvo izven EU‛, če so bile surovine kmetijskega izvora pridelane v tretjih državah;
	–	‚Kmetijstvo EU/izven EU‛ če je bil del surovin kmetijskega izvora pridelan v Uniji, del pa v tretji državi.

(ii) Peti pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

Uporaba logotipa ekološke pridelave Evropske unije iz člena 25(1) in navedba iz prvega pododstavka tega odstavka sta neobvezni za proizvode, uvožene iz tretjih držav. Če pa je na označbi naveden logotip ekološke pridelave Evropske unije iz člena 25(1), je na označbi tudi navedba iz prvega pododstavka tega odstavka.

(b) Odstavek 3 se črta.

(17) Člen 25 se spremeni:

	(a)	Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:" 1. Logotip ekološke pridelave Evropske unije se lahko uporabi za označevanje, predstavitev in oglaševanje proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. Logotip ekološke pridelave Evropske unije se ne uporablja za proizvode iz preusmeritve in hrano iz člena 23(4)(b) in (c)."
	(b)	Odstavek 3 se črta.

(18) V členu 26 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:"

Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 38a(1)(b) določi posebne zahteve glede označevanja in sestave, ki veljajo za:

(19) Člen 27 se spremeni:

(a)

Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"
2. Poleg pogojev iz Uredbe (ES) št. 882/2004 vključuje nadzorni sistem, vzpostavljen s to uredbo, vsaj uporabo previdnostnih in nadzornih ukrepov."

(b)

V odstavku 5 se točka (c) nadomesti z naslednjim:"

(c)

je izvajalec nadzora akreditiran po zadnji različici evropskega standarda EN 45011 ali vodnika ISO 65 (,Splošne zahteve za organe, ki izvajajo sisteme potrjevanja proizvodov‚), ki so jo odobrili pristojni organi;

(c)

V odstavku 7 se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

(b)

pristojnosti za odobritev izjem iz člena 22, razen če je to predvideno v posebnih pogojih, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti v skladu s členom 38a(2)(c).

(20) V členu 28 se odstavek 6 črta.

(21) V členu 29 se odstavek 3 črta.

(22) V členu 30(2) se tretji pododstavek črta.

(23) Člen 32(2) se spremeni:

	(a)	Prva dva pododstavka se nadomestita z naslednjim:" Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s členom 38b(f) na podlagi meril, ki jih je treba sprejeti z delegiranimi akti v skladu s členom 38a(1)(c)(v), prizna nadzorne organe in izvajalce nadzora iz odstavka 1(b) tega člena, vključno z nadzornimi organi in izvajalci nadzora iz člena 27, ki so pristojni za izvajanje nadzora in izdajanje dokazil iz odstavka 1(c) tega člena v tretjih državah. Izvajalci nadzora so akreditirani po zadnji različici evropskega standarda EN 45011 ali vodnika ISO 65 (,Splošne zahteve za organe, ki izvajajo sisteme potrjevanja proizvodov‚). Dejavnosti izvajalcev nadzora so podvržene rednim ocenam na kraju samem, nadzoru in večletni ponovni oceni njihovih dejavnosti s strani akreditacijskega organa."
	(b)	Dodata se naslednja pododstavka:" Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s členom 38b(f) na podlagi meril, ki jih je treba sprejeti z delegiranimi akti v skladu s členom 38a(1)(c)(v), umakne priznanje nadzornih organov in izvajalcev nadzora v primeru nepravilnosti ali kršitev določb te uredbe. Po potrebiV ustrezno utemeljenih nujnih primerih lahko Komisija v nujnih primerihv skladu s postopkom iz člena 38g(3) sprejme to odločitev v skladu z drugim odstavkom člena 38gizvedbene ukrepe, ki se začnejo nemudoma uporabljati. V tem primeru se sprejeti ukrepi nemudoma sporočijo državam članicam in začnejo takoj veljati."
	[Sprememba 6]

(24) Člen 33 se spremeni:

(a)

Odstavek 2 se spremeni:

(i) Prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s členom 38b(f) na podlagi meril, ki jih je treba sprejeti z delegiranimi akti v skladu s členom 38a(1)(c)(v), prizna tretje države, katerih sistem pridelave je v skladu z načeli in pravili pridelave, ki so enakovredna tistim iz naslovov II, III in IV, in katerih nadzorni ukrepi so enako učinkoviti kot tisti iz naslova V. V oceni enakovrednosti se upoštevajo smernice CAC/GL 32 Codex Alimentarius.

	(ii)	Dodata se naslednja pododstavka:" Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s členom 38b(f) na podlagi meril, ki jih je treba sprejeti z delegiranimi akti v skladu s členom 38a(1)(c)(v), umakne priznanje tretjih držav, katerih sistem pridelave ni več v skladu z načeli in pravili pridelave, ki so enakovredna tistim iz naslovov II, III in IV, in katerih nadzorni ukrepi niso več enako učinkoviti kot tisti iz naslova V. Po potrebiV ustrezno utemeljenih nujnih primerih lahko Komisija v nujnih primerihv skladu s postopkom iz člena 38g(3) sprejme to odločitev v skladu z drugim odstavkom člena 38gizvedbene ukrepe, ki se začnejo nemudoma uporabljati. V tem primeru se sprejeti ukrepi nemudoma sporočijo državam članicam in začnejo takoj veljati."
	[Sprememba 7]

(b) Odstavek 3 se spremeni:

	(i)	Prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:" Za proizvode, ki niso uvoženi v skladu s členom 32 in niso uvoženi iz tretje države, ki je priznana v skladu z odstavkom 2 tega člena, lahko Komisija z izvedbenimi akti v skladu s členom 38b(f) na podlagi meril, ki jih je treba sprejeti z delegiranimi akti v skladu s členom 38a(1)(c)(v), prizna nadzorne organe in izvajalce nadzora, vključno z nadzornimi organi in izvajalci nadzora iz člena 27, ki so pristojni za izvajanje nadzora in izdajanje potrdil v tretjih državah za namen odstavka 1 tega člena. V oceni enakovrednosti se upoštevajo smernice CAC/GL 32 Codex Alimentarius."
	(ii)	Dodata se naslednja pododstavka:" Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s členom 38b(f) na podlagi meril, ki jih je treba sprejeti z delegiranimi akti v skladu s členom 38a(1)(c)(v), umakne priznanje nadzornih organov in izvajalcev nadzora v primeru nepravilnosti ali kršitev določb te uredbe. Po potrebiV ustrezno utemeljenih nujnih primerih lahko Komisija v nujnih primerihv skladu s postopkom iz člena 38g(3) sprejme to odločitev v skladu z drugim odstavkom člena 38gizvedbene ukrepe, ki se začnejo nemudoma uporabljati. V tem primeru se sprejeti ukrepi nemudoma sporočijo državam članicam in začnejo takoj veljati."
	[Sprememba 8]

(25) Vstavi se naslednji člen:"

Člen 36a

Objava in obveščanje

Komisija v skladu s pravili, ki jih je treba sprejeti z izvedbenimi akti v skladu s členom 38b(b), določi, objavi, da na voljo ali razširja informacije, ki jih je treba opredeliti z izvedbenimi akti v skladu s členom 38b(a), ter sezname tretjih držav ter nadzornih organov in izvajalcev nadzora, priznanih v skladu s členoma 32 in 33.

(26) Člena 37 in 38 se črtata.

(27) Vstavijo se naslednji členi:"

Člen 38a

Prenesena pooblastila

1. Da bi se bolje upoštevala pričakovanja potrošnikov v zvezi s kakovostjo ekoloških proizvodov in da bi se zagotovila ustrezna uporaba pravil pri zadevnih organih in izvajalcih ter pravilno delovanje enotnega trga in trgovine, se Komisija z delegiranimi akti sprejme posebna pravila, ukrepepooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38d v zvezi s posebnimi pravili, ukrepi in pogoje, potrebnepogoji, potrebnimi za uporabo te uredbe, vključno s posebnimi opredelitvami, povezanimi s področjem uporabe te uredbe, pri čemer veljajo cilji in načela iz naslova II za: [Sprememba 9]

(a)

pravila pridelave iz naslova III, še zlasti:

	(i)	posebne zahteve, pogoji in obdobja preusmeritve, ki jih morajo izvajalci spoštovati;
	(ii)	odobritev proizvodov in snovi za uporabo v ekološki pridelavi, njihova vključitev na omejevalni seznam ali umik s tega seznama za namene členov 16 in 21;
	(iii)	predelovalne postopke za predelano hrano;
	(iv)	pogoje prepovedi uporabe GSO in proizvodov, pridelanih iz GSO ali z GSO;
	(v)	opredelitev obdobij iz člena 17(1)(c) do (f);

(b)

pravila označevanja, zahteve in posebna merila v zvezi s predstavitvijo, sestavo, velikostjo in obliko ekološkega logotipa Evropske unije ter pogoje in pravice za njegovo uporabo v skladu z naslovom IV;

(c)

nadzorne sisteme, vzpostavljene na podlagi naslovov V in VI, še zlasti:

	(i)	zahteve glede nadzora, nadzorne in revizijske postopke;
	(ii)	merila za odobritev izvajalcev nadzora za namene člena 27;
	(iii)	posebna merila za prenos nalog na izvajalce nadzora iz točke (ii);
	(iv)	obliko dokazil;
	(v)	merila, ki jih je treba uporabiti v zvezi s priznanjem tretjih držav za namene člena 33(2) ter v zvezi s priznanjem nadzornih organov in izvajalcev nadzora za namene člena 32(2) in člena 33(3);
	(vi)	merila, ki jih je treba uporabiti v zvezi z umikom odobritve ali priznanja in dokazil, vključno s primeri, v katerih lahko Komisija nujno ukrepa v skladu z drugim odstavkom člena 38g;
	(vii)	merila, ki jih je treba uporabiti v zvezi s prepoznavanjem in obveščanjem o dejavnosti, ki je podrejena nadzornemu sistemu;
	(viii)	pravila, ki jih je treba uporabiti, kadar se proizvodi iz tretjih držav dajo v promet na trg Unije kot ekološki proizvodi;

(d)

prosti pretok ekoloških proizvodov.

2. Da bi se upošteval tehnični razvoj in posebnosti sektorja, lahko Komisija z delegiranimi akti ter v skladu s cilji in načeli iz naslova II sprejme pravila, potrebna za uporabo te uredbe za:

	(a)	odobritev, omejitev ali prepoved posebnih tehnik za namene členov od 12 do 16, 18, 19 in 20 ter pogoje in omejitve v zvezi z uporabo snovi in proizvodov ter njihovim umikom, zlasti v zvezi z načinom uporabe, odmerkom, rokom uporabe in stikom s kmetijskimi proizvodi;
	(b)	posebna pravila pridelave za kvas;
	(c)	odobritev izjem od pravil pridelave in posebnih pogojev za uporabo teh izjem za namene člena 22;
	(d)	prehodne ukrepe za lažji prehod s pravil, določenih z Uredbo (EGS) št. 2092/91, na to uredbo;
	(e)	prilagoditev seznama izrazov iz Priloge.

3. Da bi se zagotovila preglednost s hitro, učinkovito, točno in stroškovno učinkovito izmenjavo informacij, Komisija z delegiranimi akti opredeli:

	(a)	naravo in vrsto informacij, ki jih je treba sporočiti;
	(b)	postopke za sporočanje informacij;
	(c)	pravila, povezana s pravicami do dostopa do informacij ali razpoložljivih informacijskih sistemov;
	(d)	sredstva objave informacij.

Člen 38b

Izvedbena pooblastila

1. Komisija z izvedbenimi akti po postopku pregleda iz člena 38g(2) sprejme potrebne določbe za doseganje enotne uporabe te uredbe v Uniji, še zlasti v povezavi s: [Sprememba 10]

(a)

podrobnostmi in specifikacijami v zvezi z vsebino, obliko in načinom sporočanja, predložitve in izmenjave informacij, zahtevanih v okviru te uredbe:

	(i)	od izvajalcev, zlasti v zvezi z informacijami, vključenimi v predložitev in sporočanje iz člena 28(1) in člena 29(1);
	(ii)	od izvajalcev nadzora, nadzornih organov, pristojnih organov držav članic, tretjih držav in Komisije ter med njimi, zlasti v zvezi s členi 22, od 30 do 33, 35 in 36;

(b)

pogoji in sredstvi objave informacij iz točke (a) in seznamov tretjih držav ali nadzornih organov in izvajalcev nadzora, imenovanih v skladu s členom 27 ali priznanih v skladu s členoma 32 in 33, ali posebnimi pravili in pogoji za razširjanje teh informacij in seznamov ali če jih Komisija da na voljo izvajalcem, pristojnim organom, izvajalcem nadzora, nadzornim organom in državam članicam ali tretjim državam;

(c)

postopki in pogoji, ki jih je treba upoštevati v zvezi z elektronskim izdajanjem potrdil, zlasti za potrdila iz člena 29 in člena 33(1)(d);

(d)

dodelitvijo šifer izvajalcem nadzora in nadzornim organom ter navedbo kraja, v katerem so bile surovine kmetijskega izvora pridelane v skladu s členom 24;

(e)

posebnimi merili v zvezi s predstavitvijo, sestavo in velikostjo navedb iz člena 24(1)(a) in (c);

(f)

priznanjem in umikom tretjih držav ter nadzornih organov in izvajalcev nadzora za namene člena 32(2) ter člena 33(2) in (3).

1a. V ustrezno utemeljenih nujnih primerih, ki se nanašajo na preklic priznavanja nadzornih organov in teles v primeru nepravilnosti ali kršitev določb iz te uredbe ali na preklic priznavanja tretje države, v kateri sistem proizvodnje ne ustreza več načelom in proizvodnim pravilom, opredeljenim v Naslovu II, III in IV, oziroma v kateri nadzorni ukrepi niso več enako učinkoviti kot tisti iz Naslova V, Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 38g(3) sprejme izvedbene akte s takojšnjo veljavnostjo. [Sprememba 11]

Člen 38c

Pooblastila Komisije

Kadar so Komisiji podeljena pooblastila, ravna v skladu s postopkom iz člena 38d v primeru delegiranih aktov in v skladu s postopkom iz člena 38g v primeru izvedbenih aktov, razen če ni v tej uredbi izrecno drugače določeno.

Člen 38d

Izvajanje pooblastila

1. Komisiji se pooblastilaPooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz te uredbe podelijo za nedoločen časse prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Takoj ko sprejme delegirani akt, Komisija o njem hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(4), člena 11, člena 16(1), točk (a) in (c) člena 16(3), člena 21(2), člena 22(1), člena 23(6), člena 26, točke (b) člena 27(7), člena 32(2) ter člena 33(2) in (3) se prenese na Komisijo za obdobje pet let od ...(6). Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enaka obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet najpozneje tri mesece pred koncem tega obdobja nasprotuje temu podaljšanju.

3. Pooblastila za sprejetje delegiranih aktov se podelijo Komisiji pod pogoji iz člena 38e in 38f.Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila. Z odločitvijo o preklicu pooblastila prenehajo veljati pooblastila, določena v navedeni odločitvi. Preklic začne veljati dan po objavi odločitve v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njej naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi.

3a. Takoj ko sprejme delegirani akt, Komisija o njem hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.

3b. Delegirani akt, sprejet v skladu s to uredbo, začne veljati samo, če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega sporočila o aktu Evropskemu parlamentu in Svetu, ali če pred iztekom omenjenega roka Evropski parlament in Svet seznanita Komisijo, da aktu ne nameravata nasprotovati. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za dva meseca.[Sprememba 12]

Člen 38e

Preklic pooblastila

1. Pooblastilo iz člena 38a in 38d lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

2. Institucija, ki je začela notranji postopek odločanja o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem času pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede pooblastilo, ki bi lahko bilo preklicano, ter morebitne razloge za preklic.

3. Z odločitvijo o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, določeno v navedeni odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na poznejši datum, določen v navedeni odločitvi. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.[Sprememba 13]

Člen 38f

Nasprotovanje delegiranim aktom

1. Evropski parlament in Svet lahko nasprotujeta delegiranemu aktu v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za en mesec.

2. Če po izteku navedenega obdobja niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je določen v njem.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred koncem navedenega obdobja, če sta Evropski parlament in Svet oba obvestila Komisijo, da ne nameravata ugovarjati.

3. Če Evropski parlament ali Svet nasprotujeta delegiranemu aktu, akt ne začne veljati. Institucija, ki ugovarja delegiranemu aktu, svojo odločitev utemelji.[Sprememba 14]

Člen 38g

Izvedbeni akti – odbor za ekološko pridelavo

1. Kadar se izvedbeni akti sprejemajo v skladu s to uredbo, Komisiji pomaga odbor za ekološko pridelavo, pri čemer se uporablja postopek iz člena [5] Uredbe (EU) št. [xxxx/yyyy] (dopolniti po sprejetju uredbe iz člena 291(2) PDEU o pravilih nadzora, o kateri trenutno poteka razprava v Evropskem parlamentu in Svetu). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije*.

2. V nujnih primerih iz člena 32(2) ter člena 33(2) in (3) te uredbe se uporabi postopek iz člena [6] Uredbe (EU) št. [xxxx/yyyy].Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011, v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

* UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[Sprememba 15]

(28) Člen 41 se spremeni:

(a) Naslov se nadomesti z naslednjim:"

Poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu

(b) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

1. Komisija do 31. decembra 2011 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo.

Člen 1a

Komisija tri leta po ...(7) oceni učinke sprememb Uredbe (ES) št. 834/2007, sprejetih s to uredbo, zlasti kar zadeva preglednost in vpliv na civilno družbo.

V ta proces ocenjevanja se vključijo predstavniki pomembnih interesnih skupin in civilne družbe. [Sprememba 16]

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1)	UL C 218, 23.7.2011, str. 122.
(2)	UL C 218, 23.7.2011, str. 122.
(3)	Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012.
(4)	UL L 189, 20.7.2007, str. 1.
(5)	UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(6)	* Datum začetka veljavnosti te uredbe.
(7)	* Datum: tri leta po začetku veljavnosti te uredbe.

Sistem financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada ***I

388k

61k

		Resolucija
		Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 485/2008 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, s strani držav članic (COM(2010)0761 – C7-0002/2011 – 2010/0366(COD))

P7_TA(2012)0283

A7-0204/2011

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2010)0761),

– ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 42 in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0002/2011),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 4. maja 2011(1),

– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0204/2011),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. julija 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 485/2008 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, s strani držav članic

P7_TC1-COD(2010)0366

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti prvega odstavka člena 42 in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Z Uredbo Sveta (ES) št. 485/2008(4) so Komisiji podeljena pooblastila za izvajanje nekaterih določb navedene uredbe.

(2) Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je treba pooblastila, podeljena Komisiji v skladu z Uredbo (ES) št. 485/2008, uskladiti s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba).

