Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 4. julij 2012 - Strasbourg
Skupna pravila za sheme neposrednih podpor za kmete ***I
 Podpora za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ***I
 Skupna ureditev kmetijskih trgov in posebne določbe za nekatere kmetijske proizvode ***I
 Financiranje skupne kmetijske politike ***I
 Ekološka pridelava in označevanje ekoloških proizvodov ***I
 Sistem financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada ***I
 Sporazum med EU in Rusijo o ohranitvi obveznosti o trgovini s storitvami ***
 Sporazum med EU in Rusijo o trgovini z deli in komponentami motornih vozil ***
 Sporazum med EU in Rusijo o uvedbi ali zvišanju izvoznih dajatev za surovine s strani Ruske federacije ***
 Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami, Avstralijo, Kanado, Japonsko, Republiko Korejo, Mehiko, Marokom, Novo Zelandijo, Singapurjem, Švico in Združenimi državami Amerike ***
 Neposredna plačila kmetom (2013) ***I
 Proračun za leto 2013 - Pooblastilo za trialog
 Strategija Evropske unije za zaščito in dobro počutje živali 2012–2015
 Določitev pravnega okvira EU za zaščito hišnih in potepuških živali
 Sklepi zasedanja Evropskega sveta (28. - 29. junij 2012)
 Dostop do osnovnih bančnih storitev

Skupna pravila za sheme neposrednih podpor za kmete ***I
PDF 494kWORD 243k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (COM(2010)0539 – C7-0294/2010 – 2010/0267(COD))
P7_TA(2012)0278A7-0158/2011

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2010)0539),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 42 in 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0294/2010),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki so jih v okviru Protokola št. 2 predložili litovski parlament, luksemburška poslanska zbornica ter poljska dieta in senat in v katerih trdijo, da se osnutek zakonodajnega akta ne sklada z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. februarja 2011(1),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0158/2011),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. julija 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete

P7_TC1-COD(2010)0267


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti prvega odstavka člena 42 in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Z Uredbo Sveta (ES) št. 73/2009(4) so Komisiji podeljena pooblastila za izvajanje nekaterih določb navedene uredbe.

(2)  Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je treba pooblastila, ki so bila Komisiji podeljena na podlagi Uredbe (ES) št. 73/2009, uskladiti s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba).

(3)  Komisija bi morala imeti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da bi lahko dopolnila ali spremenila nekatere nebistvene elemente Uredbe (ES) št. 73/2009. Opredeliti bi bilo treba elemente, za katere se to pooblastilo lahko izvaja, in pogoje, ki morajo veljati za navedeni prenos pooblastila.Da bi zagotovili pravilno delovanje režima, ki ga uvaja ta Uredba, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov glede dopolnitev ali sprememb nekaterih nebistvenih elementov Uredbe (ES) št. 73/2009. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 1]

(4)  Za zagotovitev enotne uporabeDa bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje Uredbe (ES) št. 73/2009,v vseh državah članicah bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov v skladu s členom 291 Pogodbeje treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Razen če je izrecno določeno drugače, bi morala Komisija take izvedbene akte sprejeti v skladu z določbami Uredbe (EU) št. XX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta o ….Ta pooblastila, razen kadar je izrecno drugače določeno, je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(5). [Sprememba 2]

(4a)  Komisija bi morala z izvedbenimi akti omogočiti odobritev določene podpore, odločiti o tem, katere države članice izpolnjujejo določene pogoje glede premije za krave dojilje, ter pooblastiti nove države članice, da pod določenimi pogoji dopolnjujejo morebitna neposredna plačila. Zaradi posebne narave navedenih aktov bi Komisija morala biti pooblaščena, da jih sprejme brez pomoči odbora za neposredna plačila. [Sprememba 3]

(5)  Nekatere določbe o shemah neposrednih podpor, ki jih je Komisija do zdaj sprejela na podlagi pooblastil, ki so ji bila podeljena z Uredbo (ES) št. 73/2009, veljajo za tako pomembne, da bi jih bilo treba vključiti v navedeno uredbo. Ti elementi se nanašajo na nekatera podrobna pravila, določena v uredbah Komisije (EU) št. 1120/2009(6), (EU) št. 1121/2009(7) in (EU) št. 1122/2009(8).

(6)  Glede na izkušnje, pridobljene z uporabo Uredbe (ES) št. 73/2009, bi bilo treba nekatere določbe navedene uredbe poenostaviti, zlasti določbe v zvezi z navzkrižno skladnostjo.

(7)  Zaradi pravne varnosti in jasnosti je ustrezno zagotoviti opredelitve izrazov „orno zemljišče“, „trajni nasadi“, „trajni pašnik“ in „travinje“.

(8)  Ker imajo trajni pašniki pozitiven učinek na okolje, je treba sprejeti ukrepe za spodbujanje ohranjanja obstoječih trajnih pašnikov, da bi preprečili množično spreminjanje njihove namembnosti v orna zemljišča. Za zagotovitev, da države članice skladno določajo razmerje med trajnimi pašniki in kmetijskimi zemljišči, ki ga je treba ohraniti, bi morala Komisija sprejeti izvedbene akte o določitvi podatkov, potrebnih za vzpostavitev tega razmerja.

(9)  Komisija lahko za zagotovitev učinkovitega izvajanja sistema kmetijskega svetovanja iz člena 12 Uredbe (ES) št. 73/2009 sprejme pravila z izvedbenimi akti, da bi tak sistem začel delovati v celoti.

(10)  Za zagotovitev možnosti preverjanja upoštevanja zahtev glede navzkrižne skladnosti morajo kmetje prijaviti vse kmetijske površine svojega kmetijskega gospodarstva. To velja tudi, kadar kmetje ne zaprosijo za neposredna plačila, vezana na površino, in imajo na razpolago samo majhne površine. V takih primerih bi bilo treba zaradi poenostavitve državam članicam omogočiti, da ne zahtevajo prijave navedenih površin, če skupna površina zadevnega kmetijskega gospodarstva ne presega enega hektarja in če so navedene površine omenjene v zahtevku za pomoč.

(11)  Za učinkovito izvajanje navzkrižne skladnosti je treba preverjati, ali kmetje upoštevajo obveznosti. Komisija bi morala z izvedbenimi akti sprejeti pravila o kontrolah, ki jih morajo izvajati države članice, da se zagotovi enotno in dovolj kakovostno izvajanje teh preverjanj, zlasti v zvezi z izbiro kmetij, izvajanjem pregledov in poročanjem. Kadar se država članica odloči uporabiti možnost, da bo neupoštevanje štela za manjše ali da ne bo uporabila znižanja ali izključitve, kadar je zadevni znesek manjši od 100 EUR, bi moral pristojni nadzorni organ v naslednjem letu preveriti, ali je kmet odpravil zadevno ugotovljeno neupoštevanje. Vendar pa je zaradi zmanjšanja upravne obremenitve treba razmisliti o poenostaviti sistema nadaljnjih pregledov.

(12)  Države članice morajo izvajati integrirani administrativni in kontrolni sistem, kot je določen v členu 14 Uredbe (ES) št. 73/2009. Komisija bi morala za zagotovitev enotnega in dovolj kakovostnega izvajanja različnih elementov navedenega sistema v zvezi s tehničnimi vidiki sprejeti izvedbene akte o osnovnih značilnostih, opredelitvah in zahtevah glede kakovosti in različnih elementov sistema.

(13)  Komisija bi morala za zagotovitev skladnega in učinkovitega upravljanja zahtevkov za pomoč sprejeti izvedbene akte za zahtevke za pomoč in zahtevke za pravice do plačila. S temi akti bi bilo treba zagotoviti, da so na voljo dovolj časa in vse potrebne informacije za preverjanje pogojev za upravičenost. V ustrezno utemeljenih primerih bi bilo treba kmetu omogočiti določeno prožnost. Poleg tega pravila za upravičenost, kot so obvezna obdobja reje živali, kmetom ne bi smela preprečevati prenosa njihovega celotnega kmetijskega gospodarstva po predložitvi zahtevka, razen v tem obdobju. Opredeliti bi bilo torej treba pogoje za take prenose.

(14)  Pogoje za upravičenost bi bilo treba preverjati zaradi varstva skladov Unije. Da bi bilo mogoče preveriti, ali kmetje izpolnjujejo obveznosti, povezane s plačilom, in zagotoviti pravilno razdelitev sredstev upravičenim kmetom, bi morala Komisija sprejeti izvedbene akte o kontrolah, ki jih morajo izvajati države članice. Kadar je ustrezno, bi morala biti v teh aktih določena tudi pravila za primere, v katerih so v upravljanje plačil vključeni druge službe, organi ali organizacije, razen pristojnega organa.

(15)  Člen 28 Uredbe (ES) št. 73/2009 določa minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati, toda uporaba točke (b) prvega pododstavka člena 28(1) ni ustrezna za kmete, ki še vedno prejemajo neposredna plačila na podlagi nekaterih vezanih shem, vendar nimajo v posesti nobenega hektarja. Ti kmetje so v enakem položaju kot kmetje, ki imajo posebne pravice, zato jih je zaradi zagotovitve polne učinkovitosti zadevnih vezanih shem treba za namen člena 28(1) navedene uredbe obravnavati enako. V primerih, ko je država članica določila prag v hektarih v skladu s členom 28(1)(b), bi moral za kmete, ki prejemajo posebno pomoč iz poglavja 5 naslova III in imajo v posesti manj hektarjev od praga, ki ga je določila država članica, veljati tudi prag v eurih, ki ga določi država članica v skladu s členom 28(1)(a).

(16)  Določiti bi bilo treba pravila glede najmanjše velikosti na kmetijsko gospodarstvo, za katero se lahko zahteva določitev pravic do plačila.

(17)  Za zagotovitev stalnosti sistema neposrednih plačil v primeru izjemnih okoliščin bi bilo treba Komisiji dovoliti, da sprejme potrebne in upravičene ukrepe, s katerimi bi odpravljala take težave.

(18)  Za zagotovitev učinkovitega upravljanja sheme enotnega plačila, določene v naslovu III Uredbe (ES) št. 73/2009, bi bilo treba opredeliti uporabo kmetijskih površin za nekmetijske dejavnosti.

(19)  Da bi se upoštevala notranja organizacija držav članic, bi jim bilo treba dovoliti, da nacionalno rezervo upravljajo na regionalni ravni. Določiti bi bilo treba pravila za tako upravljanje.

(20)  Treba bi bilo določiti posebna pravila glede načina, kako države članice v nacionalno rezervo vrnejo neizkoriščene pravice do plačila.

(21)  Pravila v zvezi z omejitvijo prenosa pravic do plačila bi bilo treba prilagoditi, da bi se upoštevali posebni primeri prenosov.

(22)  Za zagotovitev, da se pogoji za posebne pravice še naprej izpolnjujejo, bi bilo treba sprejeti pravila o izračunu števila glav velike živine (GVŽ).

(23)  Komisija bi morala za zagotovitev enakega obravnavanja gospodarskih subjektov sprejeti izvedbene akte za prvo dodelitev pravic do plačila v okviru izvajanja sheme enotnega plačila v novih državah članicah, kot je določeno v členu 55 Uredbe (ES) št. 73/2009.

(24)  Komisija bi morala za zagotovitev enakega obravnavanja gospodarskih subjektov sprejeti izvedbene akte za izračun števila glav velike živine za posebne pravice, kot je določeno v členu 44(2) Uredbe (ES) št. 73/2009.

(25)  Komisija bi morala za zagotovitev enakega obravnavanja gospodarskih subjektov sprejeti izvedbene akte za posebne podporne ukrepe v zvezi s posebnimi kmetijskimi dejavnostmi, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje, območji, kjer se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, ter ukrepi za zavarovanje pridelkov, živali in rastlin, kot je določeno v členu 68 Uredbe (ES) št. 73/2009. V primeru vzajemnih skladov za bolezni živali in rastlin ter okoljske nesreče bi morala ta pravila vključevati zlasti najkrajše in najdaljše trajanje komercialnih posojil, upravičenih do finančnega prispevka, in obveznost držav članic, da Komisiji predložijo letno poročilo o izvajanju člena 71 Uredbe (ES) št. 73/2009.

(26)  Za zagotovitev učinkovitega upravljanja shem pomoči iz naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009 bi bilo treba določiti pravila o natančnem delovanju navedenih ureditev.

(27)  Treba bi bilo določiti pravila v zvezi z omejitvijo prenosa pravic do premije pri premijah v sektorju ovčjega in kozjega mesa.

(28)  Treba bi bilo določiti pravila v zvezi z najmanjšim številom živali, ki jih je treba prijaviti v zvezi s posebno premijo in premijo za krave dojilje.

(29)  Treba bi bilo določiti pravila v zvezi z omejitvami prenosa pravic do premije za krave dojilje.

(30)  Komisija bi morala za zagotovitev dobrega upravljanja odločitev držav članic v zvezi z vezanimi plačili določiti zgornje meje, ki ustrezajo shemi enotnega plačala, vezanim ukrepom v okviru posebne podpore, ločenemu plačilu za sladkor, ločenemu plačilu za sadje in zelenjavo, ločenemu plačilu za jagodičje in sredstvom, ki jih države članice sporočijo v skladu s členom 69(6)(a).

(31)  Člen 132 Uredbe (ES) št. 73/2009 določa možnost novih držav članic, da po odobritvi Komisije dopolnijo neposredno pomoč, plačano kmetu. Dopolnilna nacionalna neposredna plačila, ki niso izplačana v skladu z odobritvijo Komisije, bi bilo treba opredeliti kot nezakonito pomoč.

(32)  Izmenjava informacij med Komisijo in državami članicami je bistvena za pravilno upravljanje sredstev. Komisija bi morala z izvedbenimi akti sprejeti enotna pravila o izmenjavi informacij. Ta bi morala vključevati zlasti pravila o obveščanju o odločitvah držav članic ter statističnih podatkih in poročilih, ki jih morajo poslati države članice.

(33)  Uredbo (ES) št. 73/2009 bi bilo torej treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 73/2009 se spremeni:

(1)  V členu 2 se dodajo naslednje točke:"

   (i) ,orno zemljišče‚ pomeni zemljišče, ki se obdeluje za namen pridelave rastlinskih pridelkov, ali zemljišče, ki se vzdržuje po načelu dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja v skladu s členom 6, ne glede na to, ali gre za zemljišče s toplo gredo ali s pritrjeno ali premično streho;

* UL L 215, 30.7.1992, str. 85.

** UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

   (j) ,trajni nasad‘ pomeni nasad rastlin, ki niso vključene v kolobar ter niso trajni pašniki, ki so na istem zemljišču najmanj pet let in ki dajejo večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in hitro rastočimi panjevci;
   (k) ,trajni pašnik‚ pomeni zemljišče, ki se uporablja za naravno gojenje trave ali druge zelnate krme (samoposajene) ali gojene (posejane) in ki ni vključeno v kolobarjenje gospodarstva pet let ali več, razen območij v prahi v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2078/92*, območij v prahi v skladu s členi 22, 23 in 24 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999** ter območij v prahi v skladu s členom 39 Uredbe (ES) št. 1698/2005; v ta namen ,trave ali druga zelnata krma‘ pomenijo trave, ki tradicionalno rastejo na naravnih pašnikih ali so običajno vsebovane v mešanicah semen za pašnike ali travnike v državi članici (ne glede na to, ali se uporabljajo za pašo ali ne). Države članice lahko vključijo poljščine, kot jih opredeli Komisija;
   (l) ,travinje‚ pomeni orno zemljišče, ki se uporablja za pridelavo trave (sejane ali naravne); travinje vključuje trajne pašnike.
"

(2)  Vstavi se naslednji člen:"

Člen 2a

Sprememba Priloge I

Komisija z delegiranim aktom spremeni Prilogo I, Da bi upoštevala novo zakonodajo, ki bo morda potrebnaKomisija z delegiranimi akti spremeni Prilogo I in vključi ustrezna sklicevanja na novo zakonodajo.

"

[Sprememba 4]

(2a)  Točka (a) v drugem pododstavku člena 6(1) se črta. [Sprememba 5]

(3)  V členu 6 se dodata naslednja odstavka:"

3.  Za zagotovitev, da kmetje sprejmejo ukrepe za ohranitev zemljišč, ki se uporabljajo kot trajni pašniki, Komisija z delegiranimi akti sprejme določbe, ki vključujejo individualne obveznosti za kmete, ki jih je treba upoštevati, kadar je ugotovljeno, da se delež zemljišč, ki se uporabljajo kot trajni pašniki, zmanjšuje. [Sprememba 6]

4.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme metode za določitev deleža trajnih pašnikov in kmetijskih zemljišč, ki ga je treba ohranjati.

"

(4)  V členu 8 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

2.  Komisija z izvedbenimidelegiranimi akti pregleda zgornje meje iz Priloge IV, da bi upoštevala: [Sprememba 7]

   (a) spremembe skupnih najvišjih zneskov neposrednih plačil, ki se lahko odobrijo;
   (b) spremembe sistema prostovoljne modulacije iz Uredbe (ES) št. 378/2007;
   (c) strukturne spremembe kmetijskih gospodarstev;
   (d) prenose v Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) v skladu s členom 136 te uredbe.
"

(5)  Člen 9 se spremeni:

[Sprememba 8]

   (a) v prvem pododstavku odstavka 2 se uvodni del nadomesti z naslednjim:"
Zneski, ki ustrezajo eni odstotni točki, se dodelijo državam članicam, v katerih so bili zadevni zneski ustvarjeni. Zneske, ki ustrezajo znižanju za štiri odstotne točke, Komisija z izvedbenim aktom dodeli med zadevne države članice na podlagi naslednjih meril:"
   (b) v odstavku 3 se vstavi naslednji pododstavek:"
Komisija z delegiranim aktom spremeni Prilogo V, da bi upoštevala novo zakonodajo, ki bo morda potrebna."
   (c) Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"
4.  Preostali znesek, ki izhaja iz uporabe člena 7(1), in zneske, ki izhajajo iz uporabe člena 7(2), Komisija z izvedbenimi akti dodeli državi članici, v kateri so bili ustrezni zneski ustvarjeni. Uporabijo se v skladu s členom 69(5a) Uredbe (ES) št. 1698/2005."

(6)  V členu 10 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

3.  Kateri koli znesek, ki izhaja iz uporabe člena 7(1) in (2), Komisija z izvedbenimi akti dodeli novi državi članici, v kateri so bili ustrezni zneski ustvarjeni. Ti zneski se uporabijo v skladu s členom 69(5a) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

"

(6a)  V členu 11 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

2.  Evropski parlament in Svet na predlog Komisije, predložen najpozneje do 31. marca v koledarskem letu, za katerega se uporabljajo prilagoditve iz odstavka 1, določita te prilagoditve najpozneje do 30. junija istega koledarskega leta.

[Sprememba 9]

(7)  V poglavju 2 naslova II se doda naslednji člen:

Člen 11a

Prenos pooblastil na Komisijo

1.  Komisija lahko za zagotovitev usklajenega izvajanja modulacije in finančne discipline z delegiranimi akti sprejme podrobna pravila o osnovi za izračun znižanj, ki jih morajo države članice uporabiti za kmete zaradi modulacije in finančne discipline, kot je predvideno v členih 9, 10 in 11.

2.  Za zagotovitev dodelitve iz člena 9(2) Komisija z delegiranimi akti določi merila za dodelitev zneskov, ki so na voljo z uporabo modulacije.

"

(8)  V členu 12 se doda naslednji odstavek:"

5.  Komisija lahko za zagotovitev pravilnega delovanja sistema kmetijskega svetovanja z delegiranimi akti sprejme določbe za vzpostavitev popolnega delovanja takega sistema. Te določbe se lahko med drugim nanašajo na področje uporabe sistema kmetijskega svetovanja in merila dostopnosti za kmete.[Sprememba 10]

6.  Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme tehnična pravila za enotno izvajanje sistema kmetijskega svetovanja.

"

[Sprememba 11]

(9)  V členu 19(1) se dodata naslednja pododstavka:"

Vsaka država članica določi najmanjšo velikost enot rabe ali poljin, za katere se lahko vloži zahtevek. Vendar pa najmanjša velikost ne sme presegati 0,3 ha.

Z odstopanjem od točke (a) prvega pododstavka lahko države članice odločijo, da kmetu, ki ne zaprosi za neposredno plačilo, vezano na površino, ni treba prijaviti vseh enot rabe ali poljin, če njihova skupna površina ne presega enega hektarja. Vendar pa kmet v zahtevku navede, da ima enote rabe ali poljine, in na zahtevo pristojnih organov navede lokacijo zadevnih enot rabe ali poljin.

"

(10)  V členu 21 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

1.  Če se ugotovi, da kmet ne upošteva pogojev za upravičenost, ki se nanašajo na odobritev pomoči iz te uredbe, se brez poseganja v morebitna znižanja ali izključitve iz člena 23 za plačilo ali del plačila, ki je odobreno ali se bo odobrilo in za katero so izpolnjeni pogoji za upravičenost, opravijo znižanja in izključitve.

"

(11)  V členu 22 se doda naslednji odstavek:"

3.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila za izvajanje kontrol in pregledov za preverjanje skladnosti z obveznostmi iz poglavja 1.

"

(12)  V členu 23 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

2.  Ne glede na odstavek 1 in v skladu s pogoji, določenimi v pravilih iz člena 27a(5), se lahko države članice odločijo, da ne bodo uporabile znižanja ali izključitve v višini 100 EUR ali manj na kmeta in na koledarsko leto.

Če se država članica odloči, da bo uporabila možnost iz prvega pododstavka, v naslednjem letu pristojni organ sprejme ukrepe, potrebne za preveritev, ali je kmet odpravil zadevno ugotovljeno neupoštevanje. Kmet je obveščen o ugotovljenem neupoštevanju in obveznosti glede sprejetja ukrepa za njegovo odpravo.

"

[Sprememba 12]

(13)  Člen 24 se spremeni:

[Sprememba 13]

   (a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"
1.  Za izračun znižanj in izključitev se upoštevajo resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljenega neupoštevanja, pa tudi merila iz odstavkov 2, 3 in 4."
   (b) v odstavku 2 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:črta."
‚Če kmet ni sprejel takojšnega ukrepa za odpravo neupoštevanja, s katerim je ugotovljeno neupoštevanje odpravil, sprejme pristojni organ potrebne ukrepe, ki so po potrebi lahko omejeni na administrativni nadzor, da se preveri, ali je kmet odpravil zadevno ugotovljeno neupoštevanje. Kmet je obveščen o ugotovljenem manjšem neupoštevanju in obveznosti sprejetja ukrepa za njegovo odpravo.‘ "

(14)  V poglavju 4 naslova II se dodata naslednja člena:"

Člen 27a

Prenos pooblastil na Komisijo

1.  Za zagotovitev pravilne razdelitve sredstev upravičenim kmetom ter učinkovitega, skladnega in nediskriminatornega izvajanja integriranega administrativnega in kontrolnega sistema iz tega poglavja, s katerim se zaščitijo finančni interesi Unije, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme naslednje:

   (a) posebne opredelitve, potrebne za zagotovitev usklajenega izvajanja integriranega sistema;
   (b) določbe, potrebne za usklajeno opredelitev osnove za izračun pomoči, vključno s pravili, kako obravnavati nekatere primere, v katerih upravičene površine vključujejo krajinske značilnosti ali drevesa;
   (c) pravila za zaščito pravic kmetov v primerih višje sile in izjemnih okoliščin v smislu člena 31;
   (d) pravila za zagotovitev usklajene osnove za izračun znižanj zaradi navzkrižne skladnosti, pri čemer se upoštevajo tudi znižanja zaradi modulacije in finančne discipline;
   (e) pravila,oki državam članicam omogočajo sprejemanje kakršnih koli dodatnih ukrepih, ki jih morajo države članice sprejetiukrepov za pravilno uporabo tega poglavja, in ureditve za kakršno koli vzajemno pomoč, potrebno med državami članicami. [Sprememba 14]

2.  Za zagotovitev pravilne razdelitve sredstev upravičenim kmetom v zvezi z zahtevki za pomoč iz člena 19 in da se omogoči preverjanje, ali kmetje izpolnjujejo obveznosti v zvezi s tem, Komisija z delegiranimi akti določi naslednje:

   (a) pravila o najmanjši velikosti enot rabe ali poljin, ki jih je treba prijaviti, da se zmanjša upravna obremenitev kmetov in organov;
   (b) odstopanje od Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71*, da se zaščitijo pravice kmetov do plačil, kadar je zadnji dan za vložitev zahtevkov ali sprememb državni praznik, sobota ali nedelja;
   (c) v primeru poznega zahtevka za plačilo ali dodelitev pravic največjo zamudo in znižanja v primeru take zamude.

3.  Za zagotovitev učinkovitega, skladnega in nediskriminatornega izvajanja preverjanja pogojev za upravičenost iz člena 20, s katerim se zaščitijo finančni interesi Unije, Komisija z delegiranimi akti sprejme določbe, zlasti za primer, če kmet prepreči izvajanje kontrole.

4.  Za zagotovitev, da se izračun in uporaba znižanj in izključitev izvedeta v skladu z načelom iz člena 21 ter učinkovito, skladno in nediskriminatorno, s čimer se zaščitijo finančni interesi Unije, Komisija z delegiranimi akti sprejme naslednje:

   (a) določbe o znižanjih in izključitvah v zvezi s pravilnostjo in popolnostjo informacij v zahtevku, kot so čezmerne prijave površin ali živali ali pomanjkljive prijave površin, ter določbe za zagotovitev usklajenega in sorazmernega obravnavanja namernih napak, primerov manjših napak, kopičenja znižanj in sočasne uporabe različnih znižanj ter posebne določbe za namen ukrepov, ki se izvajajo na podlagi člena 68;
   (b) pravila, ki določajo oprostitve znižanj v nekaterih primerih, s čimer se zagotovi sorazmernost pri uporabi znižanj.

5.  Komisija lahko za zagotovitev učinkovitega, skladnega in nediskriminatornega izvajanja navzkrižne skladnosti z delegiranimi akti sprejme pravila za izračun in uporabo znižanj v skladu z načeli iz členov 23 in 24, vključno s pravili o oprostitvi znižanj v nekaterih primerih.

Člen 27b

Izvedbena pravila

* UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

Za enotno izvajanje tega poglavja Komisija z izvedbenimi akti določi naslednje:

   (a) osnovne značilnosti, opredelitve in zahteve glede kakovosti za integrirani sistem za registracijo identitete vsakega kmeta, ki vloži zahtevek za pomoč, iz člena 15;
   (b) osnovne značilnosti, opredelitve in zahteve glede kakovosti za računalniško zbirko podatkov iz člena 16;
   (c) osnovne značilnosti, opredelitve in zahteve glede kakovosti za identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine iz člena 17;
   (d) osnovne značilnosti, opredelitve in zahteve glede kakovosti za sistem za identifikacijo in registracijo pravic do plačila iz člena 18;
   (e) pravila o zahtevkih za pomoč in zahtevkih za pravice do plačila iz člena 19, vključno z zadnjim dnem za vložitev zahtevkov, zahtevami glede minimalnega nabora informacij, ki se vključijo v zahtevke, določbami za spremembe ali umik zahtevkov za pomoč, oprostitvijo zahteve po vložitvi zahtevka za pomoč in določbami, na podlagi katerih lahko države članice uporabljajo poenostavljene postopke ali popravijo očitne napake;
   (f) pravila za izvajanje pregledov, da se preverijo skladnost z obveznostmi ter pravilnost in popolnost informacij, navedenih v zahtevku za pomoč. V zvezi s konopljo to vključuje zlasti podrobna pravila o posebnih kontrolnih ukrepih in metodah za določanje ravni tetrahidrokanabinola, v zvezi z bombažem pa sistem za nadzor nad odobrenimi medpanožnimi organizacijami;
   (g) v zvezi s konopljo podrobna pravila o posebnih kontrolnih ukrepih in metodah za določanje ravni tetrahidrokanabinola;
   (h) v zvezi z bombažem sistem za nadzor nad odobrenimi medpanožnimi organizacijami;
   (i) pravila o vračilu neupravičeno izplačanih zneskov pomoči in neupravičeno dodeljenih pravic do plačila;
   (j) tehnične opredelitve, potrebne za enotno izvajanje tega poglavja;
   (k) določbe v zvezi s primeri prenosa kmetijskih gospodarstev, ko se prenaša tudi kakršna koli obveznost v zvezi z upravičenostjo do zadevne pomoči, ki jo je treba še izpolniti.

"

(15)  V členu 28(1) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Za kmete, ki imajo posebne pravice iz člena 44(1), ali kmete, ki prejemajo premije za ovce in koze iz oddelka 10 poglavja 1 naslova IV ali plačilo za goveje in telečje meso iz oddelka 11 poglavja 1 naslova IV ali kmete, ki prejemajo posebno podporo iz poglavja 5 naslova III, katerih površina v hektarjih ne dosega praga, ki ga je izbrala država članica, kadar se uporablja točka (b) prvega pododstavka, velja pogoj iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka.

"

(16)  V členu 29 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

4.  Z odstopanjem od odstavka 2 lahko Komisija z izvedbenimi akti:

   (a) določi predplačila;
  (b) države članice glede na proračunski položaj pooblasti, da pred 1. decembrom plačajo predplačila v regijah, v katerih so kmetje zaradi izjemnih razmer v hudih finančnih težavah:

ali
   (i) v višini do 50 % plačil
   (ii) v višini do 80 % plačil, če so predplačila že predvidena.

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme pravila v zvezi s plačilom navedenih predplačil.

"

(17)  Vstavi se naslednji člen:"

Člen 31a

Izvedbena pravilaPrenos pooblastil na Komisijo

Komisija lahko z izvedbenimidelegiranimi akti v nujnih primerih sprejme potrebne in ustrezno utemeljene ukrepe za rešitev praktičnih in posebnih težav: taki ukrepi lahko odstopajo od nekaterih delov te uredbe, vendar samo toliko in za tako dolgo, kot je nujno potrebno. Kadar je to nujno, postopek iz člena 141ba velja za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom.

"

[Sprememba 15]

(18)  V členu 33 se dodajo naslednji odstavki:"

4.  Država članica se lahko odloči, da bo določila najmanjšo velikost kmetijske površine na kmetijsko gospodarstvo, za katero se lahko zahteva določitev pravic do plačila. Vendar pa najmanjša velikost ne presega omejitev, določenih v točki (b) prvega pododstavka v povezavi z drugim pododstavkom člena 28(1). Za določitev posebnih pravic iz členov 60 in 65 se najmanjša velikost ne določi.

5.  Komisija z delegiranimi akti spremeni Prilogo IX, da bi upoštevala novo zakonodajo, ki bo morda potrebna. [Sprememba 16]

6.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila v zvezi z zahtevki za podporo v letu dodelitve pravic, kadar pravice morda še niso bile dokončno določene in kadar na dodelitev vplivajo posebne okoliščine, ter določi zgornjo mejo za shemo enotnega plačila iz tega naslova.

"

(19)  V členu 34(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Kadar se kmetijska površina kmetijskega gospodarstva uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti iz točke (a) prvega pododstavka, se za zadevno površino šteje, da se uporablja pretežno za kmetijske dejavnosti, če se kmetijska dejavnost lahko izvaja, ne da bi bila bistveno ovirana zaradi intenzivnosti, narave, trajanja in časovne razporeditve nekmetijske dejavnosti. Države članice določijo merila za izvajanje tega pododstavka na svojem ozemlju.

"

(20)  V členu 36 se drugi odstavek črta.

(21)  V členu 38 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:"

V primeru odložene vključitve se države članice lahko odločijo, da dovolijo pridelavo naknadnih posevkov na upravičenih hektarjih največ za obdobje treh mesecev, ki se začne vsako leto 15. avgusta. Vendar je mogoče na zahtevo države članice ta datum z izvedbenimi akti spremeniti za regije, v katerih se žita običajno požanjejo bolj zgodaj iz podnebnih razlogov.

"

(22)  V členu 39 se odstavek 2 črta.

(23)  V členu 40(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Komisija v primeru dodelitve pravic do plačila pridelovalcem vina, upoštevajoč najnovejše podatke, ki jih dajo na voljo države članice v skladu s členom 103o in drugim pododstavkom člena 188a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007, z izvedbenimidelegiranimi akti prilagodi nacionalne zgornje meje iz Priloge VIII k tej uredbi. Države članice do 1. decembra leta pred koledarskim letom prilagoditve nacionalnih zgornjih mej sporočijo Komisiji regionalno povprečje vrednosti pravic iz točke B Priloge IX k tej uredbi.

"

[Sprememba 17]

(24)  Člen 41 se spremeni:

   (a) v odstavku 1 se dodata naslednja pododstavka:"
Države članice lahko upravljajo nacionalno rezervo na regionalni ravni. V takem primeru zneske, ki so na voljo na nacionalni ravni, v celoti ali delno dodelijo regijam v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili ter tako, da zagotovijo enako obravnavo kmetov in preprečijo motnje trga in konkurence.
Zneski, dodeljeni posamezni regiji, se lahko štejejo za razpoložljive za dodelitev samo v zadevni regiji, razen kadar se uporablja odstavek 4 ali po izbiri države članice odstavek 2."
   (b) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"
4.  Države članice uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence, dodelile pravice do plačila kmetom, ki so se znašli v posebnih razmerah."
   (c) doda se naslednji odstavek:"
7.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o dodelitvi pravic do plačila, če je kmet upravičen do prejetja pravic na podlagi dokončne odločitve sodišča ali na podlagi dokončnega upravnega akta pristojnega organa države članice."

(25)  V členu 42 se dodata naslednja odstavka:"

Kmetje lahko prostovoljno oddajo pravice do plačila v nacionalno rezervo.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe v zvezi z vračiloms praktičnimi pogoji, ki veljajo za vračilo neizkoriščenih pravic do plačila v nacionalno rezervo.

"

[Sprememba 18]

(26)  Člen 43 se spremeni:

   (a) v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:"
Omejitev prenosa pravic do plačila iz tretjega pododstavka se ne uporablja v primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja pravic do plačila brez enakovrednega števila upravičenih hektarjev."
   (b) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"
3.  Če se pravice do plačila prodajo z zemljiščem ali brez njega, lahko države članice v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Unije določijo, da se del prodanih pravic do plačila vrne v nacionalno rezervo ali da se njihov znesek na enoto zmanjša v prid nacionalne rezerve v skladu z merili, ki jih Komisija opredeli z izvedbenimi akti.
V primeru prodaje pravic do plačila z zemljiščem ali brez njega kmetu, ki se začenja ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, in v primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja pravic do plačila se zadrževanje ne uporablja."
   (c) doda se naslednji odstavek:"
4.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o posebnih pogojih v zvezi s prenosom pravic do plačila in postopku, ki ga morajo v takem primeru uporabiti države članice, ter za namene člena 62(3) pravila o izračunu deleža pravic do plačila, ki jih je kmet izkoristil, in uporabi takih pravic. Navedena pravila se lahko nanašajo tudi na prenose pravic, kadar države članice izkoristijo možnost iz tretjega pododstavka odstavka 1, in zadržanje vrednosti pravic do plačila v primeru prodaje pravice iz drugega pododstavka odstavka 3."

(27)  V členu 44 se doda naslednji odstavek:"

4.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o izračunu GVŽ za namene posebnih pravic in aktiviranje posebnih pravic.

"

(28)  V poglavju 1 naslova III se doda naslednji člen:"

Člen 45a

Prenos pooblastil na Komisijo

1.  Za zagotovitev varstva pravic upravičencev Komisija z delegiranimi akti določi naslednje:

   (a) pravila o upravičenosti in dostopu do sheme enotnega plačila kmetov, med drugim v primeru dedovanja in pričakovanega dedovanja, dedovanja v okviru zakupa, spremembe pravnega statusa ali poimenovanja ter v primeru združitve ali razdružitve kmetijskega gospodarstva;
   (b) pravila o izračunu zneska na enoto pravic do plačila in za spremembo pravic do plačila, zlasti v primeru delov pravic;
   (c) posebne opredelitve za namene člena 41(2) za kmete, ki začnejo opravljati kmetijsko dejavnost;
   (d) pravila o določitvi in izračunu vrednosti in števila pravic do plačila ali povečanju vrednosti pravic, prejetih iz nacionalne rezerve;
   (e) pravila o dodelitvi pravic do plačila iz nacionalne rezerve kmetom, ki prijavijo manjše število hektarjev od števila, ustrezajočega pravicam do plačila, ki so jim bile dodeljene v skladu s členoma 43 in 59 Uredbe (ES) št. 1782/2003, če država članica izkoristi možnost iz člena 41(3);
   (f) pravila, s katerimi so opredeljene posebne razmere iz člena 41(4), in pravila o dostopu kmetov v takih posebnih razmerah do pravic do plačila iz nacionalne rezerve.

2.  Za zagotovitev pravilnega upravljanja pravic do plačila Komisija z delegiranim aktom sprejme pravila o prijavi in uporabi pravic do plačila.

3.  Za pojasnitev posebnih primerov, ki lahko nastanejo pri uporabi sheme enotnega plačila, Komisija z delegiranimi akti sprejme naslednjepravila o:

   (a) pravila o opredelitviuporabi izrazov ,dedovanje‚ in ,pričakovano dedovanje‘, opredeljenih v nacionalni zakonodaji, za namene te uredbe; [Sprememba 19]
   (b) pravila o izračunu vrednosti in števila ali povečanja pravic v zvezi z dodelitvijo pravic na podlagi katere koli določbe tega naslova, vključno z možnostjo začasne vrednosti in števila ali povečanja pravic do plačila, dodeljenih na podlagi zahtevka kmeta, pogoje za določitev začasne in dokončne vrednosti in števila pravic ter določbe za primere, v katerih bi lahko pogodba o prodaji ali zakupu vplivala na dodelitev pravic.

4.  Za lažjo odloženo vključitev sadja in zelenjave v shemo enotnega plačila Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila, na podlagi katerih lahko države članice, ki so izkoristile eno od možnosti iz tretjega pododstavka člena 51(1), dovolijo pridelavo naknadnih posevkov na upravičenih hektarjih.

5.  Za določitev seznama sort konoplje, upravičenih do neposrednih plačil, in ohranitev javnega zdravja Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila, na podlagi katerih je odobritev plačil pogojena z uporabo certificiranih semen nekaterih sort in s katerimi je določen postopek za določitev sort konoplje iz člena 39.

"

(29)  V členu 51(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Na podlagi odločitve vsake države članice Komisija z izvedbenimi akti določi zgornjo mejo za vsako neposredno plačilo iz členov 52, 53 in 54.

"

(30)  V poglavju 2 naslova III se doda naslednji člen:"

Člen 54a

Prenos pooblastil na Komisijo

Zaradi upoštevanja posebnosti zadevnih sektorjev Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o določitvi in izračunu pravic do plačila in možnostih iz tega poglavja.

"

(31)  V členu 57 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

2.  Nove države članice uporabijo nacionalno rezervo, da bi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili ter na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga ali konkurence, dodelile pravice do plačila kmetom, ki so se znašli v posebnih razmerah.

"

(32)  V členu 59 se doda naslednji odstavek:"

4.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi s pogoji za identifikacijo upravičenih kmetov, začasno določitvijo števila hektarjev in predhodnim preverjanjem pogojev za zahtevke.

"

(33)  V členu 60 se doda naslednji odstavek:"

Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o izračunu kmetijske dejavnosti, izražene v GVŽ, iz člena 44(2)(a) ter pregledih/preverjanju najmanjše kmetijske dejavnosti v novih državah članicah iz člena 44(2)(b).

"

(34)  V členu 62(3) se doda naslednji pododstavek:"

Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z izračunom deleža pravic do plačila, ki jih je izkoristil kmet.

"

(35)  V poglavju 3 naslova III se doda naslednji člen:"

Člen 62a

Prenos pooblastil na Komisijo

1.  Za učinkovito upravljanje pravic v državah članicah Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o prvi dodelitvi pravic do plačila v primeru izvajanja sheme enotnega plačila v novih državah članicah, ki so uporabile shemo enotnega plačila na površino.

2.  Za prilagoditev spreminjajočim se razmeram v kmetijskem sektorju Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o reprezentativnem obdobju za namen člena 57(3) in člena 59(3).

3.  Za zagotovitev učinkovitega upravljanja pravic do plačila Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o določitvi in izračunu vrednosti in števila pravic do plačila ali povečanju vrednosti pravic do plačila, prejetih iz nacionalne rezerve iz tega poglavja, in možnostih, določenih v tem poglavju.

4.  Za zagotovitev varstva pravic upravičencev Komisija z delegiranimi akti sprejme naslednje:

   (a) pravila o dodelitvi pravic do plačila iz nacionalne rezerve kmetom, ki prijavijo manjše število hektarjev od števila, ustrezajočega pravicam do plačila, ki so jim bile dodeljene v skladu s členoma 43 in 59 Uredbe (ES) št. 1782/2003, če država članica, ki je uporabila shemo enotnega plačila na površino, izkoristi možnost iz člena 57(5) te uredbe;
   (b) pravila, s katerimi so opredeljene posebne razmere iz člena 57(2), in pravila o dostopu kmetov v takih posebnih razmerah do pravic do plačila iz nacionalne rezerve iz tega poglavja.

"

(36)  V členu 67 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

1.  Države članice se do 1. avgusta 2009 lahko odločijo, da bodo pomoč za semena iz oddelka 5 naslova IV in sheme iz točke 1 Priloge XI leta 2010 ali 2011 vključile v shemo enotnega plačila, razen posebne premije za kakovost za trdo pšenico. V tem primeru Komisija z izvedbenimi akti prilagodi nacionalne zgornje meje iz člena 40 tako, da dodatno določi zneske iz Priloge XII za zadevno shemo pomoči.

"

(37)  V poglavju 4 naslova III se doda naslednji člen:"

Člen 67a

Prenos pooblastil na Komisijo

Da bi Komisija omogočila vključitev vezanih plačil iz Priloge XI in prenos iz programov podpore za vino iz Priloge IX v shemo enotnega plačila, lahko z delegiranimi akti sprejme pravila o dostopu do plačil, določitvi zneska in številu ali povečanju vrednosti pravic, ki bodo dodeljene.

"

(38)  Člen 68 se spremeni:

"
   (a) odstavek 2(a)(ii) se nadomesti z naslednjim:"
   (ii) jo je odobrila Komisija z izvedbenim aktom brez pomoči odbora iz člena 141c
   (b) odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"
7.  Za zagotovitev učinkovite in ciljno usmerjene uporabe skladov Unije ter preprečitev dvojnega financiranja na podlagi drugih podobnih podpornih instrumentov Komisija z delegiranimi akti sprejme pogoje za odobritev Komisije iz odstavka 2(a)(ii) in pogoje za odobritev podpore iz tega poglavja, pravila o skladnosti z drugimi ukrepi Unije in kopičenju podpore ter pravila o opredelitvi individualnih podpornih ukrepov iz odstavka 1."
   (c) v odstavku 8 se drugi pododstavek črta.
   (d) dodata se naslednja odstavka:"
9.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme naslednje:
   (a) pravila o izračunu vrednosti vsake pravice do plačila, ki jo prejme kmet, ki nima nobene pravice do plačila in zaprosi za podporo iz odstavka 1(c), vključno s pravili o izračunu povečanja zneska na hektar na podlagi sheme enotnega plačila na površino iz člena 131(2);
   (b) pravila o izračunu uničenega deleža povprečne letne proizvodnje kmeta v skladu s členom 70(2) za podporo iz odstavka 1(d) tega člena, vključno s pravili o obveznosti kmetov, da države članice obvestijo o svoji zavarovalni polici;
   (c) postopek za oceno in odobritev ukrepov, sprejetih v skladu z odstavkom (1)(a)(v).

10.  Glede na odločitev posamezne države članice v skladu s prvim pododstavkom odstavka 8 Komisija z izvedbenim aktom določi ustrezno zgornjo mejo te podpore."

(39)  Člen 69 se spremeni:

   (a) v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"
Glede na odločitev posamezne države članice v skladu z odstavkom 1 o tem, kakšen znesek nacionalne zgornje meje bo uporabila, Komisija z izvedbenimi akti določi ustrezno zgornjo mejo te podpore."
   (b) v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:"
Na podlagi odločitve posamezne države članice Komisija z izvedbenimi akti določi ustrezno splošno zgornjo mejo podpore iz tega odstavka."
  (c) odstavek 6 se spremeni:
   (i) točka (a) se nadomesti z naslednjim:"
   (a) člena 68(1), tako da uporabijo znesek, ki ga Komisija izračuna v skladu z odstavkom 7 tega člena in določi z izvedbenim aktom, in/ali
"
   (ii) doda se naslednji pododstavek:"
Na podlagi odločitve posamezne države članice Komisija z izvedbenimi akti določi ustrezen znesek za sredstva iz točke (a) prvega pododstavka."
   (d) v odstavku 7 se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:"
Komisija na zahtevo države članice z izvedbenim aktom preuči določene zneske na podlagi pravil, ki jih Komisija določi z isto vrsto akta."

(39a)  V členu 70(2) se doda naslednji pododstavek:"

Države članice sprejmejo pravila za izračun povprečne letne proizvodnje kmeta.

"

[Sprememba 20]

(40)  Člen 71 se spremeni:

   (a) v odstavku 6 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"
Najkrajše in najdaljše trajanje komercialnih posojil, upravičenih do finančnega prispevka, in njegov vir določi Komisija z izvedbenimi akti. Ti akti lahko vključujejo pravila o obveščanju kmetijskih skupnosti."
   (b) odstavek 10 se nadomesti z naslednjim:"
10.  Države članice Komisiji predložijo letno poročilo o izvajanju tega člena. Obliko, vsebino, časovno razporeditev in roke poročila določi Komisija z izvedbenimi akti."

(41)  V členu 76 se doda naslednji odstavek:"

3.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o koeficientih znižanja, vključno z metodo izračuna in datumom za določitev teh koeficientov.

"

(42)  V oddelku 1 poglavja 1 naslova IV se doda naslednji člen:"

Člen 76a

Prenos pooblastil na Komisijo

Za zagotovitev učinkovite in ciljno usmerjene uporabe skladov Unije ter učinkovito upravljanje proizvodno vezanih shem lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o najmanjših površinah in posebna pravila v zvezi s sejanjem in gojenjem pridelkov iz tega oddelka.

"

(43)  V členu 77 se dodata naslednja odstavka:"

Da bi Komisija omogočila uporabo proizvodno vezanih shem pomoči, z delegiranimi akti sprejme pravila o pogojih za odobritev pomoči za pridelovalce škrobnega krompirja, vključno s pravili o upravičenosti, najnižji ceni in plačilu.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi s plačilom pomoči.

"

(44)  V členu 80 se doda naslednji odstavek:"

Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z izračunom vsebnosti grenkih semen v sladki lupini.

"

(45)  V členu 81 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:"

2.  Če površina, za katero se zaprosi premija za stročnice, presega največjo zajamčeno površino, Komisija površino na kmeta, za katero se zaprosi premija za stročnice, v tem letu sorazmerno zmanjša z izvedbenimi akti.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi s koeficienti zmanjšanja, vključno z metodo izračuna in datumom za določitev teh koeficientov.

3.  Če se država članica v skladu s členom 67 odloči za vključitev premije za stročnice iz tega oddelka v shemo enotnega plačila, Komisija z izvedbenimi akti zmanjša največjo zajamčeno površino iz odstavka 1 tega člena glede na ustrezne zneske za stročnice za zadevno državo članico iz Priloge XII.

Za zagotovitev učinkovite in ciljno usmerjene uporabe skladov Unije ter učinkovito upravljanje proizvodno vezanih shem Komisija z delegiranimi akti sprejme naslednje:

   (a) pravila o najmanjših površinah in posebna pravila v zvezi s sejanjem in gojenjem pridelkov iz tega oddelka;
   (b) pravila o pogojih za odobritvi pomoči za stročnice, vključno s pravili o opredelitvi sladke lupine in upravičenosti mešanice žitaric in stročnic.

"

(46)  V členu 84 se doda naslednji odstavek:"

Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi s koeficienti znižanja, vključno z metodo izračuna in datumom za določitev teh koeficientov.

"

(47)  V členu 85 se dodata naslednja odstavka:"

4.  Za zagotovitev učinkovite in ciljno usmerjene uporabe skladov Unije ter učinkovitega upravljanja proizvodno vezanih shem Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o najmanjših površinah in posebna pravila v zvezi s sejanjem in gojenjem pridelkov iz tega oddelka.

5.  Za zagotovitev učinkovitega upravljanja proizvodno vezanih shem Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila, s katerimi določi pogoje za upravičenost za enote rabe in poljine, zasajene z lupinarji, pravila, s katerimi opredeli najmanjšo velikost parcele in najmanjšo gostoto dreves, ter pravila o upravičenosti do državne pomoči za lupinarje iz členov 86 in 120.

"

(48)  Člen 87 se spremeni:

   (a) v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"
Znesek pomoči za semena, za katerega se zaprosi, ne sme presegati zgornje meje, ki jo Komisija določi z izvedbenimi akti in ustreza deležu pomoči za semena za zadevne vrste v nacionalni zgornji meji, navedeni v členu 40 te uredbe, kot je določena v skladu s členom 64(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 (,zgornja meja pomoči za semena‚). Vendar za nove države članice ta zgornja meja pomoči za semena ustreza zneskom iz Priloge XIV k tej uredbi."
   (b) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"
4.  Za ohranitev javnega zdravja Komisija z delegiranimi akti določi sorte konoplje (Cannabis sativa L.), za katere se plača pomoč za semena iz tega člena."
   (c) dodajo se naslednji odstavki:"
5.  Da bi Komisija omogočila uporabo proizvodno vezanih shem pomoči, z delegiranimi akti določi opredelitev osnovnega in uradno certificiranega semena.
6.  Za zagotovitev učinkovite in ciljno usmerjene uporabe skladov Unije za pomoč za semena Komisija z delegiranimi akti določi pogoje za proizvodnjo, teritorialno upravičenost in trženje semen.
7.  Za zagotovitev učinkovite in ciljno usmerjene uporabe skladov Unije ter učinkovitega upravljanja proizvodno vezanih shem lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o najmanjših površinah in posebna pravila v zvezi s sejanjem in gojenjem pridelkov iz tega oddelka.
8.  Za določitev seznama sort konoplje, upravičenih do neposrednih plačil, in ohranitev javnega zdravja Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila, na podlagi katerih je odobritev plačil pogojena z uporabo certificiranih semen nekaterih sort in s katerimi je določen postopek za določitev sort konoplje iz člena 87(4).
9.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z informacijami, ki jih morajo semenarne ali gojitelji predložiti za preverjanje pravic do pomoči."

(49)  Člen 89 se spremeni:

   (a) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"
2.  Države članice potrdijo zemljišče in sorte iz odstavka 1 v skladu s pravili in pogoji iz odstavka 3."
   (b) dodata se naslednja odstavka:"
3.  Za zagotovitev učinkovitega upravljanja proizvodno vezanih shem Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila in pogoje za potrditev zemljišča in sort za namene proizvodno vezanega plačila za bombaž.
4.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o postopku potrditve in obveščanju pridelovalcev v zvezi s to potrditvijo."

(50)  V členu 90 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

5.  ‚Da bi Komisija omogočila uporabo proizvodno vezanih shem pomoči, z delegiranimi akti sprejme pravila o pogojih za odobritev pomoči za bombaž, zahtevah glede upravičenosti in agronomski praksi.

Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o izračunu zmanjšanja iz odstavka 4.