(3) Komisija bi morala imeti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, z namenom, da dopolni ali spremeni nekatere nebistvene elemente UredbeDa bi zagotovili pravilno delovanje režima, ki ga uvaja Uredba (ES) št. 485/2008.,Določiti bi bilo treba elemente v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za pripravo seznama ukrepov, ki po naravi niso primerni, ki po naravi niso primerni za naknadne kontrole s pregledovanjem trgovinskih dokumentov, za katere se to pooblastilo lahko uporabi, ter pogoje, ki naj za to pooblastilo veljajota uredba ne velja. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom izvede ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti sočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 1]

(4) Da se zagotovi enotna uporababi zagotovili enotne pogoje za izvajanje Uredbe (ES) št. 485/2008, jev vseh državah članicah, bi bilo treba na Komisijo pooblastiti za sprejemanje izvedbenih aktovprenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila je treba izvajati v skladu s členom 291 Pogodbe. Komisija bi morala biti posebej pooblaščena za sprejemanje enotnih pravil o izmenjavi informacij. Komisija mora sprejeti te izvedbene akte ob pomoči [Odbora za kmetijske sklade, ustanovljenega s členom 41b(1)] Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike(5)v skladu z določbami UredbeUredbo (EU) št. XX/XXXX182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o … [dopolniti po sprejetju uredbe iz člena 291(3) PDEU o pravilih nadzora, o kateri trenutno poteka razprava v Evropskem parlamentu in Svetu]določitvi pravil in splošnih načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo uresničevanje izvedbenih pooblastil Komisije(6). [Sprememba 2]

(5) Uredbo (ES) št. 485/2008 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 485/2008 se spremeni:

(1) V členu 1Člen 1(2) se drugi stavek nadomesti z naslednjimbesedilom:"

2. Ta uredba ne velja za ukrepe, ki jih zajema integrirani administrativni in kontrolni sistem po Uredbi Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete*.

Da se iz področja uporabe te uredbe izključijo tisti ukrepi, ki po naravi niso primerni za naknadne kontrole s pregledovanjem trgovinskih dokumentov, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s pogoji iz členov 13a, 13b in 13cčlena 13a te uredbe pripravi seznam drugih ukrepov, za katere se ta uredba ne uporablja.

* UL L 30, 31.1.2009, str. 16.

[Sprememba 3]

(2) Člen 7 se spremeni:

	(a)	v drugem pododstavku odstavka 1, se črta drugi stavek;
	(b)	odstavek 5 se črta.

(3) Člen 13 se črta.

(4) vstavita se naslednja člena:"

Člen 13a

1. Komisiji se pooblastilaPooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz te uredbe podelijo za nedoločen častega člena.

2. Pooblastilo iz člena 1(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let z začetkom od …(7). Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet najpozneje tri mesece pred koncem tega obdobja nasprotuje takemu podaljšanju.

3. Evropski parlament ali Svet lahko kadarkoli prekliče pooblastilo iz člena 1(2). Z odločitvijo o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, navedeno v tej odločitvi. Odločitev začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko sprejme delegirani akt, Komisija o njem hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 1(2), začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila o aktu Evropskemu parlamentu in Svetu ali če sta pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet Komisijo obvestila o nameri, da ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za dva meseca. [Sprememba 4]

Člen 13b

Pooblastila iz člena 13a lahko Evropski parlament ali Svet prekliče kadar koli.

Institucija, ki je začela notranji postopek odločanja o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem času pred sprejetjem končnega sklepa, pri čemer navede pooblastilo, ki bi lahko bilo preklicano, ter morebitne razloge za preklic.

S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, določeno v navedenem sklepu. Sklep začne veljati nemudoma ali na poznejši datum, določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.[Sprememba 5]

Člen 13c

Evropski parlament in Svet lahko ugovarjata zoper delegirane akte v dveh mesecih od datuma obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za en mesec.

Če po izteku navedenega obdobja niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je določen v njem.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet Komisijo obvestila, da ne nameravata vložiti ugovora.

Če Evropski parlament ali Svet ugovarja proti delegiranemu aktu, akt ne začne veljati. Institucija, ki ugovarja proti delegiranemu aktu, navede obrazložitev za to.[Sprememba 6]

Člen 13d

Komisija po potrebi z izvedbenimi akti po postopku iz člena 42d(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005, sprejme posebne določbe za enotno izvajanje te uredbe v Uniji, zlasti v zvezi z/s:
	(a)	usklajevanjem skupnih ukrepov iz člena 7(1);
	(b)	podrobnostmi in specifikacijami glede vsebine, oblike in načina predložitve zahtevkov, vsebine, oblike in načina obveščanja ter predložitve in objave informacij, potrebnih v okviru te uredbe;
	(c)	pogoji in načini objave ali posebnimi pravili in pogoji, ki jih mora upoštevati Komisija za razširjanje ali dajanje na voljo pristojnim organom držav članic informacij, ki so potrebne v okviru te uredbe.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13e(2). [Sprememba 7]

Člen 13e

1. Komisiji pomaga Odbor za kmetijske sklade, ustanovljen v skladu s členom 41 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike*. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek velja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

* UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

[Sprememba 8]

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1)	UL C 218, 23.7.2011, str.126.
(2)	UL C 218, 23.7.2011, str. 126.
(3)	Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012.
(4)	UL L 143, 3.6.2008, str. 1.
(5)	UL L 209, 11.8.2005, str. 1.
(6)	UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(7)	+ Datum začetka veljavnosti te uredbe.

Sporazum med EU in Rusijo o ohranitvi obveznosti o trgovini s storitvami ***

192k

32k

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in vlado Ruske federacije o ohranitvi obveznosti o trgovini s storitvami iz trenutno veljavnega Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo (16815/2011 – C7-0522/2011 – 2011/0328(NLE))

P7_TA(2012)0284

A7-0176/2012

(Odobritev)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (16815/2011),

– ob upoštevanju osnutka sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in vlado Ruske federacije v zvezi z ohranitvijo obveznosti o trgovini s storitvami iz trenutno veljavnega Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo (16816/2011),

– ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 91, členom 100(2), prvim pododstavkom člena 207(4) ter točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0522/2011),

– ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika,

– ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0176/2012),

1. odobri sklenitev sporazuma;

2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Ruske federacije.

Sporazum med EU in Rusijo o trgovini z deli in komponentami motornih vozil ***

191k

31k

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in vlado Ruske federacije o trgovini z deli in komponentami motornih vozil med Evropsko unijo in Rusko federacijo (16806/2011 – C7-0517/2011 – 2011/0324(NLE))

P7_TA(2012)0285

A7-0175/2012

(Odobritev)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (16806/2011),

– ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko unijo in vlado Ruske federacije o trgovini z deli in komponentami motornih vozil med Evropsko unijo in Rusko federacijo (16807/2011),

– ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s prvim pododstavkom člena 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0517/2011),

– ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika,

– ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0175/2012),

1. odobri sklenitev sporazuma;

2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Ruske federacije.

Sporazum med EU in Rusijo o uvedbi ali zvišanju izvoznih dajatev za surovine s strani Ruske federacije ***

192k

31k

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Rusko federacijo o uvedbi ali zvišanju izvoznih dajatev za surovine (16827/2011 – C7-0520/2011 – 2011/0332(NLE))

P7_TA(2012)0286

A7-0178/2012

(Odobritev)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (16827/2011),

– ob upoštevanju osnutka sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Rusko federacijo o uvedbi ali zvišanju izvoznih dajatev za surovine (16828/2011),

– ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika,

– ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0178/2012),

1. odobri sklenitev sporazuma;

2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Ruske federacije.

Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami, Avstralijo, Kanado, Japonsko, Republiko Korejo, Mehiko, Marokom, Novo Zelandijo, Singapurjem, Švico in Združenimi državami Amerike ***

195k

34k

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami, Avstralijo, Kanado, Japonsko, Republiko Korejo, Združenimi mehiškimi državami, Kraljevino Maroko, Novo Zelandijo, Republiko Singapur, Švicarsko konfederacijo in Združenimi državami Amerike (12195/2011 – C7-0027/2012 – 2011/0167(NLE))

P7_TA(2012)0287

A7-0204/2012

(Odobritev)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12195/2011),

– ob upoštevanju osnutka trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami, Avstralijo, Kanado, Japonsko, Republiko Korejo, Združenimi mehiškimi državami, Kraljevino Maroko, Novo Zelandijo, Republiko Singapur, Švicarsko konfederacijo in Združenimi državami Amerike (12196/2011),

– ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika,

– ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za pravne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0204/2012),

1. ne odobri sklenitve sporazuma;

2. naroči svojemu predsedniku, naj sporoči Svetu, da sporazuma ni mogoče skleniti;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Avstralije, Kanade, Japonske, Republike Koreje, Združenih mehiških držav, Kraljevine Maroko, Nove Zelandije, Republike Singapur, Švicarske konfederacije in Združenih držav Amerike.

Neposredna plačila kmetom (2013) ***I

268k

64k

		Resolucija
		Besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z uporabo neposrednih plačil kmetom za leto 2013 (COM(2011)0630 – C7-0337/2011 – 2011/0286(COD))

P7_TA(2012)0288

A7-0163/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0630),

– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0337/2011),

– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

– ob upoštevanju člena 294(3) in prvega odstavka člena 42 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. aprila 2012(1),

– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 4. maja 2012(2),

– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. junija 2012, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju členov 55 in 37 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za proračun (A7-0163/2012),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. julija 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2012Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z uporabo neposrednih plačil kmetom za leto 2013

P7_TC1-COD(2011)0286

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 671/2012.)

(1)	UL C 191, 29.6.2012, str. 116.
(2)	Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Proračun za leto 2013 - Pooblastilo za trialog

416k

152k

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012 o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2013 (2012/2016(BUD))

P7_TA(2012)0289

A7-0215/2012

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga proračuna za proračunsko leto 2013, ki ga je Komisija sprejela 25. aprila 2012 (COM(2012)0300),

– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1),

– ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2012 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2013(2),

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. februarja 2012 o proračunskih smernicah za leto 2013,

– ob upoštevanju sklepov z medinstitucionalnega srečanja o plačilih z dne 30. maja 2012,

– ob upoštevanju naslova II, poglavja 7 Poslovnika,

– ob upoštevanju pisma Odbora za ribištvo,

– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0215/2012),

Predlog proračuna za leto 2013 – splošna ocena

1. opominja, da je Parlament v resoluciji z dne 14. marca 2012 spodbujanje rasti in delovnih mest postavil v središče svojih prednostnih nalog v skladu s strategijo Evropa 2020, pri tem pa se zavzel predvsem za osredotočenje virov na politike in programe, ki so se izkazali za koristne pri doseganju teh ciljev, zlasti na podporo malim in srednjim podjetjem ter mladino; odobrava dejstvo, da je predlog proračuna za leto 2013, ki ga je pripravila Komisija, podobne usmeritve, kar zadeva opredeljene prednostne naloge, ki jih je treba okrepiti;

2. se zaveda vztrajnih gospodarskih in proračunskih pritiskov na nacionalni ravni, pa tudi potrebe po konsolidaciji javnih financ; kljub temu znova izraža prepričanje, da je proračun EU skupen in učinkovit instrument za naložbe in solidarnost, ki je v trenutnih razmerah še toliko bolj potreben za spodbuditev gospodarske rasti, konkurenčnosti in novih delovnih mest v 27 državah članicah; podarja, da ima proračun EU kljub temu, da je majhen in ne presega 2 % celotne javne porabe Unije, dejanski ekonomski učinek in je doslej učinkovito dopolnjeval politike za okrevanje gospodarstva v državah članicah;

3. zato namerava odločno zagovarjati ustrezno raven sredstev v proračunu za naslednje leto, kot je predvidena v predlogu proračuna, in nasprotovati vsem poskusom krčenja sredstev, zlasti za politike, ki prinašajo rast in zaposlovanje; meni, da proračun EU, ki ne sme imeti primanjkljaja, ne bi smel postati žrtev neuspešnih ekonomskih politik na nacionalni ravni; ugotavlja, da je v letu 2012 več držav članic povečalo svoj državni proračun;

4. je prepričan, da je zlasti v obdobjih krize finančna odgovornost izjemno pomembna; zato meni, da je treba sredstva osredotočiti na tista področja, kjer lahko proračun EU prinese dodano vrednost, zmanjšati pa jih je mogoče v sektorjih, kjer nastajajo neupravičene zamude in ki se soočajo s premajhnim črpanjem, da bi prihranili v vrsticah, kjer je prišlo do težav pri izvajanju; meni, da je mogoče resnično prihraniti s prepoznavanjem prekrivanj in neučinkovitosti v proračunskih vrsticah; na podlagi tega namerava skupaj s svojimi specializiranimi odbori opredeliti tako pozitivne kot negativne prednostne naloge za leto 2013; v ta namen poziva Komisijo, naj obema vejama proračunskega organa posreduje najnovejše, redne in popolne podatke – na podlagi kazalnikov cilja učinkovitosti – o izvrševanju posameznih programov in pobud ter jih tehta glede na politične zaveze EU;

5. meni, da bi morala EU, že zaradi varčevalne politike, ki se izvaja v državah članicah, pokazati odgovornost in nemudoma sprejeti konkretne ukrepe za vzpostavitev enega samega sedeža Parlamenta;

6. ugotavlja, da je Komisija v predlogu proračuna EU za leto 2013 predvidela 150 931,7 milijona EUR sredstev za prevzem obveznosti (tj. 2 % več kot v proračunu za leto 2012) in 137 924,4 milijona EUR sredstev za plačila (tj. 6,8 % več kot v proračunu za leto 2012); ugotavlja, da ta zneska predstavljata 1,13 % oziroma 1,03 % predvidenega BND Evropske unije v letu 2013; opominja, da zgornja meja večletnega finančnega okvira znaša 152 502 milijonov EUR za obveznosti in 143 911 milijonov EUR za plačila v tekočih cenah; je seznanjen z obstoječimi razlikami med stopnjo odobritev za prevzem obveznosti ter stopnjo odobritev plačil, zaradi česar se bodo neporavnane obveznosti še povečale;

7. razume, da Komisija na koncu programskega obdobja daje večji poudarek plačilom, saj namerava tudi poiskati rešitev za vse večje neporavnane obveznosti; čeprav se strinja s tem pristopom, je še posebej zaskrbljen zaradi predlagane zamrznitve sredstev za prevzem obveznosti na raven predvidene stopnje inflacije v prihodnjem letu; poudarja, da so obveznosti zelo pomembne za opredeljevanje političnih prednostnih nalog in zagotavljajo, da bodo nekoč v prihodnosti opravljene potrebne naložbe za spodbujanje rasti in zaposlovanja; namerava skrbno preučiti, ali bo takšna stopnja obveznosti omogočila primerno izvajanje osrednjih politik EU; meni, da zamrznitev sredstev za prevzem obveznosti ni sprejemljiva strategija za obvladovanje ravni neporavnanih obveznosti, tudi če jo lahko Komisija in države članice predstavijo kot delno rešitev težave neporavnanih obveznosti;

8. meni, da je predlagano povečanje plačil za 6,8 % v primerjavi z letom 2012 prvi odgovor na poziv Parlamenta k odgovornemu in stvarnemu načrtovanju proračuna; ugotavlja, da so večja plačila predvidena zlasti na področjih konkurenčnosti in kohezije, ker so za potekajoče programe na teh področjih pričakovani večji zahtevki za izplačila; v celoti podpira to povečanje, ki ne izhaja samo iz obveznosti, ki so bile sprejete v preteklosti in jih je treba izpolniti, temveč tudi iz dejanskega izvajanja programov, ki naj bi po pričakovanjih doseglo polno hitrost v zadnjem letu trenutnega večletnega finančnega okvira; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami preveri, ali so njihove ocenjene zahteve za povečanje plačil natančne in realistične;

9. kljub temu dvomi o tem, da je predlagana raven plačil za leto 2013 primerna za pokritje dejanskih potreb v naslednjem letu, zlasti v razdelkih 1b in 2; bo med letom 2012 skrbno spremljal stanje plačil in pri tem posebno pozornost namenil vsem predlaganim prenosom in prerazporeditvam; opozarja tudi, da nezadostna raven plačil v letu 2012 v povezavi z zneskom plačil, ki ga je za leto 2013 predlagala Komisija, morda ne bo zadostovala za poravnanje zahtevkov Komisiji in bi lahko nato samo na področju kohezijske politike privedla do razveljavitve prevzetih obveznosti v znesku več milijard; poudarja, da bi glede na trenutni predlog skupni znesek plačil za obdobje 2007–2013 znašal 859,4 milijarde EUR, kar je približno 66 milijard EUR manj, kot znašajo dogovorjene zgornje meje večletnega finančnega okvira; poziva Komisijo, naj glede na nedavno zahtevo za prerazporeditev (DEC 9/2012) v okviru spremembe proračuna za leto 2012 predstavi natančne podatke o rezultatih trenutnega izvajanja programov evropskega načrta za oživitev gospodarstva;

10. opozarja, da Komisija že v letu 2011 ni mogla izplačati precejšnjega števila upravičenih zahtevkov, zlasti na področju kohezijske politike; ugotavlja, da bo treba te zahtevke poravnati iz proračuna za leto 2012, v katerem že tako primanjkuje sredstev zaradi premajhnega povečanja sredstev za plačila, ki ga je vztrajno zahteval Svet v lanskem proračunskem postopku; zato poziva Komisijo, naj čim prej pripravi predlog spremembe proračuna, da bi to situacijo popravila, in naj izplačil iz proračuna 2012 ne odloži do naslednjega leta, saj sicer predvidena plačila za leto 2013 ne bodo zadostovala; Komisijo in Svet poziva tudi, naj skupaj s Parlamentom delujeta konstruktivno, da bi se v prihodnjih proračunskih ciklih s povečanjem natančnosti napovedi in sporazumom o realističnih proračunskih ocenah izognila ponovitvi te situacije;

11. obžaluje nepripravljenost predsedstva Sveta, da bi sodelovalo na medinstitucionalnem političnem srečanju o plačilih, ki ga je Parlament predlagal kot nadaljnji ukrep k lanskemu proračunskemu spravnemu postopku; meni, da je to vedenje neodgovoren poskus ignorirati težavo pomanjkanja plačil ter vprašanje neporavnanih obveznosti; meni, da bo to srečanje enkratna priložnost, ko bi lahko obe veji proračunskega organa dosegli dogovor – še preden bosta izrazili stališče do predloga proračuna – o razpoložljivih podatkih o izvrševanju in sposobnosti črpanja ter pravilno predvideli potrebe po plačilih v letih 2012 in 2013; opominja, da odobritve plačil, ki jih Komisija predlaga v predlogu proračuna, temeljijo na ocenah, ki so jih pripravile države članice same; je zato trdno prepričan, da je treba morebitne dvome ali pomisleke – kot so jih izrazile nekatere delegacije Sveta – o zneskih in izračunih Komisije čim prej predstaviti, preučiti in razjasniti, da ne bodo ovirali doseganja sporazuma v letošnjem spravnem postopku;

12. poudarja, da bo glede na najnovejše podatke, ki jih je Komisija predstavila na medinstitucionalnem srečanju o plačilih dne 30. maja 2012, zmanjšanje sredstev za plačila pod raven, ki jo je predlagala Komisija, privedlo do nadaljnjega povečanja neporavnanih obveznosti, ki so konec leta 2011 že dosegle nezaslišano raven 207 milijard EUR; zato znova poziva Svet, naj ravna odgovorno in se vzdrži umetnega zmanjševanja plačil, tako da že vnaprej določi skupni znesek plačil, ne da bi upošteval oceno dejanskih potreb za doseganje dogovorjenih ciljev in zavez EU; poziva Svet, naj v primeru, da bo ravnal tako, jasno in javno opredeli in upraviči, katere od programov in projektov EU bi bilo treba preložiti ali povsem opustiti;

13. ugotavlja, da je po oceni Komisije 43,7 % sredstev v predlogu proračuna za leto 2013 (tj. 64,5 milijarde EUR) namenjenih ciljem strategije Evropa 2020, kar je 0,2 % več kot v proračunu za leto 2012; ceni dejstvo, da so proračunske vrstice in programi, ki prispevajo k uresničevanju teh ciljev, v predlogu proračuna prvič jasno opredeljivi;