"

(51)  Člen 91 se spremeni:

   (a) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"
2.  Država članica, v katerih imajo obrati za odzrnjevanje bombaža svoj sedež, odobri medpanožne organizacije, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 3."
   (b) doda se naslednji odstavek:"
3.  Da bi Komisija omogočila učinkovito uporabo proizvodno vezanih shem pomoči, z delegiranimi akti sprejme merila za odobritev medpanožnih organizacij in obveznosti za pridelovalce. Poleg tega določi pravila za primere, v katerih odobrena medpanožna organizacija ne upošteva navedenih meril."

(52)  V členu 97 se dodajo naslednji odstavki:"

5.  Za zagotovitev varstva pravic kmetov lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme posebne opredelitve za namene tega oddelka.

6.  Za zagotovitev učinkovite in ciljno usmerjene uporabe skladov Unije za prehodna plačila za sadje in zelenjavo lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme naslednje:

   (a) zahteve za pogodbo za predelavo iz odstavka 3;
   (b) pravila o kaznih, če se ugotovi, da odobreni prvi predelovalec ali zbiralec ne izpolnjuje obveznosti iz tega poglavja ali nacionalnih določb, sprejetih na njegovi podlagi, ali kadar odobreni prvi predelovalec ali zbiralec pristojnim organom ne dovoli ali ne omogoči pregledov.

7.  Za zagotovitev učinkovitega upravljanja proizvodno vezanih shem lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o najmanjših površinah in posebna pravila v zvezi s sejanjem in gojenjem pridelkov iz tega oddelka.

8.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z odobritvijo prvih predelovalcev in zbiralcev ter nadzorom nad njimi, ki ju opravijo države članice, ter seznamom odobrenih prvih predelovalcev in zbiralcev, ki ga objavijo države članice, okvirnim zneskom pomoči, ki ga določijo države članice, in osnovo za znesek pomoči.

"

(53)  V členu 98 se dodajo naslednji odstavki:"

7.  Za zagotovitev varstva pravic kmetov lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme posebne opredelitve za namene tega oddelka.

8.  Za zagotovitev učinkovite in ciljno usmerjene uporabe skladov Unije za prehodna plačila za jagodičje lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme naslednje:

   (a) zahteve za pogodbo za predelavo iz odstavka 2;
   (b) pravila o kaznih, če se ugotovi, da odobreni prvi predelovalec ali zbiralec ne izpolnjuje obveznosti iz tega poglavja ali nacionalnih določb, sprejetih na njegovi podlagi, ali kadar odobreni prvi predelovalec ali zbiralec pristojnim organom ne dovoli ali ne omogoči pregledov;
   (c) pravila o najmanjših površinah in posebna pravila v zvezi s sejanjem in gojenjem pridelkov iz tega oddelka.

9.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z odobritvijo prvih predelovalcev in zbiralcev ter nadzorom nad njimi, ki ju opravijo države članice, ter seznamom odobrenih prvih predelovalcev in zbiralcev, ki ga objavijo države članice, okvirnim zneskom pomoči, ki ga določijo države članice, in osnovo za znesek pomoči.

"

(54)  V členu 101(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Seznam takšnih območij določi Komisija z izvedbenimi akti.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o preverjanju in priglasitvi območij, ki izpolnjujejo merila iz prvega pododstavka.

"

(55)  Člen 103 se spremeni:

   (a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"
1.  Premije se kmetom prejemnikom plačajo na podlagi števila ovc in/ali koz, ki jih redijo na svojem kmetijskem gospodarstvu v najkrajšem časovnem obdobju, ki ga Komisija določi z izvedbenimi akti.
Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o zahtevkih in prijavah ter dodatnih dokumentih, ki jih morajo predložiti kmetje, pogojih, ki jih morajo izpolnjevati živali za prejemanje plačil, in obveznosti izdelave seznama kmetov, ki tržijo ovčje mleko ali proizvode iz ovčjega mleka."
   (b) doda se naslednji odstavek:"
3.  Za zagotovitev pravilnega upravljanja nacionalne rezerve in varstva pravic upravičencev Komisija z delegiranimi akti sprejme naslednje:
   (a) pravila o uporabi, prenosu in začasnem zakupu pravic za plačila v sektorju ovčjega in kozjega mesa iz člena 52;
   (b) pravila o dostopu do plačil v sektorju ovčjega in kozjega mesa iz člena 52 za kmete, ki niso lastniki zemljišča, na katerem kmetujejo.
"

(56)  V členu 104 se doda naslednji odstavek:"

5.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z izračunom individualnih omejitev in zaokrožanjem pravic.

"

(57)  Člen 105 se spremeni:

[Sprememba 21]

   (a) v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:"
Kadar kmet iz nacionalne rezerve brezplačno pridobi pravice do premije, v naslednjih treh letih ne sme prenesti svojih pravic ali jih začasno dati v zakup, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah."
   (b) dodata se naslednja odstavka:"
5.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z obvestili kmeta o prenosu in/ali zakupu pristojnemu organu, določitvijo individualne zgornje meje, obveščanjem kmetov v primeru prenosov ali začasnega zakupa pravic do premije ter prenosom in začasnim zakupom prek nacionalne rezerve.
6.  Komisija lahko z izvedbenimidelegiranimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z ukinitvijo in ponovno dodelitvijo neizkoriščenih pravic do premije, določenih na podlagi tega oddelka."

(58)  Člen 110 se spremeni:

[Sprememba 22]

   (a) v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:"
Države članice lahko iz upravnih razlogov določijo, da zahtevki za pomoč za neposredna plačila iz člena 19 v zvezi s posebno premijo veljajo za najmanjše število živali, pod pogojem, da to število ne presega treh živali."
   (b) v odstavku 3 se točka (a) nadomesti z naslednjim:"
   (a) mora imeti kmet vsako žival, zajeto v zahtevku, na pitanju določeno obdobje, ki ga Komisija določi z izvedbenimi akti;
"
   (c) v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:"
Komisija z izvedbenimidelegiranimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z zneskom premije, ki se odobri, če je rezultat uporabe sorazmernega zmanjšanja iz prvega pododstavka število upravičenih živali, ki ni celo število."
   (d) v odstavku 5 se doda naslednji pododstavek:"
Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o uradnem obvestilu, ki ga države članice predložijo Komisiji o ukrepih, sprejetih v skladu s prvim pododstavkom."
   (e) v odstavku 6 se doda naslednji pododstavek:"
Komisija z izvedbenimi akti sprejme naslednje potrebne ukrepe v zvezi z odobritvijo premije ob zakolu, vključno z določbami o starostnih obdobjih, zahtevkih za pomoč in spremnih dokumentih, obveznim obdobjem reje v takem primeru in določitvijo mase klavnih trupov."
   (f) doda se naslednji odstavek:"
9.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z zahtevki, odobritvijo premije za živali, ki niso upravičene do premije zaradi uporabe sorazmernega zmanjšanja iz odstavka 4, potnimi listi iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1760/2000 in nacionalnimi upravnimi dokumenti iz odstavka 3(b) tega člena ter uradnim obvestilom Komisiji, če se država članica odloči uvesti drugačne regije v smislu člena 109(a) te uredbe ali spremeniti obstoječe regije."

(59)  Člen 111 se spremeni:

   (a) v odstavku 1 se dodata naslednja pododstavka:"
Države članice lahko iz upravnih razlogov določijo, da zahtevki za pomoč za neposredna plačila iz člena 19 v zvezi s premijo za krave dojilje veljajo za najmanjše število živali, pod pogojem, da to število ne presega treh živali.
Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z zahtevki za pomoč."
  (b) odstavek 2 se spremeni:
   (i) za drugim pododstavkom se vstavi naslednji pododstavek:"
   (a) potrebne ukrepe v zvezi s šestmesečnim obveznim obdobjem reje iz drugega pododstavka in obveznostjo držav članic, da Komisijo uradno obvestijo o spremembi ali opustitvi količinske omejitve;
   (b) pravila o datumu, ki ga je treba upoštevati za določitev individualne kvote razpoložljivega mleka, ki je upravičena do premije za krave dojilje.
"
   (ii) doda se naslednji pododstavek:"
Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z izračunom povprečne mlečnosti."
  (c) odstavek 5 se spremeni:
   (i) za prvim pododstavkom se vstavi naslednji pododstavek:"
Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z uradnim obvestilom Komisije o dodatnih pogojih za odobritev."
   (ii) doda se naslednji pododstavek:"
   (a) uradnim obvestilom s strani držav članic o dodatnih pogojih za odobritev dodatne nacionalne premije za krave dojilje in
   (b) odločitvijo, ki jo mora Komisija z izvedbenim aktom brez pomoči odbora iz člena 141c sprejeti o državah članicah, ki izpolnjujejo pogoje iz četrtega pododstavka.
"
   (d) dodata se naslednja odstavka:"
7.  Za zagotovitev razumnega upravljanja sheme in varstva pravic upravičencev Komisija z delegiranimi akti sprejme naslednje:
   (a) pravila o upravičenosti krav mesne pasme do premije za krave dojilje iz člena 53(1);
   (b) pravila o uporabi, prenosu in začasnem zakupu pravic do premije za krave dojilje iz člena 53(1);
   (c) pravila o dostopu do premije za krave dojilje iz člena 53(1) za kmete, ki niso lastniki zemljišča, na katerem kmetujejo;
   (d) pravila o upravičenosti do dodatne nacionalne premije za krave dojilje iz odstavka 5 tega člena.

8.  Za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti upravičencev Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o dostopu do pravic do premije za krave dojilje iz člena 53(1), ki izhajajo iz delnih pravic."

(60)  Člen 112 se spremeni:

   (a) v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:"
Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi z določitvijo individualne zgornje meje na kmeta."
   (b) voda se naslednji odstavek:"
6.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme vse potrebne ukrepe v zvezi z zaokrožanjem delnih pravic."

(61)  Člen 113 se spremeni:

   (a) v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:"
Kadar kmet iz nacionalne rezerve brezplačno pridobi pravice do premije, v naslednjih treh koledarskih letih ne sme prenesti svojih pravic in/ali jih začasno dati v zakup, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih."

(b)  Doda se naslednji odstavekdodata se naslednja odstavka: [Sprememba 23]

„5.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o:

   (a) uradnem obvestilu s strani kmeta, ki prenese pravice in/ali jih da v zakup, in s strani kmeta, ki prejme pravice, pristojnim organom države članice o prenosu in/ali začasnem zakupu pravic do premije;
   (b) določitvi nove individualne zgornje meje s strani države članice in uradnem obvestilu kmeta o njej v primeru prenosov ali začasnega zakupa pravic do premije.
   (c) prenosu in/ali začasnem zakupu pravic prek nacionalne rezerve.[Sprememba 24]

5a.  Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o prenosu in/ali začasnem zakupu pravic preko nacionalne rezerve.[Sprememba 25]

(62)  V členu 115 se dodajo naslednji odstavki:"

3.  Za zagotovitev varstva pravic upravičencev Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o dostopu do posebne sheme za telice iz odstavka 1 za kmete, katerih čreda telic je namenjena za obnovo čred krav.

4.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila:

   (a) o uradnem obvestilu Komisije s strani držav članic, da so izkoristile možnost iz odstavka 1, o podatkih, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da so pogoji iz navedenega odstavka izpolnjeni, o posebni zgornji meji, ki so jo določile, spremembi te zgornje meje in merilih, sprejetih za zagotovitev, da se premija plačuje kmetom, katerih čreda telic je namenjena za obnovo čred krav;
   (b) o odločitvi Komisije o državah članicah, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1;
   (c) o znesku premije, ki se odobri, če je rezultat uporabe sorazmernega zmanjšanja iz odstavka 1 število upravičenih živali, ki ni celo število;
   (d) o najmanjšem številu živali v lasti.
   (e) o zaokrožanju števila živali, če izračun največjega števila telic kot deleža iz drugega pododstavka člena 111(2) da rezultat, ki ni celo število;[Sprememba 26]

4a.  Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o zaokrožanju števila živali v primerih, ko izračun največjega števila telic kot deleža iz drugega pododstavka člena 111(2) da rezultat, ki ni celo število.

"

[Sprememba 27]

(63)  Člen 116 se spremeni:

  (a) odstavek 1 se spremeni:
   (i) prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:"
Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi govedo, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do klavne premije. Odobri se ob zakolu živali, ki izpolnjujejo pogoje za premije, ali ob njihovem izvozu v tretjo državo in v okvirih nacionalnih zgornjih mej, ki jih Komisija določi z izvedbenimi akti."
   (ii) tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:"
Živali iz točk (a) in (b) drugega pododstavka so upravičene do klavne premije, če jih je kmet redil določeno obdobje, ki ga Komisija določi z izvedbenimi akti."

(b)  v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Komisija z izvedbenimi akti sprejme nacionalne zgornje meje iz odstavka 1. Navedene zgornje meje se določijo za državo članico in ločeno za obe skupini živali, kot sta opredeljeni v točkah (a) in (b) drugega pododstavka navedenega odstavka. Posamezna zgornja meja je enaka številu živali vsake od obeh skupin, ki so bile v letu 1995 zaklane v zadevni državi članici. Število živali, ki so bile izvožene v tretje države po podatkih Eurostata ali katerih koli drugih objavljenih uradnih statističnih podatkih za tisto leto, ki jih je Komisija sprejela, se doda vsaki zgornji meji.

"

   (c) dodajo se naslednji odstavki:"
5.  Za zagotovitev učinkovite in ciljno usmerjene uporabe skladov Unije Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o obveznosti za izjavo o sodelovanju za dostop do klavne premije iz tega člena.
6.  Da bi Komisija omogočila uporabo klavne premije iz tega člena, z delegiranimi akti sprejme pravila o upravičenosti klavnih trupov.
7.  Za zagotovitev varstva pravic upravičencev Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o znesku klavne premije iz tega člena, ki izhaja iz števila upravičenih živali, ki je manjše od celega števila."

(64)  Člen 117 se spremeni:

   (a) drugi odstavek se nadomesti z naslednjim:"
Ne glede na to velja žival za upravičeno do plačila tudi, kadar so bili podatki iz druge alinee člena 7(1) Uredbe (ES) št. 1760/2000 sporočeni pristojnemu organu prvi dan obveznega obdobja reje živali, kot je Komisija določila z izvedbenimi akti."
   (b) doda se naslednji odstavek:"
   zahtevkih za premije in dokumentih, ki jih morajo predložiti kmetje, določitvi obveznih obdobij reje in postopku, ki se uporablja za identifikacijo in registracijo živali;
   operativnem dogodku za določitev leta, v katero se dodelijo živali za določitev zneska veljavne premije in uporabo stopnje pomoči ter izračun sorazmernega zmanjšanja;
   ukinitvi in ponovni dodelitvi neizkoriščenih pravic do premije, določenih na podlagi tega oddelka.
"

(65)  V členu 119(1) se doda naslednji pododstavek:"

Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o trajanju obdobja izključitve.

"

(66)  V členu 124 se dodata naslednja odstavka:"

9.  Da bi Komisija omogočila uporabo sheme enotnega plačila na površino iz tega naslova, z delegiranimi akti določi kmetijske površine za namene sheme enotnega plačila na površino, kot je določeno v odstavku 1, in najmanjšo velikost upravičene površine na kmetijsko gospodarstvo, za katero se lahko zahtevajo plačila, večjo od 0,3 ha, kot je določeno v tretjem pododstavku odstavka 2.

10.  Za določitev seznama sort konoplje, upravičenih do neposrednih plačil, in ohranitev javnega zdravja Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila, na podlagi katerih je odobritev plačil pogojena z uporabo certificiranih semen nekaterih sort in s katerimi je določen postopek za določitev sort konoplje iz člena 39.

"

(67)  V členu 126 se doda naslednji odstavek:"

4.  Na podlagi odločitve posamezne države članice Komisija z izvedbenimi akti določi ustrezno zgornjo mejo za podporo iz tega člena.

"

(68)  V členu 127 se doda naslednji odstavek:"

3.  Na podlagi odločitve posamezne države članice Komisija z izvedbenim aktom določi ustrezno zgornjo mejo za podporo iz tega člena.

"

(69)  Člen 128 se spremeni:

   (a) v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"
V tem primeru in v okviru zgornje meje, ki jo Komisija določi z izvedbenimi akti, zadevna država članica kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo."
   (b) v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"
V tem primeru in v okviru zgornje meje, ki jo Komisija določi z izvedbenimi akti, zadevna država članica kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo."

(70)  V členu 129 se doda naslednji odstavek:"

4.  Na podlagi odločitve posamezne države članice Komisija z izvedbenim aktom določi ustrezno zgornjo mejo za podporo iz tega člena.

"

(71)  V členu 131(4) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Zneske iz odstavka 1 določi Komisija z izvedbenimi akti.

"

(72)  Člen 132 se spremeni:

   (a) v odstavku 2 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:"
Nove države članice imajo možnost, da po odobritvi Komisije z izvedbenim aktom brez pomoči odbora iz člena 141c dopolnijo katera koli neposredna plačila:"
   (b) dodata se naslednja odstavka:"
9.  Da bi Komisija omogočila uporabo dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil, z delegiranimi akti sprejme pravila za namen odstavka 7(b) o pogojih za odobritev navedene pomoči.
10.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe:
   za primere, v katerih bi dopolnilna nacionalna neposredna plačila presegala najvišjo raven, ki jo je odobrila Komisija;
   v zvezi s kontrolami.
"

(73)  V členu 139 se doda naslednji odstavek:"

Vendar pa se dopolnilna nacionalna neposredna plačila iz člena 132, ki niso izplačana v skladu z odobritvijo Komisije, štejejo za nezakonito državno pomoč v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999*.

* UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

"

(74)  V členu 140 se doda naslednji odstavek:"

Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o tem, da države članice Komisijo uradno obvestijo o informacijah, dokumentih, statističnih podatkih in poročilih ter rokih in metodah za obveščanje.

"

(75)  Člena 141 in 142 se črtata.

(76)  V poglavju 1 naslova VII se dodajo naslednji členi:"

Člen 141a

Pooblastila Komisije

Kadar so Komisiji podeljena pooblastila, ravna v skladu s postopkom iz člena 141b v primeru delegiranih aktov in v skladu s postopkom iz člena 141c v primeru izvedbenih aktov, razen če ni v tej uredbi izrecno drugače določeno.

Člen 141b

Delegirani aktiIzvrševanje pooblastila

1.  PooblastilaPooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz te uredbe se Komisiji podelijo za nedoločen časse prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

2.  Evropski parlament ali Svet lahko prekliče prenos pooblastila iz odstavka 1.Pooblastilo iz člena 2a, člena 6(3), člena 8(2), člena 9(3), členov 11a(1) in 11a(2), člena 12(5), členov 27a(1), 27a(2), 27a(3), 27a(4) in 27a(5), člena 31a, člena 33(5), člena 40(1), členov 45a(1), 45a(2), 45a(3), 45a(4) in 45a(5), člena 54a, člena 62a(1), 62a(3) ali 62a(4), člena 67a, člena 68(7), člena 76a, člena 77, člena 81(3), člena 85(4) ali 85(5), členov 87(4), 87(5), 87(6), 87(7) in 87(8), člena 89(3), člena 90(5), člena 91(3), členov 97(5), 97(6) in 97(7), členov 98(7) in 98(8), člena 103(3), člena 105(6), člena 110(4), členov 111(7) in 111(8), člena 113(6), členov 115(3) in 115(5), členov 116(5), 116(6) in 116(7), členov 124(9) in 124(10) ter člena 132(9) se prenese na Komisijo za obdobje pet let od ...(9). Komisija najkasneje devet mesecev pred koncem tega obdobja petih let pripravi poročilo v zvezi s prenesenimi pooblastili. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enaka obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet najpozneje tri mesece pred iztekom tega obdobja nasprotuje takšnemu podaljšanju.

Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu prenosa pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem času pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede prenesena pooblastila, ki bi se lahko preklicala, in mogoče razloge za preklic.

Z odločitvijo o preklicu prenehajo veljati pooblastila, določena v navedeni odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na poznejši datum, določen v njej. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

3.  Evropski parlament in Svet lahko ugovarjata proti delegiranemu aktu v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za en mesec.

Če do izteka navedenega roka niti Evropski parlament niti Svet ne ugovarja proti delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, določen v njem.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet Komisijo obvestila, da ne nameravata vložiti ugovora.

Če Evropski parlament ali Svet ugovarja proti delegiranemu aktu, akt ne začne veljati. Institucija, ki ugovarja proti delegiranemu aktu, navede obrazložitev za to.

Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila. Z odločitvijo o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, navedeno v tej odločitvi. Odločitev o preklicu začne veljati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njej naveden. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4, začne veljati samo, če Evropski parlament ali Svet ne izrazita nasprotovanja v roku dveh mesecev od uradnega sporočila o aktu Evropskemu parlamentu in Svetu, ali če pred iztekom omenjenega roka Evropski parlament in Svet seznanita Komisijo, da aktu ne nameravata nasprotovati. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za dva meseca. [Sprememba 28]

Člen 141ba

Nujni postopek

1.  Delegirani akti, sprejeti po tem členu, začnejo nemudoma veljati in se uporabljajo, dokler ni izraženo nasprotovanje v skladu z odstavkom 2. Komisija v uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o sprejetju delegiranega akta utemelji uporabo postopka v nujnih primerih.

2.  Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 141b(5). Komisija v tem primeru brez odlašanja razveljavi akt, potem ko jo Evropski parlament ali Svet obvesti, da mu nasprotuje. [Sprememba 29]

Člen 141c

Izvedbeni akti – odborPostopek v odboru

[Izpolniti po sprejetju uredbe o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih poteka nadzor, predviden v členu 291(2) PDEU, o kateri trenutno poteka razprava v Evropskem parlamentu in Svetu.]

1.  Komisiji pomaga Odbor za neposredna plačila. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi pravil in splošnih načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije*.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

* UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

"

[Sprememba 30]

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od ...

Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 107, 6.4.2011, str. 30.
(2) UL C 107, 6.4.2011, str. 30.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012.
(4) UL L 30, 31.1.2009, str. 16.
(5) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(6) UL L 316, 2.12.2009, str. 1.
(7) UL L 316, 2.12.2009, str. 27.
(8) UL L 316, 2.12.2009, str. 65.
(9)+ Datum začetka veljavnosti te uredbe.


Podpora za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ***I
PDF 408kWORD 119k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (COM(2010)0537 – C7-0295/2010 – 2010/0266(COD))
P7_TA(2012)0279A7-0161/2011

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2010)0537),

–  ob upoštevanju člena 294(2), člena 42 in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0295/2010),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki so jih v okviru Protokola št. 2 predložili litovski parlament, luksemburška poslanska zbornica ter poljska dieta in senat in v katerih trdijo, da se osnutek zakonodajnega akta ne sklada z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. februarja 2011(1),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenja Odbora za regionalni razvoj (A7-0161/2011),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. julija 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

P7_TC1-COD(2010)0266


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti prvega odstavka člena 42 in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005(4) daje Komisiji pooblastila za izvajanje nekaterih določb navedene uredbe.

(2)  Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je treba pooblastila, podeljena Komisiji v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005, uskladiti s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba).

(3)  Komisija bi morala imeti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktovDa bi zagotovili pravilno delovanje režima, ki ga uvaja Uredba (ES) št. 1698/2005, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe, z namenom, da dopolni ali spremeni nekatere nebistvene elementeo delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z dopolnitvami ali spremembami nekaterih nebistvenih elementov navedene uredbe (ES) št. 1698/2005. Treba bi bilo določiti elemente, za katere se to pooblastilo lahko uporabi, ter pogoje, ki naj za to pooblastilo veljajo.Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 1]

(4)  Da se zagotovi enotna uporabazajamčijo enotni pogoji za izvajanje Uredbe (ES) št. 1698/2005,v vseh državah članicah, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje izvedbenih aktov v skladu s členom 291 Pogodbebi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Razen kadar je izrecno določeno drugače, bi morala Komisija sprejeti navedene izvedbene akteTa pooblastila, razen kadar je izrecno določeno drugače, bi bilo treba izvajati v skladu z določbami UredbeUredbo (EU) št. XX/XXXX182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(5). [Sprememba 2]

(5)  Nekatere od določb o razvoju podeželja, ki jih je do zdaj Komisija sprejela na podlagi pooblastil, prenesenih nanjo z Uredbo (ES) št. 1698/2005, se štejejo za tako pomembne, da bi morale biti vključene v navedeno uredbo.

(6)  Da bi bila zagotovljena enotna predstavitev posodobitev nacionalnih strateških načrtov s strani držav članic, bi morala Komisija imeti možnost določiti enotna pravila z izvedbenimi akti.

(7)  Države članice in Komisija morajo poročati o spremljanju nacionalnih strategij in strategije Skupnosti. Da bi zmanjšali upravno breme in se izognili podvajanju dela, bi bilo treba število strateških zbirnih poročil, ki jih predloži vsaka država članica, zmanjšati na dve, njihovo vsebino pa poenostaviti.

(8)  Da bi zagotovili možnost enotnega in medsebojno primerljivega ocenjevanja programov za razvoj podeželja, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 18(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005, bi morala Komisija z izvedbenimi akti sprejeti enotna pravila za predstavitev programov razvoja podeželja.

(9)  V interesu pravne varnosti bi morala Komisija odobriti programe razvoja podeželja z izvedbenimi akti.

(10)  Za zagotovitev preglednosti in učinkovitosti pri sprejemanju programov razvoja podeželja bi morala Komisija imeti možnost določiti zadevne postopke z izvedbenimi akti.

(11)  Komisija bi z izvedbenimi akti morala tudi sprejemati odločbe o prošnjah za revizijo programov razvoja podeželja, potem ko bi države članice predložile take prošnje.

(12)  Za zagotovitev preglednosti in učinkovitosti pri reviziji programov razvoja podeželja bi morala Komisija določiti zadevne postopke z izvedbenimi akti.

(13)  Uporaba svetovalnih storitev bi morala pomagati kmetom oceniti učinkovitost njihovega kmetijskega gospodarstva in ugotoviti potrebna izboljšanja v zvezi z zakonskimi zahtevami glede upravljanja ter dobrega kmetijskega in okoljskega stanja v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete(6) in standardi Skupnosti glede varnosti pri delu. Glede na to, da je podpora za uporabo svetovalnih storitev na voljo že več let, bi bilo treba omogočiti bolj individualno prikrojeno uporabo, ki bi bolje odražala individualne potrebe upravičenca.

(14)  Kot nadaljevalni ukrep po sporočilu Komisije z naslovom „Bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi“ in delu strokovne skupine na visoki ravni za mleko(7) bi bilo treba na vse države članice razširiti sedanje možnosti financiranja, namenjene podpori vzpostavitve in upravnega delovanja skupin proizvajalcev. Vendar, da bi se izognili primerom, v katerih obstaja možnost, da bi bila podpora hkrati dodeljena iz različnih virov, bi bilo treba izvzeti podporo za vzpostavitev skupin proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave.

(15)  Večletne obveznosti v okviru določenih ukrepov bi se praviloma morale prevzemati za obdobje od petih do sedmih let. Kadar je potrebno in utemeljeno, bi morala Komisija imeti možnost odobriti programe razvoja podeželja, ki vsebujejo daljše obdobje za posebne vrste obveznosti, pri čemer bi upoštevala posebne okoliščine na nekaterih območjih.

(16)  Države članice morajo potrditi razmejitev gorskih območij in območij s posebnimi omejitvami ter razmejiti območja s pomembnimi naravnimi omejitvami. Komisija bi morala z izvedbenimi akti opredeliti posebne določbe, v skladu s katerimi se ta območja potrdijo ali razmejijo, tako da bi bilo zagotovljeno, da vse države članice to izvedejo v skladu z enotnimi merili.

(17)  Člen 10 Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst(8) zahteva od držav članic, da si z namenom, da okrepijo ekološko usklajenost omrežja Natura 2000, prizadevajo spodbujati ravnanje z značilnostmi krajine, ki so zaradi svoje linearnosti in neprekinjenosti ali vloge povezovanja bistvene za selitev, razširjanje in gensko izmenjavo prosto živečih vrst. Taka območja bi morala biti upravičena do plačil Natura 2000. Vendar je primerno zmanjšati njihov delež v primerjavi z območji, določenimi kot območja Natura 2000, da bi zagotovili, da bi se plačila še naprej uporabljala predvsem za območja, določena kot območja Natura 2000.

(18)  Kadar se država članica odloči uporabiti možnost, da neizpolnjevanje zahtev obravnava kot manj pomembno ali da ne uporabi znižanja ali ukinitve plačil, kadar zadevni znesek znaša manj kot 100 EUR, bi moral prisojni nadzorni organ v naslednjem letu preveriti, ali je kmet odpravil zadevno ugotovljeno neskladje. Vendar, da bi se olajšalo upravno breme, bi bilo treba proučiti možnost poenostavitve sistema nadaljnjih preverjanj.

(19)  Vsaka država članica mora vzpostaviti nacionalno mrežo za podeželje. Da bi bilo zagotovljeno usklajeno in enotno vzpostavljanje različnih nacionalnih mrež za podeželje, bi morala Komisija z izvedbenimi akti določiti podrobnosti glede vzpostavljanja in delovanja navedenih mrež.

(20)  Da bi bilo zagotovljeno objektivno in pregledno razdeljevanje odobritev za prevzem obveznosti, ki so na voljo državam članicam, bi morala Komisija z izvedbenimi akti pripraviti letne porazdelitve po državah članicah. Zaradi posebne narave navedenih aktov bi Komisija morala biti pooblaščena, da jih sprejme brez pomoči odbora, določenega v Uredbi (EU) št. 182/2011.

(21)  Da se ukrep pomoči šteje za združljivega z notranjim trgom, mora vsebovati spodbujevalno prvino ali od upravičenca zahtevati protistoritev. Za pomoč, ki se dodeli retroaktivno, se ne more šteti, da vsebuje potrebno spodbujevalno prvino. Zato bi bilo treba glede ukrepov, ki spadajo na področje uporabe člena 42 Pogodbe, predvideti, da se podpora ukine za dejavnosti, opravljene pred predložitvijo vlog za podporo.

(22)  Države članice bi morale imeti obveznost, da izvajajo nadzor v skladu s pravili, ki jih mora določiti Komisija z delegiranimi akti, zlasti glede vrste in intenzivnosti nadzora, slednji pa mora biti prilagojen naravi različnih ukrepov razvoja podeželja. Komisija bi poleg tega morala biti pooblaščena, da z izvedbenimi akti določi enotne pogoje za izvajanje nadzora s strani organov držav članic, da bi bilo zagotovljeno usklajeno izvajanje nadzora.

(23)  V sodelovanju med Komisijo in državami članicami bi bilo treba vzpostaviti skupno omrežje za spremljanje in ocenjevanje. V interesu preglednosti bi ga morala Komisija sprejeti z izvedbenimi akti.

(24)  Države članice morajo vsako leto poslati Komisiji letno poročilo o napredku pri izvajanju svojih programov razvoja podeželja. Komisija bi morala z izvedbenimi akti določiti podrobnosti glede priprave letnih poročil o napredku za posamezne programe za nacionalne mreže za podeželje, da bi bila zagotovljena enotna in primerljiva vsebina.

(25)  Treba bi bilo vzpostaviti informacijski sistem, ki bi omogočal varno izmenjavo podatkov skupnega interesa med Komisijo in vsako državo članico. Komisija bi morala z izvedbenimi akti sprejeti enotne pogoje za delovanje navedenega sistema.

(26)  Uredbo (ES) št. 1698/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1698/2005 se spremeni:

(1)  Člen 5 se spremeni:

   (a) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"
2.  Komisija in države članice zagotovijo, da je pomoč iz EKSRP in držav članic skladna z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Unije. Pomoč iz EKSRP je v skladu s cilji ekonomske in socialne kohezije, še posebej pa s cilji instrumenta podpore Unije za ribištvo. Da bi zagotovili, da bi bila podpora iz EKSRP skladna tudi z drugimi instrumenti podpore Unije, lahko Komisija z delegiranimi akti določi posebne ukrepe Unije, s katerimi naj bi se zagotovila taka skladnost."
   (b) odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"
6.  Nobena podpora iz te uredbe se ne dodeli shemam, ki pridejo v poštev za pomoč v okviru skupne tržne ureditve. Da bi Komisija upoštevala posebne okoliščine na področjih načrtovanja programov, lahko z delegiranimi akti sprejme izjeme tega pravila."

(2)  V členu 12 se doda naslednji odstavek:"

3.  Med programskim obdobjem je mogoče posodabljati nacionalne strateške načrte. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila glede teh posodobitev.

"

(3)  V členu 13 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:"

1.  Vsaka država članica predloži Komisiji dve zbirni poročili, ki prikazujeta napredek pri izvajanju njenega nacionalnega strateškega načrta in doseganju ciljev ter njen prispevek k izpolnjevanju strateških smernic Skupnosti. Prvo poročilo se predloži leta 2010, drugo pa leta 2015, in sicer najpozneje 1. oktobra.

2.  Poročilo opisuje zlasti:

   (a) dosežke in rezultate programov razvoja podeželja glede na kazalnike, ki so bili določeni v nacionalnem strateškem načrtu;
   (b) rezultate sprotnega vrednotenja vsakega programa.

"

(4)  V členu 14(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Komisija predloži dve poročili, ki povzemata glavne dosežke, trende in izzive, povezane z izvajanjem nacionalnih strateških načrtov in z izpolnjevanjem strateških smernic Skupnosti. Prvo poročilo se predloži leta 2011, drugo pa leta 2016.

"

(5)  Člen 18 se spremeni:

   (a) v odstavku 3 se doda naslednji pododstavek:"
Glede na to ocenjevanje Komisija z izvedbenimi akti sprejme enotne pogoje za predstavitev programov razvoja podeželja."
   (b) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"
4.  Komisija odobri vsak program razvoja podeželja z izvedbenimi akti.
Z izvedbenimi akti lahko tudi določi postopek za tako odobritev."

(6)  V členu 19 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

2.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme odločbe o prošnjah za revizijo programov razvoja podeželja, potem ko države članice predložijo take prošnje.

Da bi Komisija lahko uporabljala učinkovite in ustrezne postopke, lahko z delegiranimi akti določi pravila glede sprememb, za katere ni potrebna odobritev Komisije ali za katere je odobritev Komisije sicer potrebna, vendar brez pomoči odbora, navedenega v členu 91c.

Postopkovne določbe za predložitev, oceno in odobritev sprememb sprejme Komisija z izvedbenimi akti.

"

(7)  V členu 20(d) se točka (ii) nadomesti z naslednjim:"

   (ii) ki podpirajo ustanavljanje skupin proizvajalcev;
"

(8)  Pred pododdelkom 1 se vstavi naslednji člen:"

Člen 20a

Posebni pogoji

Da se zagotovi učinkovita in ciljana uporaba finančnih sredstev in da se zagotovi usklajen pristop pri obravnavi upravičencev, Komisija z delegiranimi akti sprejme posebne pogoje glede ukrepov, določenih v členu 20.

"

(9)  V členu 24(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Svetovalne storitve (tudi določba o tehničnem svetovanju) kmetom obvezno obsegajo najmanj eno ali več od zakonsko predpisanih zahtev po upravljanju ter načel dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja iz členov 5 in 6 Uredbe (ES) št. 73/2009 ter prilog II in III k navedeni uredbi, po potrebi pa tudi enega ali več standardov varstva pri delu, temelječih na zakonodaji Unije.

"

[Sprememba 3]

(10)  V členu 32(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

   (b) je namenjena shemam Unije za kakovost hrane ali tistim shemam, ki jih priznavajo države članice, in ustrezajo natančnim merilom, ki jih določi Komisija z delegiranimi akti, da bi zagotovila usklajenost tega ukrepa s politiko in prednostnimi nalogami EU; podpora se ne dodeli shemam, katerih edini cilj je zagotavljanje višje ravni nadzora nad spoštovanjem obveznih standardov iz zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje;
"

(11)  V členu 33 se doda naslednji odstavek:"

‚Podpora se dodeli skupinam proizvajalcem, sestavljenim iz operatorjev, ki aktivno sodelujejo v eni od shem za kakovost hrane, navedenih v členu 32. Poklicnih in/ali medpanožnih organizacij, ki zastopajo enega ali več sektorjev, ni mogoče označiti kot ‘skupino proizvajalcev

"

(12)  V členu 35 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

3.  Podpora se dodeli skupinam proizvajalcev, ki jih pristojni organ države članice uradno prizna do 31. decembra 2013. Vendar se podpora ne dodeli za ustanavljanje skupin proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave.

"

(13)  Pred pododdelkom 1 se vstavi naslednji člen:"

Člen 36a

Posebni pogoji

Da se zagotovi učinkovita in ciljana uporaba finančnih sredstev in da se zagotovi usklajen pristop pri obravnavi upravičencev, Komisija z delegiranimi akti sprejme posebne pogoje glede ukrepov, določenih v členu 36.

"

(14)  V členu 38 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

2.  Podpora ne sme presegati najvišjega zneska iz Priloge I k tej uredbi. Da ne bi bilo prekrivanja med podporo iz člena 20(c)(i) in podporo iz člena 36(a)(iii), Komisija z delegiranimi akti opredeli pravila, ki se nanašajo na pomanjkljivosti, povezane s posebnimi zahtevami, ki jih je uvedla Direktiva 2000/60/ES, in določi pogoje glede zneska letne podpore za plačila, povezana z navedeno direktivo.

"

(15)  V členu 39(3) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Te obveznosti se praviloma prevzamejo za obdobje od petih do sedmih let. Kadar je potrebno in utemeljeno, lahko Komisija z izvedbenimi akti odobri programe razvoja podeželja, ki vsebujejo daljše obdobje za določene vrste obveznosti.

"

(16)  V členu 40(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Te obveznosti se praviloma prevzamejo za obdobje od petih do sedmih let. Kadar je potrebno in utemeljeno, lahko Komisija z izvedbenimi akti odobri programe razvoja podeželja, ki vsebujejo daljše obdobje za določene vrste obveznosti.

"

(17)  V členu 41 se doda naslednji odstavek:"

Da bi bila taka podpora koristna, zadevne naložbe ne smejo povzročati nobenega pomembnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega ali gozdarskega gospodarstva.

"

(18)  V členu 43(1) se doda naslednji pododstavek:"

Za namene točke (c) prvega pododstavka izraz ,kmetje‚ pomeni osebePomoč iz tega člena lahko koristijo le kmetje ali njihova združenja, ki bistven del svojega delovnega časa posvečajo kmetijskim dejavnostim in iz njih črpajo pomemben del svojega dohodka, po merilih, ki jih določi država članica.

"

[Sprememba 4]

(19)  V členu 47(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Te obveznosti se praviloma prevzamejo za obdobje od petih do sedmih let. Kadar je potrebno in utemeljeno, lahko Komisija z izvedbenimi akti odobri programe razvoja podeželja, ki vsebujejo daljše obdobje za določene vrste obveznosti.

"

(20)  V členu 49 se doda naslednji odstavek:"

Da bi bila taka podpora koristna, zadevne naložbe ne smejo povzročati nobenega pomembnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega ali gozdarskega gospodarstva.

"

(21)  Člen 50 se spremeni:

   (a) odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:"
4.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila, v skladu s katerimi države članice v svojih programih:
   (a) potrdijo obstoječo razmejitev na podlagi odstavkov 2 in 3(b) ali jo spremenijo, ali
   (b) razmejijo območja iz odstavka 3(a).

5.  Naslednja kmetijska območja so upravičena do plačil iz člena 36(a)(iii):

* UL L 20, 26.1.2010, str. 7.
   (a) kmetijska območja Natura 2000, določena na podlagi Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic* in Direktive 92/43/EGS;
   (b) druga razmejena naravovarstvena območja z okoljskimi omejitvami, ki se nanašajo na kmetovanje, ki prispevajo k izvajanju člena 10 Direktive 92/43/EGS;
   (c) kmetijska območja, vključena v načrte upravljanja povodij v skladu z Direktivo 2000/60/ES.
"
   (b) odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"
7.  Naslednja gozdna območja so upravičena do plačil iz člena 36(b)(iv):
   (a) gozdna območja Natura 2000, določena na podlagi direktiv 2009/147/ES in 92/43/EGS;
   (b) druga razmejena naravovarstvena območja z okoljskimi omejitvami, ki se nanašajo na gozdove, ki prispevajo k izvajanju člena 10 Direktive 92/43/EGS.
"
   (c) doda se naslednji odstavek:"
9.  Območja, navedena v točki (b) odstavka 5 in točki (b) odstavka 7 tega člena, v posameznem programu razvoja podeželja ne smejo presegati 5 % tistih območij Natura 2000, ki jih pokriva ozemlje uporabe navedenega programa."

(22)  Člen 51 se spremeni:

   (a) v odstavku 2 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:"
Če se država članica odloči, da bo uporabila možnost, predvideno v drugem pododstavku, sprejme pristojni organ v naslednjem letu ukrepe, potrebne za preverjanje, ali upravičenec odpravlja zadevne ugotovljene kršitve. Upravičenca je treba obvestiti o ugotovljeni kršitvi in obveznosti za odpravo te kršitve."
   (b) v odstavku 4 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:"
Da bi bila zagotovljena usklajena uporaba znižanj in izključitev plačil v skladu s tem členom, Komisija z delegiranimi akti določi zadevna pravila za uporabo načel transparentnosti in sorazmernosti. Pri tem se upoštevajo teža, obseg, trajanje in ponavljanje kršitve ter naslednja merila:"

(23)  Pred pododdelkom 1 se vstavi naslednji člen:"

Člen 52a

Posebni pogoji

Da se zagotovi učinkovita in ciljana uporaba finančnih sredstev in da se zagotovi usklajen pristop pri obravnavi upravičencev, Komisija z delegiranimi akti sprejme posebne pogoje glede ukrepov, določenih v členu 52.

"

(24)  V členu 53 se doda naslednji odstavek:"

Za namene tega člena pomeni ,član kmetijskega gospodinjstva‚ fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na to, kakšen pravni status daje nacionalna zakonodaja skupini in njenim članom, z izjemo delavcev na kmetiji. Kadar je član kmetijskega gospodinjstva pravna oseba ali skupina pravnih oseb, mora ta član na kmetiji opravljati kmetijsko dejavnost v času vložitve zahtevka za podporo.

"

(25)  Vstavi se naslednji člen:"

Člen 63a

Posebni pogoji

Da se zagotovi učinkovita in ciljana uporaba finančnih sredstev in da se zagotovi usklajen pristop pri obravnavi upravičencev, Komisija z delegiranimi akti sprejme posebne pogoje glede ukrepov, določenih v členu 63.

"

(26)  Člen 66 se spremeni:

[Sprememba, ki ne zadeva vseh jezikov]

   (a) v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:"
Da se zagotovi skladnost z zahtevami politike, prednostnih nalog in zakonodaje Unije, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pogoje glede stopnje prispevkov za tehnično podporo v primeru programov razvoja podeželja, ki se nanašajo tako na regije, ki so upravičene v okviru konvergenčnega cilja, kot tudi na regije, ki niso upravičene v okviru konvergenčnega cilja, ter pogoje za dodeljevanje finančnih sredstev za vzpostavljanje in delovanje nacionalne mreže za podeželje iz člena 68."
   (b) v odstavku 3 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:"
Komisija s pomočjo izvedbenih pravilaktov sprejme pravila glede vzpostavitve in delovanja nacionalne mreže za podeželje."

(27)  V členu 69 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

4.  Komisija z izvedbenimi akti in brez pomoči odbora iz člena 91c določi letno razdelitev zneskov iz odstavka 1 po državah članicah, po odbitku zneskov iz odstavka 2 in ob upoštevanju:

   (a) zneskov, rezerviranih za regije, ki so upravičene do pomoči v okviru konvergenčnega cilja,
   (b) pretekle učinkovitosti poslovanja ter
   (c) posebnih situacij in potreb, na podlagi objektivnih kriterijev.

"

(27a)  V členu 69 se doda naslednji odstavek:"

5d.  Ne glede na člen 29(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 se lahko izračun samodejnega preklica finančnih sredstev za države članice, ki se odločijo za regionalne programe, pripravi na ravni države članice.

"

[Sprememba 6]

(28)  V členu 70 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

1.  V sklepu o sprejetju programa za razvoj podeželja mora biti določen največji prispevek iz EKSRP za vsako os. Da bi bila državam članicam omogočena določena stopnja prožnosti glede majhnih prerazporeditev finančnih sredstev iz EKSRP med osmi, Komisija z delegiranimi akti določi mejo prožnosti. Kadar je potrebno, morajo biti v Sklepu jasno prikazana sredstva, odobrena regijam, ki so upravičene do pomoči v okviru konvergenčnega cilja.

"

(29)  Člen 71 se spremeni:

[Sprememba 7]

[Sprememba 8]

   (a) v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"
‚Nov izdatek, dodan ob spremembi programa iz člena 19, pride v poštev od datuma, ko Komisija prejme prošnjo za spremembo programa. Države članice so odgovorne za izdatke med datumom, na katerega Komisija prejme njihovo prošnjo za spremembo programa, in datumom sklepa, s katerim se sprememba odobri.
V primerih nujnih ukrepov zaradi naravnih katastrof lahko programi za razvoj podeželja določajo, da se za spremembe programov upravičenost do pomoči začne z datumom, ki je bolj zgodaj kot datum, naveden v drugem pododstavku."
   (b) v odstavku 2 se dodajo naslednji pododstavki:"
Za izdatke, nastale na podlagi ukrepov, ki spadajo na področje uporabe člena 42 Pogodbe, se podpora se odobri šele potem, ko se prošnja predloži pristojnemu organu.
Vendar se zahteva, določena v drugem pododstavku, ne nanaša na ukrepe iz člena 20(a), člena 20(b)(vi), člena 20(c)(i) in (ii), člena 20(d)(i) do (iii), člena 36(a)(i) do (v) in člena 36(b)(i), z izjemo stroškov vzpostavitve iz člena 36(b)(i)."
   (ba) točka (a) v drugem pododstavku odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:"
   (a) DDV, razen nepovratni DDV, ki ga dejansko in dokončno plačajo upravičenci
"
   (bb) za odstavkom 3 se vstavi naslednji odstavek:"
3a.  Delo, ki ga koristniki v okviru ukrepov za razvoj podeželja opravijo z lastnimi delavci, materialom in opremo, je upravičeno do prispevka iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja; v teh primerih se znesek, za katerega je upravičen prispevek iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, izračuna na osnovi cenika različnih opravljenih del."
   (c) odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"
5.  Ne glede na odstavek 3(b) se lahko prispevek EKSRP izplača tudi v obliki, drugačni kot je nepovratna neposredna pomoč. Da bi bila zagotovljena učinkovita uporaba in usklajeno izvajanje nalog EKSRP ter da bi bili zavarovani finančni interesi Unije, Komisija z delegiranimi akti sprejme posebne pogoje za sofinanciranje subvencioniranja obrestnih mer in drugih instrumentov finančnega inženiringa."

(30)  V členu 74 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

‚4.  Države članice izvajajo nadzor v skladu s pravili, ki jih določi Komisija z delegiranimi akti, pri čemer se ta nadzor nanaša na načela nadzora, sankcije, izključitve in vračilo neupravičeno izplačanih zneskov, prilagojen pa je naravi različnih ukrepov za razvoj podeželja ter ima namen zagotoviti učinkovitost pri njihovem izvajanju in enako obravnavno vseh upravičencev. Komisija z izvedbenimi akti določi enotne pogoje za izvajanje nadzora s strani organov držav članic.

"

(31)  V členu 78 se doda naslednji pododstavek:"

Za namene točke (f) izraz ,bistven predlog za spremembe‚ zajema spremembe, ki zahtevajo odobritev s strani Komisije z izvedbenimi akti, z izjemo sprememb iz drugega pododstavka člena 19(2), in spremembe razdelitve finančnih sredstev po posameznih ukrepih znotraj posamezne osi, spremembe, ki se nanašajo na uvedbo novih ukrepov in vrst dejavnosti ter umik obstoječih ukrepov in vrst dejavnosti.

"

(32)  Člen 80 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 80

Okvir skupnega spremljanja in vrednotenja

Okvir skupnega spremljanja in vrednotenja se pripravi v sodelovanju med Komisijo in državami članicami, sprejme pa ga Komisija z izvedbenimi akti. Okvir določa omejeno število skupnih kazalnikov, ki se uporabljajo pri vsakem programu.

"

(33)  V členu 82 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

4.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila, ki se nanašajo na letna poročila o napredku za posamezne programe v skladu s členom 66(3).

"

(34)  V členu 86 se doda naslednji odstavek:"

9.  Da bi bilo zagotovljeno, da se vrednotenja izvajajo po časovnem načrtu, določenem v tem členu, lahko Komisija z delegiranimi akti določi ustrezne kazni za neupoštevanje teh časovnih načrtov.

"

(35)  V Naslov IX se stavi naslednji člen:"

Člen 89a

Izmenjava informacij in dokumentov

Komisija v sodelovanju z državami članicami vzpostavi informacijski sistem, ki omogoča varno izmenjavo podatkov skupnega interesa med Komisijo in vsako državo članico. Komisija z izvedbenimi akti sprejme enotne pogoje za delovanje navedenega sistema.

"

(36)  Člena 90 in 91 se črtata.

(37)  Vstavijo se naslednji členi:"

Člen 91a

Pooblastila Komisije

Kadar se na Komisijo prenesejo pristojnosti, deluje v skladu s postopkom iz člena 91b v primeru delegiranih aktov in v skladu s postopkom iz člena 91c v primeru izvedbenih aktov, razen kadar ta uredba izrecno določa drugače.

Člen 91b

Delegirani akti

1.  Komisiji se pooblastilaPooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz te uredbe podelijo za nedoločen časje preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Takoj ko sprejme delegirani akt, Komisija o njem hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.

2.  Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila.Pooblastilo iz člena 5(2) in (6), drugega pododstavka člena 19(2), člena 20a, člena 32(1)b, člena 36a, člena 38(2), člena 51(4), členov 52a in 63a, člena 66(2), člena 70(1), člena 71(5), prvega stavka člena 74(4), člena 86(9) in člena 92(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ...(9). Komisija najpozneje devet mesecev pred koncem obdobja petih let pripravi poročilo v zvezi s prenosom pooblastila. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Institucija, ki je začela notranji postopek odločanja o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem času pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede pooblastilo, ki bi lahko bilo preklicano, ter morebitne razloge za preklic.

3.  Z odločitvijo o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, določeno v navedeniEvropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila. Z odločitvijo o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, navedeno v tej odločitvi. Odločitev o preklicu začne veljati nemudoma ali na poznejši datum, določen v navedeni odločitvidan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njej naveden. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

3.  Evropski parlament ali Svet lahko vloži ugovor zoper delegirani akt v dveh mesecih od dneva uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za [dva] meseca.

Če po izteku navedenega obdobja niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je določen v njem.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred koncem navedenega obdobja, če sta Evropski parlament in Svet oba obvestila Komisijo, da ne nameravata ugovarjati.

Če Evropski parlament ali Svet ugovarja zoper delegirani akt, ta akt ne začne veljati. Institucija, ki ugovarja zoper delegirani akt, navede razloge za svoje ugovarjanje.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegiran akt, sprejet v skladu s to uredbo, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 9]

Člen 91c

Izvedbeni akti – odbor

[Se dopolni po sprejetju uredbe o pravilih in splošnih načelih za nadzorovanje, določeno v členu 291(2) PDEU, o kateri trenutno razpravljata EP in Svet.]