14. je seznanjen s skupno zgornjo mejo v znesku 2,4 milijarde EUR v sredstvih za prevzem obveznosti v predlogu proračuna za leto 2013 in jo je odločen v celoti uporabiti – podobno kot druge mehanizme prilagodljivosti, ki jih predvideva medinstitucionalni sporazum – če se bo to izkazalo za potrebno za financiranje ciljev in prednostnih nalog, izhajajočih iz skupnih političnih zavez in odločitev, namreč tistih o strategiji Evropa 2020;

15. je seznanjen s tem, da razen upravnih odhodkov v predlogu proračuna za pristop Hrvaške julija 2013 niso predvidena druga sredstva; pričakuje, da bo prilagoditev večletnega finančnega okvira, ki jo predvideva točka 29 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, sprejeta brez zapletov, in poziva Komisijo, naj s spremembo proračuna pripravi predlog za ustrezna dodatna sredstva, takoj ko bodo pristopni akt ratificirale vse države članice; opominja, da je treba nove finančne zahteve financirati z dodatnimi finančnimi sredstvi, ne pa s prerazporeditvami za drugo polovico leta 2013;

16. opominja, da bo proračun za leto 2013 zadnji proračun trenutnega večletnega finančnega okvira, vendar ponavlja, da bodo zgornje meje večletnega finančnega okvira za leto 2013, dogovorjene z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006, ostale kot referenca vsaj za zgornje meje finančnega okvira za leto 2014, če sporazum o slednjem ne bo dosežen, kot določa točka 30 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006;

Razdelek 1a

17. je seznanjen s predlogom Komisije za povečanje obveznosti v tem razdelku za 4,1 % (na 16 032 milijonov EUR) v primerjavi s proračunom 2012; ugotavlja, da je predlagana raven sredstev za prevzem obveznosti nižja, kot omogoča finančni načrt (tj. TEN-T, EIT, Progress), zato bo razlika do zgornje meje večja (90,9 milijona EUR), kot je predvideno v finančnem načrtu (47,7 milijona EUR); je zadovoljen, da so se sredstva za prevzem obveznosti najbolj povečala v razdelku 1a, kjer je tudi večina politik in programov za rast, konkurenčnost in delovna mesta, kar je v skladu s prednostnimi nalogami Parlamenta v letu 2013;

18. pozdravlja zlasti povečanje za sedmi okvirni program ES (+6,1 %), program za konkurenčnost in inovativnost (+7,3 %) in TEN-T (+6,4 %), ki so glavna orodja za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020; kljub temu obžaluje, da bo glede na zneske, ki jih predlaga Komisija, za pravno podlago dveh vodilnih programov, sedmega okvirnega programa in TEN-T, v zadnjem letu večletnega finančnega okvira dejansko namenjenih manj sredstev za prevzem obveznosti, kot je bilo predvideno (-258,8 milijona EUR oziroma -122,5 milijona EUR); obžaluje tudi, da predlog Komisije ne predvideva dovolj sredstev za neokrnjeno izvajanje programa „Inteligentna energija – Evropa“;

19. meni, da je precejšnje povečanje plačil za 17,8 % (na 13 552 milijonov EUR) v primerjavi s proračunom za leto 2012 realistična ocena dejanskih potreb v tem razdelku, zlasti za kritje zahtevkov za izplačila za raziskovalne projekte v naslednjem letu, izhajajočih iz pogodbenih obveznosti Unije; meni, da je raven plačil, ki jo predlaga Komisija, minimalna raven, potrebna v razdelku 1a;

20. je seznanjen z razlogi Komisije, na osnovi katerih je predlagala zmanjšanje v primerjavi s finančnim načrtom, kar je po njenem prepričanju omogočilo opredelitev morebitnih prihrankov v vrsticah, kjer je izvrševanje nezadostno, med drugim za sedmi okvirni program, TEN-T, Marco Polo, Progress, programa za statistiko in carino ter Fiscalis; namerava temeljito analizirati izvrševanje teh programov, da bi se prepričal o ustreznosti predlaganega zmanjšanja in preprečil neugodne posledice za zadevne programe;

21. opominja na skupno izjavo z dne 1. decembra 2011 o financiranju dodatnih stroškov projekta ITER v obdobju 2012–2013, s katero so se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorili tudi o tem, da bodo zagotovili 360 milijonov EUR v sredstvih za prevzem obveznosti v proračunskem postopku za leto 2013, „pri čemer bi se v celoti izkoristile določbe finančne uredbe in Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 in izključili nadaljnji pregledi večletnega finančnega okvira, povezani s projektom ITER“; je zaskrbljen, da Komisija predlaga financiranje tega dodatnega zneska izključno s prerazporeditvijo iz vrstic sedmega okvirnega programa, v nasprotju z dolgoletnim stališčem Parlamenta o tej zadevi; je v celoti seznanjen s trditvijo Komisije, da ta znesek izvira iz prihrankov zaradi uspešnosti pri sedmem okvirnem programu in da zmanjšanje upravnih vrstic ne bo škodovalo izvajanju programa; namerava nadalje preučiti to trditev in raziskati tudi druga razpoložljiva sredstva, ki jih v ta namen ponujata Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 in finančna uredba;

22. poudarja potrebo po ustreznem številu zaposlenih za Evropsko skupno podjetje za ITER in razvoj fuzijske energije, da bi zagotovili skrbno upravljanje in dobro izvrševanje prispevka EU k projektu ITER; je zaskrbljen zaradi sedanjega števila zaposlenih, ki ga predlaga Komisija;

23. priznava osrednjo vlogo, ki jo imajo mala in srednja podjetja kot gonilo gospodarstva EU in vir 85 % delovnih mest v zadnjih desetih letih; opozarja na težave, s katerimi se mala in srednja podjetja že tradicionalno soočajo pri dostopu do trgov kapitala za raziskave in inovacije, ki pa so se še zaostrile zaradi trenutne finančne krize; je trdno prepričan, da bi moral proračun EU prispevati k odpravi te tržne pomanjkljivosti, tako da bi inovativnim malim in srednjim podjetjem olajšal dostop do dolžniškega in kapitalskega financiranja, ter pozdravlja nedavni predlog Komisije za vzpostavitev posebne niše za mala in srednja podjetja v okviru obstoječega sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja; podpira tudi predlagano povečanje za finančne instrumente v okviru programov za konkurenčnost in inovativnost ter podjetništvo in inovativnost (za 14,7 milijona EUR), saj sta se izkazala za uspešna, povpraševanje med malimi in srednjimi podjetji pa je naraslo;

24. globoko obžaluje, da so bila v času gospodarske krize in zlasti visoke brezposelnosti mladih sredstva za program Progress zmanjšana za 5,3 milijona EUR v primerjavi s finančnim programom, s čimer so se takorekoč vrnila na raven iz leta 2012, kljub dosedanji uspešnosti tega programa, tudi delov za enakost spolov in boj proti diskriminaciji; ponovno poudarja, da so socialni programi EU bistveni za uresničevanje socialnih in zaposlitvenih ciljev strategije Evropa 2020; obžaluje dejstvo, da Komisija niti v zadnjem letu sedanjega finančnega okvira ni izkoristila priložnosti, da bi v okviru tega programa vrnila 60 milijonov EUR, prerazporejenih v korist mikrofinančnega instrumenta Progress, k čemur se je zavezala leta 2010;

25. pozdravlja odločitev Komisije, da v predlog proračuna že tretje leto zapored vključi sredstva za plačila (50 milijonov EUR) za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji; poudarja, da to dejstvo omenjenemu skladu ne daje samo večje prepoznavnosti, temveč se je tako mogoče izogniti tudi prerazporeditvam iz proračunskih vrstic, ki so namenjene doseganju drugih ciljev in zadostitvi drugih potreb; prav tako poudarja, da je treba še poenostaviti praktične vidike postopka za mobilizacijo tega sklada, zlasti v okviru potekajočih pogajanj o novi uredbi o ESPG;

26. obžaluje, da je prispevek za vodilno pobudo „Mladi in mobilnost“ nekoliko manjši kot v preteklem letu; v zvezi s tem opozarja na dodano vrednost programov vseživljenjskega učenja, Erasmus in Erasmus Mundus, ki so bili kljub skromnemu finančnemu prispevku zelo uspešni v smislu učinkovitega izvrševanja in pozitivne podobe Unije pri državljanih; opozarja, da je v mnogih državah EU gospodarska in finančna kriza občutno prizadela mlade, zato sta v tem okviru za posodobitev sistema izobraževanja in usposabljanja, zvišanje ravni znanj, mobilnosti in prilagodljivosti mladih ter s tem za splošni prispevek k inovativni, pametni in vključujoči Evropi, ki temelji na znanju, pomembna financiranje in usmerjenost k izobraževalnim programom, programom mobilnosti ter programom vseživljenjskega učenja; v ta namen odločno podpira zavzemanje za enake priložnosti, da se mladim ne glede na njihovo izobrazbo omogoči, da bodo imeli koristi od različnih programov in politik EU za mlade; zato nasprotuje predlaganemu zmanjšanju sredstev za program vseživljenjskega učenja za 10,2 milijona EUR v primerjavi s proračunom za leto 2012 in namerava v skladu z uveljavljenim pristopom iz zadnjih proračunskih postopkov in glede na odličen uspeh programa povečati sredstva za prevzem obveznosti v tej proračunski vrstici;

27. poudarja, da ima program TEN-T z naložbami v infrastrukturo velike evropske dodane vrednosti osrednjo vlogo pri doseganju ciljev iz strategije Evropa 2020; meni, da je ta program bistven za povečanje konkurenčnosti EU kot celote, kar dosega z gradnjo manjkajoče infrastrukture in odpravo ozkih grl na notranjem trgu; poudarja, da infrastrukturni projekti tudi neposredno prispevajo k rasti, saj spodbujajo zaposlovanje med fazo gradnje; izpostavlja vlogo programa TEN-T pri doseganju ciljev glede prilagoditve podnebnim spremembam z zagotavljanjem trajnostnosti prometnih omrežij EU v prihodnosti; pozdravlja povečanje za približno 85 milijonov EUR v primerjavi s proračunom 2012, ki ga predlaga Komisija, vendar zahteva dodatna pojasnila o predlaganem zmanjšanju za 118 milijonov EUR v primerjavi s finančnim načrtom; opominja, da je bil glavni program TEN-T v celoti izvršen leta 2011 in poudarja, da bo mogoče končno oceno o tem, kako so bile odobritve uresničene in plačane za projekte v finančnem okviru za obdobje 2007–2013, pripraviti šele leta 2017;

28. meni, da potrebuje program za podporo nadaljnjemu oblikovanju celostne pomorske politike primerno financiranje za leto 2013; poudarja svoje razočaranje nad odsotnostjo proračunske vrstice za turizem ter obžaluje stalno zmanjševanje proračunskih sredstev, dodeljenih za varnost v cestnem prometu;

29. poudarja, da so nujno potrebne inovativne rešitve za mobilizacijo večjega deleža zasebnih ali javnih sredstev in za razširitev obsega finančnih instrumentov, ki so na voljo za infrastrukturne projekte; v celoti podpira pilotno fazo pobude projektnih obveznic, saj gre za način za spodbujanje naložbenih zmogljivosti na področju transporta, energije ter informacijskih in komunikacijskih omrežij EU; pozdravlja dejstvo, da predlog proračuna vključuje sredstva za pilotno fazo, četudi se ta sredstva dejansko prerazporedijo v ustreznih proračunskih vrsticah (okvirni program za konkurenčnost in inovativnost – TEN-T – TEN-E), kot se je dogovoril zakonodajni organ;

30. globoko obžaluje, da je Komisija predlagala zmanjšanje sredstev za evropske nadzorne organe glede na predvideni znesek v finančnem načrtu, kar je v nasprotju z vztrajnimi pozivi Evropskega parlamenta, da je treba te organe ustrezno financirati; meni, da trenutna raven sredstev ne bo zadostovala za učinkovito opravljanje nalog teh agencij, zlasti za zaposlovanje visoko usposobljenih strokovnjakov; meni, da bi bilo treba dodatne naloge, podeljene evropskim nadzornim organom, dopolniti z oceno stroškov; zato je trdno odločen sredstva povrniti vsaj na raven iz leta 2012 za Evropski bančni organ (EBA) in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) ter povečati sredstva za Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) zaradi novih nalog, ki so mu bile zaupane;

Razdelek 1b

31. ugotavlja, da je v predlogu proračuna za leto 2013 predvideno povečanje sredstev za prevzem obveznosti za 3,3 % (na 54.498 milijonov EUR) v primerjavi s proračunom za leto 2012, od česar je 42 144 milijonov EUR namenjenih strukturnima skladoma (Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad), 12 354 milijonov EUR pa kohezijskemu skladu; poudarja, da se je zaradi zmanjšanja obveznosti za tehnično pomoč v predlogu proračuna v primerjavi z zneskom, ki je bil prvotno predviden v finančnem načrtu, razlika do zgornje meje povečala na 25 milijonov EUR v primerjavi s prvotno napovedjo v znesku 0,4 milijona EUR;

32. obžaluje predlagano zmanjšanje sredstev za tehnično pomoč za makroregijske strategije; znova opozarja, da je treba še naprej zagotavljati tehnično in upravno podporo za izvajanje strategij, pa tudi za semenski kapital za nove projekte, kot priča tudi visoka stopnja izvrševanja v letu 2011;

33. poudarja, da je kohezijska politika že zdavnaj dokazala svojo dodano vrednost kot nujno naložbeno orodje za učinkovito rast in nova delovna mesta, saj ustrezno odgovarja na naložbene potrebe regij, s tem pa ne prispeva samo k zmanjšanju razlik med njimi, temveč tudi h gospodarski oživitvi in razvoju Unije kot celote; meni tudi, da sta strukturna sklada ključni orodji – tako zaradi obsega finančnih sredstev kot zaradi zastavljenih ciljev – za pospeševanje gospodarskega okrevanja v EU ter izpolnjevanja ciljev glede trajnostne rasti in zaposlovanja iz strategije Evropa 2020; zato pozdravlja pobudo Komisije za reprogramiranje, kjer je mogoče, 82 milijard EUR nerazporejenih sredstev iz strukturnih skladov v nekaterih državah članicah v korist malih in srednjih podjetij ter zaposlovanja mladih, v skladu s prednostnimi nalogami Parlamenta za leto 2013; ugotavlja, da je bilo po podatkih Komisije 7,3 milijarde EUR finančnih sredstev EU v tem okviru predvidenih za pospešeno izvajanje ali ponovno dodelitev; zahteva, da se ga redno obvešča o izvajanju te pobude na nacionalni ravni, njenih predvidenih učinkih na rast in delovna mesta ter njenih morebitnih posledicah za proračun 2013;

34. je izredno zaskrbljen zaradi stanja plačil za kohezijske projekte v tem razdelku in ugotavlja, da sta se dve tretjini vseh neporavnanih obveznosti konec leta 2011 (tj. 135,8 milijarde EUR) nanašali prav na neplačane projekte v okviru kohezijske politike; opominja, da Komisija konec leta 2011 ni mogla izplačati upravičenih zahtevkov v znesku 11 milijard EUR, ki so jih vložili upravičenci za projekte, ker v proračunu predvidena raven proračunskih sredstev za plačila ni zadoščala; ugotavlja, da je to privedlo do precejšnjega zaostanka pri plačilih, ki ga bo treba rešiti tako, da se v letu 2012 predvidi zadostna sredstva za plačila; odločno poudarja, da ne bo dovolil, da se kaj takega ponovi v letu 2013;

35. v zvezi s tem opominja, da je leto 2013 zadnje leto trenutnega večletnega finančnega okvira, ko bo izvrševanje projektov potekalo s polno hitrostjo in naj bi se po pričakovanjih še pospešilo, Komisija pa naj bi večino zahtevkov za izplačilo prejela v drugi polovici leta; poziva Svet in Komisijo, naj skupaj s Parlamentom nemudoma analizirata in ocenita zadevne zneske in potrebe, da izvajanje v letu 2013 ne bo ogroženo; poudarja, da bi lahko nezadostna sredstva za plačila ogrozila trenutno dobro delujoče programe; prav tako poudarja, da bo v letu 2013 poteklo pravilo N+3, zato bodo morali biti zahtevki za izplačilo iz 12 držav članic predloženi v dveh letnih tranšah obveznosti (2010 in 2011 v skladu s pravilom N+3 oziroma N+2); zato meni, da je predlagano povečanje sredstev za plačila za 11,7 % v primerjavi s preteklim letom (na 48 975 milijona EUR) minimum, saj se, kot navaja Komisija, strogo nanaša na leto 2013 ob predvidevanju, da bodo potrebe po plačilih iz prejšnjih let pokrite;

36. meni, da je povečanje plačil zgolj prvi korak za pokritje dejanskih potreb tekočih projektov, in znova izraža zaskrbljenost glede morebitnega pomanjkanja sredstev na področju kohezijske politike; poziva Svet in Komisijo, naj preudarno ocenita dejanske potrebe po plačilih v letu 2013 v razdelku 1b, da bi se izognila nerealističnim zmanjšanjem, in naj ne sprejemata odločitev v nasprotju z napovedmi, ki jih posredujejo države članice in ki jih Komisija uporabi za pripravo predloga proračuna; zato namerava nasprotovati vsem zmanjšanjem plačil v primerjavi z ravnjo v predlogu proračuna za leto 2013;

37. poziva tudi Komisijo in Svet, naj v primeru, da sredstva za plačila ne bodo zadostovala za pokritje dejanskih potreb v tem letu, pravočasno predložita in sprejmeta spremembo proračuna ter tako izpolnita skupne zaveze, sprejete v medinstitucionalni izjavi iz decembra 2011;

Razdelek 2

38. ugotavlja, da predlog proračuna za leto 2013 predvideva povečanje obveznosti za 0,6 % (na 60 307 milijonov EUR) in povečanje plačil za 1,6 % (na 57 964 milijonov EUR) v primerjavi s proračunom za leto 2012; poudarja, da je to povečanje manjše, kot ga Komisija predlaga za proračun kot celoto; opozarja, da je to povečanje delno posledica nepretrganega postopnega uvajanja neposrednih plačil za nove države članice in dodatnih potreb projektov za razvoj podeželja; poudarja, da so predlagana sredstva za tržne intervencije v letu 2013 za 419 milijonov EUR nižja kot v proračunu za leto 2012;

39. ugotavlja, da je predvidena razlika do posebne zgornje meje v znesku 809 milijonov EUR za odhodke, povezane s trgom, in neposredno pomoč v razdelku 2 v primerjavi z letom 2012 precej višja, kar je po besedah Komisije predvsem enkraten učinek zaradi ukinitve sklada za prestrukturiranje industrije sladkorja; izraža zadovoljstvo, saj ta razlika do zgornje meje pomeni, da se mehanizem finančne discipline v letu 2013 ne bo uporabljal; poudarja, da je v tem razdelku potrebna zadostna razlika do zgornje meje, da bo mogoče ublažiti morebitno krizo v kmetijskem sektorju, kakršna se je zgodila v preteklih letih zaradi bakterije EHEC;

40. poudarja, da je leto 2013 zadnje leto trenutnega programskega obdobja, zato je treba v razdelku 2 zagotoviti primerno raven sredstev za plačila, predvsem za kritje potreb potekajočih projektov za razvoj podeželja in projekta LIFE+;

41. poudarja, da je razdelek 2 osrednjega pomena za uresničenje ciljev strategije EU 2020 za trajnostno rast in zaposlovanje, zlasti prek programov za razvoj podeželja; poudarja, da je treba podpreti mala in srednja podjetja na podeželju, saj so glavni vir zaposlovanja, s posebnim poudarkom na mladih; v zvezi s tem pozdravlja predlagano povečanje sredstev za prevzem obveznosti za 1,3 % (na 14 808 milijonov EUR) za razvoj podeželja;

42. ugotavlja, da so sredstva v razdelku 2 nižja kot ocenjene potrebe, saj naj bi bili namenski prejemki Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada v letu 2013 višji (1 332,8 milijona EUR) kot v letu 2012 (1 010 milijonov EUR); ugotavlja, da bo do razlike prišlo zaradi preostalih sredstev začasnega sklada za prestrukturiranje industrije sladkorja (647,8 milijona EUR), medtem ko naj bi bili namenski prejemki po računovodski potrditvi obračunov po pričakovanjih nižji kot v letu 2012 (400 milijonov EUR v predlogu proračuna za leto 2013 v primerjavi s 600 milijoni EUR v proračunu za leto 2012); opominja, da bodo trenutne ocene jeseni prilagojene na podlagi dejanski potreb, in sicer s pisnim predlogom spremembe v zvezi s kmetijstvom;

43. opozarja, da nestanovitnost cen v tem sektorju povzroča velike težave, in odobrava ukrepe za boj proti špekulacijam s kmetijskimi proizvodi; poziva Komisijo in Svet, naj skrbno spremljata dohajanje na kmetijskih trgih; v tem kontekstu Komisijo spominja na zahtevo Parlamenta, naj ustanovi opazovalnico za cene in marže, da bi zagotovila boljšo prilagodljivost cen in večjo preglednost pri določanju cen živil, na katero pa se doslej še ni odzvala;

44. ugotavlja, da je razlog za predlagano povečanje odhodkov za neposredno pomoč predvsem uvajanje neposrednih plačil v EU-12, zaradi česar bo v letu 2013 potrebnih dodatnih 860 milijonov EUR proračunskih sredstev, medtem ko se bodo odhodki za tržne intervencije predvidoma zmanjšali, in sicer po zaslugi višjih namenskih prejemkov in ugodnih tržnih razmer za večino sektorjev;

45. ugotavlja, da so se zneski, dodeljeni nekaterim proračunskim vrsticam, tudi programu mleko za šole, precej zmanjšali, zato od Komisije zahteva, da Parlamentu posreduje obrazložitev;

46. poudarja, da so politike in proračun EU bistvene za doseganje ciljev strategije Evropa 2020; meni, da so v zvezi s tem podnebni ukrepi in okoljski cilji vprašanja, ki zadevajo vsa področja, in da jih je treba pretvoriti v konkretne ukrepe, ki se bodo izvajali v okviru različnih programov in politik EU in tako bistveno prispevali k trajnostni rasti in učinkovitem reševanju glavnih izzivov, kot so pomanjkanje virov in podnebne spremembe;

47. v ugotavlja, da je predlagano rahlo povečanje sredstev za obveznosti za 3,3 % na 366,6 milijona EUR za projekt LIFE +, vendar obžaluje, da je to še vedno za 10,55 milijona EUR manj, kot je bilo predvideno v finančnem načrtu iz januarja 2012; namerava v zvezi s tem preučiti vse določbe iz točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006;

48. pozdravlja zneske, ki jih Komisija predlaga za program razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam; poziva Svet, naj spoštuje skupni sklep, sprejet ob koncu leta 2011, o nadaljevanju financiranja tega programa za leti 2012 in 2013;

49. obžaluje da se nadaljuje subvencioniranje pridelovanja tobaka v EU, ker je v nasprotju s cilji zdravstvene politike EU;

50. meni, da je treba ohraniti finančno podporo za skupno ribiško politiko glede na njeno bližnjo reformo; poudarja, da je treba zlasti podpreti mala in srednja podjetja v ribiškem sektorju ter spodbujati zaposlovanje mladih na tem področju, obenem pa zagotoviti trajnostno naravo skupne ribiške politike ter podpirati ukrepe za zagotavljanje socialne, ekonomske in okoljske trajnosti tega sektorja; v zvezi s tem pozdravlja predlagano povečanje sredstev za Evropski sklad za ribištvo v primerjavi s proračunom za leto 2012, in sicer povečanje obveznosti za 2,2 % (na 687,2 milijona EUR) in povečanje plačil za 7,3% (na 523,5 milijona EUR); kljub temu obžaluje načrtovano zmanjšanje na področjih vodenja skupne ribiške politike, ohranjanja, upravljanja in izkoriščanja ribolovnih virov ter spremljanja in izvajanja skupne ribiške politike;

Razdelek 3a

51. ugotavlja, da sta zneska za prevzem obveznosti in za plačila za ukrepe v tem razdelku – 1 392,2 milijona EUR in 928,3 milijona EUR – v predlogu proračuna za leto 2013 v primerjavi s proračunom za leto 2012 v splošnem večja za 1,8 % (24,42 milijona EUR) oziroma 11,1 %; meni, da je to v skladu z vse večjimi namerami EU na področju svobode, varnosti in pravice;

52. poudarja, da je treba povečati sredstva za kibernetsko varnost v sektorju informatike, saj vse obsežnejše kriminalne dejavnosti na tem področju povzročajo ogromno škodo gospodarstvom držav članic EU; vztraja, da bo treba za okrepljeni boj proti kibernetskemu kriminalu na ravni Unije prek prihodnjega evropskega centra za kibernetski kriminal nameniti zadostna finančna sredstva, zato obžaluje zmanjšanje proračuna za Europol, ki ga predlaga Komisija, saj nalog tega centra, kakor jih je opredelila, ne bo mogoče izvajati s trenutnimi kadrovskimi in finančnimi viri; ugotavlja, da je za preprečevanje kriminala in boj proti njemu v nasprotju s finančnim programom predvideno zmanjšanje za 64,4 milijona EUR v primerjavi s proračunom za leto 2012, čeprav je bil program zasnovan tako, da naj bi pokrival tudi kibernetski kriminal in nezakonito uporabo interneta;

53. poziva k nadaljnji podpori agencije Frontex, pa tudi nekaterih nedavno ustanovljenih agencij v tem razdelku (zlasti Evropskega urada za podporo azila in agencije za informacijske sisteme velike obsega); je seznanjen z 8,9-odstotnim zmanjšanjem (–7,3 milijona EUR) prispevka za Evropski policijski urad (Europol) v primerjavi s proračunom 2012 in pričakuje, da bo Komisija predstavila dodatna pojasnila za to odločitev;

54. ugotavlja, da bo zmanjšanje sredstev za program VIS in zaključek programa Eurodac (-0,5 milijona EUR) za 30 milijonov EUR izravnano s prenosom teh nalog in ustrezajočih proračunskih sredstev na novo agencijo za operativno upravljanje informacijskih sistemov velikega obsega;

55. je seznanjen s precejšnjim povečanjem sredstev za prevzem obveznosti in razmeroma nizko ravnjo plačil za SIS II; poudarja, da naj bi bila razvoj in selitev sistema SIS II po okvirnem urniku v letu 2013 končana, njegovo upravljanje pa bo prevzela agencija za informacijsko tehnologijo; zato nasprotuje temu občutnemu proračunskemu povečanju, ki precej presega znesek v prvotnem finančnem načrtu, v tako pozni fazi, tik preden bo SIS II začel delovati; priporoča, da se velik del proračunskih sredstev za SIS II ohrani v rezervi, dokler ne bo na voljo dokazov o napredku pri delovanju in skladnosti s finančnim načrtom;

56. pozdravlja dejstvo, da je Komisija predlagala povečanje sredstev za evropski sklad za begunce za 9,8 milijona EUR v primerjavi s proračunom 2012, kar je v skladu s pristopom iz preteklih let in potekajočim uvajanjem skupnega evropskega azilnega sistema; je seznanjen z 19-odstotnim povečanjem proračunskih sredstev za sklad za zunanje meje na 415,5 milijona EUR, kar je pol toliko, kot je bilo predvideno v finančnem načrtu; znova odločno poziva k ustreznemu in uravnoteženemu odgovoru na te izzive, pri čemer je treba izboljšati upravljanje zakonitega priseljevanja in zmanjšati nezakonito priseljevanje;

57. poudarja, da je treba zagotoviti dovolj sredstev za ukrepe, namenjene boju proti spolnemu nasilju; poudarja pomembno vlogo, ki jo je imel program Daphne za preprečevanje vseh oblik nasilja in boja proti njemu, za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti v EU, in opozarja, da je treba finančna sredstva za ta program v letu 2013 povečati;

Razdelek 3b

58. opominja, da razdelek 3b, čeprav je po znesku dodeljenih sredstev najmanjši v večletnem finančnem okviru, zajema ključne zadeve za državljane Evrope, kot so mladina, izobraževalni in kulturni programi, javno zdravstvo, varstvo potrošnikov, civilna zaščita in komunikacijska politika; zato obžaluje, da naj bi bila skupna sredstva v tem razdelku tudi v letu 2013 zmanjšana v primerjavi s proračunom za leto 2012, in sicer sredstva za prevzem obveznosti za 1,2 % (26,08 milijona EUR) in sredstva za plačila za 0,4 %, z izjemo solidarnostnega sklada;

59. glede na uspešno izvrševanje v preteklih letih pozdravlja povečano financiranje v letu 2013 za program „ Mladi v akciji“ na 140,45 milijonov EUR, kar je 0,8 milijona EUR več kot v proračunu za leto 2012 in 16,5 milijona EUR več v primerjavi s finančnim načrtom;

60. ceni povečanje obveznosti za programa „Kultura“(+1,4 %) in Media 2007 (+1,1 %) ter ukrepe Unije na področju zdravja (+3,1 %) v primerjavi s proračunom za leto 2012, vendar obžaluje zmanjšanje sredstev za program „ Evropa za državljane“, zlasti v evropskem letu državljanov ter za ukrepe Unije na področju potrošniške politike in program Media Mundus;

61. obžaluje zmanjšanje obveznosti za komunikacijske ukrepe v primerjavi s proračunom za leto 2012 v trenutku, kot je prepad med Evropsko unijo in njenimi državljani očitnejši kot kdaj prej, kar se kaže v vse manjši udeležbi na evropskih volitvah; je prepričan, da je treba okrepiti komunikacijske dejavnosti in zagotoviti finančna sredstva za večjo prepoznavnost institucij Unije in obveščanje o njihovem prispevku v boju proti gospodarski in finančni krizi;

62. poudarja dejstvo, da je tudi letos v tem razdelku na voljo zelo omejena razlika do zgornje meje (25,6 milijona EUR), zato bo manevrski prostor v primeru, da bodo potrebni novi ukrepi ali odločitve o prednostnih nalogah pri financiranju, ki neposredno zadevajo državljane, zelo majhen;

Razdelek 4

63. ugotavlja, da so sredstva za obveznosti in plačila v predlogu proračuna za leto 2013 za 0,7 % oziroma 5,1 % večja kot v proračunu 2012, in sicer znašajo 9 467,2 milijona EUR oziroma 7 311,6 milijona EUR; poudarja, da je to povečanje manjše, kot ga Komisija predlaga za proračun kot celoto;

64. opominja, da je treba bolj uskladiti prizadevanja za financiranje zunanjih ukrepov med Unijo in državami članicami, da se prepreči prekrivanje in podvajanje skromnih virov; poudarja, da je treba spodbujati sodelovanje in usklajevanje ukrepov z drugimi mednarodnimi, lokalnimi in regionalnimi donatorji, da se optimizira uporaba sredstev in ustvarijo sinergije; meni, da je v času gospodarskih težav prav tako pomembno povečati prilagodljivost pri načrtovanju in izvajanju instrumentov ter skromne vire dopolniti z instrumenti z učinkom vzvoda, kar bo omogočilo uporabo in ponovno uporabo vloženih in ustvarjenih sredstev;

65. je seznanjen s precejšnjim povečanjem predlagane razlike do zgornje meje v razdelku 4 za 272,3 milijona EUR v primerjavi s finančnim načrtom za leto 2013 (z 119,6 milijona EUR na 391,9 milijona EUR), kar je neto učinek povečanja obveznosti za instrumente ENPI (za 51,7 milijona EUR), ICI in ICI + (0,3 milijona EUR več kot v finančnem načrtu) ter manjšega povečanja obveznosti za garancijski sklad (-104,5 milijona EUR), instrument za predpristopno pomoč (-99,3 milijona EUR), makrofinančno pomoč (-37,4 milijona EUR), instrument razvojnega sodelovanja (-28,6 milijona EUR) in instrument za stabilnost (-41,4 milijona EUR); poziva Komisijo, naj posreduje prepričljivo razlago, zakaj je bilo potrebno tako obsežno zmanjšanje sredstev za nekatere programe glede na finančni načrt; poudarja, da je sicer zmanjševanje obsega programov, katerih izvrševanje ni zadostno, lahko dobrodošlo, če prinaša večjo učinkovitost, vendar sredstev ne bi smeli zmanjševati vsevprek; opozarja, da uporaba umetno ustvarjene velike razlike do zgornje meje kot pogajalskega orodja v proračunskem postopku ne more veljati za dobro proračunsko prakso;

66. še zlasti obžaluje zmanjševanje proračunskih sredstev na področju razvojnega sodelovanja; se sprašuje, ali je to v skladu z mednarodnimi obveznostmi EU, da se do 2015 0,7 BNP nameni razvojnim ciljem tisočletja; obžaluje, da se bo skupna raven obveznosti, kot je predlagana v proračuna za leto 2013 za instrument za razvojno sodelovanje, povečala manj, kot znaša ocenjena stopnja inflacije, in da je predlagana skupna raven plačil za ta instrument manjša od ravni iz leta 2012; poziva Komisijo, naj poskrbi za bolj povezan, realistični in bolje načrtovan pristop k financiranju instrumenta;

67. ugotavlja, da predlog predvideva povečanje proračunskih sredstev za evropski sosedski instrument, za potrebe držav, ki se soočajo z velikimi političnimi in gospodarskimi spremembami; pozdravlja poudarek na vzhodnem partnerstvu in znova izraža podporo državam južne soseščine, ki se soočajo z zgodovinskimi izzivi po arabski pomladi; meni, da poročanje Komisije o uporabi načela „več za več“ ni zadovoljivo, in jo poziva, naj oblikuje jasna merila, kako naj se to načelo izvaja;

68. meni, da je zadostna finančna pomoč EU palestinskim oblastem in UNRWA še vedno potrebna, da se bo mogoče ustrezno in celovito odzvati na politične in humanitarne razmere na Bližnjem vzhodu ter na mirovni proces; opozarja na posebej težavne okoliščine, s katerimi se trenutno sooča UNWRA, zlasti zaradi dogodkov v Siriji; ugotavlja, da je neto učinek povečanja obveznosti za evropski instrument sosedstva in partnerstva v glavnem posledica nadaljnje podpore zasedenim palestinskim ozemljem v enaki višini kot v predlogu proračuna za leto 2012;

69. poudarja, da je zahvaljujoč trdni zavezi Parlamenta letni prispevek EU za palestinske oblasti, UNRWA in bližnjevzhodni mirovni proces v zadnjih letih znašal 300 milijonov EUR, in opominja, da se je proračunski organ v proračunskem spravnem postopku sporazumel o dodelitvi 200 milijonov EUR v letu 2012, pod pogojem, da bo v ta namen v proračunskem letu 2011 dodeljenih dodatnih 100 milijonov EU iz neporabljenih sredstev; poziva k zavezi o financiranju, ki bo ustrezalo dejanskim potrebam, že v začetku proračunskega leta, da bo lahko EU učinkovito podprla vzpostavljanje trajnega miru; vztraja, da je treba uvesti strog finančni nadzor in da se Evropskemu parlamentu posreduje podrobno razčlenitev in oceno odhodkov;

70. je seznanjen z dejstvom, da se bodo s pristopom Hrvaške k Uniji sredstva za instrument za predpristopno pomoč zmanjšala za 67,6 milijona EUR; je kljub temu zaskrbljen, ker Komisija predlaga večje zmanjšanje podpore, kot je bilo pričakovano, za gradnjo institucionalnih zmogljivosti v državah kandidatkah z zmanjšanjem sredstev iz instrumenta za predpristopno pomoč za Hrvaško (v celoti 29,14 milijona EUR manj v primerjavi z letom 2012), medtem ko je sredstva v isti vrstici za morebitne države kandidatke povečala (10,5 milijona EUR več v primerjavi z letom 2012); opozarja, da so institucionalne zmogljivosti izjemnega pomena za pravilno uporabo finančnih sredstev Unije, tako v državah kandidatkah kot v morebitnih državah kandidatkah; pozdravlja predlagano povečanje obveznosti za predpristopno pomoč za razvoj podeželja za 10,2 % v primerjavi s proračunom iz leta 2012;

71. ponovno opozarja, da je treba zlasti v času varčevanja preudarno načrtovati sredstva za prevzem obveznosti v vseh proračunskih vrsticah skupne zunanje in varnostne politike, da bo denar EU mogoče usmeriti k ukrepom, kjer je najbolj potreben, ter čim bolj upoštevati prilagodljivost in nepredvidljivost operacij te politike; v zvezi s tem pozdravlja pozive k večjim sinergijam, med drugim z združevanjem, delitvijo in povezovanjem zmogljivosti ter z boljšim delovanjem, načrtovanjem in izvajanjem misij in operacij; pozdravlja prizadevanja za jasen in popoln pregled nad misijami skupne zunanje in varnostne politike; namerava natančno preučiti 9,2 % povečanje obveznosti za skupno zunanjo in varnostno politiko v letu 2013;

72. se zaveda, da se je treba odzvati na nadregijske izzive, ki jih predstavljata organizirani kriminal in nedovoljeno trgovanje, na potrebo po zaščiti bistvene infrastrukture ter na tveganja za javno zdravje in boj proti terorizmu; vendar poziva Komisijo, naj predloži dokaze, zakaj je v letu 2013 potrebno 50 % povečanje sredstev za te ukrepe;

Razdelek 5

73. ugotavlja, da so skupni upravni odhodki za vse institucije ocenjeni na 8 544,4 milijonov EUR, kar je za 3,2 % več kot v letu 2012, pri čemer razlika do zgornje meje znaša 636,6 milijona EUR, vključno z dodatnimi odhodki zaradi pristopa Hrvaške;

74. se zaveda, da si je večina institucij, vključno z Evropskim parlamentom, prizadevala, da bi omejila povečanje svojih upravnih proračunov na stopnjo, nižjo od pričakovane inflacije, pri čemer niso vključeni stroški pristopa Hrvaške; v tem smislu poudarja, da je treba dolgoročno racionalizirati upravne vire, in vztraja, da je treba v ta namen izboljšati medinstitucionalno sodelovanje na področjih, kot so človeški viri, prevajanje, tolmačenje, nepremičnine in informacijska tehnologija;

75. poudarja, da so razlog za povečanje za 3,2 % v primerjavi z letom 2012 zakonske ali pogodbene obveznosti, kot je prilagoditev pokojnin ali plač; vseeno ugotavlja, da je Komisija več kot spoštovala svoje zaveze, da nominalno povečanje upravnih odhodkov v razdelku 5 v primerjavi z letom 2012 ne bo preseglo napovedane stopnje inflacije v višini 1,9 %, kot je komisar za proračun in finančno načrtovanje pojasnil v pismu z dne 23. januarja 2012;

76. je seznanjen, da je to dosegla z zmanjšanjem števila delovnih mest v kadrovskem načrtu Komisije za več kot 1 % že v letu 2013, zlasti na področju upravne podpore, proračunskega poslovodenja in boja proti goljufijam, pa tudi z nadaljnjim zmanjšanjem drugih upravnih odhodkov; zahteva dodatno pojasnilo, ali je bilo tolikšno zmanjšanje števila delovnih mest res potrebno za realno zamrznitev upravnih odhodkov, saj je Komisiji v letu 2012 uspelo nominalno zmanjšati upravne odhodke, ne da bi se zatekla k takšnim ukrepom;