1.  Komisiji pomaga Odbor za razvoj podeželja. Ta odbor je odbor v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije*.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

* UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

"

[Sprememba 10]

(38)  V členu 92 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

1.  Če bi bili potrebni posebni ukrepi za olajšanje prehoda iz veljavnega sistema na sistem, ki ga uvaja ta uredba, take ukrepe sprejme Komisija z delegiranimi akti.

"

(39)  V Prilogi I se opomba pod črto (***) nadomesti z naslednjim:"

(***) Da bi bile upoštevane posebne razmere, ki obstajajo na Malti, lahko Komisija z delegiranimi akti določi najnižji znesek pomoči za proizvodne sektorje, ki imajo izjemno nizek donos.

"

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C 107, 6.4.2011, str. 30.
(2) UL C 107, 6.4.2011, str. 30.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012.
(4) UL L 277, 21.10.2005, str. 1.
(5) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(6) UL L 30, 31.1.2009, str. 16.
(7) COM(2009)0591, 28.10.2009.
(8) UL L 206, 22.7.1992, str. 7.
(9)+ Datum začetka veljavnosti te uredbe.


Skupna ureditev kmetijskih trgov in posebne določbe za nekatere kmetijske proizvode ***I
PDF 2221kWORD 3515k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (COM(2010)0799 – C7-0008/2011 – 2010/0385(COD))
P7_TA(2012)0280A7-0322/2011

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2010)0799),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 42 in 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0008/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki so jih v okviru Protokola št. 2 predložili luksemburška poslanska zbornica, poljska dieta in senat in švedski parlament in v katerih trdijo, da se osnutek zakonodajnega akta ne sklada z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. marca 2011(1),

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0322/2011),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. julija 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“)

P7_TC1-COD(2010)0385


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti prvega pododstavka člena 42 in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomskega in socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“)(4) je bila večkrat spremenjena. Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe so potrebne dodatne spremembe, da se pooblastila, podeljena Evropskemu parlamentu in Svetu, in zlasti tista, podeljena Komisiji, uskladijo s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba). Zaradi obsega teh sprememb je primerno razveljaviti Uredbo (ES) št. 1234/2007 in jo nadomestiti z novo enotno uredbo o skupni ureditvi trgov. V interesu tehnične poenostavitve je primerno v to uredbo vključiti Uredbo Sveta (EGS) št. 922/72 z dne 2. maja 1972 o določitvi splošnih pravil za dodeljevanje pomoči v zvezi s sviloprejkami za gojitveno leto 1972/73(5). Zato je treba razveljaviti tudi Uredbo (EGS) št. 922/72.

(2)  Na podlagi člena 43(3) Pogodbe Svet sprejme ukrepe o določitvi cen, prelevmanov, pomoči in količinskih omejitev. Kadar velja člen 43(3) Pogodbe, bi morala ta uredba zaradi jasnosti izrecno navajati dejstvo, da bo Svet na tej podlagi sprejel ukrepe. [Sprememba 1]

(3)  Ta uredba bi morala vsebovati vse bistvene elemente enotne skupne ureditve trgov. Določanje cen, prelevmanov, pomoči in količinskih omejitev je v nekaterih primerih neločljivo povezano s temi osnovnimi elementi.

(4)  Komisija bi morala imeti pooblastiloDa bi zagotovili pravilno delovanje te uredbe, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v skladu s členom 290 Pogodbe, z namenomda se ji omogoči, da dopolni ali spremeni nekatere nebistvene elemente te uredbe. Treba bi bilo določiti elemente, za katere se to pooblastilo lahko uporabi, ter pogoje, ki naj za to pooblastilo veljajo. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki. Pri tem bi bilo treba ustrezno upoštevati regionalne in lokalne organe, na otoške, redko poseljene ali gorske regije ter najbolj oddaljene regije, da se omejitve, zaradi katerih so te že prizadete, ob sedanji krizi ne bi poslabšale. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti sočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 2]

(5)  Za izjemne primere bi bilo treba določiti uporabo nujnega postopka, kjer je to potrebno za učinkovit in uspešen odziv na morebitne ali dejanske motnje na trgu. Izbira nujnega postopka bi morala biti upravičena, prav tako je treba določiti primere, v katerih naj se uporabi nujni postopek.

(6)  V skladu s členom 291 Pogodbe morajo biti države članice odgovorne za izvajanje skupne ureditve kmetijskih trgov (v nadaljnjem besedilu: SUT), kot je določena v tej uredbi. Da se zagotovi enotno izvajanje SUT v državah članicah in prepreči nepoštena konkurenca ali diskriminacija med izvajalci, bi morala biti Komisija zmožna sprejeti izvedbene akte v skladu s členom 291(2) Pogodbe. Komisiji je zato treba v skladu s to določbo podeliti izvedbena pooblastila, zlasti v zvezi z enotnimi pogoji, po katerih je treba izvajati ukrepe upravljanja trga, enotnimi pogoji za izvajanje shem pomoči in za uporabo predpisov o trženju in proizvodnji, in v zvezi s predpisi o trgovanju s tretjimi državami. Komisija bi morala določiti tudi minimalni okvir nadzora, ki ga morajo izvajati države članice.

(7)  Da se obenem zagotovi učinkovitost shem na podlagi enotne SUT, bi bilo treba Komisiji podeliti potrebna pooblastila za ukrepe upravljanja trga in dnevne naloge upravljanja. Za nemoteno delovanje enotne SUT bi bilo treba Komisiji tudi podeliti pooblastila za urejanje nekaterih zadev tehnične narave in za sprejetje predpisov o obvestilih, informacijah in poročanju ter postopkih in tehničnih merilih v zvezi s proizvodi in upravljavci, ki so upravičeni do tržne podpore. Da se obenem zagotovi ustrezno delovanje SUT, bi morala Komisija določiti zlasti datume, časovne omejitve, operativne dogodke za menjalne tečaje, reprezentativna obdobja in obrestne mere in, kar zadeva sheme pomoči, bi morala biti Komisija pooblaščena, da zlasti s pravno podlago določi pomoč in sprejme predpise o upravljanju, spremljanju in vrednotenju programov, o objavljanju izplačanih zneskov pomoči, in predpise o izvajanju načrtov socialnih shem. Komisija bi morala biti pooblaščena za določanje postopkov v zvezi s plačili pomoči in predujmi pomoči.

(8)  Za dosego ciljev enotne SUT in upoštevanje njenih načel bi morala biti Komisija pooblaščena tudi, da sprejema predpise, vključno s predpisi o upravljanju shem, katerih namen je omejiti proizvodnjo mleka, sladkorja in vina, ter predpisi o inšpekcijah in pregledih, obenem pa bi morala biti pooblaščena, da določi zneske varščin, določi pravila in postopke glede izterjave neupravičenih izplačil in sprejme predpise o pogodbah v zvezi s tržno podporo.

(9)  V vinskem sektorju bi morala biti Komisija pooblaščena, da zagotovi skladnost zahtevkov za zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe ter tradicionalnih poimenovanj s pogoji iz te uredbe, da se zagotovi enotna uporaba po vsej Uniji. Kar zadeva predstavitev in označevanje proizvodov iz vinskega sektorja, bi morala biti Komisija pristojna, da sprejme vse potrebne predpise v zvezi s postopki, uradnimi obvestili in tehničnimi merili.

(10)  Da se uresničijo cilji zakonodajnega okvira iz te uredbe, bi morala imeti Komisija pooblastila za stalno spremljanje nekaterih dejavnosti organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev, medpanožnih organizacij in organizacij upravljavcev. Da se ohrani struktura, določena z enotno SUT, in njeni osnovni parametri, bi morala biti Komisija pristojna, da sprejme vse potrebne predpise v zvezi z izrednimi tržnimi ukrepi in izrednimi ukrepi upravljanja, katerih namen je rešiti nujne in nepredvidljive probleme v eni ali več držav članic.

(11)  Razen če ni izrecno določeno drugače, bi morala Komisija sprejeti izvedbene akte v skladu z določbami Uredbe (EU) št. XX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta o [naslov uredbe].Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo uresničevanje izvedbenih pooblastil Komisije(6). [Sprememba 3]

(12)  Komisija bi morala biti pooblaščena, da brez pomoči odborauporabe Uredbe (EU) št. 182/2011 sprejme izvedbene akte o nekaterih ukrepih na podlagi te uredbe, za katere je potrebno takojšnje ukrepanje ali pri katerih gre zgolj za uporabo splošnih določb pri specifičnih okoliščinah, brez diskrecije. [Sprememba 4]

(13)  Komisija bi morala biti obenem pooblaščena, da izvaja nekatere upravne ali upravljavske naloge, ki ne pomenijo sprejemanja delegiranih ali izvedbenih aktov.

(14)  Zaradi zamenjave z novo enotno uredbo o SUT ne bi smele postati vprašljive politične odločitve, sprejete v preteklih letih v okviru skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SKP). Namen te uredbe bi moral torej biti zgolj uskladitev pooblastil, podeljenih Komisiji, s Pogodbo. Uredba torej ne sme preklicati ali spreminjati obstoječih določb, za katere še vedno velja obstoječa utemeljitev, razen če so te določbe zastarele, prav tako ne sme predvideti sprejetja novih predpisov ali ukrepov. Izjeme od tega pristopa zadevajo razdeljevanje prehrambnih izdelkov najbolj ogroženim osebam v Uniji in pomoč, ki se dodeli v okviru nemškega alkoholnega monopola. Določbe o tržnih standardih odražajo predloge, predstavljene v okviru celovite revizije politike kakovosti.

(15)  Določiti bi bilo treba tržna leta za žita, riž, sladkor, posušeno krmo, semena, oljčno olje in namizne oljke, lan in konopljo, banane, mleko in mlečne izdelke ter sviloprejke, ki morajo v glavnem biti prilagojena biološkim proizvodnim ciklom vsakega od teh proizvodov.

(16)  Da bi se stabilizirali trgi in zagotovil primeren življenjski standard za kmetijsko skupnost, je bil oblikovan diferenciran sistem zaščite cen za različne sektorje, vzporedno z uvedbo neposrednih podpornih shem ter ob upoštevanju različnih potreb v vsakem od teh sektorjev na eni strani in medsebojnih odvisnosti med različnimi sektorji na drugi strani. Ti ukrepi so bodisi v obliki javne intervencije bodisi izplačila pomoči za zasebno skladiščenje proizvodov sektorjev žit, riža, sladkorja, oljčnega olja in namiznih oljk, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, prašičjega, ovčjega in kozjega mesa. Glede na cilje naknadnih sprememb Uredbe (ES) št. 1234/2007, zlasti z Uredbo Sveta (ES) št. 72/2009 z dne 19. januarja 2009 o spremembah skupne kmetijske politike s spremembo uredb (ES) št. 247/2006, (ES) št. 320/2006, (ES) št. 1405/2006, (ES) št. 1234/2007, (ES) št. 3/2008 in (ES) št. 479/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 1883/78, (EGS) št. 1254/89, (EGS) št. 2247/89, (EGS) št. 2055/93, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 2596/97, (ES) št. 1182/2005 in (ES) št. 315/2007(7), in na podlagi tamkajšnje utemeljitve, je torej treba ohraniti cenovne podporne ukrepe, kadar so predvideni v instrumentih, kakor so bili oblikovani v preteklosti, brez bistvenih sprememb v primerjavi s prejšnjo pravno ureditvijo.

(17)  Zaradi jasnosti in preglednosti je treba za določbe, ki urejajo te ukrepe, predvideti skupno strukturo, pri čemer je treba ohraniti politiko, ki se izvaja v vsakem sektorju. Zaradi tega je ustrezno razlikovati med referenčnimi in intervencijskimi cenami.

(18)  SUT za žita, goveje in telečje meso ter mleko in mlečne izdelke so vsebovale določbe, v skladu s katerimi je bil Svet skladno s postopkom, določenim v členu 37(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, pooblaščen, da spremeni ravni cen. Zaradi občutljivosti cenovnih sistemov bi bilo treba jasno navesti, da možnost spreminjanja ravni cen v skladu s členom 43(2) Pogodbe obstaja v vseh sektorjih, ki jih zajema ta uredba.

(19)  Določiti bi bilo treba referenčne cene za standardno kakovost belega in surovega sladkorja. Ta standardna kakovost bi morala biti povprečna kakovost, ki je reprezentativna za sladkor, proizveden v Uniji, in jo je treba opredeliti na podlagi meril, ki se uporabljajo v trgovini s sladkorjem. Standardno kakovost bi moralo biti mogoče tudi preveriti in spremeniti, da bi se upoštevalo zlasti komercialne zahteve in razvoj na področju tehnične analize.

(20)  Da bi zagotovili zanesljive podatke o cenah sladkorja na trgu Unije, bi bilo treba sistem poročanja o cenah, določen v tej uredbi, vključiti v to uredbo in na podlagi tega bi bilo treba določiti raven tržnih cen za beli sladkor.

(21)  Na podlagi sprememb, ki jih uvaja Uredba (ES) št. 72/2009, se za nekatera obdobja leta uvede sistem intervencij za žita, riž, maslo in posneto mleko v prahu. Za izdelke iz govejega, telečjega in svinjskega mesa ter masla bi morala biti začetek in konec javne intervencije odvisna od ravni tržne cene v posameznem obdobju.

(22)  Raven cen, po kateri bi bilo treba izvajati odkup z javno intervencijo, je bila v preteklosti znižana v okviru SUT za žita, riž ter goveje in telečje meso in določena z uvedbo shem neposrednih podpor v teh sektorjih. Pomoč v okviru navedenih shem na eni strani in intervencijske cene na drugi so zato tesno povezane. Za proizvode sektorja mleka in mlečnih izdelkov je bila ta raven cen določena zaradi pospeševanja porabe zadevnih proizvodov in izboljšanja njihove konkurenčnosti. Te politične odločitve še vedno veljajo.

(23)  V tej uredbi bi bilo treba zagotoviti možnost za prodajo proizvodov, odkupljenih z javno intervencijo. Take ukrepe bi bilo treba sprejeti na način, s katerim bi se bilo mogoče izogniti motnjam na trgu in ki zagotavlja enak dostop do blaga in enakopravno obravnavo kupcev.

(24)  Cilji SKP, kot so opredeljeni v členu 39(1) Pogodbe, vključujejo stabilizacijo trgov in zagotavljanje, da je preskrba potrošnikom dostopna po primernih cenah. Z leti je shema razdeljevanja hrane omogočila uspešno uresničitev obeh ciljev. Še naprej bi morala omogočati uresničevanje ciljev SKP in pripomoči k doseganju ciljev kohezije. Vendar so zaporedne reforme SKP povzročile postopno zmanjšanje intervencijskih zalog ter tudi razpona razpoložljivih proizvodov. Posledično morajo nakupi na trgu postati stalni vir dobave v okviru sheme.

(25)  Da se zagotovi dobro upravljanje s proračunom in da bo mogoče polno izkoristiti kohezijsko razsežnost sheme Unije, je treba določiti fiksni prag pomoči Unije in državam članicam omogočiti sofinanciranje programa razdeljevanja hrane. Izkušnje obenem kažejo, da shema potrebuje dolgoročnejšo perspektivo. Komisija bi morala zato določiti triletne načrte za izvedbo sheme, države članice pa morajo pripraviti nacionalne programe razdeljevanja hrane skupaj z njihovimi cilji in prednostnimi nalogami glede sheme, vključno s prehranskimi vidiki. Obenem morajo države članice izvesti primerna administrativna in fizična preverjanja ter v primeru nepravilnosti določiti kazni, da se zagotovi izvajanje triletnega načrta v skladu z veljavnimi pravili.

(26)  Da se zagotovi pregledno, koherentno in učinkovito delovanje sheme za najbolj ogrožene osebe, bi morala Komisija določiti postopke za sprejetje in revizijo triletnih načrtov in obenem sprejeti te načrte in jih po potrebi revidirati. Komisija bi morala obenem sprejeti določbe o dodatnih elementih, ki naj se vključijo v triletne načrte, pravila za preskrbo s proizvodi ter postopke in časovne omejitve, ki veljajo za umik intervencijskih proizvodov, vključno s prenosi med državami članicami, in predpisi o obliki nacionalnih programov razdeljevanja hrane in letnimi poročili o izvajanju. Da bodo obenem države članice enotno izvajale triletne načrte, bi morala Komisija sprejeti postopke za povračilo stroškov dobrodelnih organizacij, ki jih države članice po lastni presoji obravnavajo kot upravičene, vključno s časovnimi omejitvami in finančnimi pragovi, razpisnimi pogoji ter pogoji, ki veljajo za prehrambne izdelke in preskrbo z njimi. Poleg tega je treba sprejeti predpise o obveznostih držav članic glede pregledov, postopkov in končnih rokov plačil, znižanj v primeru neupoštevanja takih rokov, ter določbe o obračunavanju in naloge, ki jih morajo izpolniti nacionalni intervencijski organi, tudi v primeru prenosov med državami članicami.

(27)  Ta uredba omogoča dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje nekaterih izdelkov masla, da bi s tem prispevala k uravnoteženju trga mleka in stabilizaciji tržnih cen. Komisija bi morala biti tudi pooblaščena, da določi dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje belega sladkorja, nekaterih vrst oljčnega olja in nekaterih izdelkov iz govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa ter ovčjega in kozjega mesa.

(28)  Lestvice Unije za razvrščanje trupov v sektorjih govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa ter ovčjega in kozjega mesa so nujnega pomena za spremljanje cen in za uporabo intervencijskih ukrepov v teh sektorjih. Poleg tega je njihov cilj izboljšati preglednost trga.

(29)  Omejitve prostega pretoka, ki temelji na uporabi ukrepov, katerih namen je preprečiti širitev živalskih bolezni, lahko povzročijo težave na trgu nekaterih proizvodov v eni ali več državah članicah. Izkušnje kažejo, da so hude motnje na trgu, kakor je znatno znižanje porabe ali cen, povezane z izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi ali živali.

(30)  Izjemni ukrepi za podporo trgu govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutninskega mesa bi morali biti neposredno povezani z zdravstvenimi in veterinarskimi ukrepi ali izhajati iz teh ukrepov, sprejetih za boj proti širjenju bolezni. Treba bi jih bilo sprejeti na zahtevo držav članic, da bi se bilo mogoče izogniti hudim motnjam na zadevnih trgih.

(31)  V tej uredbi bi bilo treba ohraniti možnost, da Komisija sprejme posebne intervencijske ukrepe, kadar se pokaže, da je to potrebno, zaradi uspešnega in učinkovitega odzivanja ob morebitnih motnjah na trgu v sektorju žit in zato, da se za sektor riža prepreči množična uporaba javne intervencije v nekaterih regijah Unije ali pri odpravi pomanjkanja neoluščenega riža zaradi naravnih nesreč.

(32)  Treba bi bilo določiti najnižjo ceno za kvoto pese, ki ustreza standardni kakovosti, ki bi jo bilo treba opredeliti, da bi se pridelovalcem sladkorne pese in sladkornega trsa v Unije zagotovil primeren življenjski standard.

(33)  Potrebni so posebni instrumenti za zagotovitev poštenega ravnovesja pravic in obveznosti med podjetji za proizvodnjo sladkorja in pridelovalci sladkorne pese. Zato je treba določiti standardne določbe, ki urejajo panožne sporazume.

(34)  Raznolikost naravnih, gospodarskih in tehničnih okoliščin otežuje poenotenje odkupnih pogojev za sladkorno peso v vsej Uniji. Panožni sporazumi med združenji pridelovalcev sladkorne pese in podjetji za proizvodnjo sladkorja že obstajajo. Zato bi bilo treba z okvirnimi določbami določiti le minimalna jamstva, ki jih zahtevajo pridelovalci sladkorne pese in industrija sladkorja, da se zagotovi neovirano delovanje trga za sladkor z možnostjo odstopanja od nekaterih pravil v okviru panožnih sporazumov.

(35)  V tej uredbi bi bilo treba predvideti proizvodno dajatev za sektor sladkorja, ki bi prispevala k financiranju nastalih stroškov.

(36)  Za ohranitev strukturnega ravnovesja trgov za sladkor na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ceni, bi bilo treba določiti možnost, da se odloči za umik sladkorja s trga za toliko časa, kolikor je potrebno, da se na trgu ponovno vzpostavi ravnovesje.

(37)  Kar zadeva žive rastline, goveje in telečje meso, prašičje meso, ovčje in kozje meso, jajca in perutnino, je treba predvideti možnost za sprejetje nekaterih ukrepov za lažjo prilagoditev oskrbe potrebam trga. Taki ukrepi bi lahko prispevali k stabiliziranju trgov in zagotavljanju primernega življenjskega standarda zadevne kmetijske skupnosti.

(38)  Količinska omejitev proizvodnje je osnovni instrument tržne politike v sektorju sladkorja. Razlogi, zaradi katerih je Skupnost v preteklosti sprejela sisteme proizvodnih kvot v sektorju sladkorja, še vedno veljajo.

(39)  Sistem kvot za sladkor iz te uredbe bi moral zlasti ohraniti pravni status kvot, saj sistem kvot, glede na sodno prakso Sodišča Evropske unije, oblikuje mehanizem za urejanje trga v sektorju sladkorja za izpolnitev ciljev javnega interesa.

(40)  Ta uredba bi morala omogočiti prilagajanje kvot sladkorja, da se lahko upoštevajo sklepi držav članic glede prerazporeditve nacionalnih kvot.

(41)  Glede na potrebo po omogočanju določene mere nacionalne prožnosti pri strukturnem prilagajanju predelovalne industrije ter pridelovanja sladkorne pese in sladkornega trsa v obdobju uporabe kvot, bi morale države članice določiti možnost, da v okviru nekaterih omejitev spremenijo kvote podjetij, če pri tem ne ovirajo delovanja sklada za prestrukturiranje kot instrumenta.

(42)  Da bi se bilo mogoče izogniti presežkom sladkorja, ki izkrivljajo trg za sladkor, bi bilo treba Komisiji omogočiti, da v skladu z nekaterimi merili zagotovi prenos presežkov sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa v kvoto proizvodnje za naslednje tržno leto. Če poleg tega veljavni pogoji za nekatere količine niso izpolnjeni, je prav tako določeno, da se pobira dajatev na presežek, s čimer naj bi se izognili kopičenju teh količin, ki ogrožajo stanje na trgu.

(43)  Do izteka njegove veljavnosti leta 2015 bi bilo treba ohraniti sistem kvot za mleko, vključno z uporabo dajatve za količine mleka, zbrane ali prodane za namene neposredne porabe nad določenim zajamčenim pragom.

(44)  Ohraniti je treba razliko med oddajo in neposredno prodajo mleka, shema pa bi se morala uporabljati na podlagi individualnih reprezentativnih vsebnosti maščob in nacionalno referenčno vsebnostjo maščobe. Kmetom bi pod nekaterimi pogoji moral biti dovoljen začasen prenos njihovih individualnih kvot. Prav tako bi bilo treba ohraniti načelo, da se ob prodaji, zakupu ali prenosu kmetije z dedovanjem ustrezna kvota prenese na kupca, zakupnika ali dediča skupaj z ustreznim zemljiščem, medtem ko bi bilo treba izjeme pri načelu, v skladu s katerim so kvote povezane s kmetijami, ohraniti, da bi se lahko nadaljevala prestrukturiranje proizvodnje mleka in izboljšanje okolja. Skladno z različnimi vrstami prenosa kvot in z uporabo objektivnih meril, bi bilo treba določiti predpise, ki državam članicam dovoljujejo, da del prenesenih količin uvrstijo v nacionalne rezerve.

(45)  Presežno dajatev, ki se plača za mleko in druge mlečne izdelke, je treba določiti na ravni, katere učinek bi bil odvračilen, in bi jo morale plačati države članice takoj, ko je nacionalna kvota presežena. Država članica bi nato morala breme plačila porazdeliti med proizvajalce, ki so prispevali k prekoračitvi. Ti proizvajalci bi morali biti dolžni državi članici plačati svoj prispevek k dajatvi zgolj zaradi dejstva, da so presegli svojo razpoložljivo količino. Države članice bi morale Evropskemu kmetijskemu jamstvenemu skladu (EKJS) plačati dajatev, ki ustreza prekoračitvi njihove nacionalne kvote, zmanjšane za 1-odstotni pavšalni znesek, in sicer zaradi upoštevanja primerov stečaja ali dokončne nesposobnosti nekaterih proizvajalcev, da bi prispevali k plačilu dolgovane dajatve.

(46)  Osrednji namen sistema kvot za mleko, tj. zmanjšati nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem na zadevnem trgu in iz tega nesorazmerja izhajajoče strukturne presežke ter na ta način doseči boljšo uravnoteženost trga, je očitno zmanjšal tržno usmerjenost, saj je izkrivil odziv kmetov na cenovne signale in zaradi upočasnjenega prestrukturiranja preprečil večjo učinkovitost sektorja. Zato je predvideno postopno opuščanje mlečnih kvot z letnimi povečanji v višini 1 % na tržno leto med leti 2009/2010 do 2013/2014. V okviru prestrukturiranja sektorja bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da do 31. marca 2014 v določenem obsegu odobrijo dodatno nacionalno pomoč. Povečanje kvot, ki je bilo vključeno v Uredbo (ES) št. 1234/2007, kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 248/2008(8), in 1-odstotno letno povečanje, skupaj z drugimi spremembami, ki zmanjšujejo verjetnost nastanka presežnih dajatev, pomenijo, da bi le Italiji grozilo plačilo dajatve na osnovi sedanjih vzorcev proizvodnje, če bi se od leta 2009/2010 do 2013/2014 uporabljalo 1-odstotno letno povečanje. Zato je bilo ob upoštevanju sedanjih vzorcev proizvodnje v vseh državah članicah opravljeno enkratno povečanje kvote za Italijo, da bi se izognili temu tveganju.

(47)  Uredba (ES) št. 1234/2007 določa različne vrste shem pomoči. S shemo za posušeno krmo ter lan in konopljo je bila za te sektorje uvedena pomoč za predelavo kot sredstvo za urejanje notranjega trga za zadevne sektorje. Kot rezultat sprememb, ki jih je uvedla Uredba (ES) št. 72/2009, in na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003(9) se bo pomoč do 1. aprila 2012 še naprej zagotavljala za posušeno krmo, do tržnega leta 2011/2012 pa za dolga lanena vlakna, kratka lanena vlakna in konopljina vlakna. Sistem kvot za krompirjev škrob iz Uredbe (ES) št. 1234/2007, kot je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 72/2009, ter s tem povezana minimalna cena veljata samo do konca tržnega leta 2011/12.

(48)  Kot prispevek k uravnoteženju trga mleka in za stabilizacijo tržnih cen mleka in mlečnih izdelkov so potrebni ukrepi, ki povečujejo možnost prodaje mlečnih izdelkov. Ta uredba bi morala predvideti dodeljevanje pomoči za trženje nekaterih mlečnih izdelkov glede na specifične uporabe in namembne kraje. Poleg tega bi morala predvideti, da Unija krije del stroškov odobritve pomoči za dobavo mleka otrokom v šolah, da bi se s tem spodbujala poraba mleka pri mladini.

(49)  Treba bi bilo določiti možnost dodelitve nadomestila za proizvodnjo, kadar se glede na proizvodnjo nekaterih industrijskih, kemičnih ali farmacevtskih izdelkov pojavi potreba po ukrepih, katerih cilj je dati na voljo nekatere izdelke iz sladkorja.

(50)  V skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009 je bilo s 1. januarjem 2010 prekinjeno plačilo na površino za hmelj. Da bi lahko organizacije proizvajalcev hmelja tudi v prihodnje opravljale svoje dejavnosti kot doslej, bi bilo treba v posebni določbi predvideti, da se v zadevni državi članici za iste dejavnosti uporabijo ustrezni zneski.

(51)  Financiranje Unije, ki pomeni odstotek neposredne pomoči, ki jo države članice smejo zadržati v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009, je potrebno za spodbujanje odobrenih organizacij izvajalcev, da pripravijo delovne programe s ciljem izboljšati kakovost proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk. V tem okviru bi morala ta uredba predvideti, da bo podpora Unije dodeljena glede na prednostne ukrepe na področju dejavnosti, ki se izvajajo v okviru zadevnih delovnih programov.

(52)  Ta uredba razlikuje med sadjem in zelenjavo na eni strani, kar vključuje sadje in zelenjavo, namenjene za trženje, ter sadje in zelenjavo, namenjene predelavi, in predelanim sadjem in zelenjavo na drugi strani. Predpisi o organizacijah proizvajalcev, operativnih programih in finančni pomoči Unije veljajo samo za sadje in zelenjavo ter za sadje in zelenjavo, ki sta izključno namenjena predelavi.

(53)  Organizacije proizvajalcev so glavni akterji v ureditvi trga sadja in zelenjave. Zaradi vedno večje koncentracije povpraševanja je združevanje ponudbe prek teh organizacij še vedno gospodarska nujnost, da bi se okrepil položaj proizvajalcev na trgu. Tako združevanje bi moralo potekati prostovoljno in bi moralo z obsegom in učinkovitostjo storitev, ki jih organizacije proizvajalcev nudijo svojim članom, dokazati svojo koristnost. Ker organizacije proizvajalcev delujejo izključno v korist svojih članov, bi se moralo šteti, da v gospodarskih zadevah delujejo v imenu svojih članov in za svoje člane.

(54)  Proizvodnja sadja in zelenjave je nepredvidljiva, proizvodi pa so pokvarljivi. Celo omejeni presežki lahko bistveno izkrivijo trg. Zato je treba uvesti ukrepe za krizno upravljanje. Da bodo organizacije proizvajalcev privlačnejše, bi bilo treba te ukrepe vključiti v operativne programe.

(55)  Proizvodnja in trženje sadja in zelenjave bi morala v celoti upoštevati varovanje okolja, vključno z načinom obdelovanja, ravnanjem z odpadki in uničenjem proizvodov, ki se umaknejo s trga, zlasti glede varstva kakovosti vode, ohranjanja biološke raznovrstnosti in ohranjanja podeželja.

(56)  Skupinam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave v državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu, v najbolj oddaljenih regijah Unije ali na manjših Egejskih otokih, in želijo pridobiti status organizacije proizvajalcev v skladu s to uredbo, bi bilo treba omogočiti prehodno obdobje, v katerem lahko prejemajo državno finančno pomoč in finančno pomoč Unije, če te skupine proizvajalcev sprejmejo določene obveznosti.

(57)  Z namenom, da se organizacijam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave naloži predvsem večjo odgovornost za njihove finančne odločitve in da se dodeljena javna sredstva uporabljajo za pripravo na prihodnje zahteve, je potrebno določiti pogoje za uporabo javnih sredstev. Ustrezna rešitev je skupno financiranje operativnih skladov, ki jih ustanovijo organizacije proizvajalcev. V določenih primerih je treba dovoliti dodatno področje financiranja. Operativne sklade je treba uporabiti samo za financiranje operativnih programov v sektorjih sadja in zelenjave. Zaradi zmanjševanja izdatkov Unije je treba omejiti pomoč za organizacije proizvajalcev, ki ustanovijo operativne sklade.

(58)  V regijah, kjer je organizacija proizvodnje v sektorju sadja in zelenjave slaba, je treba dovoliti dodeljevanje dodatne državne finančne pomoči. V primeru držav članic, ki so glede teh struktur v posebej neugodnem položaju, bi morala pomoč povrniti Unija.

(59)  Za poenostavitev tega sistema in zmanjšanje s tem povezanih stroškov bi bilo treba, kadar je to mogoče, postopke in pravila za upravičenost odhodkov v okviru operativnih skladov uskladiti s tistimi za programe razvoja podeželja, pri čemer morajo države članice oblikovati nacionalne strategije za operativne programe.

(60)  Zaželeno bi bilo, da bi se na nizko porabo odzvali s trajnim povečanjem deleža sadja in zelenjave v prehrani otrok v obdobju, ko se njihove prehrambne navade še oblikujejo. Zato bi bilo treba določiti postopek, po katerem bi se s pomočjo Unije sofinanciralo zagotavljanje proizvodov iz sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan otrokom v izobraževalnih ustanovah, ter za sofinanciranje nekaterih s tem povezanih stroškov logistike, razdeljevanja, opreme, oglaševanja, spremljanja in vrednotenja. Da bi zagotovile redno izvajanje sistema razdeljevanja sadja v šolah bi morale države članice, ki ga želijo uporabljati, najprej pripraviti strategijo, med drugim vključno s seznamom upravičenih proizvodov, izbranih na podlagi objektivnih kriterijev, vključno s sezonskostjo, dostopnostjo in okoljevarstvenimi vprašanji.

(61)  Da se zagotovi dobro upravljanje s proračunom sistema razdeljevanja sadja v šolah, je treba določiti zgornjo mejo za pomoč Unije in najvišjo stopnjo sofinanciranja. Pomoči Unije se ne uporabljati kot nadomestilo financiranja katerih koli obstoječih nacionalnih sistemov razdeljevanja sadja v šolah. Odvisno od proračunskih omejitev bi morale biti države članice kljub temu sposobne svoje finančne prispevke v sistem razdeljevanja sadja v šolah nadomestiti s prispevki iz zasebnega sektorja. Da bo njihov sistem učinkovit, morajo države članice zagotoviti spremljevalne ukrepe, za katere bi moralo biti državam članicam dovoljeno podeliti nacionalno pomoč.

(62)  Pomembno je, da se določijo podporni ukrepi v vinskem sektorju, ki bi lahko okrepili konkurenčne strukture. Medtem ko naj bi te ukrepe financirala in določila Unija, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da same izberejo primerne ukrepe, ki bodo ustrezali potrebam njihovih regionalnih organov, po potrebi ob upoštevanju njihovih posebnosti, in jih vključili v nacionalne podporne programe. Države članice bi morale biti odgovorne za izvajanje teh programov.

(63)  Eden od ključnih ukrepov, upravičenih do nacionalnih podpornih programov, bi morala biti promocija in trženje vin Unije v tretjih državah. Še naprej bi morale biti zajete dejavnosti prestrukturiranja in preusmeritve zaradi njihovih pozitivnih strukturnih učinkov na vinski sektor. Podpora bi se morala zagotoviti tudi za naložbe v vinskem sektorju, namenjene izboljšanju gospodarske zmogljivosti podjetij kot takih. Podpora za destilacijo stranskih proizvodov bi morala biti kot ukrep, ki je na voljo vsem državam članicam, ki želijo takšen instrument uporabljati za zagotovitev kakovosti vina ter varovanje okolja.

(64)  Preventivna sredstva, kot so zavarovanje letine, vzajemni skladi in zelena trgatev, bi morala biti upravičena do podpore na podlagi podpornih programov, da bi spodbudila odgovoren pristop do kriznih razmer.

(65)  Države članice lahko kmetom iz različnih razlogov raje dodelijo nevezano pomoč v okviru sheme enotnih plačil. O tej možnosti bi torej države članice morale odločati same, zaradi posebnosti sheme enotnih plačil pa bi moral biti vsak tovrsten prenos nepreklicen in bi moral ustrezno zmanjšati proračunska sredstva, namenjena nacionalnim podpornim programom v naslednjih letih.

(66)  Podpora vinskemu sektorju se lahko zagotovi tudi iz strukturnih ukrepov na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)(10). Da bi se povečala finančna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005, bi bilo treba sredstva postopoma prenesti v proračun iz navedene uredbe, če so zadevni zneski dovolj visoki.

(67)  Da bi izboljšale delovanje trga za vina, bi morale imeti države članice možnost, da uresničujejo odločitve, ki jih sprejmejo medpanožne organizacije. Področje uporabe takih odločitev pa bi moralo izključevati ravnanja, ki bi lahko izkrivljala konkurenco.

(68)  Presežna proizvodnja vina v Uniji se je še poslabšala zaradi kršitev prehodne prepovedi nove zasaditve. V Uniji je veliko nezakonitih zasaditev, ki so vir nepoštene konkurence in zaostrujejo težave vinskega sektorja, zato jih je treba odpraviti.

(69)  Medtem ko prehodna prepoved novih zasaditev vpliva na ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem na trgu za vino, je hkrati ustvarila oviro za konkurenčne proizvajalce, ki se želijo prilagoditi povečanemu povpraševanju. Ker tržno ravnotežje še ni bilo doseženo in ker spremljevalni ukrepi, kot je program izkrčitve, potrebujejo nekaj časa, da se pokaže njihov učinek, je primerno, da prepoved novih zasaditev velja še do 31. decembra 2015, ko naj bi bila dokončno odpravljena, da bi se konkurenčni proizvajalci lahko prosto odzivali na razmere na trgu. Vendar pa bi morale imeti države članice možnost, da bi prepoved za svoja ozemlja podaljšale do 31. decembra 2018, če menijo, da je to potrebno.

(70)  Za izboljšanje gospodarjenja z vinogradniškimi površinami in za pospešitev učinkovite uporabe pravic do zasaditve ter s tem za nadaljnjo omilitev vpliva prehodnih omejitev zasaditve bi bilo treba ohraniti sistem nacionalnih ali regionalnih rezerv.

(71)  Pravilno delovanje enotnega trga bi bilo z dodelitvijo državne pomoči ogroženo. Določbe Pogodbe o državnih pomočeh bi bilo treba načeloma uporabljati za proizvode, ki jih zajema SUT za vino. Vendar določbe o premijah za izkrčitev in nekateri ukrepi na podlagi podpornih programov sami na sebi ne bi smeli ovirati dodelitve nacionalne pomoči za iste namene.

(72)  Da bi se določila vključitev vinskega sektorja v shemo enotnih plačil, bi morale biti vse dejavno obdelane vinogradniške površine upravičene do sheme enotnih plačil iz Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009.

(73)  Za čebelarstvo kot kmetijski sektor so značilni raznovrstnost proizvodnih pogojev in pridelkov ter razpršenost in raznolikost gospodarskih subjektov, tako v fazi proizvodnje kot trženja. Poleg tega je v več državah članicah zaradi širjenja varoze v zadnjih letih, in problemov, ki jih ta bolezen povzroča pri proizvodnji medu, še vedno potrebno ukrepanje Unije, saj se varoze ne da popolnoma izkoreniniti in jo je treba zdraviti z odobrenimi proizvodi. Glede na take okoliščine ter za izboljšanje proizvodnje in trženja čebelarskih proizvodov v Uniji je treba vsaka tri leta pripraviti nacionalne programe, ki vključujejo tehnično pomoč, nadzor varoze, racionalizacijo sezonskih selitev panjev zaradi paše, upravljanje obnove čebeljega fonda v Unije ter sodelovanje pri raziskovalnih programih o čebelarstvu in čebelarskih proizvodih, da bi se izboljšali splošni pogoji za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov. Navedene nacionalne programe bi morala deloma financirati Unija.

(74)  Pomoč Unije za gojenje sviloprejk je treba zagotoviti na uporabljeni zabojček jajčec sviloprejke.

(75)  Uporaba standardov za trženje kmetijskih proizvodov lahko prispeva k izboljšanju gospodarskih pogojev za proizvodnjo in trženje ter tudi kakovosti takih proizvodov. Uporaba takih standardov je zato v interesu proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov.

(76)  Po Sporočilu Komisije o politiki kakovosti kmetijskih proizvodov(11) in razpravah, ki so mu sledile, se zdi primerno ohranjati tržne standarde po sektorjih ali proizvodih, da se upoštevajo pričakovanja potrošnikov in se prispeva k izboljšanju gospodarskih pogojev za proizvodnjo in trženje kmetijskih proizvodov ter njihove kakovosti.

(77)  Da se zagotovi, da so vsi proizvodi dobre in neoporečne tržne kakovosti, brez poseganja v določbe, sprejete v sektorju hrane, in zlasti v splošno prehrambno zakonodajo iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane(12), ter njena načela in zahteve, bi moral za proizvode, ki niso zajeti v tržnih standardih po sektorjih ali proizvodih, ustrezati osnoven splošni tržni standard, kot je predviden v zgoraj omenjenem sporočilu Komisije. Kadar so takšni proizvodi skladni z ustreznim veljavnim mednarodnim standardom, bi se moralo šteti, da so skladni s splošnim tržnim standardom.

(78)  Za nekatere sektorje in/ali proizvode so opredelitve, poimenovanja in/ali prodajne oznake pomemben element za določitev konkurenčnih pogojev. Zato je primerno določiti opredelitve, poimenovanja in prodajne oznake za tiste sektorje in/ali proizvode, ki jih je treba uporabiti samo v Uniji za trženje proizvodov, ki so skladni z ustreznimi zahtevami.

(79)  Uredba (ES) št. 1234/2007 je ohranila sektorski pristop, ki ga določajo prejšnje SUT o tržnih standardih. Primerno je uvesti določbe horizontalne narave.

(80)  Na podlagi Uredbe (ES) št. 1234/2007 je bilo Komisiji doslej naloženo sprejetje določb glede tržnih standardov za nekatere sektorje. Zaradi njihove zelo podrobne tehnične narave in potrebe, da so vse bolj učinkoviti in da se prilagajajo razvijajočim se trgovskim praksam, se zdi ustrezno razširiti ta pristop na vse tržne standarde pri določanju meril, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju ustreznih pravil.

(81)  Tržni standardi se morajo uporabljati samo toliko, da omogočijo preskrbo trga s proizvodi standardne in zadovoljive kakovosti. Nanašati se morajo predvsem na opredelitve, razvrstitve v razrede, predstavitev in označevanje, pakiranje, metodo proizvodnje, hranjenje, prevoz, podatke o proizvajalcih, vsebino določenih snovi, povezano upravno dokumentacijo, skladiščenje, certifikacijo in časovne omejitve.

(82)  Ob upoštevanju zlasti interesa potrošnikov za prejemanje primernih in preglednih informacij o proizvodu je treba omogočiti opredelitev ustreznih označb območja kmetovanja, za vsak primer posebej glede na ustrezno geografsko raven, pri čemer je obenem treba upoštevati lastnosti nekaterih sektorjev, zlasti kar zadeva predelane kmetijske proizvode.

(83)  Pri opredeljevanju tržnih standardov po sektorjih ali proizvodih bi morala Komisija upoštevati pričakovanja potrošnikov, lastnosti vsakega posameznega sektorja ter priporočila mednarodnih organov.

(84)  Poleg tega bi bilo treba omogočiti, da se po potrebi sprejmejo posebni ukrepi, zlasti v zvezi z analitskimi metodami, da se izogne zlorabam glede kakovosti in pristnosti proizvodov, predstavljenih potrošnikom.

(85)  Za zagotovitev izpolnjevanja tržnih standardov sta potrebna nadzor in uporaba kazni v primeru neizpolnjevanja zadevnih obveznosti. Države članice bi morale biti odgovorne za izvajanje takih pregledov.

(86)  Tržni standardi bi načeloma morali veljati za vse proizvode na trgih Unije.

(87)  Primerno je določiti posebna pravila za proizvode, uvožene iz tretjih držav, v skladu s katerimi je s posebnimi določbami, ki veljajo v nekaterih tretjih državah, mogoče upravičiti odstopanja od tržnih standardov, če se zagotovi njihovo enakovrednost z zakonodajo Unije.

(88)  Kar zadeva mazave maščobe, je primerno uvesti možnost, da države članice ohranijo ali sprejmejo določene nacionalne predpise o ravneh kakovosti.

(89)  Določbe o vinu bi se morale uporabljati ob upoštevanju sporazumov, sklenjenih na podlagi člena 218 Pogodbe.

(90)  Primerno je določiti predpise za razvrstitev sort vinske trte, po kateri so države članice, ki pridelajo več kot 50 000 hektolitrov na leto, še naprej odgovorne za razvrščanje sort vinske trte, iz katerih se na njihovih ozemljih lahko prideluje vino. Nekatere sorte vinske trte bi bilo treba izključiti.

(91)  Primerno je določiti nekatere enološke prakse in omejitve za proizvodnjo vina, zlasti kar zadeva rezanje in uporabo nekaterih vrst grozdnega mošta, grozdnega soka in svežega grozdja iz tretjih držav. Z namenom izpolnjevati mednarodne standarde bi se morala Komisija praviloma opirati na enološke postopke, ki jih priporoča Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV).

(92)  Za vinski sektor bi moralo biti državam članicam omogočeno, da omejijo ali izključijo uporabo nekaterih enoloških praks in ohranijo strožje omejitve za vina, ki se pridelujejo na njihovem ozemlju, in eksperimentalno uporabo nedovoljenih enoloških praks po pogojih, ki jih je treba še določiti.

(93)  Pojem kakovostnih vin v Uniji temelji med drugim na posebnih lastnostih, ki se pripisujejo geografskemu poreklu vina. Takšna vina potrošniki prepoznajo po zaščitenih označbah porekla in geografskih označbah. Da se omogoči pregleden in bolj izdelan okvir, ki bi podprl trditve o kakovosti zadevnih proizvodov, bi bilo treba vzpostaviti ureditev za pregledovanje zahtevkov za označbo porekla ali geografsko označbo v skladu s pristopom horizontalne politike Unije za kakovost, ki se uporablja za živila razen vina in žganih pijač v Uredbi Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila(13).

(94)  Za ohranitev posebne kakovostne značilnosti vin z označbo porekla ali geografsko označbo, bi bilo treba omogočiti državam članicam, da uporabljajo strožja pravila o tem.

(95)  Da bi bili izpolnjeni pogoji za zaščito v Uniji, bi bilo označbe porekla in geografske označbe treba priznati in registrirati na ravni Unije. Za zagotovitev, da zadevna imena izpolnjujejo pogoje iz te uredbe, bi morali zahtevke pregledati nacionalni organi zadevne države članice ob upoštevanju minimalnih skupnih določb, vključno z nacionalnim postopkom ugovora. Komisija bi morala nato temeljito pregledati zahtevke, da zagotovi, da v njih ni nobenih očitnih napak ter da se upoštevajo zakonodaja Unije in interesi zainteresiranih strani zunaj države članice, v kateri je bila podan zahtevek.

(96)  Možnost za zaščito bi morale imeti tudi označbe porekla in geografske označbe iz tretjih držav, če so zaščitene v državi porekla.

(97)  Postopek registracije bi moral vsaki fizični ali pravni osebi z zakonitim interesom omogočiti, da v državi članici ali tretji državi z vlaganjem ugovorov uveljavlja svoje pravice.

(98)  Registrirane označbe porekla in geografske označbe bi bilo treba zaščititi pred uporabami, ki neupravičeno izkoriščajo ugled ustreznih proizvodov. Zaradi pospeševanja poštene konkurence in preprečevanja zavajanja potrošnikov bi bilo treba to zaščito razširiti tudi na proizvode in storitve, ki jih ta uredba ne zajema, vključno s proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi.

(99)  Nekateri izrazi se v Uniji tradicionalno uporabljajo, iz njih pa potrošniki dobijo informacije o posebnostih in kakovosti vin, ki dopolnjujejo informacije, ki izhajajo iz označb porekla in geografskih označb. Da bi zagotovili delovanje notranjega trga in pošteno konkurenco ter se izognili zavajanju potrošnikov, bi morali biti ti tradicionalni izrazi upravičeni do zaščite v Uniji.

(100)  Opis, označevanje in predstavitev proizvodov vinskega sektorja, ki so zajeti v tej uredbi, lahko pomembno vplivajo na njihovo trženje. Razlike med zakonodajami držav članic pri označevanju vinskih proizvodov lahko ovirajo nemoteno delovanje notranjega trga. Zato bi bilo treba določiti pravila, ki bodo upoštevala zakonite interese potrošnikov in pridelovalcev. Zato je primerno določiti predpise Unije o označevanju.

(101)  Če se nakopičijo presežki mlečnih izdelkov ali pa je verjetno, da lahko do njih pride, kar povzroča ali utegne povzročiti resno neravnotežje na trgu, se lahko odobri pomoč za posneto mleko in posneto mleko v prahu, proizvedeno v Uniji, namenjeno uporabi za krmo. Pravila, ki se nanašajo na uporabo kazeina in kazeinatov pri proizvodnji sira, so namenjena preprečevanju škodljivih učinkov, ki bi lahko temeljili na navedeni shemi pomoči, ob upoštevanju tveganja pri siru zaradi zamenjave s kazeinom ali kazeinati in z namenom stabilizirati trg.

(102)  Ta uredba se zaradi doseganja ciljev politike osredotoča na različne načine organizacije, zlasti z namenom stabilizirati trge ter izboljšati in zagotoviti kakovost zadevnih proizvodov s skupnim ukrepanjem. Ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 1234/2007 temeljijo na organizacijah, ki jih priznavajo države članice ali pod nekaterimi pogoji Komisija. Te določbe bi bilo treba ohraniti.

(103)  Da bi se vpliv organizacij proizvajalcev in njihovih združenj v sektorju sadja in zelenjave še bolj okrepil in zagotovil zaželeno stabilnost trga, je pod določenimi pogoji potrebno dovoliti državam članicam, da pravila, zlasti o proizvodnji, trženju in varstvu okolja, ki so jih za svoje člane sprejele organizacije ali združenja organizacij na tem področju, pod določenimi pogoji razširijo na proizvajalce nečlane na svojem področju.

(104)  Zlasti v sektorju sadja in zelenjave bi moralo biti možno dodeliti posebno priznanje tistim organizacijam, ki lahko dokažejo zadostno predstavnost in izvajajo praktične ukrepe v zvezi s cilji iz člena 39 Pogodbe. Glede na podobnost zastavljenih ciljev je treba določbe o razširitvi pravil, ki so jih sprejele organizacije proizvajalcev in njihova združenja, in o skupnem pokrivanju stroškov te razširitve uporabljati tudi za medpanožne organizacije. Podoben pristop velja za medpanožne organizacije v sektorju tobaka.

(105)  Da se zagotovi racionalen razvoj proizvodnje in da se proizvajalcem mleka omogoči zadovoljiv življenjski standard, je treba okrepiti njihovo pogajalsko moč nasproti predelovalcem, kar naj bi privedlo do pravičnejše porazdelitve dodane vrednosti po dobavni verigi. Za uresničitev teh ciljev skupne kmetijske politike je zato treba sprejeti določbo na podlagi členov 42 in 438(2) Pogodbe, ki bo organizacijam proizvajalcev, ki so jih ustanovili proizvajalci mleka ali njihova združenja, omogočil, da se z mlekarsko industrijo skupaj pogajajo o pogodbenih pogojih, vključno s cenami, za proizvodnjo vseh ali le dela svojih članov. Da se ohrani učinkovita konkurenca na trgu mleka in mlečnih proizvodov, bi morale za to možnost veljati primerne količinske omejitve. Takšne organizacije proizvajalcev bi morale biti tudi upravičene do priznanja na podlagi SUT.

(106)  Na ravni EU so bili v nekaterih sektorjih uvedeni predpisi za medpanožne organizacije Takšne organizacije lahko omogočajo dialog med akterji v dobavni verigi ter pri spodbujanju najboljših praks in preglednosti trga. Takšne predpise je prav tako treba uporabljati v sektorju mleka in mlečnih izdelkov skupaj z določbami, ki pojasnjujejo položaj takšnih organizacij na podlagi konkurenčnega prava, obenem pa zagotavljajo, da takšne organizacije ne izkrivljajo konkurence ali notranjega trga in ne vplivajo na nemoteno delovanje organizacij skupnega trga.

(107)  Države članice se lahko odločijo, da v sektorjih, v katerih trenutna pravila določajo priznavanje organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij, in v nekaterih drugih sektorjih priznajo tovrstne organizacije na podlagi nacionalne zakonodaje, če je to v skladu z zakonodajo Unije.

(108)  Enotni trg vključuje trgovinski sistem na zunanjih mejah Unije. Navedeni trgovinski sistem bi moral vključevati uvozne dajatve in izvozna nadomestila in bi načeloma moral stabiliziral trg Unije. Trgovinski sistem bi moral temeljiti na zavezah, sprejetih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj.