77. pozdravlja ta prizadevanja za proračunsko konsolidacijo na področju upravnih odhodkov v času gospodarskega in proračunskega omejevanja na nacionalni ravni; se zaveda, da morajo vse institucije EU prispevati k tej konsolidaciji; je vseeno zaskrbljen, da bi utegnili imeti takšni ukrepi negativne posledice za nemoteno, redno in učinkovito izvajanje evropskih ukrepov in programov v sodobni upravi, zlasti ker je treba nagraditi uspešnost in kakovost storitev, ob upoštevanju geografskega ravnovesja, predvsem v času, ko se pristojnosti EU še naprej povečujejo, Uniji pa se pridružujejo nove države; pozdravlja podatke o področjih, pri katerih je bilo število delovnih mest povečano, kot so evropsko ekonomsko upravljanje, enotni trg ter varnost in pravosodje, vendar zahteva podobne podatke za politična področja in vrste delovnih mest, pri katerih je bilo število zaposlenih zmanjšano v primerjavi z letom 2012;

78. glede na povedano znova poudarja, da je treba pri krčenju delovnih mest vedno najprej opraviti oceno vpliva ter v celoti upoštevati med drugim pravne obveznosti Unije, njene prednostne naloge, pa tudi nove pristojnosti in obsežnejše naloge institucij, ki izhajajo iz pogodb; poudarja, da je treba pri takšni oceni natančno upoštevati posledice za posamezne generalne direktorate in službe, zlasti glede na njihovo velikost in delovne obremenitve, pa tudi za vrste zadevnih delovnih mest iz letnega pregleda človeških virov Komisije (oblikovanje politik, vodenje programov, upravna podpora, proračunsko poslovodenje, boj proti goljufijam, jezikovne storitve itd.);

79. poudarja, da je treba na številnih področjih ukrepanja EU zagotoviti zadostno število zaposlenih, odvisno od faze izvrševanja programov, novih prednostnih nalog in drugih dogodkov; zato namerava temeljito pregledati splošni razvoj števila zaposlenih v posameznih direktoratih in službah, tudi glede prednostnih nalog iz tega poročila; poleg posredovanja podrobnejših zadevnih informacij Komisijo poziva, naj opravi podobno temeljito oceno učinka predlaganega splošnega krčenja delovnih mest, tudi ob upoštevanju nadaljnjih krčenj delovnih mest Komisije na dolgi rok, in o tem poroča Parlamentu; vztraja, da je to pogoj, da bo proračunski organ potrdil – odvisno seveda od rezultatov te ocene – zmanjšanje delovnih mest za 1 % v letu 2013;

80. meni, da še vedno ostajajo vprašanja glede velikega števila dragih vodstvenih položajev pri najvišjih razredih uslužbencev Evropske službe za zunanje delovanje; zato službo poziva, naj posreduje dodatne informacije, zlasti o precejšnjem povečanju (9,2 %) števila delovnih mest AD 14 v predlogu proračuna; poziva jo tudi, naj posreduje dodatne informacije o precejšnjem povečanju predlaganih proračunskih sredstev za varnost in nadzor stavb (57,2 %);

81. je prepričan, da sta preprečevanje in posredovanje med stroškovno najučinkovitejšimi načini za obvladovanje sporov, saj preprečujeta njihovo zaostrovanje v nasilje; zato pozdravlja predlog o uvedbi proračunske vrstice v višini 500 000 EUR za podporno službo za preprečevanje konfliktov in posredovanje v proračunu Evropske službe za zunanje delovanje, potem ko se bo konec leta uspešno zaključil pripravljalni ukrep, ki ga je predlagal Evropski parlament.

82. meni, da je treba evropske šole ustrezno financirati, da bo mogoče urediti posebni položaj otrok uslužbencev v institucijah EU; je seznanjen, da je v ta namen predvidenih skupaj 180,7 milijonov EUR, kar je 6,8 % več kot v letu 2012 in več, kot je predvideno v finančnem načrtu; bo ne glede na to pozorno preučil proračunske vrstice za vse evropske šole in med obravnavo uvedel spremembe, ki se mu bodo zdele primerne;

Pilotni projekti – pripravljalni ukrepi

83. poudarja pomen pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov kot osrednjih orodij za opredeljevanje političnih prednostnih nalog in za utiranje poti novim dolgoročnim pobudam na regionalni ravni in na ravni EU, ki utegnejo postati dejavnosti in programi EU za izboljšanje življenja državljanov EU; namerava opredeliti uravnotežen sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov na podlagi ocene in priporočil Komisije ter pozorno preučiti trajnostnost in dolgotrajnost rezultatov, ki naj bi jih prinesli;

84. v skladu s prilogo II, delom D Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 namerava Komisiji posredovati prvi začasni seznam morebitnih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov za proračunsko leto 2013; pričakuje, da bo Komisija pripravila utemeljeno analizo okvirnih predlogov Parlamenta; poudarja, da začasni seznam ni ovira za uradno vložitev in sprejetje dopolnitev med obravnavo proračuna v Parlamentu glede pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov;

85. opozarja, da je bilo v proračunskem postopku za leto 2012 sprejetih 70 pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov v skupnem znesku 105,45 milijona EUR za prevzem obveznosti v vseh razdelkih; poudarja, da če bo proračunski organ za leto 2013 sprejel približno enako število pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov s podobno porazdelitvijo po razdelkih, bo že takoj porabljenih 54 % razlike do zgornje meje v razdelku 1a, 27 % razlike do zgornje meje v razdelku 3a in 37 % razlike do zgornje meje v razdelku 3b;

86. je seznanjen s predlogom Komisije za štiri pripravljalne ukrepe in dva pilotna projekta v skupnem znesku 15,5 milijona EUR v sredstvih za prevzem obveznosti; namerava natančno preučiti cilje in vsebino teh predlogov ter preveriti zahtevane zneske;

Agencije

87. ugotavlja, da v predlogu proračuna za leto 2013 skupni prispevek za decentralizirane agencije EU znaša 748 milijonov EUR (in sicer 0,5 % celotnega proračuna EU), kar je 24 milijonov EUR ali 3,2 % več kot v proračunu za leto 2012 (vključno z namenskimi prejemki); se zaveda, da je razlog za to povečanje predvsem osem agencij v začetni fazi, ki jim je treba zagotoviti zadostna sredstva, in sedem agencij z razširjenimi nalogami, da ne bi bilo ovirano njihovo delovanje; ugotavlja, da se je prispevek EU za agencije, ki že poslujejo s polno hitrostjo, nominalno zmanjšal, vseeno pa se je število zaposlenih povečalo za 1,2 %; ugotavlja, da imajo agencije skupaj 5.115 delovnih mest v kadrovskih načrtih, kar je 257 delovnih mest več, ta pa so dodeljena v glavnem agencijam z novimi nalogami in agencijam v začetni fazi;

88. ugotavlja, da je Komisija prvič doslej zmanjšala proračunske zahteve skoraj vseh agencij, ki so upoštevale skupne zneske iz finančnega načrta; to vključuje tiste agencije, ki delujejo na področju prednostnih nalog parlamenta, kar skupaj znaša približno 44 milijonov EUR; opozarja, da je treba temeljito analizirati metodologijo, razloge in morebitne učinke tega zmanjšanja glede na več resolucij, nazadnje o razrešnici za leto 2010, v kateri je poudarjeno, da bi moral pregled agencij, ki ga izvaja medinstitucionalna delovna skupina, voditi k strukturnim izboljšavam njihovega učinka in stroškovne učinkovitosti med drugim z opredelitvijo področij, kjer prihaja do podvajanja in prekrivanja dejavnosti obstoječih agencij; znova poudarja, da proračunska sredstva agencij EU še zdaleč niso sestavljena samo iz upravnih odhodkov, temveč prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 in splošnih ciljev EU, kot jih določi zakonodajni organ, hkrati pa omogočajo prihranke na nacionalni ravni;

o
o o

89. meni, da bi lahko bile te točke še posebej zanimive za trialog, ki bo potekal 9. julija 2012:

	–	zadostna raven za plačila, da se omogoči zavezam Evropskega sveta iz junija 2012, da mobilizirajo proračunska sredstva EU za hitro delujoče ukrepe rasti, ki naj se izvedejo brez odlašanja in znotraj trenutnega večletnega finančnega okvira;
	–	podpora za rast, konkurenčnost in zaposlovanje, zlasti za mala in srednja podjetja ter mlade, v proračunu za leto 2013,
	–	zadostna raven sredstev za plačila, da bo mogoče zadostiti vse večjim potrebam tekočih projektov, zlasti v razdelkih 1a, 1b in 2, ob izteku programskega obdobja;
	–	vprašanje neporavnanih obveznosti (RAL);
	–	sprememba proračuna v letu 2012, da se pokrije pretekle in trenutne potrebe po plačilih in prepreči prenos plačil iz leta 2012 v leto 2013, kot se je zgodilo letos;
	–	zadostna raven sredstev za prevzem obveznosti – močnejša Evropa v časih krize;
	–	medinstitucionalno srečanje o plačilih;
	–	financiranje projekta ITER v proračunu za leto 2013;
	–	razlike med finančnim načrtom in predlogom proračuna za leto 2013 v razdelku 4;

90. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)	UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(2)	Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0077.

Strategija Evropske unije za zaščito in dobro počutje živali 2012–2015

313k

100k

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012 o strategiji Evropske unije za zaščito in dobro počutje živali 2012–2015 (2012/2043(INI))

P7_TA(2012)0290

A7-0216/2012

Evropski parlament,

– ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 19. januarja 2012 o strategiji EU za zaščito in dobro počutje živali 2012–2015 (COM(2012)0006),

– ob upoštevanju členov 7 in 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. oktobra 2006 o akcijskem načrtu Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010(1),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2008 o novi strategiji za zdravstveno varstvo živali za Evropsko unijo (2007–2013)(2),

– ob upoštevanju svojega stališča z dne 6. maja 2009 o predlogu uredbe Sveta o zaščiti živali pri usmrtitvi(3),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o vrednotenju in oceni akcijskega načrta za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010(4),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o odpornosti na antibiotike(5),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o kmetijstvu EU in mednarodni trgovini(6),

– ob upoštevanju svoje izjave z dne 15. marca 2012 o določitvi največ 8-urne omejitve za prevoz živali za zakol v Evropski uniji(7);

– ob upoštevanju svoje izjave z dne 13. oktobra 2011 o upravljanju populacije psov v Evropski uniji(8);

– ob upoštevanju sklepov Sveta za kmetijstvo in ribištvo z dne 29. novembra 2010 o dobrem počutju psov in mačk,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. novembra 2011 z naslovom „Akcijski načrt proti naraščajoči nevarnosti protimikrobne odpornosti“ (COM(2011)0748),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. novembra 2011 o učinku Uredbe (ES) št. 1/2005 o zaščiti živali med prevozom (COM(2011)0700),

– ob upoštevanju znanstvenega mnenja Agencije za varnost hrane z dne 2. decembra 2010 o dobrem počutju živali med prevozom(9),

– ob upoštevanju znanstvenega mnenja Agencije za varnost hrane z dne 13. decembra 2011 o smernicah za oceno tveganja za dobro počutje živali(10),

– ob upoštevanju opredelitve dobrega počutja živali Svetovne organizacije za zdravje živali(11),

– ob upoštevanju dvanajstih dodatnih načel in meril za dobro počutje živali, ki so bila razvita v okviru projekta „Welfare Quality“(12),

– ob upoštevanju Sklepa Sveta 78/923/EGS z dne 19. junija 1978 o sklenitvi Evropske konvencije za zaščito rejnih in proizvodnih živali(13),

– ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu hišnih živali(14),

– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali(15),

– ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/22/ES z dne 29. marca 1999 o zadrževanju prosto živečih živali v živalskih vrtovih(16),

– ob upoštevanju Direktive 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene(17),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. julija 2009 z naslovom „Vključitev trajnostnega razvoja v politike EU: pregled strategije Evropske unije za trajnostni razvoj v letu 2009 (COM(2009)0400),

– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 28. oktobra 2009 o možnostih označevanja dobrega počutja živali in vzpostavitvi evropske mreže referenčnih centrov za zaščito in dobro počutje živali (COM(2009)0584);

– ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter stališč Odbora za okolje, javno zdravje in varnost in Odbora za peticije (A7-0216/2012),

A. ker je visoka raven dobrega počutja živali, ki je del trajnostnega razvoja, pomembna za zaščito zdravja živali ter za zagotovitev produktivnosti, čeprav prinaša dodatne stroške delovanja, ki niso sorazmerno porazdeljeni po prehranski verigi;

B. ker bi slabšanje zdravstvenega stanja divjih živali, katerih število se v večini držav članic povečuje, lahko povzročilo hitrejše širjenje nalezljivih bolezni na domače živali in hkrati imelo škodljiv učinek na javno zdravje;

C. ker predpisi EU in nacionalni predpisi o dobrem počutju živali zaradi svoje kompleksnosti in različnih razlag povzročajo pravno negotovost in lahko resno poslabšajo konkurenčni položaj proizvajalcev v nekaterih državah članicah; ker v zvezi z izvajanjem zakonodaje EU pomanjkljivo izpolnjevanje zahtev, neusklajeni standardi in neobstoj pravnih mejnikov izkrivljajo konkurenco in povzročajo neenake pogoje;

D. ker nacionalni predpisi o dobrem počutju živali ne smejo biti v nasprotju z načeli enotnega trga EU;

E. ker bi novi pristop k dobremu počutju živali moral temeljiti na trdnih znanstvenih dokazih in najboljšem znanstvenem znanju ob upoštevanju potrebe po poenostavitvi, stroškovni učinkovitosti in uporabnosti standardov, pa tudi skladnosti, zlasti z okoljsko politiko in politiko javnega zdravja;

F. ker sodobni potrošniki upravičeno pričakujejo, da bodo rejne živali deležne enakih nujnih potrebščin kot človek: dobre hrane, dobrih življenjskih razmer in primerne zdravstvene oskrbe;

G. ker so standardi glede zdravja živali temeljnega pomena za živinorejo v Evropi, kar ima vse večji vpliv na stopnjo konkurenčnosti kmetijskega gospodarstva;

1. pozdravlja splošno strategijo EU za dobro počutje živali za obdobje 2012–2015;

2. opozarja, da se člen 13 Pogodbe uporablja splošno in je kot tak enako pomemben kot določbe o varstvu okolja ali potrošnikov in ima prednost pred politiko notranjega trga;

3. poudarja, da je dobro počutje celovito in večplastno vprašanje, ki vpliva na mednarodno in domačo politiko ter ima pomembno etnično, znanstveno, gospodarsko, kulturno in politično razsežnost;

4. pozdravlja namero Komisije, da bo prednostno obravnavala vprašanje skladnosti z zakonodajo na področju dobrega počutja živali;

5. pozdravlja dejstvo, da strateški dokument opisuje politiko, pri kateri svobodna izbira potrošnikov mobilizira potrošniške trge za živalim prijazne proizvode ter usmerja sile skupnega trga za dobro počutje rejnih živali;

6. obžaluje dejstvo, da nekaterih ukrepov iz akcijskega načrta za obdobje 2006–2010 ni bilo mogoče uresničiti, in poziva Komisijo, naj ciljne datume za nove ukrepe uskladi z zakonitimi roki;

7. obžaluje dejstvo, da strategija ni dobila finančne podpore, ki jo je zahteval Parlament v svoji resoluciji z dne 5. maja 2010; poziva Komisijo, naj po potrebi poveča svojo podporo, in sicer s ponovno določitvijo prednostnih nalog in z zagotovitvijo boljšega in doslednejšega vključevanja dobrega počutja živali v druga področja politik EU, kot so potrošniška politika, raziskovalni programi in skupna kmetijska politika;

8. pozdravlja reformne predloge Komisije in njeno zavezanost dobremu počutju živali; poudarja pomen trdne podpore za kmete, ki spoštujejo standarde in dobre prakse pri vzreji živine ter vlagajo v boljše kmetijske obrate; poudarja pomen ustreznega financiranja za prihodnjo skupno kmetijsko politiko, saj potrebujemo proračun, ki bo združljiv z našimi ambicijami;

9. poudarja, da se kmetje danes soočajo s številnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, in morajo izpolnjevati številne zahteve, med katere sodi tudi dobro počutje živali; zato poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno skladnost politik v skladu s členom 7 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

10. poziva države članice, naj učinkoviteje izkoriščajo priložnosti za pomoč, ki jih nudijo skladi EU za razvoj podeželja in sedmi okvirni program (2007–2013) generalnega direktorata za raziskave za spodbujanje uporabnih raziskav ter naložbe v inovativne in moderne rešitve za dobro počutje živali; poziva države članice in Komisijo, naj povečajo naložbe v raziskave in razvoj novih tehnik in tehnologij za dobro počutje živali;

11. obžaluje, da strategija ne izkorišča priložnosti, ki jih nudijo politike na področju trajnostne potrošnje in proizvodnje, zelenih javnih naročil in družbene odgovornosti podjetij za spodbujanje visokih ravni standardov dobrega počutja živali;

12. poziva Komisijo, naj bo bolj ambiciozna pri vključevanju vzajemnosti standardov na področju dobrega počutja živali med prednostne naloge kot netrgovinski dejavnik v svojo trgovinsko politiko in pogajanja o večstranskih in dvostranskih mednarodnih trgovinskih sporazumih ter naj spodbuja dobro počutje živali v tretjih državah, tako da za uvožene živali in izdelke zahteva enakovredne standarde in strog nadzor;

13. poziva Komisijo, naj pred začetkom pogajanj o trgovinskih sporazumih oceni standarde dobrega počutja živali, ki se uporabljajo v tretjih državah, in poroča o njih; poziva Komisijo, naj to nalogo brez odlašanja izvede tudi v državah, s katerimi trenutno potekajo trgovinska pogajanja;

14. poziva Komisijo, naj v prihodnje Evropskemu parlamentu ne posreduje prostotrgovinskih sporazumov, ki za uvožene proizvode ne zagotavljajo enakovrednih predpisov o dobrem počutju živali kot za evropske proizvode;

15. prav tako pozdravlja namero Komisije, da preuči, kako bi bilo mogoče dobro počutje živali bolje vključiti v okvir evropske sosedske politike;

16. poziva Komisijo, naj vztraja, da Svetovna trgovinska organizacija netrgovinske dejavnike hitro vključi v strategijo za svetovno trgovino ter tako prepreči izkrivljanje konkurence med državami članicami EU, ki morajo spoštovati najstrožje standarde dobrega počutja živali na svetu, in tretjimi državami;

17. meni, da bi bilo treba obvezno obvestiti potrošnike, če je uvoženi proizvod ali proizvod, ki vsebuje uvoženi proizvod, izdelan iz živali, ki so bile gojene v drugačnih pogojih, kot jih zahtevajo evropski predpisi o dobrem počutju živali;

18. izraža obžalovanje, da strategija ne odraža pomena zdravja živali za dobro počutje živali ter povezave med zdravjem živali in javnim zdravjem; poziva Komisijo, naj v tej strategiji uporablja načelo „eno zdravje“ in zagotovi učinkovito usklajevanje s strategijo za zdravstveno varstvo živali, saj ustrezna vzreja živine med drugim pripomore k preprečevanju širjenja bolezni in protimikrobne odpornosti;

19. opominja, da je Parlament v resoluciji z dne 12. maja 2011 o odpornosti na antibiotike poudaril, da je treba v celoti razumeti, kdaj, kje, kako in na katerih živalih se protimikrobne snovi danes dejansko uporabljajo, ter meni, da bi Komisija morala take podatke brez odlašanja zbirati, analizirati in javno objaviti;

20. ugotavlja, da je v EU nujno cepljenje in včasih preventivno cepljenje dovoljeno, a da predpisi še vedno ovirajo mednarodno prodajo proizvodov iz cepljenih živali; ugotavlja, da te omejitve ne upoštevajo ustrezno napredka na področju tehnologije cepiv in diagnostike; zahteva od Evropske komisije, naj kjer je to mogoče prekliče tiste omejevalne trgovinske ukrepe, ki brez potrebe prepovedujejo uporabo cepiv;

21. poziva Komisijo, naj nameni ustrezno pozornost zdravstvenim tveganjem, ki jih predstavljajo divje živali; meni, da je precej novih nalezljivih bolezni zoonoz (torej se prenašajo med prosto živečimi in domačimi živalmi ter ljudmi), in se zaveda, da lahko trgovanje s prosto živečimi živalmi ter spremembe rabe in upravljanja tal prinesejo nove ali spremenjene interakcije med ljudmi, domačimi in prosto živečimi živalmi, kar lahko prispeva k prenosu bolezni; poudarja potrebo po skladnosti med politikami za zdravje živali, njihovo dobro počutje ter trgovino;

22. poziva Komisijo, naj do leta 2015 pripravi poročilo o zdravstvenem stanju divjih živali in nevarnosti okužbe domačih živali in ljudi;

23. poziva Komisijo, naj aktivno in nenehno izboljšuje predpise o dobrem počutju živali v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 338/97(18) o trgovini s prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (kakor je bila spremenjena);

24. poudarja, da je populacija psov in mačk v EU ocenjena na približno sto milijonov živali ter da ni zakonodaje EU, ki bi skrbela za dobro počutje hišnih živali;

25. poziva, naj se na seznam dejavnosti doda priprava poročila o potepuških živalih, ki naj priporoči konkretne, etične in trajnostne rešitve za države članice in vključuje oceno prilagojenega sistema za registracijo in elektronsko identifikacijo hišnih živali;

26. poudarja, da obvezna identifikacija mačk in psov skupaj z učinkovitim in zanesljivim sistemom registracije zagotavljata sledljivost ter da sta ključnega pomena za uspešno obvladovanje zdravja in dobrega počutja živali, saj prispevata k spodbujanju odgovornega lastništva in ohranjanju javnega zdravja;

27. poziva Evropsko unijo in države članice, naj ratificirajo Evropsko konvencijo o zaščiti hišnih živali in prenesejo njene določbe v nacionalne pravne sisteme;

28. poziva države članice, naj sprejmejo celovite strategije za upravljanje populacije psov, ki bodo vključevale ukrepe, kot so zakoni o nadzoru števila psov in proti krutemu ravnanju ter podpora veterinarskim postopkom, kar vključuje cepljenje proti steklini in sterilizacijo za nadzor števila neželenih psov, ter spodbujanje odgovornega lastništva hišnih živali, kot je bilo zahtevano v svoji izjavi z dne 13. oktobra 2011;

29. poziva Komisijo, naj v svoji študiji v letu 2014 o dobrem počutju psov in mačk v komercialnih dejavnostih predlaga konkretne rešitve za preprečevanje vzreje psov in mačk ter trgovanja z njimi na način, ki bo verjetno povzročil težave glede dobrega počutja;

Izvrševanje na prvem mestu

30. se strinja s Komisijo, da je izpolnjevanje zahtev iz predpisov o dobrem počutju živali, kljub doseženemu napredku na več področjih, še vedno pomanjkljivo; opominja Komisijo, da veljavna zakonodaja o dobrem počutju živali v veliki meri že zadostuje, a se še ne uporablja v vseh državah članicah v želenem obsegu; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo spoštovanje zakonodaje o dobrem počutju živali v vseh državah članicah;

31. obžaluje, da se Direktiva Sveta 1999/22/ES o zadrževanju prosto živečih živali v živalskih vrtovih sedem let po njeni dokončni uveljavitvi še vedno ne izvaja v celoti v vseh državah članicah; ponovno poudarja, da so v tej direktivi natančno določeni pogoji za živali v živalskih vrtovih in njihovo dobro počutje, kar bi bilo treba izvajati;

32. pozdravlja „preferenčni kodeks ravnanja za živalske vrtove“ Komisije in poziva, naj Komisija vanj vključi smernice o najboljši praksi glede ustreznega zadrževanja živali prosto živečih vrst v ujetništvu;

33. meni, da je eno od področij, kjer je potrebno boljše izvrševanje zakonodaje, prevoz živali, ki ga je treba izboljšati ob upoštevanju znanstvenih podatkov, ki jih je zbrala Evropska agencija za varnost hrane v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1/2005(19), čeprav traja le zelo omejen čas v življenju živali,

34. poudarja, da bi bilo treba v vseh državah članicah EU v celoti izvajati in spoštovati celoten sklop veljavne zakonodaje o dobrem počutju živali; vendar meni, da neizvajanje ne bi smelo ovirati nove zakonodaje na področjih, kjer je treba zakonodajo posodobiti glede na nova znanstvena odkritja, ali v primeru vrzeli;

35. opozarja, da obstajajo neravnotežja v prehranski verigi, zaradi katerih so primarni proizvajalci v neugodnem položaju in da te razmere omejujejo obseg naložb v dobro počutje živali na ravni kmetij;

36. opozarja na stroške za proizvajalce in možnost izgube konkurenčnosti zaradi sprejetja novih in spreminjajočih se standardov dobrega počutja živali; ugotavlja, da ti stroški pogosto niso upoštevani v znesku, ki ga dobijo kmetje;

37. pozdravlja predlog, da bi morali biti potrošniki bolje obveščeni o obstoječih predpisih EU o dobrem počutju živali; poziva Komisijo, naj kmete učinkoviteje vključi v raziskovalne projekte in kampanje; poudarja potrebo po večji ozaveščenosti potrošnikov o dodatnih stroških, povezanih s strožjimi predpisi o dobrem počutju živali, ter po enakomerni porazdelitvi teh stroškov po celotni prehranski verigi;

38. poziva Komisijo, naj v primerih, kjer obstajajo jasni znanstveni dokazi o težavah na področju dobrega počutja in prevoza živali, prilagodi ali uvede nove instrumente politike za rešitev teh težav ob upoštevanju boljše porazdelitve stroškov dobrega počutja živali vzdolž prehranske verige; meni, da bi lahko ti instrumenti vključevali zakonodajo za posamezno vrsto, na rezultatih temelječe kazalnike dobrega počutja živali in merila, povezana s sistemom ocenjevanja tveganja, ki se uporablja na področju varnosti hrane;

39. poudarja, da je treba v novo zakonodajo o dobrem počutju živali uvesti ustrezno utemeljene pravne mejnike za prehodno obdobje, in sicer v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi;

40. poziva k oblikovanju novega sistema celovitega predhodnega posredovanja za zagotavljanje skladnosti; poudarja, da bi bilo treba z novim postopkom, ki zahteva tesno sodelovanje s Komisijo, zgodaj ugotoviti, katere države članice imajo težave pri spoštovanju roka; predlaga, naj se vzpostavijo forumi dobre prakse, ki bi Komisiji, državam članicam in ustreznim zainteresiranim stranem omogočili izmenjavo informacij o najboljšem načinu za spoštovanje teh rokov, naj države članice pripravijo načrte izvajanja z mejniki in cilji do roka po etapah ter naj se začne študija, s katero bi ugotovili, kako bi lahko evropski organi pomagali zagotoviti popolno spoštovanje zakonodaje o dobrem počutju živali;

41. poudarja, da je treba Komisiji in še posebej Uradu za prehrano in veterinarstvo dodeliti več sredstev v skladu s proračunskimi priporočili in pooblastili EU za ustrezen nadzor inšpekcijskih pregledov dobrega počutja živali, ki jih izvajajo države članice, pri čemer bi bilo treba izvesti določen delež nenapovedanih pregledov, in za obravnavo kršitev; poziva države članice, naj zagotovijo zadostno število ustrezno usposobljenih inšpektorjev za dobro počutje živali, in sicer z usklajenimi ukrepi za uspešnost, ki bodo zagotovili dosledne preglede v vseh državah članicah, ter naj razmislijo o tem, da bi organizacijam proizvajalcev dale več odgovornosti in pooblastil;

42. poziva države članice EU, naj zagotovijo, da bodo kršitve predpisov EU o dobrem počutju živali učinkovito in sorazmerno kaznovane ter da bodo vsako sankcijo spremljale obširne informacije in smernice pristojnih organov ter primerni popravni ukrepi;

43. opozarja na nasprotovanje Evropskega parlamenta uporabi inšpekcijskih pomočnikov z zasebnimi pogodbami v klavnicah za sektor rdečega mesa; meni, da morajo higienske inšpekcije v tem sektorju izvajati neodvisni inšpektorji za meso;

44. je seznanjen s končnim rokom marca 2013 za prepoved prodaje novih kozmetičnih izdelkov, ki so bili preizkušeni na živalih; podpira ta rok in poziva Komisijo, naj ga ne podaljšuje;

45. opozarja na obveznost Komisije, da za preverjanje skladnosti z Direktivo 2010/63/EU o preskusih na živalih prevzame nadzor nacionalnih inšpekcij, če obstajajo utemeljeni razlogi za zaskrbljenost;

46. poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja raziskave metod preskušanja, kjer je za preskuse potrebnih manj živali, in spodbuja njihovo uporabo, kadar je to mogoče; v zvezi s tem poziva Evropsko komisijo, naj prizna in uporabi razširjeni preskus iz uredbe REACH;

47. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo raziskovalni program Obzorje 2020 predvideval ustrezne priložnosti za raziskave na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti, trgovine s prostoživečimi živalmi, razvoja in potrjevanja nadomestnih metod za poskuse na živalih ter učinka nastajajoče tehnologije;

48. poziva Komisijo, naj dobro počutje živali vključi med cilje prihodnjega 7. okoljskega akcijskega programa, pri čemer naj zlasti zagotovi vključitev strategij in ukrepov za zmanjšanje uporabe živali v raziskovalne namene;

49. opozarja na zaskrbljenost, ki jo evropski državljani izražajo v peticijah Evropskemu parlamentu zaradi zlorabe izjem, ki v EU veljajo za zakol brez omamljanja; je zlasti zaskrbljen, ker se odstopanje za zakol živali brez omamljanja v nekaterih državah članicah v veliki meri zlorablja, kar škoduje dobremu počutju živali, kmetom in potrošnikom; poziva Komisijo, naj pospeši svojo oceno označevanja mesa živali, zaklanih brez omamljanja, in v skladu svojo zavezo, da bo oceno izvedla leta 2011, predloži svoje poročilo pred letom 2013; opozarja, da je vprašanje neobveščenosti potrošnikov o tem, ali je meso, ki ga kupujejo, meso živali, zaklanih brez omamljanja, zelo pomembno vprašanje javnega interesa, tako zaradi preglednosti kot tudi zaradi trpljenja živali; kljub temu poudarja, da označevanje ni alternativa pravilnemu izvrševanju, saj lahko potrošnike vodi samo, če so podani podatki preverjeni in pravilni;

50. poudarja, da je treba uvesti učinkovitejše zaščitne ukrepe za živali, ki se iz EU izvažajo za zakol v tretje države;

51. meni, da bi morale zakonodajo EU o dobrem počutju živali spremljati praktične in usklajene smernice, s katerimi bi zagotovili enotno uporabo in izvajanje zakonodaje, nanašale pa bi se na vprašanja, kot sta na primer primernost za prevoz ter zagotavljanje vode pred in med prevozom, na počivališčih in na cilju;

52. se zaveda, da so vse pomanjkljivosti pri izvajanju pogosto posledica pravnih predpisov, ki jih v praksi ni mogoče izvajati;

53. poudarja, da evropski državljani na Parlament redno naslavljajo peticije o tem, da države članice ne izvajajo določbe Uredbe (ES) št. 882/2004;

54. opozarja Komisijo in države članice na njihove dolžnosti iz Uredbe (ES) št. 882/2004, da zagotavljajo primerljive podatke o dobrem počutju živali; poziva Komisijo, naj v primerih neskladnosti učinkovito ukrepa;

55. poziva vse velike evropske trgovce na drobno, naj se s sprejetjem skupne javne deklaracije zavežejo, da bodo prodajali le proizvode, ki so skladni s standardi iz zakonodaje EU o dobrem počutju živali ali jih presegajo;

Komuniciranje in izobraževanje

56. poudarja, da je pomembno, da se informacije in izobraževanje prilagajajo in da so na razpolago na regionalni in lokalni ravni, na primer z regionalnimi delavnicami in uporabo sodobne tehnologije, ter da informacije glede nove zakonodaje in znanstvenih spoznanj dosežejo vse rejce živali; opozarja na vlogo, ki bi jo pri tem lahko imela usklajena mreža centrov za dobro počutje živali EU;

57. meni, da mora evropska mreža referenčnih centrov zagotavljati ustrezno, kakovostno, strokovno in dosledno podporo državam članicam in drugim zainteresiranim stranem glede najboljše prakse v zvezi z dobrim počutjem živali;

58. poziva Komisijo, naj obstoječe smernice za dobro počutje živali ter druge prostovoljne pobude spodbuja z vzpostavitvijo spletnega portala, prek katerega bi bilo mogoče take dokumente, ki so bili potrjeni, zbirati in razširjati;

59. poziva države članice, naj bolje izkoristijo določbe o čezmejnem prenosu znanja o dobrem počutju živali, sistemih reje in nadzoru bolezni v okviru programov za razvoj podeželja in regionalni razvoj, ki jih financira EU;

60. meni, da bi morale zahteve glede dobrega počutja živali postati obvezne v prihodnjih programih za razvoj podeželja; poleg tega meni, da bi se morala evropska dodana vrednost visokih standardov dobrega počutja živali odražati v stopnjah sofinanciranja;

Okvirna zakonodaja

61. pozdravlja vključitev evropske okvirne zakonodaje o dobrem počutju živali v to strategijo, kot je predlagal Parlament, in poziva Komisijo, naj poda svoj predlog skupaj z revizijo Direktive Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali(20), ki je predvidena v letu 2013; meni, da bi morala biti ta okvirna zakonodaja jasno napisana, pripravljena po posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi, njen poudarek bi moral biti na vložkih in rezultatih, voditi pa bi morala k boljšemu počutju živali;

62. poudarja, da bi morala biti taka okvirna zakonodaja orodje za poenostavitev in racionalizacijo veljavne zakonodaje o dobrem počutju živali; ugotavlja, da bi moral biti glavni cilj okvirne zakonodaje doseči boljšo in temeljitejšo stopnjo skladnosti z veljavno zakonodajo o dobrem počutju živali;

63. opozarja, da so proizvajalci preobremenjeni z upravnimi zahtevami in da ta evropska okvirna zakonodaja glede na stalno iskanje upravnih poenostavitev ne bi smela povečati te obremenitve;

64. opozarja, da bi moral po mnenju Parlamenta ta zakonodajni okvir temeljiti na potrjenih znanstvenih spoznanjih in dokazanih izkušnjah ter zajemati vse rejne in zapuščene živali, vključno s potepuškimi živalmi udomačenih vrst; opozarja, da je Parlament za živalske vrste, vzgojene za proizvodnjo hrane, pozval k nadaljnjemu razvoju projekta „Animal Welfare Quality“, kar zadeva njegovo poenostavitev in praktično uporabo;

65. meni, da bi okvirna zakonodaja, ki bi bila tesno povezana z opredelitvami in priporočili Svetovne organizacije za zdravje živali, okrepila konkurenčnost imetnikov in lastnikov živali ter živinorejcev EU na mednarodnem trgu, pripomogla pa bi tudi k zagotavljanju pravične konkurence na notranjem trgu;

66. meni, da bi morala evropska okvirna zakonodaja o dobrem počutju živali vzpostaviti enotno osnovno raven dobrega počutja živali po vsej Evropski uniji kot nujni pogoj za prosto in pravično konkurenco na notranjem trgu za domače proizvode in uvožene proizvode iz tretjih držav; vendar meni, da bi morale imeti države članice in regije možnost, da posameznim proizvajalcem ali skupinam proizvajalcev dovolijo vzpostaviti prostovoljne sisteme z večjimi učinki, pri čemer bi bilo treba preprečiti izkrivljanje konkurence in zaščititi konkurenčnost EU na mednarodnih trgih;

67. opozarja, da po mnenju Parlamenta takšna okvirna zakonodaja proizvajalcem ne bi smela preprečevati uvedbe prostovoljnih sistemov, ki presegajo predpise EU, in meni, da bi morali biti ti sistemi prav tako znanstveno utemeljeni, promovirali pa bi jih lahko s certificiranimi in kohezivnimi oznakami; poziva Komisijo, naj nadgradi sporočilo COM(2009)0584 s pripravo študije in po potrebi zakonodajnih predlogov o sistemih označevanja mesa in mlečnih izdelkov na ravni EU za obveščanje potrošnikov o uporabljeni metodi vzreje in njenem učinku na dobro počutje živali, da bi bilo obveščanje potrošnikov kar najbolj učinkovito in skladno;

68. meni, da bi morala evropska okvirna zakonodaja o dobrem počutju živali vključevati:

o
o o

	(a)	skupno opredelitev in razumevanje dobrega počutja živali na podlagi priporočil Svetovne organizacije za zdravje živali ter splošne znanstveno utemeljene cilje;
	(b)	načelo dolžnosti skrbnega ravnanja za vse lastnike in rejce živali, pri čemer bi morali biti za potepuške živali zaradi tveganj za javno zdravje in varnost v prvi vrsti odgovorni lastniki, dokončno pa organi držav članic;
	(c)	sredstva ozaveščanja in smernice za osebje javnih organov za ugotavljanje problemov dobrega počutja živali med opravljanjem njihovih nalog;
	(d)	po potrebi zahtevo za zagotovitev usposobljenosti vsake osebe, ki v okviru svojih poklicnih nalog ravna z živalmi, pri čemer se priznajo veščine in znanje, pridobljeno s praktičnimi izkušnjami ali usposabljanjem, pa tudi ustrezne zahteve za usposabljanje za posebne odgovornosti v zvezi z dobrim počutjem živali;
	(e)	obveznost za države članice, da Komisiji predložijo dvoletna poročila o izvajanju zakonodaje EU o dobrem počutju živali, vključno z načrtom za naslednji dve leti, in zahtevo, da Komisija ta poročila nemudoma objavi skupaj s povzetkom;
	(f)	učinkovite in pravočasne ukrepe proti državam članicam, ki ne predložijo poročil ali ne izpolnjujejo svojih obveznosti glede izvajanja nadzora in inšpekcijskih pregledov;
	(g)	vzpostavitev usklajene evropske mreže za dobro počutje živali, prek katere se bodo na podlagi izkušenj pilotnega projekta X/2012 podpirale informativne in izobraževalne kampanje, ocenjevale zahteve v zvezi z dobrim počutjem živali na podlagi najnovejših strokovno pregledanih znanstvenih spoznanj in usklajeval sistem EU za predhodno preizkušanje nove tehnologije v skladu z obstoječimi programi, ki jih podpira Komisija in njene agencije ter odbori;
	(h)	strukturo za znanstveno utemeljeno sektorsko zakonodajo in nezakonodajne ukrepe;
	(i)	klavzulo o pregledu, ki omogoča redno prilagajanje okvirne zakonodaje novemu znanstvenemu razvoju ob sočasnem upoštevanju potrebe po pravni varnosti in ekonomske življenjske dobe naložb;

69. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)	UL C 308 E, 16.12.2006, str. 170.
(2)	UL C 279 E, 19.11.2009, str. 89.
(3)	UL C 212 E, 5.8.2010, str. 326.
(4)	UL C 81 E, 15.3.2011, str. 25.
(5)	Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0238.
(6)	Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0083.
(7)	Sprejeta besedila , P7_TA(2012)0096.
(8)	Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0444.
(9)	EFSA Journal 2011; 9(1)1966.
(10)	EFSA Journal 2012; 10(1):2513.
(11)	OIE Kodeks o zdravstvenem varstvu kopenskih živali, člen 7.1.1. (2011). http://www.oie.int/index.php?id=169&L=0&htmfile=chapitre_1.7.1.htm.
(12)	www.welfarequality.net/everyone/43395/7/0/22.
(13)	UL L 323, 17.11.78, str. 12.
(14)	ETS 125 – Varstvo hišnih živali, 13.XI.1987.
(15)	UL L 165, 30.4.2004, str. 1.
(16)	UL L 94, 9.4.1999, str. 24.
(17)	UL L 276, 20.10.2010, str. 33.
(18)	UL L61, 3.3.1997, str. 1.
(19)	UL L 3, 5.1.2005, str. 1.
(20)	UL L 221, 8.8.1998, str. 23.