(109)  Spremljanje trgovinskih tokov je predvsem vprašanje upravljanja, ki se ga je treba lotiti na zelo prožen način. Odločitev o uvedbi zahtev za dovoljenja je treba sprejeti ob upoštevanju potrebe po dovoljenjih za upravljanje zadevnih trgov in zlasti za spremljanje uvoza zadevnih proizvodov.

(110)  V glavnem so carine, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode v okviru sporazumov Svetovne trgovinske organizacije (STO), določene v skupni carinski tarifi. Vendar je za nekatere proizvode iz sektorja žit in riža treba zaradi uvedbe dodatnih mehanizmov predvideti možnost za sprejetje odstopanj.

(111)  Da se preprečijo škodljivi učinki na trgu Unije, ki bi lahko nastali zaradi uvoza nekaterih kmetijskih proizvodov, bi bilo treba pri uvozu teh proizvodov zaračunati dodatno dajatev, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

(112)  Pod nekaterimi pogoji je primerno odpreti in upravljati uvozne tarifne kvote, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s Pogodbo, ali iz drugih aktov.

(113)  Cilj uvoznih prelevmanov za mešanice je zagotoviti pravilno delovanje sistema carin pri uvozu mešanic žit, riža in lomljenega riža.

(114)  Ta uredba določa tradicionalno potrebo po dobavi sladkorja, namenjenega rafiniranju, za tržno leto. Da se rafinerijam v Uniji zagotovi preskrba, je treba v prvih treh mesecih vsakega tržnega leta za stalne rafinerije ohraniti uvozna dovoljenja za sladkor, namenjen rafiniranju, v okviru omejitev, ki jih določa tradicionalna potreba po dobavi.

(115)  Da bi preprečili motnje v SUT za konopljo za vlakna, ki bi jih povzročili prepovedani pridelki, bi morala ta uredba predvideti nadzor nad uvozom konoplje in semena konoplje, tako da se zagotovi ustreznost takih proizvodov glede vsebnosti tetrahidrokanabinola. Poleg tega bi moral za uvoz semen konoplje, ki niso namenjena setvi, še naprej veljati nadzorni sistem, ki zagotavlja sistem dovoljenj za zadevne uvoznike.

(116)  Sistem carin omogoča odpravo vseh drugih zaščitnih ukrepov na zunanjih mejah Unije. Mehanizem notranjega trga in carin bi se lahko v izrednih razmerah izkazal kot neustrezen. Da v takšnih primerih trg Unije ne ostane brez zaščite proti motnjam, ki se lahko pojavijo, bi morala biti Unija zmožna nemudoma sprejeti vse potrebne ukrepe. Taki ukrepi bi morali biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije.

(117)  Treba bi bilo predvideti možnost, da se prepovejo postopki aktivnega ali pasivnega oplemenitenja. Zato je v takih okoliščinah primerno omogočiti opustitev uporabe postopkov aktivnega in pasivnega oplemenitenja.

(118)  Določbe o odobritvi nadomestil za izvoz v tretje države, ki temeljijo na razliki med cenami v Uniji in na svetovnem trgu ter spadajo v okvir omejitev, določenih z obveznostmi v STO, bi morale zajamčiti udeležbo Unije v mednarodni trgovini z nekaterimi proizvodi, ki spadajo v to uredbo. Subvencionirani izvozi bi morali biti omejeni glede vrednosti in količine.

(119)  Upoštevanje vrednostnih omejitev bi bilo treba zagotoviti ob določitvi izvoznih nadomestil s spremljanjem plačil na podlagi pravil v zvezi z EKJS. Spremljanje se lahko olajša z obvezno vnaprejšnjo določitvijo izvoznih nadomestil in z možnostjo, da se pri diferenciranih izvoznih nadomestilih dopusti sprememba navedenega namembnega kraja znotraj geografskega območja, za katerega se uporablja enotna stopnja izvoznega nadomestila. Pri spremembi namembnega kraja se plača izvozno nadomestilo, ki se uporablja za dejanski namembni kraj in je navzgor omejeno z zneskom, ki se uporablja za vnaprej določen namembni kraj.

(120)  Upoštevanje količinskih omejitev bi bilo treba zagotoviti z zanesljivim in učinkovitim sistemom spremljanja. Zato bi morala biti odobritev izvoznih nadomestil odvisna od predložitve izvoznega dovoljenja. Izvozna nadomestila bi bilo treba odobriti v okviru razpoložljivih omejitev, odvisno od posamezne okoliščine za vsak zadevni proizvod. Izjeme pri tem pravilu bi smele biti dovoljene samo za predelane proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi in za katere se ne uporabljajo količinske omejitve. Predvideti bi bilo treba odstopanje od strogega upoštevanja pravil upravljanja, kadar ni verjetno, da bi izvoz, ki je upravičen do izvoznih nadomestil, presegel določene količine.

(121)  Za izvoz živega goveda bi bilo treba sprejeti določbo, da so izvozna nadomestila dodeljena in izplačana le, če so upoštevane določbe iz zakonodaje Unije, ki se nanašajo na dobro počutje živali, in zlasti tiste, ki se nanašajo na zaščito živali med prevozom.

(122)  Kmetijski proizvodi so v nekaterih primerih lahko upravičeni do posebnih ugodnosti pri uvozu v tretje države, če izpolnjujejo nekatere zahteve in/ali cenovne pogoje. Za zagotovitev pravilne uporabe takšnega sistema je potrebno upravno sodelovanje med organi tretje države uvoznice in Unije. V ta namen bi moral proizvode spremljati certifikat, izdan v Uniji.

(123)  Izvoz cvetnih čebulic v tretje države je velikega gospodarskega pomena za Unijo. Nadaljevanje in povečevanje tega izvoza je mogoče zagotoviti s stabilizacijo cen v tej trgovini. Ta uredba bi zato morala predvideti najnižje izvozne cene zadevnih proizvodov.

(124)  V skladu s členom 42 Pogodbe se določbe poglavja Pogodbe v zvezi s pravili o konkurenci uporabljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi le v obsegu, ki ga določa zakonodaja Unije v okviru člena 43(2) in (3) Pogodbe ter v skladu s postopkom, določenim v tem členu. V veliki meri so se uporabljale določbe o državni pomoči. Uporaba zlasti pravil Pogodbe, ki se nanašajo na podjetja, je bila nadalje opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 1184/2006 z dne 24. julija 2006 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi(14). V skladu s ciljem oblikovati celovit sklop pravil tržne politike je primerno v tej uredbi določiti zadevna pravila.

(125)  Pravila o konkurenci, ki se nanašajo na sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 101 Pogodbe ter na zlorabo prevladujočega položaja, bi bilo treba uporabljati za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi, če njihova uporaba ne ovira delovanja nacionalnih organizacij kmetijskih trgov ali ne ogroža izpolnjevanje ciljev SKP.

(126)  Posebna pozornost je posvečena organizacijam kmetov, katerih cilj je zlasti skupna proizvodnja ali trženje kmetijskih proizvodov ali uporaba skupnih objektov, razen če tako skupno delovanje izključuje konkurenco ali ogroža izpolnjevanje ciljev iz člena 39 Pogodbe.

(127)  Da ne bi bil ogrožen razvoj SKP ter bi bila hkrati zagotovljena pravna varnost in nediskriminatorna obravnava zadevnih podjetij, bi morala imeti Komisija izključno pristojnost, ki jo mora nadzorovati Sodišče, da ugotovi, ali so sporazumi, sklepi in ravnanja iz člena 101 Pogodbe v skladu s cilji SKP.

(128)  Pravilno delovanje enotnega trga na podlagi skupnih cen bi bilo z dodelitvijo državne pomoči ogroženo. Zato bi bilo treba določbe Pogodbe, ki urejajo državno pomoč, praviloma uporabljati za proizvode, zajete v to uredbo. V nekaterih okoliščinah bi morale biti dovoljene izjeme. Kadar se take izjeme uporabijo, pa bi morala biti Komisija zmožna sestaviti seznam obstoječih, novih ali predlaganih državnih pomoči, dajati ustrezne pripombe državam članicam in jim predlagati primerne ukrepe.

(129)  Od njunega pristopa lahko Finska in Švedska zaradi posebnega gospodarskega položaja proizvodnje in trženja severne jelenjadi in proizvodov iz severne jelenjadi dodelita pomoč za ta sektor. Poleg tega lahko Finska zaradi posebnih podnebnih razmer na podlagi dovoljenja Komisije dodeli pomoč za določene količine semen in za določene količine semen žit, proizvedenih samo na Finskem.

(130)  Da bi države članice upravičene krizne primere obravnavale tudi po koncu prehodnega podpornega ukrepa krizne destilacije, predvidenega v podpornih programih leta 2012, bi morale države članice biti sposobne zagotoviti pomoč za krizno destilacijo v splošnem proračunskem okviru v višini 15 % zadevne vrednosti ustreznega letnega proračuna države članice za njen nacionalni podporni program. O vsakršni takšni pomoči, bi se moralo Komisijo uradno obvestiti in jo potrditi v skladu s to uredbo, pred njeno odobritvijo.

(131)  V državah članicah, v katerih se bo kvota za sladkor občutno zmanjšala, bodo imeli pridelovalci sladkorne pese velike težave s prilagajanjem. V takšnih primerih prehodna pomoč Unije pridelovalcem sladkorne pese iz Uredbe (ES) št. 73/2009 ne bo v celoti rešila njihovih težav. Zato bi bilo treba državam članicam, ki so svojo kvoto zmanjšale za več kakor 50 % kvote za sladkor, določene 20. februarja 2006 v Prilogi III k Uredbi Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja(15), dovoliti, da v obdobju izvajanja prehodne pomoči Unije pridelovalcem sladkorne pese odobrijo državno pomoč. Da se prepreči, da bi države članice odobrile državno pomoč, ki bi presegla potrebe pridelovalcev sladkorne pese, bi morala biti za določitev celotnega zneska zadevne državne pomoči še vedno potrebna odobritev Komisije, razen v primeru Italije, kjer je bila največja potreba največjih pridelovalcev sladkorne pese zaradi prilagoditve tržnim pogojem po reformi ocenjena na 11 EUR na tono proizvedene sladkorne pese. Poleg tega bi bilo treba zaradi posebnih težav, ki se pričakujejo v Italiji, ohraniti ureditev, ki bo pridelovalcem sladkorne pese omogočala, da odobreno državno pomoč prejemajo neposredno ali posredno.

(132)  Na Finskem se sladkorna pesa prideluje v posebnih geografskih in podnebnih razmerah, kar bo poleg splošnih učinkov reforme sektorja sladkorja prispevalo k dodatnim negativnim vplivom na sektor. Tej državi članici bi bilo zato treba dovoliti, da lahko svojim pridelovalcem sladkorne pese trajno dodeljuje ustrezen znesek državne pomoči.

(133)  Posebna pravila za pomoč, ki se dodeli v okviru nemškega alkoholnega monopola, naj bi z 31. decembrom 2010 prenehala veljati. Obseg prodaje v okviru monopola se je od leta 2003 zmanjšal, destilarne ter male in srednje velike kmetije, ki destilarne oskrbujejo z materialom, pa so si prizadevale pripraviti se za vstop na prosti trg. Ker je za takšno pripravo potrebnega več časa, je treba podaljšati rok za odpravo monopola in za pomoč tovrstnim upravičencem do 31. decembra 2013. Žganjarne, za katere je proizvodnja v davčne namene ocenjena po standardni stopnji, uporabniki žganjarn in združenja proizvajalcev sadnega žganja, ki z uporabo lokalnih surovin zlasti prispevajo k ohranjanju tradicionalnih krajin in biotske raznovrstnosti, lahko prejemajo pomoč, dodeljeno v okviru monopola, do 31. decembra 2017; po navedenem datumu naj bi bil monopol odpravljen. V ta namen bi morala Nemčija predstaviti letni načrt za odpravo od leta 2013 dalje.

(134)  Če želi država članica na svojem ozemlju podpreti ukrepe za pospeševanje porabe mleka in mlečnih izdelkov v Uniji, bi bilo treba predvideti možnost financiranja takih ukrepov s promocijsko dajatvijo za proizvajalce mleka na nacionalni ravni.

(135)  Ker ne obstaja zakonodaja EU o formaliziranih pisnih pogodbah, lahko države članice v okviru svojih lastnih pogodbenih pravnih sistemov uporabljajo takšne pogodbe, pod obveznim pogojem, da pri tem spoštujejo zakonodajo EU in da zlasti spoštujejo nemoteno delovanje notranjega trga in ureditev skupnega trga. Ker je stanje v EU v tem pogledu zelo različno, bi morala takšna odločitev v interesu načela subsidiarnosti ostati v rokah držav članic. Da se zagotovijo ustrezni minimalni standardi takšnih pogodb ter nemoteno delovanje notranjega trga in ureditve skupnega trga, je treba na ravni EU določiti nekatere osnovne pogoje za uporabo takšnih pogodb. Nekatere mlečne zadruge lahko v svojih statutih uporabljajo pravila s podobnim učinkom, zato jih je zaradi poenostavitve treba izvzeti iz obveznosti pogodb. Da se zagotovi učinkovitost takšnega sistema, kadar posredniki zbirajo mleko od kmetov, da bi ga dostavili predelovalcem, bi se moral enakovredno uporabljati tudi v takšnih primerih.

(136)  Potrebne so ustrezne informacije o trenutnem stanju trga za hmelj v okviru Unije in možnostih njegovega razvoja. Zaradi tega je treba predvideti obveznost registracije vseh pogodb glede dobav hmelja, proizvedenega v Uniji.

(137)  Zaradi boljšega gospodarjenja z vinogradniškimi površinami morajo države članice Komisiji poslati preglednico obsega vinogradniških površin. Kot spodbuda za države članice, da pošljejo preglednico, je možnost podpore za prestrukturiranje in preusmeritev omejena na tiste države članice, ki so jo poslale. Da bi bile na voljo informacije, potrebne za sprejemanje ustreznih politik in upravne izbire, bi morali pridelovalci vinskega grozdja, mošta in vina oddati prijavo pridelka. Države članice lahko zahtevajo, da trgovci z vinskim grozdjem vsako leto prijavijo količine zadnje trgatve v prometu. Pridelovalci mošta in vina ter trgovci, razen trgovcev na drobno, morajo prijaviti svoje zaloge mošta in vina.

(138)  Da se zagotovi zadovoljiva raven sledljivosti zadevnih proizvodov, zlasti zaradi varstva potrošnikov, bi bilo treba določiti, da so vsi proizvodi, ki so zajeti v tej uredbi, opremljeni s spremnim dokumentom, kadar so v obtoku znotraj Unije.

(139)  Pod nekaterimi pogoji in za nekatere proizvode je ustrezno predvideti ukrepe, ki jih je treba sprejeti, kadar se pojavijo motnje ali se bodo najverjetneje pojavile zaradi velikih sprememb cen na notranjem trgu ali glede kotacij ali cen na svetovnem trgu.

(140)  Organi držav članic bi morali biti odgovorni za zagotovitev skladnosti s to uredbo, obenem pa bi bilo treba ustrezno poskrbeti za to, da Komisija lahko spremlja in zagotavlja takšno skladnost v vinskem sektorju.

(141)  Vzpostaviti je treba okvir posebnih ukrepov za etilni alkohol kmetijskega porekla, s katerimi se lahko zbirajo gospodarski podatki in analizirajo statistične informacije zaradi spremljanja trga. Če je trg za etilni alkohol kmetijskega porekla na splošno povezan s trgom za etilni alkohol, morajo biti na voljo tudi informacije o trgu za etilni alkohol nekmetijskega porekla.

(142)  Stroške, ki jih imajo države članice zaradi obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe, financira Unija v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike(16).

(143)  Da bi se povečala finančna sredstva, ki so na voljo za vinski sektor na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005, bi bilo treba sredstva postopoma prenesti v proračun iz navedene uredbe, če so zadevni zneski dovolj visoki.

(144)  Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje potrebnih ukrepov za reševanje specifičnih praktičnih problemov v nujnih primerih.

(145)  Ker se skupni trg za kmetijske proizvode neprestano razvija, bi se morale države članice in Komisija medsebojno obveščati o pomembnih spremembah ter sprejeti načine uradnega obveščanja o zadevnih dogodkih in o ustreznih podatkih.

(146)  Da bi se preprečile zlorabe katere koli od ugodnosti iz te uredbe, se take ugodnosti ne bi smele odobriti ali bi jih bilo treba glede na okoliščine umakniti, kadar se ugotovi, da so bili pogoji, potrebni za pridobitev katere koli od teh ugodnosti, ustvarjeni umetno in v nasprotju s cilji te uredbe.

(147)  Da se zagotovi spoštovanje obveznosti iz te uredbe, so potrebni pregledi ter uporaba upravnih ukrepov in upravnih kazni v primerih nespoštovanja, prav tako so potrebna pravila o pologu in sprostitvi varščine, ki jamčijo za zanesljivo upravljanje enotnega skupnega trga v okviru SKP. Te določbe morajo vsebovati tudi izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter obveznosti držav članic v zvezi s poročanjem, ki izhajajo iz uporabe te uredbe.

(148)  Na podlagi Uredbe (ES) št. 1234/2007 se bodo številni ukrepi za panožno upravljanje trga prenehali izvajati leta 2012. Po preklicu Uredbe (ES) št. 1234/2007 bi morale ustrezne določbe še naprej veljati do izteka zadevnih shem.

(149)  Da se zagotovi pravna varnost pri uporabi pravil trženja, bi morala Komisija določiti datum, s katerim določene določbe Uredbe (ES) št. 1234/2007 prenehajo veljati za zadevni sektor.

(150)  Da se zagotovi nemoten prehod z ureditev iz Uredbe (ES) št. 1234/2007 glede sektorjev sadja in zelenjave ter glede določb iz te uredbe, bi morala biti Komisija pooblaščena, da sprejme prehodne ukrepe.

(151)  Ta uredba bi se morala uporabljati od začetka svoje veljavnosti. Vendar bi morala določba o določitvi splošnega tržnega standarda veljati samo od [eno leto po začetku veljavnosti uredbe.

(152)  Kar zadeva pogodbene odnose ter organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije v sektorjih mleka in mlečnih izdelkov, so ukrepi iz te uredbe upravičeni v smislu trenutnih gospodarskih okoliščin na mlekarskem trgu ter strukture dobavne verige. Zato bi se morali izvajati dovolj dolgo (pred odpravo mlečnih kvot in po njej), da se jim omogoči poln učinek. Glede na njihovo daljnosežnost bi vendarle morali biti začasne narave, obenem pa bi morali biti podvrženi pregledovanju, da se ugotovi, kako delujejo in ali naj se izvajajo še naprej. Slednje je treba obravnavati v poročilih Komisije o razvoju trga z mlekom, ki morajo še zlasti obravnavati morebitne spodbude kmetom za sklepanje sporazumov o skupni proizvodnji, predložiti pa jih je treba do 30. junija 2014 in 31. decembra 2018 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

DEL I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1.  Ta uredba vzpostavlja skupno ureditev trgov za proizvode, kakor so nadalje določeni v Prilogi I, v naslednjih sektorjih:

   (a) žita, del I Priloge I;
   (b) riž, del II Priloge I;
   (c) sladkor, del III Priloge I;
   (d) posušena krma, del IV Priloge I;
   (e) semena, del V Priloge I;
   (f) hmelj, del VI Priloge I;
   (g) oljčno olje in namizne oljke, del VII Priloge I;
   (h) lan in konoplja, del VIII Priloge I;
   (i) sadje in zelenjava, del IX Priloge I;
   (j) predelano sadje in zelenjava, del X Priloge I;
   (k) banane, del XI Priloge I;
   (l) vino, del XII Priloge I;
   (m) žive rastline in cvetličarski proizvodi, del XIII Priloge I (v nadaljnjem besedilu: „sektor živih rastlin“);
   (n) surov tobak, del XIV Priloge I;
   (o) goveje in telečje meso, del XV Priloge I;
   (p) mleko in mlečni izdelki, del XVI Priloge I;
   (q) prašičje meso, del XVII Priloge I;
   (r) ovčje in kozje meso, del XVIII Priloge I;
   (s) jajca, del XIX Priloge I;
   (t) perutninsko meso, del XX Priloge I;
   (u) drugi proizvodi, del XXI Priloge I.

2.  Ta uredba vzpostavlja posebne ukrepe za sektorje, kakor so navedeni in po potrebi nadalje opredeljeni v Prilogi II:

   (a) etilni alkohol kmetijskega porekla, del I Priloge II (v nadaljnjem besedilu: „sektor etilnega alkohola kmetijskega porekla“);
   (b) čebelarski proizvodi, del II Priloge II (v nadaljnjem besedilu: „sektor čebelarstva“);
   (c) sviloprejke, del III Priloge II.

3.  Za krompir, svež ali ohlajen, z oznako KN 0701 se uporablja poglavje II dela IV.

Člen 2

Opredelitve pojmov

1.  Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov v zvezi s posameznimi sektorji, kakor so navedene v Prilogi III.

2.  Za namene te uredbe:

   (a) „kmet“ pomeni kmeta, kakor je opredeljen v členu 2(a) Uredbe (ES) št. 73/2009;
   (b) „plačilna agencija“ pomeni organ ali organe, ki jih določi država članica v skladu z Uredbo (ES) št. 1290/2005;
   (c) „intervencijska cena“ pomeni ceno, po kateri se proizvodi odkupijo v okviru javne intervencije.

Člen 3

Tržna leta

Določijo se naslednja tržna leta:

   (a) od 1. januarja do 31. decembra posameznega leta za sektor banan;

(b)  od 1. aprila do 31. marca naslednjega leta za:

   (i) sektor posušene krme;
   (ii) sektor sviloprejk;
  (c) od 1. julija do 30. junija naslednjega leta za:
   (i) sektor žit;
   (ii) sektor semen;
   (iii) sektor oljčnega olja in namiznih oljk;
   (iv) sektor lana in konoplje;
   (v) sektor mleka in mlečnih izdelkov;
   (d) od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta za vinski sektor;
   (e) od 1. septembra do 31. avgusta naslednjega leta za sektor riža;
   (f) od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta za sektor sladkorja.

Da se upoštevajo lastnosti sektorjev sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, Komisija za te proizvode po potrebi z delegiranimi aktisprejme delegirane akte v skladu s členom 321, da določi tržna leta za te proizvode.[Sprememba 5]

Člen 4

Prenesena pooblastila

Da se upoštevajo lastnosti vsakega posameznega sektorja in da se upoštevajo spremembe v razmerah na trgu, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, posodobi opredelitve iz dela I Priloge III.

Člen 5

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a): [Sprememba 6]

   (a) določi pretvorbene količnike za riž v različnih fazah predelave, stroške predelave in vrednost stranskih proizvodov;
   (b) sprejme vse potrebne ukrepe glede uporabe pretvorbenih količnikov.

DEL II

NOTRANJI TRG

NASLOV I

TRŽNA INTERVENCIJA

POGLAVJE I

Javna intervencija in zasebno skladiščenje

Oddelek I

Uvodne določbe o javni intervenciji in zasebnem skladiščenju

Člen 6

Področje uporabe

1.  To poglavje določa pravila, ki se nanašajo, kadar je to ustrezno, na odkup v okviru javne intervencije in dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje za sektorje:

   (a) žit;
   (b) riža;
   (c) sladkorja;
   (d) oljčnega olja in namiznih oljk;
   (e) govejega in telečjega mesa;
   (f) mleka in mlečnih izdelkov;
   (g) prašičjega mesa;
   (h) ovčjega in kozjega mesa.

2.  Za namene tega poglavja:

   (a) „žita“ pomeni žita, požeta v Uniji;
   (b) „mleko“ pomeni kravje mleko, proizvedeno v Uniji;
   (c) „smetana“ pomeni smetano, pridobljeno neposredno in izključno iz mleka.

Člen 7

Poreklo iz EU

Brez poseganja v člen 6(2) so samo proizvodi s poreklom iz Unije upravičeni do odkupa v okviru javne intervencije ali dodelitve pomoči za njihovo zasebno skladiščenje.

Člen 8

Referenčne cene

1.  Za proizvode, za katere veljajo intervencijski ukrepi iz člena 6(1), se določijo naslednje referenčne cene:

   (a) za sektor žit 101,31 EUR na tono;
   (b) za neoluščeni riž 150 EUR na tono za standardno kakovost, kakor je opredeljeno v točki A Priloge IV;
  (c) za sladkor:
   (i) za beli sladkor: 404,4 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010;
   (ii) za surovi sladkor: 335,2 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010.
   (d) za sektor govejega in telečjega mesa 2 224 EUR na tono za trupe moškega goveda razreda R3, kakor je določeno z lestvico Unije za razvrščanje trupov odraslega goveda iz člena 34(1)(a);
  (e) za sektor mleka in mlečnih izdelkov:
   (i) 246,39 EUR za 100 kg za maslo;
   (ii) 169,80 EUR za 100 kg za posneto mleko v prahu;
  (f) za sektor prašičjega mesa 1 509,39 EUR na tono za trupe prašičev standardne kakovosti, opredeljeno glede na težo in vsebnost pustega mesa v skladu z lestvico Unije za razvrščanje trupov prašičev iz člena 34(1)(b):
   (i) trupi, težji od 60 kg in lažji od 120 kg: razred E, kakor je določeno v točki B II Priloge V;
   (ii) trupi, težki med 120 in 180 kg: razred R, kakor je določeno v točki B II Priloge V.

2.  Referenčne cene za žita in riž, določene v točkah (a) in (b) odstavka 1, se nanašajo na prodajo na debelo za blago, dobavljeno v skladišče, pred raztovarjanjem. Te referenčne cene veljajo za vse intervencijske centre Unije iz člena 30.

3.  Referenčne cene, določene v točkah (i) in (ii) odstavka 1(c), se uporabljajo za nepakirani sladkor, franko tovarna, standardne kakovosti, kakor je opredeljeno v točki B Priloge IV.