Določitev pravnega okvira EU za zaščito hišnih in potepuških živali

188k

33k

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012 o vzpostavitvi pravnega okvira EU za varstvo hišnih in potepuških živali (2012/2670(RSP))

P7_TA(2012)0291

B7-0341/2012

Evropski parlament,

– ob upoštevanju številnih peticij, v katerih državljani EU zahtevajo vzpostavitev pravnega okvira EU za varstvo hišnih in potepuških živali (1613/2010, 1274/2011, 1321/2011, 1377/2011, 1412/2011 in druge)

– ob upoštevanju Evropske konvencije o varovanju domačih hišnih živali (CETS št. 125),

– ob upoštevanju člena 202(2) Poslovnika,

A. ker člen 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da morajo Unija in države članice v celoti upoštevati zahteve po dobrem počutju živali, saj so živali čuteča bitja;

B. ker zakonodaja EU za varstvo hišnih in potepuških živali ne obstaja, kljub temu da po ocenah živalska populacija EU šteje čez sto milijonov;

C. ker Evropske konvencije o varovanju domačih hišnih živali še niso podpisale vse države članice;

D. ker so hišne in potepuške živali v mnogi državah članicah žrtve slabega ravnanja in krutosti in ker podpisniki peticij večinoma omenjajo države članice iz južne in vzhodne Evrope;

1. poziva Evropsko unijo in države članice, naj ratificirajo Evropsko konvencijo o varovanju domačih hišnih živali in prenesejo njene določbe v nacionalne pravne sisteme;

2. poziva Komisijo, naj pripravi pravni okvir EU za varstvo hišnih in potepuških živali, ki bo vključeval:

	–	pravila za identifikacijo in registracijo živali,
	–	strategije za ravnanje s potepuškimi živalmi, vključno s programi cepljenja in sterilizacije,
	–	ukrepe za spodbujanje odgovornega lastništva živali,
	–	prepoved obratovanja pesjakov in zavetišč, ki nimajo ustreznega dovoljenja,
	–	prepoved ubijanja potepuških živali brez zdravniškega napotila,
	–	obveščanje in izobraževalne programe o dobrem počutju živali v šolah,
	–	stroge kazni za države članice, ki ne spoštujejo teh pravil;

3. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu.

Sklepi zasedanja Evropskega sveta (28. - 29. junij 2012)

112k

43k

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012 o zasedanju Evropskega sveta junija 2012 (2011/2923(RSP))

P7_TA(2012)0292

B7-0410/2012

Evropski parlament,

– ob upoštevanju neuradnega zasedanja Evropskega sveta z dne 23. maja 2012,

– ob upoštevanju zasedanja Evropskega sveta 28. in 29. junija 2012,

– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

1. pozdravlja konkretne ukrepe Evropskega sveta pri soočanju s krizo evroobmočja ter njegovo priznanje potrebe po odzivu, ki bo obravnaval tako fiskalno konsolidacijo kot rast; meni, da tokratno zasedanje odseva pristop Evropskega sveta k izzivom, s katerimi se sooča Evropa, ki je usmerjen v bolj uravnoteženo, gospodarsko učinkovito in socialno pravično protikrizno agendo;

2. poudarja, kako pomembno je, da države evroobmočja dosežejo sporazum o pomembnih in korenitih ukrepih za preboj iz začaranega kroga med bankami in javnim dolgom ter za znižanje donosov na javni dolg držav evroobmočja; v zvezi s tem pozdravlja možnost, da se evropski instrument za finančno stabilnost in evropski mehanizem za stabilnost prožno in učinkovito uporabita za države članice, ki uresničujejo specifična priporočila za države članice in druge zaveze, med katere sodita evropski semester in Pakt za stabilnost in rast;

3. meni, da je ta sporazum pomemben korak na poti k dobro razviti bančni uniji za EU v celoti, vendar opozarja na bistvo, namreč da te možnosti ni mogoče uporabiti takoj, saj je pogojena s sporazumom o enotnem nadzornem mehanizmu;

4. pozdravlja tudi pakt za rast in delovna mesta, zlasti sporazum o mobilizaciji 120 milijard EUR za spodbujanje naložb, rasti in delovnih mest, ter poziv k diferencirani fiskalni konsolidaciji, ki bo spodbujala rast, ob ustreznem upoštevanju vloge naložb; meni, da je to pomemben korak h nujni oživitvi trajnostnih in v rast usmerjenih javnih in zasebnih naložb v Evropi, naravnanih zlasti za doseganje ciljev strategije Evropa 2020, predvsem pa k učinkoviti rabi virov in trajnosti ter k uresničitvi enotnega trga;

5. poleg tega pozdravlja zavezanost k uporabi proračuna EU kot instrumenta za doseganje rasti; v zvezi s tem ugotavlja, da na junijskem Evropskem svetu ni bil dosežen oprijemljiv napredek glede sporazuma o naslednjem večletnem finančnem okviru, tj. za obdobje 2014–2020; poziva ciprsko predsedstvo, naj okrepi prizadevanja v tej zadevi s polno udeležbo Parlamenta v pogajanjih o večletnem finančnem okviru, med drugim ob polnem upoštevanju njegovih pravic soodločanja; vendar vztraja, da je reforma lastnih sredstev bistveni element, brez katerega sporazum o večletnem finančnem okviru ne bo mogoč; znova izraža svoje prepričanje, da bi bilo treba do konca tega leta doseči sporazum tako na strani prihodkov kot na strani izdatkov večletnega finančnega okvira, ki bi moral odražati dejanske potrebe in cilje Unije za naslednje proračunsko obdobje;

6. pozdravlja izjavo voditeljev držav oziroma vlad o krepitvi upravljanja enotnega trga; odločno podpira oceno Komisije o stanju enotnega trga in poziva k ukrepanju, kar zadeva dokončno vzpostavitev enotnega trga;

7. pozdravlja osnutke predlogov, predstavljene v poročilu z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“, ki so ga predstavili predsedniki Van Rompuy, Juncker, Barroso in Draghi, kot dobro izhodišče za trdno in pravo Evropsko monetarno unijo; zlasti meni, da predlogi glede vzpostavitve integriranega finančnega okvira in evropskega bančnega nadzornika predstavljajo tudi pomembne korake v smeri dolgoročno stabilnejše prihodnosti evropskega bančništva; pričakuje, da bo v predlog vključena tudi večja socialna odgovornost EU ter okrepitev preglednosti in odgovornosti novih evropskih določb na tem področju;

8. meni, da je potrebno hitro ukrepanje v vsakem od štirih gradnikov, opredeljenih v tem poročilu:

	(a)	integrirani finančni okvir za zagotovitev finančne stabilnosti zlasti na območju evra in minimizacija stroškov propadanja bank za evropske državljane; tak okvir prenaša odgovornost za nadzor na evropsko raven ter zagotavlja skupne mehanizme za reševanje bank in zajamčenje depozitov strank;
	(b)	integrirani proračunski okvir za zagotovitev oblikovanja trdne fiskalne politike na nacionalni in evropski ravni, ki zajema usklajevanje, skupno odločanje, okrepljeno uveljavljanje in uravnotežene korake k izdajanju skupnih dolgov (vključno s kratkoročnimi instrumenti financiranja omejenega obsega in pod določenimi pogoji ali postopnim prenosom v sklad za odkup); ta okvir bi lahko zajemal tudi različne oblike fiskalne solidarnosti;
	(c)	integrirani okvir ekonomske politike z zadostnimi mehanizmi za zagotovitev uvedbe nacionalnih in evropskih politik, ki spodbujajo trajnostno rast, zaposlovanje in konkurenčnost ter so skladne z nemotenim financiranjem Evropske monetarne unije;
	(d)	zagotovitev potrebne demokratične legitimnosti in odgovornosti odločanja v Evropski monetarni uniji na podlagi skupnega uveljavljanja suverenosti nad skupnimi politikami in solidarnosti;

9. pozdravlja odločitev, da se pozove k nadaljnjim prizadevanjem pri pripravi načrta za pravo ekonomsko in monetarno unijo; vztraja, da mora biti Evropski parlament pri tej nalogi polno udeležen kot enakovreden partner, ne le v vlogi sozakonodajalca; poleg tega poziva, naj bodo v procesu reforme institucij in postopkov odločanja Evropske unije vključeni ne le evropske institucije in nacionalni parlamenti, temveč tudi socialni partnerji, civilna družba in druge zainteresirane strani v okviru široke javne razprave o tesnejšem političnem, ekonomskem, socialnem in fiskalnem povezovanju Evropske unije; poudarja, da bo močna udeležba Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov ob ustreznem upoštevanju metode Skupnosti bistvenega pomena; meni, da protokol 1 PDEU o vlogi nacionalnih parlamentov v EU določa primeren okvir za medparlamentarno sodelovanje;

10. vseeno meni, da je treba opraviti še veliko zakonodajnega dela za globalni, strukturni in celovit odziv na krizo; zato poziva Komisijo, naj na podlagi teh štirih gradnikov do septembra 2012 predloži sveženj zakonodajnih predlogov v skladu z metodo Skupnosti;

11. poziva Svet, naj sprejme usklajen program ciljnih naložb na nacionalni ravni za spodbuditev evropskega gospodarstva;

12. se zavezuje, da bo potem, ko bo v zahtevanem roku prejel omenjeni zakonodajni sveženj in ga preučil, zagotovil učinkovito in hitro odločanje;

13. vendar opozarja, da bo v primeru, če omenjenega zakonodajnega svežnja ne prejme v zahtevanem roku, sprejel lastne zaključke;

14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

Dostop do osnovnih bančnih storitev

457k

90k

		Resolucija
		Priloga

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012 s priporočili Komisiji o dostopu do osnovnih bančnih storitev (2012/2055(INI))

P7_TA(2012)0293

A7-0197/2012

Evropski parlament,

– ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. oktobra 2010 z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2011“ (COM(2010)0623), zlasti omembe zakonodaje o dostopu do osnovnih bančnih storitev,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 z naslovom „Akt za enotni trg – dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja“ (COM(2011)0206),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

– ob upoštevanju Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu(1), zlasti ustanovitve enotnega območja plačil v evrih,

– ob upoštevanju Direktive 2005/60/EG Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma(2),

– ob upoštevanju posvetovanj Komisije o finančnem vključevanju in zagotovitvi dostopa do osnovnega bančnega računa iz leta 2009 ter o dostopu do osnovnega plačilnega računa iz leta 2010,

– ob upoštevanju Priporočila Komisije 2011/442/EU z dne 18. julija 2011 o dostopu do osnovnega plačilnega računa(3) ter priložene ocene učinka (SEC(2011)0906),

– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Enotni trg skozi oči ljudi, mnenja in pomisleki državljanov in podjetij (SEC(2011)1003), zlasti sedmega vprašanja, ki se nanaša na težave državljanov pri odpiranju bančnega računa v državi članici, ki ni država njihovega stalnega prebivališča,

– ob upoštevanju členov 42 in 48 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0197/2012),

A. ker sta nemoteno delovanje notranjega trga in razvoj sodobnega socialnega tržnega gospodarstva odvisna od splošnega zagotavljanja cenovno ugodnih in zlahka dostopnih osnovnih bančnih storitev ter družbeno odgovornega bančnega sektorja;

B. ker je dostop do osnovnih plačilnih storitev eden od osnovnih pogojev za to, da bodo imeli potrošniki korist od notranjega trga, zlasti od svobode gibanja, denarnih nakazil ter nakupa blaga in storitev ob razumnih transakcijskih stroških; ker so osnovne plačilne storitve bistvenega pomena za potrošnike, da bodo lahko izkoristili ugodnosti e-trgovine; ker letni oportunitetni stroški, do katerih pride zaradi onemogočenega dostopa do plačilnega računa, po nekaterih ocenah znašajo od 185 EUR do 365 EUR na potrošnika; ker je dostop do osnovnih plačilnih storitev vse pomembnejši pogoj za socialno vključenost z vidika dostopa do zaposlitve, zdravstvenega varstva in stanovanj;

C. ker Komisija ocenjuje, da 7 % odraslega prebivalstva EU, tj. približno 30 milijonov ljudi, nima bančnega računa, od tega naj bi bilo odprtje bančnega računa okoli 6,4 milijona osebam zavrnjeno ali pa si zanj niso upale zaprositi; ker se finančna izključenost med državami članicami razlikuje; ker so bančni računi v nekaterih državah članicah zelo slabo razširjeni – najmanj v Romuniji in Bolgariji, kjer ima samo okrog 50 % odraslih prebivalcev svoj bančni račun;

D. ker ima vsak potrošnik pravico do odločitve, da ne bo odprl bančnega računa ali osnovnega plačilnega računa; ker torej ne bi smeli biti obvezani k odprtju bančnega računa ali osnovnega plačilnega računa; ker je s tem v zvezi pomembno finančno izobraževanje v smislu poudarjanja prednosti finančne vključenosti;

E. ker banke lahko odklonijo možnost odprtja bančnega računa, če prosilec ni rezident države članice, v kateri je banka registrirana; ker težave, s katerimi se nerezidenti srečujejo pri odpiranju bančnih računov, ovirajo dobro delovanje notranjega trga;

F. ker splošni gospodarski in socialni razvoj prispeva k visokemu številu bančnih računov; ker je mogoče 33-odstotno odstopanje med državami članicami v deležu prebivalstva, ki uporablja tekoči račun, razložiti z ravnjo gospodarske razvitosti, 67 % razlik pa je odvisnih od drugih dejavnikov, na primer ureditve regulacije in samoregulacije;

G. ker se ponudniki plačilnih storitev, ki delujejo po tržni logiki, pogosto osredotočijo na komercialno zanimive potrošnike, tako da tržno manj zanimivi potrošniki ostanejo brez enake izbire produktov; ker so bančni kodeksi, ki so jih uvedli v Nemčiji, na Irskem, v Italiji, Luksemburgu, Sloveniji in Združenem kraljestvu, med drugim nastali pod pritiskom javnosti in zaradi zahtev po zakonodajnih pobudah; ker so instrumenti samoregulacije prinesli pozitivne ali mešane rezultate, zaenkrat pa ne zagotavljajo dostopa do osnovnih plačilnih storitev v vseh državah članicah;

H. ker so z zakonodajnim pristopom za zagotovitev splošnega dostopa do osnovnih bančnih storitev že dosegli zadovoljive rezultate; na Danskem in Finskem na primer uporablja plačilne storitve skoraj 100 % gospodinjstev, v Belgiji in Franciji pa se je zaradi izvajanja zakonodajnih pobud znatno zmanjšalo število državljanov, ki nimajo dostopa do bančnih storitev;

I. ker se vse države članice niso primerno odzvale na zgoraj omenjeno Priporočilo Komisije 2011/442/EU z dne 18 julija 2011 o dostopu do osnovnega plačilnega računa(4), mnoge države članice pa še vedno nimajo niti pravne niti prostovoljne zahteve, da bi morali ponudniki omogočati osnovne plačilne storitve;

J. ker mora biti odprtje osnovnega plačilnega računa, če naj bo učinkovit, enostavno in ker mora ta račun zagotavljati posebej opredeljeno vrsto osnovnih storitev ter ker je treba uvesti ukrepe za učinkovit nadzor in reševanje sporov ter lažji dostop do teh računov za potrošnike, ki nimajo stalnega naslova; ker bi bilo treba predpise proti pranju denarja in financiranju terorizma uporabljati sorazmerno, nikoli pa kot neutemeljen izgovor za zavrnitev komercialno manj zanimivih potrošnikov; ker bi morala Komisija preučiti, ali bi morali imeti potrošniki povezavo z zadevno državo članico, da bi bili upravičeni do osnovnega plačilnega računa;

K. ker bi morali ponudniki plačilnih storitev zagotoviti dostop do osnovnega plačilnega računa brezplačno ali po razumni ceni;

L. ker bi morali ponudniki plačilnih storitev pri ponujanju prekoračitev in dodatnih posojilnih produktov nameniti posebno pozornost finančno ranljivim potrošnikom, da bi preprečili prezadolženost; ker bi morale države članice preprečiti morebitno zaračunavanje osnovnih plačilnih storitev, da to ne bi postalo ovira za finančno izključene potrošnike pri dostopanju do osnovnih plačilnih storitev;

M. ker je postala prezadolženost, deloma tudi zaradi socialne in gospodarske krize, precejšnje „novo socialno tveganje“ v vsej Uniji, varstvo pred izvršbo pa bi morali urejati in razviti izključno na ravni držav članic, kar je pomemben vidik;

N. ker bi bilo treba preprečiti izkrivljanje konkurence in upoštevati potrebe potrošnikov v regijah, v katerih ni veliko bank, zaradi česar bi moralo biti področje uporabe te pobude čim širše; ker bi bilo treba pri oblikovanju in ocenjevanju novih pobud na tem področju upoštevati razvoj dogodkov na trgu plačilnih storitev, na primer predplačniške rešitve ali mobilno bančništvo;

O. ker je pri vseh pobudah o dostopu do osnovnih plačilnih storitev poglavitni element razumljiva informacija za potrošnike; ker bi morala zato Komisija spodbuditi države članice, naj razvijejo dobre ciljno usmerjene komunikacijske kampanje, v katerih bodo obravnavale posebne potrebe in pomisleke ranljivih in mobilnih potrošnikov, ki nimajo bančnega računa; ker bi morali ponudniki zagotoviti, da bo njihovo osebje ustrezno usposobljeno, če naj ustrezno delajo za potrošnike z osnovnim plačilnim računom; ker bi morali ponudniki tudi zagotoviti, da morebitna navzkrižja interesov tem potrošnikom ne bi škodovala;

P. ker je treba študentom, delavcem in ponudnikom storitev zagotoviti možnost prehajanja meja in enostavno izkoriščanje mobilnosti znotraj Unije;

Q. ker se za odprtje plačilnega računa v državi članici od potrošnika ne bi smelo zahtevati, da zapre obstoječi račun v drugi državi članici;

R. ker so obstoječe zahteve ponudnikov plačilnih storitev za odprtje osnovnega plačilnega računa omejujoče in bi utegnile ovirati čezmejno mobilnost znotraj Unije;

1. poziva Komisijo, naj do septembra 2012 pripravi natančno poročilo o stanju v vseh državah članicah; poziva Komisijo, naj na podlagi člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije do januarja 2013 predloži predlog direktive o zagotovitvi dostopa do osnovnih plačilnih storitev za vse potrošnike, ki zakonito bivajo v Uniji, razen če bi poglobljena ocena pokazala, da tak predlog ni potreben, in sicer upoštevaje podrobna priporočila iz priloge k temu poročilu;

2. potrjuje, da ta priporočila spoštujejo temeljne pravice ter načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

3. je mnenja, da zahtevani predlog ne bo imel nobenih finančnih posledic za proračun Evropske unije;

4. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in spremljajoča natančna priporočila posreduje Komisiji in Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

PRILOGA K RESOLUCIJI:

PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

Evropski parlament meni, da se mora direktiva, ki bi naj bila sprejeta, osredotočiti na ureditev naslednjega:

Priporočilo 1 (o področju uporabe)

1. Izraz „osnovni plačilni račun“ bi moral biti opredeljen kot plačilni račun, omogočen v skladu z določbami predlagane zakonodaje. Za plačilne račune osnovne narave, ki niso popolnoma skladni s temi določbami, ne bi smelo šteti, da so zajeti v tem pojmu.