4.  Referenčne cene, določene v odstavku 1 tega člena, se glede na razvoj dogodkov v proizvodnji in na trgih lahko spremenijo v skladu s postopkom iz člena 43(2) Pogodbe.

Člen 9

Poročanje o cenah na trgu za sladkor

Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), vzpostavi informacijski sistem za cene na trgu za sladkor, vključno s sistemom za objavo ravni cen za trg za sladkor.

Sistem temelji na informacijah, ki jih predložijo podjetja za proizvodnjo belega sladkorja ali drugi gospodarski subjekti, ki se ukvarjajo s trgovino s sladkorjem. Te informacije se obravnavajo zaupno.

Komisija zagotovi, da objavljene informacije ne omogočijo prepoznavanja cen posameznih podjetij ali gospodarskih subjektov.

Oddelek II

Javna intervencija

Pododdelek I

Splošne določbe

Člen 10

Proizvodi, za katere je upravičena javna intervencija

Javna intervencija se uporablja za naslednje proizvode, za katere veljajo pogoji, določeni v tem oddelku, ter dodatne zahteve in pogoji, ki jih določi Komisija z delegiranimi akti in izvedbenimi akti v skladu s členom 31 in členom 32:

   (a) navadno pšenico, trdo pšenico, ječmen, koruzo in sirek;
   (b) neoluščeni riž;
   (c) sektor svežega ali hlajenega govejega in telečjega mesa, ki spada pod oznake KN 0201 10 00 in 0201 20 20 do 0201 20 50;
   (d) maslo, izdelano neposredno in izključno iz pasterizirane smetane v odobrenem podjetju v Uniji z najmanjšo vsebnostjo mlečne maslene maščobe 82 utežnih odstotkov in največjo vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov;
   (e) posneto mleko v prahu najvišje kakovosti, izdelano po pršnem postopku in pridobljeno v odobrenem podjetju v Uniji, neposredno in izključno iz posnetega mleka, z najmanjšo vsebnostjo beljakovin 34,0 utežnih odstotkov nemastnega suhega ekstrakta.

Pododdelek II

Začetek odkupa

Člen 11

Obdobja javne intervencije

Javna intervencija je na voljo:

   (a) za žita od 1. novembra do 31. maja;
   (b) za neoluščeni riž od 1. aprila do 31. julija;
   (c) za goveje in telečje meso med celotnim, katerim koli tržnim letom;
   (d) za maslo in posneto mleko v prahu od 1. marca do 31. avgusta.

Člen 12

Začetek javne intervencije

1.  V obdobjih iz člena 11 je javna intervencija:

   (a) na voljo za navadno pšenico;
   (b) na voljo za trdo pšenico, ječmen, koruzo, sirek, neoluščeni riž, sladkor, maslo in posneto mleko v prahu do intervencijskih omejitev iz člena 13(1);
   (c) dana na voljo s strani Komisije za goveje in telečje meso z izvedbenimi akti in , sprejetimi brez pomoči odbora izuporabe člena 323(1), če je povprečna tržna cena za goveje in telečje meso v reprezentativnem obdobju v državi članici ali regiji države članice, zabeležena na podlagi lestvice Unije za razvrščanje trupov iz člena 34(1), pod 1 560 EUR na tono, zlasti ob upoštevanju načel teritorialne kohezije z vidika vpliva na regionalne trge, katerih gospodarstvo je v veliki meri odvisno od tovrstnih proizvodov. [Sprememba 7]

2.  Javno intervencijo za goveje in telečje meso iz točke (c) odstavka 1 Komisija konča z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, če v reprezentativnem obdobju niso več izpolnjeni pogoji iz navedene točke.

Člen 13

Omejitve intervencije

1.  Javni intervencijski odkup se izvede le v okviru naslednjih omejitev:

   (a) za trdo pšenico, ječmen, koruzo, sirek in neoluščen riž 0 ton za obdobja iz člena 11(a) oziroma (b);
   (b) za maslo 30 000 ton za vsako obdobje iz člena 11(d);
   (c) za posneto mleko v prahu 109 000 ton za vsako obdobje iz člena 11(d).

2.  Za proizvode iz odstavka 1 lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči, da javno intervencijo nadaljuje nad količinami iz navedenega odstavka, če tako zahtevajo razmere na trgu in zlasti razvoj tržnih cen.

Pododdelek III

Intervencijske cene

Člen 14

Intervencijske cene

1.  Intervencijska cena:

   (a) za navadno pšenico je enaka referenčni ceni za največjo ponujeno količino v višini 3 milijonov ton na intervencijsko obdobje iz člena 11(a);
   (b) za maslo znaša 90 % referenčne cene za zneske, ponujene v okviru meje iz člena 13(1)(b);
   (c) za posneto mleko v prahu je enaka referenčni ceni za zneske, ponujene v okviru meje iz člena 13(1)(c).

2.  Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi intervencijske cene in količine za intervencijo, prek razpisnih postopkov, za naslednje proizvode:

   (a) navadno pšenico za zneske, ki presegajo največjo ponujeno količino v višini 3 milijonov ton na intervencijsko obdobje iz člena 11(a);
   (b) trdo pšenico, ječmen, koruzo, sirek in neoluščen riž, ob uporabi člena 13(2);
   (c) goveje in telečje meso;
   (d) maslo za zneske, ki presegajo mejo iz člena 13(1)(b), ob uporabi člena 13(2), in
   (e) posneto mleko v prahu za zneske, ki presegajo mejo iz člena 13(1)(c), ob uporabi člena 13(2).

V posebnih okoliščinah lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), omeji razpisne postopke na določene države članice ali regije države članice ter intervencijske cene in količine za intervencijo določi za državo članico ali za regijo države članice na podlagi evidentiranih povprečnih tržnih cen.

3.  Najvišja cena odkupa, določena v skladu z razpisnimi postopki iz odstavka 2:

   (a) za žita in neoluščeni riž ne sme biti višja od ustrezne referenčne cene;
   (b) za goveje in telečje meso ne sme biti višja od povprečne tržne cene, zabeležene v državi članici ali regiji države članice, in povečane za znesek, ki ga določi Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), in na podlagi objektivnih meril;
   (c) za maslo ne sme biti višja od 90 % referenčne cene;
   (d) za posneto mleko v prahu ne sme biti višja od referenčne cene.

4.  Intervencijske cene iz odstavkov 1, 2 in 3:

   (a) za žita ne posegajo v zvišanja ali znižanja cen zaradi kakovosti in
   (b) se za neoluščeni riž po potrebi zvišajo ali znižajo, če se kakovost proizvodov, ponujenih plačilni agenciji, razlikuje od standardne kakovosti, opredeljene v točki A Priloge IV. Da se obenem zagotovi, da je proizvodnja usmerjena na določene sorte, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi povečanja in znižanja intervencijske cene.

Pododdelek IV

Prodaja iz intervencije

Člen 15

Splošna načela

Prodaja proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, se izvede na način, s katerim se izogne morebitnim motnjam na trgu, zagotovi enak dostop do blaga in enakopravno obravnavo kupcev, ob tem pa se upošteva obveznosti iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe.

Člen 16

Prodaja sladkorja

Za odkupljeni sladkor v okviru javne intervencije lahko plačilne agencije prodajajo sladkor le po ceni, ki je višja od referenčne cene, določene za tržno leto, v katerem se prodaja izvede.

Vendar da bi izkoristila posebne priložnosti za prodajo intervencijskih zalog brez izkrivljanja trga, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, odloči, da plačilne agencije:

  (a) lahko prodajajo sladkor po ceni, ki je enaka referenčni ceni iz prvega odstavka ali nižja od nje, če je sladkor namenjen:
   (i) za živalsko krmo ali
   (ii) za izvoz bodisi brez nadaljnje obdelave ali po nadaljnji obdelavi v proizvode iz Priloge I k Pogodbi ali v blago iz dela III Priloge XVII k tej uredbi, ali
   (iii) za industrijsko uporabo iz člena 55;
   (b) dajo na voljo nepredelan sladkor, ki ga hranijo za prehrano ljudi na notranjem trgu Unije, dobrodelnim organizacijam – ki jih priznava zadevna država članica ali Komisija, kadar država članica ne prizna nobene take organizacije –, in sicer po ceni, ki je nižja od trenutne referenčne cene, ali brezplačno za namene razdeljevanja kot dela pomoči v posameznih nujnih primerih.

Pododdelek V

Razdeljevanje najbolj ogroženim osebam v Uniji

Člen 17

Program razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji

1.  Vzpostavi se program, s katerim lahko organizacije, ki jih imenujejo države članice, prehrambne proizvode razdelijo najbolj ogroženim osebam v Uniji. Za ta namen se dajo na voljo proizvodi iz intervencijskih zalog, če pa intervencijske zaloge, primerne za program razdeljevanja, niso na voljo, se prehrambni proizvodi kupijo na trgu.

Za namene programa iz prvega pododstavka „najbolj ogrožene osebe“ pomenijo fizične osebe, in sicer posameznike in družine ali skupine, sestavljene iz takšnih oseb, katerih stanje socialne in finančne odvisnosti je ugotovljeno ali priznano na podlagi meril o izpolnjevanju pogojev, ki jih sprejmejo pristojni nacionalni organi, ali so tako ocenjene na podlagi meril imenovanih organizacij in ki jih potrdijo navedeni pristojni organi.

2.  Države članice, ki želijo sodelovati v programu iz odstavka 1, Komisiji predložijo programe razdeljevanja hrane, ki vsebujejo

   (a) podrobnosti o njihovih glavnih značilnostih in ciljih,
   (b) imenovane organizacije,
   (c) zahtevke za količine prehrambnih proizvodov za razdeljevanje v triletnem obdobju ter druge ustrezne informacije.

Države članice prehrambne proizvode izberejo na podlagi objektivnih meril, vključno s prehransko vrednostjo in primernostjo za razdeljevanje. V ta namen lahko države članice dajo prednost prehrambnim proizvodom s poreklom iz EU.

3.  Na podlagi zahtevkov, ki jih uradno sporočijo države članice v skladu s prvim pododstavkom odstavka 2, in drugih informacij, ki veljajo za pomembne, Komisija sprejme triletne načrte.

V vsakem triletnem načrtu so določeni letni zneski, ki jih Unija dodeli posamezni državi članici, ter najmanjši letni finančni prispevki držav članic. Razdelitve za drugo in tretje leto programa so okvirne.

Države članice, ki sodelujejo v programu, vsako leto potrdijo zahtevke iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 2. Komisija bi morala nato na podlagi teh potrditev vsako naslednje leto odločiti o dokončnih dodeljenih zneskih v mejah odobrenih sredstev v proračunu.

Kadar proizvodi, vključeni v triletni načrt, niso na voljo v intervencijskih zalogah države članice, v kateri so takšni proizvodi potrebni, je v triletnem načrtu določen njihov prenos iz držav članic, v katerih so v intervencijskih zalogah na voljo.

Triletni načrt se lahko revidira v primeru pomembnih dogodkov, ki vplivajo na njegovo izvajanje.

4.  Organizacije, ki jih imenujejo države članice, iz odstavka 1 ne morejo biti komercialna podjetja.

Prehrambni proizvodi se imenovanim organizacijam izročijo brezplačno.

Prehrambni proizvodi se najbolj ogroženim osebam razdelijo:

   (a) brezplačno ali
   (b) po ceni, ki nikakor ni višja od tiste, ki temelji na stroških, ki jih imajo določene organizacije za izvajanje dejavnosti, razen stroškov, ki jih je mogoče kriti na podlagi točk (a) in (b) drugega pododstavka odstavka 7.

5.  Države članice, ki sodelujejo v programu:

   (a) Komisiji predložijo letno poročilo o izvajanju programa;
   (b) pravočasno obveščajo Komisijo o razvoju dogodkov, ki vplivajo na izvajanje programov razdeljevanja hrane.

6.  Unija sofinancira upravičene stroške v okviru programa. Sofinanciranje:

   (a) skupno ne presega 500 milijonov EUR na proračunsko leto; in
   (b) ne presega 75 % upravičenih stroškov ali 90 % upravičenih stroškov v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada za obdobje 2007–2013, kakor so navedene v Prilogi I k Odločbi Komisije 2006/596/ES(17).

7.  Upravičeni stroški v okviru programa so:

   (a) stroški proizvodov, sproščenih iz intervencijskih zalog,
   (b) stroški prehrambnih proizvodov, kupljenih na trgu, in
   (c) stroški prevoza intervencijskih proizvodov med državami članicami, če je to potrebno.

   (a) stroške prevoza prehrambnih proizvodov v skladišča imenovanih organizacij;
  (b) naslednje stroške imenovanih organizacij, če so neposredno povezani z izvajanjem načrta:
   (i) administrativne stroške;
   (ii) stroške prevoza med skladišči imenovanih organizacij in mesti razdeljevanja ter
   (iii) stroške skladiščenja.

8.  Države članice izvedejo administrativna in fizična preverjanja, da zagotovijo, da je izvajanje načrta v skladu z veljavnimi pravili, in določijo kazni za nepravilnosti.

9.  Na embalaži prehrambnih proizvodov, razdeljenih v okviru načrtov, ter na mestih razdeljevanja je jasno označena navedba „Pomoč Evropske unije“ skupaj z emblemom Evropske unije.

10.  Program Unije ne vpliva na kateri koli nacionalni program za razdeljevanje prehrambnih proizvodov najbolj ogroženim osebam v skladu z zakonodajo Unije.

Člen 18

Prenesena pooblastila

1.  Da se zagotovi učinkovita uporaba proračuna, namenjenega za program iz člena 17, Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi metodo izračuna skupne dodelitve sredstev, vključno z razdeljevanjem intervencijskih proizvodov in finančnih sredstev za nakup prehrambnih proizvodov na trgu, med države članice. Določiti mora tudi knjigovodsko vrednost proizvodov, sproščenih iz intervencijskih zalog, in metodo za prerazporeditev sredstev na podlagi triletnih revizij načrta.

2.  Da se zagotovi učinkovita in uspešna uporaba proračuna, namenjenega za program iz člena 17, in se zaščitijo pravice in obveznosti izvajalcev, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme določbe, s katerimi se zahteva uporaba razpisnih postopkov za vse dejavnosti v zvezi z izvedbo programov razdeljevanja hrane, določbe o varščinah, ki jih morajo položiti udeleženci v razpisih, in določbe o sankcijah, znižanjih in izključitvah, ki jih uporabijo države članice, zlasti v primeru nespoštovanja rokov za umik proizvodov iz intervencijskih zalog in v primeru resnih pomanjkljivosti ali nepravilnosti pri izvajanju triletnega načrta.

Člen 19

Izvedbena pooblastila

Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme določbe za enotno izvajanje triletnega načrta in nacionalnih programov razdeljevanja hrane iz člena 17. Navedeni akti zadevajo:

   (a) podrobna pravila in postopke za sprejetje in revizijo triletnih načrtov, vključno z veljavnimi roki;
   (b) sprejetje triletnih načrtov in njihovo revizijo ter dokončne dodelitve iz tretjega pododstavka člena 17(3);
   (c) določbe o dodatnih elementih, iz katerih so sestavljeni triletni načrti, pravila za dobavo prehrambnih proizvodov ter postopke in roke, ki se uporabljajo za umike intervencijskih proizvodov in prenose med državami članicami;
   (d) določbe o obliki letnih poročil o izvajanju in nacionalnih programov razdeljevanja hrane;
   (e) podrobna pravila za povračilo stroškov iz drugega pododstavka člena 17(7), vključno z zgornjo mejo financiranja in roki
   (f) enotne pogoje za javni razpis, vključno s pogoji za prehrambne proizvode in njihovo dobavo;
   (g) določbe o fizičnih in administrativnih preverjanjih, ki jih izvedejo države članice;
   (h) enotne določbe glede plačilnih postopkov in rokov ter znižanj, ki se uporabijo v primeru nespoštovanja, računovodske določbe in postopke za prenose med državami članicami, vključno z opisom nalog, ki jih morajo opraviti zadevni nacionalni intervencijski organi;
   (i) enotne pogoje za izvajanje člena 17(9).

Oddelek III

Zasebno skladiščenje

Pododdelek I

Obvezna pomoč

Člen 20

Proizvodi, ki so upravičeni do pomoči

Pomoč za zasebno skladiščenje se dodeli za naslednje proizvode, za katere veljajo pogoji, določeni v tem oddelku, ter nadaljnje zahteve in pogoji, ki jih sprejme Komisija z delegiranimi akti in izvedbenimi akti v skladu s členoma 31 in 32 za:

   (i) nesoljeno maslo, izdelano iz smetane ali mleka v odobrenem podjetju v Uniji, z najmanjšo vsebnostjo maslene maščobe 82 utežnih odstotkov, največjo vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov in največjo vsebnostjo soli 2 utežna odstotka,
   (ii) soljeno maslo, izdelano iz smetane ali mleka v odobrenem podjetju v Uniji, z najmanjšo vsebnostjo maslene maščobe 80 utežnih odstotkov, največjo vsebnostjo nemastne suhe snovi v mleku 2 utežna odstotka, največjo vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov in največjo vsebnostjo soli 2 utežna odstotka.

Člen 21

Pogoji in stopnja pomoči za maslo

Ukrepe za določitev pomoči za maslo sprejme Svet v skladu s členom 43(3) Pogodbe.Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi zneske pomoči za zasebno skladiščenje masla, pri čemer upošteva stroške skladiščenja in verjetna gibanja cen svežega masla in masla iz zalog.

Če se v času odpreme iz skladišča na trgu zgodi neugodna sprememba, ki je ni bilo mogoče predvideti ob začetku skladiščenja, lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), poveča znesek pomoči. [Sprememba 8]

Pododdelek II

Neobvezna pomoč

Člen 22

Proizvodi, ki so upravičeni do pomoči

1.  Pomoč za zasebno skladiščenje se lahko dodeli za naslednje proizvode, za katere veljajo pogoji, določeni v tem oddelku, ter nadaljnje zahteve in pogoji, ki jih Komisija sprejme z delegiranimi in izvedbenimi akti v skladu s členoma 31 in 32:

   (a) beli sladkor;
   (b) oljčno olje;
   (c) sveže ali ohlajeno meso odraslega goveda v obliki trupov, polovic, kompenziranih četrti, sprednjih četrti ali zadnjih četrti, razvrščenih v skladu z lestvico Unije za razvrščanje trupov odraslega goveda iz člena 34(1)(a);
   (d) prašičje meso;
   (e) ovčje in kozje meso.

Da bi upoštevala lastnosti mesa odraslega goveda, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, spremeni seznam proizvodov, določen v točki (c) prvega pododstavka, če razmere na trgu to zahtevajo.

2.  Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi pomoč za zasebno skladiščenje iz odstavka 1 vnaprej ali z razpisnim postopkom.

Člen 23

Pogoji za dodelitev pomoči za beli sladkor

1.  Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), ob upoštevanju razmer na trgu, odobri pomoč za skladiščenje belega sladkorja podjetjem, ki jim je bila dodeljena kvota za sladkor, če je zabeležena povprečna cena za beli sladkor v Uniji nižja od referenčne cene v reprezentativnem obdobju in bo na tej ravni verjetno ostala.

2.  Za sladkor, skladiščen med tržnim letom v skladu z odstavkom 1, ne smejo veljati drugi ukrepi glede skladiščenja iz členov 45 ali 56.

Člen 24

Pogoji za dodelitev pomoči za oljčno olje

Komisija se lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči, da države članice pooblasti za sklepanje pogodb s subjekti, ki so jih same odobrile in ki ponujajo zadostna jamstva za skladiščenje oljčnega olja, ki ga tržijo, kadar gre za hude motnje na trgu v nekaterih regijah Unije, med drugim tudi, kadar je zabeležena povprečna cena na trgu med reprezentativnim obdobjem nižja od:

   (a) 1 779 EUR na tono za ekstra deviško oljčno olje ali
   (b) 1 710 EUR na tono za deviško oljčno olje ali
   (c) 1 524 EUR na tono za oljčno olje lampante, ki ima stopnjo proste kislosti 2, ta znesek pa se zmanjša za 36,70 EUR na tono za vsako dodatno stopnjo kislosti.

Člen 25

Pogoji za dodelitev pomoči za proizvode iz sektorja govejega in telečjega mesa

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odobri pomoč za skladiščenje, kadar je povprečna tržna cena Unije, zabeležena na podlagi lestvice Unije za razvrščanje trupov odraslega goveda iz člena 34(1)(a), nižja od 103 % referenčne cene in bo taka verjetno ostala.

Člen 26

Pogoji za dodelitev pomoči za prašičje meso

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči, da odobri pomoč za skladiščenje prašičjih trupov, kadar povprečna tržna cena Unije, kakor je ugotovljena glede na cene, zabeležene v vsaki državi članici na reprezentativnih trgih Unije in ovrednotena s koeficienti, ki odražajo relativno velikost prašičje črede v vsaki državi članici, je in bo verjetno še naprej nižja kakor 103 % referenčne cene.

Člen 27

Pogoji za dodelitev pomoči za ovčje in kozje meso

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči, da dodeli pomoč za skladiščenje ovčjega in kozjega mesa ob izjemno težkih tržnih razmerah za ovčje in kozje meso v enem ali več navedenih območij kotacije:

   (a) v Veliki Britaniji;
   (b) na Severnem Irskem;
   (c) v kateri koli državi članici, ki se obravnava ločeno, razen v Združenem kraljestvu.

Oddelek IV

Skupne določbe o javni intervenciji in zasebnem skladiščenju

Pododdelek I

Splošne določbe

Člen 28

Pravila glede skladiščenja

1.  Plačilne agencije ne smejo zunaj ozemlja države članice, v katere pristojnost spadajo, skladiščiti proizvodov, ki so jih odkupile, razen če so predhodno pridobile dovoljenje Komisije z izvedbenimi akti na podlagi člena 32.

Ozemlji Belgije in Luksemburga sta za namene tega člena obravnavani kot ena država članica.

2.  Dovoljenje se izda, če je skladiščenje nujno potrebno in ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

   (a) možnosti skladiščenja in zahtev glede skladiščenja v državi članici, v katere pristojnost spada plačilna agencija, in v drugih državah članicah;
   (b) kakršnih koli dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi skladiščenja v državi članici, v katere pristojnost spada plačilna agencija, in zaradi prevoza.

3.  Dovoljenje za skladiščenje v tretji državi se izda le, če na podlagi meril, določenih v odstavku 2, skladiščenje v drugi državi članici povzroča precejšnje težave.

4.  Podatki iz točke (a) odstavka 2 se pripravijo po posvetu z vsemi državami članicami.

5.  Carine in drugi zneski, ki se dodelijo ali obračunajo v okviru skupne kmetijske politike, ne veljajo za proizvode:

   (a) ki se prevažajo po izdaji dovoljenja iz odstavkov 1, 2 in 3 ali
   (b) ki so preneseni z ene plačilne agencije na drugo.

6.  Vsaka plačilna agencija, ki ravna v skladu z odstavki 1, 2 in 3, je še naprej odgovorna za proizvode, skladiščene zunaj ozemlja države članice, v katere pristojnost spada.

7.  Če proizvodi, ki jih ima plačilna agencija zunaj ozemlja države članice, v katere pristojnost spada, niso vrnjeni v navedeno državo članico, so prodani po cenah in pogojih, ki so določeni ali jih je treba določiti za kraj skladiščenja.

Člen 29

Pravila za razpisne postopke

Razpisni postopki vsem zadevnim osebam zagotavljajo enakost dostopa.

Pri izbiri razpisnih ponudb imajo prednost tiste, ki so najugodnejše za Unijo. Vsekakor pa ni nujno, da temu sledi oddaja naročila.

Člen 30

Intervencijski centri za žita in riž

1.  Da se upošteva raznolikost skladišč v sektorjih žit in riža v Uniji ter da se izvajalcem zagotovi ustrezen dostop do javnih intervencij, Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, sprejme zahteve, ki jih morajo izpolnjevati intervencijski centri in skladišča v zvezi s proizvodi, ki se odkupijo v okviru sistema javne intervencije, vključno z določitvijo minimalne skladiščne zmogljivosti za skladišča in z določitvijo tehničnih zahtev za ohranjanje prevzetih proizvodov v dobrem stanju in za njihovo odpremo ob koncu obdobja skladiščenja.

2.  Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), imenuje intervencijske centre v sektorjih žit in riža ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

   (a) stanje centrov v območjih s presežki zadevnih proizvodov;
   (b) razpoložljivost zadostnih prostorov in tehnične opreme;
   (c) ugodene razmere z vidika prevoznih sredstev.

Intervencijski centri so lahko imenovani za vsako žito.

Člen 31

Prenesena pooblastila

1.  Da se upoštevajo lastnosti različnih sektorjev, lahko Komisija poleg zahtev, ki so opredeljene v tej uredbi, z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme zahteve in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi za odkup v okviru javne intervencije iz člena 10 in ki jih je treba skladiščiti v okviru sistema dodeljevanja pomoči za zasebno skladiščenje. Cilj teh zahtev in pogojev je, da se zagotovita izpolnjevanje pogojev in kakovost odkupljenih in skladiščenih izdelkov glede na kakovostne skupine, stopnje kakovosti, kategorije, količine, pakiranje vključno z označevanjem, zgornjo mejo starosti, konzerviranje ter fazo proizvodov, na katere se nanašata intervencijska cena in pomoč.

2.  Da se upoštevajo lastnosti sektorjev žit in neoluščenega riža, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme veljavna povečanja ali znižanja cen zaradi razlogov kakovosti iz člena 14(4), tako glede odkupa kot prodaje.

3.  Da se upoštevajo lastnosti sektorjev govejega in telečjega mesa, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme določbe glede obveznosti plačilnih agencij, da vse goveje meso po prevzemu in pred določbami o skladiščenju odkostijo.

4.  Da se upoštevajo različne okoliščine glede skladiščenja