2. Direktiva bi morala določati, da morajo države članice zagotoviti dostop do osnovnih plačilnih storitev tako, da bi k zagotavljanju osnovnega plačilnega računa obvezale vse ponudnike plačilnih storitev, opredeljene v členu 4(9) Direktive 2007/64/ES, ki kot sestavni del rednega poslovanja ponujajo plačilne račune potrošnikom.

3. Vsakršna zakonodajna pobuda bi morala spoštovati načelo subsidiarnosti in obstoječo zakonsko ali prostovoljno ureditev v državah članicah, kjer je pravica dostopa in uporabe osnovnega bančnega računa že uspešno zagotovljena.

4. Skladno s tem bi bilo treba za preprečitev nepotrebnega obremenjevanja ponudnikov plačilnih storitev, ki potrošnikom ne ponujajo plačilnih računov, iz obveznosti zagotovitve osnovnega plačilnega računa izvzeti:

	(a)	ponudnike plačilnih storitev iz točk (e) in (f) člena 1(1) Direktive 2007/64/ES;
	(b)	plačilne institucije, ki so pooblaščene samo za zagotavljanje ene ali več plačilnih storitev, navedenih v točkah od 4 do 7 Priloge k Direktivi 2007/64/ES.

5. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da iz obveznosti zagotovitve osnovnega plačilnega računa izvzamejo tudi druge ponudnike plačilnih storitev. Vse izjeme bi morale temeljiti na objektivnih in zelo strogih merilih, zajemati pa bi morale samo ponudnike plačilnih storitev, na primer take, ki delujejo po neprofitnem poslovnem modelu ali tiste, ki niso dejavni v plačilnih storitvah za občane. Nobena izjema pa potrošnikom ne bi smela onemogočati pravice do dostopa in bi jih moralo biti čim manj, da ne bi bilo negativnih učinkov za konkurenco.

Priporočilo 2 (o zahtevah glede dostopa in identifikacije)

6. Nova zakonodaja bi morala zagotoviti, da bi imel vsak potrošnik oziroma vsaka fizična oseba, katere delovanje ni povezano s trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo in ki je zakonit rezident Unije, pravico, da odpre in uporablja osnovni plačilni račun pri ponudniku plačilnih storitev, ki posluje v državi članici, pod pogojem, da že ne poseduje tovrstnega računa v drugi državi članici. Države članice bi morale zagotoviti, da bodo potrošnikom na voljo delujoči mehanizmi za zaprtje običajnega plačilnega računa in njegovo pretvorbo v osnovni plačilni račun. Za odprtje slednjega bi bilo treba zahtevati dokazilo o identiteti.

7. Zakonodaja, ki naj bi bila sprejeta, bi morala zagotavljati, da ne obremenjuje potrošnikov po nepotrebnem z dokazovanjem, da še nimajo na plačilnega računa. To bi med drugim lahko dosegli s podpisano častno izjavo.

8. Pri odprtju osnovnega plačilnega računa se ne bi smela upoštevati merila, kot so raven ali rednost priliva dohodka, zaposlenost, pretekla najeta posojila, raven zadolženosti, individualni položaj v zvezi s plačilno nezmožnostjo ali pričakovani imetnikov promet. Dostop do osnovnega plačilnega računa se v nobenem primeru ne bi smel pogojevati z nakupom drugih proizvodov ali storitev, na primer zavarovanja, ali z odprtjem dodatnega računa.

9. Predlog bi moral zagotoviti, da se lahko osnovni plačilni račun zavrne ali razveljavi samo v objektivno utemeljenih okoliščinah po ustreznem pravu Unije ali nacionalnem pravu, ki ni povezan z merili iz odstavka 8, če gre na primer za:

	(a)	neskladnost z zakonodajo o pranju denarja in financiranju terorizma;
	(b)	goljufijo, zlorabo zaupanja ali ponarejanje dokumentov;
	(c)	hudo in ponavljajoče se neizpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz osnovnega plačilnega računa.

10. Države članice bi morale po potrebi uvesti nediskriminativne in prožne ukrepe, s katerimi pomagajo potrošnikom pri izpolnjevanju zahtev glede dolžne skrbnosti, pri čemer upoštevajo zakonodajo o pranju denarja in financiranju terorizma. Pri teh ukrepih bi se morale predvsem upoštevati potrebe potrošnikov, ki nimajo stalnega naslova.

11. Da bi to omogočili, bi morali državam članicam dopustiti klasifikacijo osnovnih plačilnih računov kot produktov z nizkim tveganjem v skladu s členom 3(3) Direktive Komisije 2006/70/ES o izvajanju Direktive 2005/60/ES. Zato bi bili lahko ponudniki obvezani za potrošnike uporabiti poenostavljene previdnostne zahteve. Komisija bi si morala prizadevati za razjasnitev razlag zakonodaje proti pranju denarja in financiranju terorizma ter tako zagotoviti, da bi se ti predpisi v okviru osnovnih plačilnih storitev uporabljali uravnoteženo in sorazmerno. Na tej podlagi se nikomur ne bi smel odkloniti ali onemogočiti dostop do osnovnega plačilnega računa, če za to ni utemeljenih in objektivnih razlogov. Teh predpisov ne bi smeli nikoli uporabljati kot neutemeljen izgovor za zavrnitev komercialno manj zanimivih potrošnikov.

12. Zakonodaja, ki naj bi bila sprejeta, bi morala ponudnike plačilnih storitev obvezovati, da v zvezi z odločitvami o odklonitvi ali zaprtju osnovnega plačilnega računa delujejo pregledno in hkrati spoštovati zakonodajo o pranju denarja in financiranju terorizma ter o preprečevanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Da bi potrošniku omogočili ugovor zoper odločitev ponudnika plačilnih storitev, bi moral ponudnik potrošnika pisno obvestiti o razlogih za zavrnitev odprtja osnovnega plačilnega računa ali o odločitvi o njegovem zaprtju. Ponudnik plačilnih storitev bi prav tako moral obvestiti potrošnika o alternativnih možnostih reševanja sporov.

13. Zakonodaja, ki naj bi bila sprejeta, bi morala od ponudnika zahtevati, da pri preverjanju potrošnikove upravičenosti do osnovnega plačilnega računa ukrepa hitro, pri čemer mora ponudnik potrošnika obvestiti o razlogih za zamudo, daljšo od dveh tednov. Razlogi, za katere je odgovoren ponudnik, kot je prevelika delovna obremenitev, ne bi smeli biti utemeljitev takšne zamude. Ponudnik lahko od potrošnika zahteva, da je pri odprtju računa fizično navzoč v najbližji razpoložljivi podružnici. Če bi bila osebna navzočnost za potrošnike nemogoča ali preveliko breme, bi bilo treba najti druge rešitve.

Priporočilo 3 (o funkcionalnostih in stroških)

14. Zakonodaja bi morala uporabniku osnovnega plačilnega računa omogočati opravljanje vseh najpomembnejših plačilnih transakcij, kot so prejemanje dohodka ali izplačil, plačevanje računov ali davkov ter nakup blaga in storitev prek fizičnih načinov komunikacije in komunikacije na daljavo z uporabo glavnih nacionalnih sistemov.

15. Države članice bi morale imeti možnost, da ponudnikom plačilnih storitev dovolijo zagotavljanje manjših prekoračitvenih limitov za pokritje začasnega negativnega stanja, kadar je to ustrezno. Ponudniki bi poleg tega morali imeti tudi možnost, da strankam z osnovnim plačilnim računom kot ločeno storitev ponudijo kreditne produkte, kadar je to ustrezno. Dostop do osnovnega plačilnega računa nikakor ne bi smel biti omejen ali pogojen z nakupom tovrstnih dodatnih storitev ali produktov. Zaračunane provizije za prekoračitve in za ločene kreditne produkte bi morali biti jasno razvidni in vsaj enako ugodni kot ponudnikova običajna cenovna politika.

16. Dostop do osnovnega plačilnega računa bi moral biti brezplačen ali ponujen po razumni ceni. Če se zaračunavajo provizije, bi morale biti jasno razvidne. Vsaka država članica bi morala postaviti zgornjo mejo za skupni letni znesek provizij, povezanih z odprtjem in uporabo osnovnega plačilnega računa. Komisija bi morala oceniti, ali bi bilo izvedljivo določiti zgornjo mejo Unije za skupni letni znesek tovrstnih provizij. Komisija bi morala tudi preučiti načine za prilagoditev zgornje meje Unije nacionalnim okoliščinam, kot so splošne potrošniške cene, višina dohodkov in povprečni stroški, povezani z običajnimi plačilnimi računi. Od ponudnikov plačilnih storitev bi bilo treba zahtevati, da zagotovijo, da bo osnovni plačilni račun v njihovi ponudbi produktov vedno najugodnejši za opravljanje osnovnih plačilnih transakcij – ne glede na to, kako je narejena primerjava.

17. Vsi stroški v primeru zamude pri odplačevanju bi morali biti razumni in vsaj tako ugodni kot ponudnikova običajna cenovna politika. Stroški v primeru zamude ne bi smeli biti upoštevani v izračunu skupnih letnih provizij.

18. Ponudniki bi morali biti obvezani vključiti le tiste funkcionalnosti, ki so del njihove redne ponudbe. V tem primeru bi moral osnovni plačilni račun vključevati naslednje storitve:

A. Osnovne storitve upravljanja računa

	(a)	odprtje in zaprtje plačilnega računa;
	(b)	storitve, ki omogočajo polog gotovine in prejemanje transakcij na plačilni račun;
	(c)	storitve, ki omogočajo dvig gotovine s plačilnega računa;
	(d)	zagotavljanje bančnih izpiskov.

B. Standardne plačilne storitve

	(a)	prenos sredstev v valuti države članice, kjer je račun odprt, prek izvrševanja kreditnih prenosov, vključno z medbančnimi izvršitvami;
	(b)	prenos sredstev v valuti države članice, kjer je račun odprt, prek izvrševanja plačilnih transakcij z uporabo plačilne kartice, s katero ni mogoče izvrševati plačilnih transakcij, ki bi presegale stanje na plačilnem računu;
	(c)	izvrševanje trajnih nalogov v valuti države članice, kjer je račun odprt, vključno z medbančnimi izvršitvami;
	(d)	izvrševanje neposrednih bremenitev v valuti države članice, kjer je račun odprt, vključno z medbančnimi izvršitvami v državah članicah, kjer je njihova uporaba potrebna za izvrševanje najpomembnejših transakcij.

Število izvršenih operacij iz točke A ali B ne bi smelo biti omejeno. Za izvrševanje storitev pod točkama A in B bi moral imeti potrošnik pravico do nediskriminatornega dostopa do različnih kanalov, ki jih ponuja ponudnik, kot so transakcije prek bančnega okenca v podružnicah, transakcije prek bankomata, vključno z bankomati drugih ponudnikov, če je to tehnično izvedljivo, spletno bančništvo in telefonsko bančništvo.

C. Dodatne storitve

Države članice lahko zahtevajo vključitev nadaljnjih funkcionalnosti v osnovni plačilni račun. Ponudnikom plačilnih storitev mora biti dovoljeno, da lahko na lastno pobudo razširijo ponudbo funkcionalnosti, na primer z možnostjo varčevanja ali mednarodnimi nakazili na račune ali z računov zunaj Unije.

Priporočilo 4 (o informiranju)

19. Države članice bi morale potrošnikom zagotoviti potrebne in razumljive informacije o razpoložljivosti osnovnih plačilnih računov, pri čemer bi se morale še posebej usmeriti na pomisleke ranljivih in mobilnih potrošnikov, ki nimajo bančnega računa. Komisija in države članice bi morale pripomoči k visoki ravni ozaveščenosti med potrošniki in zainteresiranimi stranmi. Ponudniki bi morali uporabljati različne kanale, na primer svojo spletno stran, po možnosti pa tudi podružnice, kjer bi bile informacije za potrošnike dobro vidne.

20. Države članice bi morale banke spodbujati k oblikovanju rešitev za svetovanje najbolj ranljivim strankam, da bi jim pomagale pri odgovornem ravnanju in gospodarjenju z denarjem.

21. Da bi ustrezno ravnali s strankami z osnovnim plačilnim računom, bi morala nova zakonodaja od ponudnikov zahtevati zagotovitev, da bo njihovo osebje ustrezno usposobljeno, tako da morebitna navzkrižja interesov teh potrošnikov ne bi negativno prizadela.

22. Zahteve v zvezi z informacijami, ki izhajajo iz nove zakonodaje, ne bi smele posegati v zahteve, ki jih določa Direktiva 2007/64/ES o zagotavljanju informacij potrošnikom.

Priporočilo 5 (o nadzoru, reševanju sporov in nadomestilih)

23. Nova zakonodaja bi morala države članice obvezati, da imenujejo pristojne organe za zagotavljanje in spremljanje dejanske skladnosti z njenimi zahtevami. Imenovani pristojni organi bi morali biti neodvisni od ponudnikov plačilnih storitev.

24. Države članice bi morale biti obvezane, da določijo načela sankcioniranja ponudnikov, ki ne bi spoštovali okvira osnovnega plačilnega računa, tudi za kršitve zahtev o statističnih podatkih iz odstavka 25.

25. Države članice bi morale zagotoviti, da bi ponudniki nacionalnim organom neprekinjeno posredovali zanesljive informacije o odprtih in zaprtih osnovnih plačilnih računih, zavrnjenih vlogah za odprtje osnovnega plačilnega računa in o razlogih za njihovo zavrnitev. Prav tako bi morali ponudniki nacionalnim pristojnim organom dati na voljo podrobne informacije o stroških v zvezi z osnovnimi plačilnimi računi.

26. Države članice bi morale vsako leto, kot je opisano v odstavku 25 te priloge, posredovati združene informacije Komisiji in Evropskemu nadzornemu organu (Evropski bančni organ). Objavljeni bi morali biti v zbirni in razumljivi obliki.

27. Države članice bi morale zagotoviti vzpostavitev ustreznih in učinkovitih pritožbenih in odškodninskih postopkov za zunajsodno poravnavo sporov glede pravic in obveznosti, ki nastanejo v skladu z načeli zakonodaje, ki naj bi bila sprejeta, med ponudniki plačilnih storitev in potrošniki, za kar se uporabijo obstoječi organi, če je primerno. Alternativni organi za reševanje sporov morajo biti neodvisni, zlahka dostopni, njihove storitve pa bi morale biti brezplačne. Da se zagotovi nepristranskost, je treba zagotoviti enako zastopanost ponudnikov, potrošnikov in drugih uporabnikov. Države članice bi morale zagotoviti, da vsi ponudniki osnovnih plačilnih računov spadajo k enemu ali več organom, ki izvajajo takšne pritožbe in postopke odškodnin.

28. Države članice bi morale zagotoviti, da bi alternativni organi za reševanje sporov dejavno sodelovali pri reševanju čezmejnih sporov. Če spori vključujejo stranke v različnih državah članicah, bi bilo treba za reševanje pritožb uporabiti mrežo FIN NET.

Priporočilo 6 (o izvajanju in pregledu)

29. Zakonodajo, ki naj bi bila sprejeta, bi morale države članice izvajati v roku 12 mesecev po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

30. Komisija bi morala v tesnem sodelovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi v roku treh let od začetka veljavnosti direktive in nato vsakih pet let objaviti poročilo o izvajanju direktive. V poročilu bi moralo biti ovrednoteno:

	(a)	ali države članice v celoti izvajajo zakonodajo;
	(b)	napredek pri zagotavljanju dostopa do osnovnih plačilnih storitev za vse potrošnike v Uniji, vključno z neposrednimi in posrednimi učinki zakonodaje na odpravljanje finančne izključenosti;
	(c)	ozaveščenost zadevnih potrošnikov, ki jim je direktiva namenjena, o razpoložljivosti ter lastnostih osnovnih plačilnih računov ter o njihovih pravicah v zvezi s tovrstnimi računi;
	(d)	stroški v zvezi z zagotavljanjem osnovnega plačilnega računa, tudi v povezavi z ravnjo potrošniških cen;
	(e)	najboljše prakse in konkretna priporočila za države članice z visoko ali trajno stopnjo izključenosti potrošnikov iz plačilnih storitev;
	(f)	učinki na integracijo in strukturo notranjega trga za bančno poslovanje z občani v vsej Uniji in kršitve konkurence med ponudniki osnovnih plačilnih računov.

Kadar je primerno, bi bilo treba navedenemu poročilu priložiti predlog za spremembo zakonodaje in priporočila za njeno boljše izvajanje v državah članicah. Poročilo bi bilo treba poslati Evropskemu parlamentu in Svetu.

31. Komisija bi morala dopolniti predlagano direktivo o osnovnih plačilnih računih z nadaljnjimi pobudami, s katerimi bi si prizadevala za nadaljnjo integracijo in uskladitev bančnih storitev ter za preprečevanje finančne izključenosti. Ta sveženj bi moral zlasti:

(a)

izboljšati konkurenco na področju plačilnih in bančnih storitev ter:

	(i)	zagotoviti preglednost in primerljivost provizij za bančne račune, tako da lahko potrošniki primerjajo tarife različnih bank in se odločijo za boljše pogoje;
	(ii)	odpraviti vse tehnične in upravne ovire za spremembo plačilnih računov ter tako omogočiti potrošnikom enostaven prenos plačilnega računa z ene banke na drugo;

(b)

izboljšati sprejetost različnih vrst plačilnih metod pri prodajalcih, tako da bodo potrošniki lahko izkoristili ugodnosti, ki jih ponuja elektronsko poslovanje; zato bi morali prodajalci ponujati možnost plačevanja z osnovno plačilno kartico brez doplačil;

(c)

nadalje razjasniti razlage predpisov proti pranju denarja in financiranju terorizma ter preprečiti, da bi se ti predpisi uporabljali kot neutemeljen izgovor za zavrnitev komercialno manj zanimivih potrošnikov;

(d)

izboljšati finančno usposobljenost, tudi v šolah, se boriti proti prezadolženosti, ki je v vsej Uniji precejšnje „novo socialno tveganje“ ter v vsej Uniji omogočiti dostop do pravičnega posojila in do mikrokreditov.

(1)	UL L 319, 5.12.2007, str. 1.
(2)	UL L 309, 25.11.2005, str. 15.
(3)	UL L 190, 21.7.2011, str. 87.
(4)	UL L 190, 21.7.2011, str. 87.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov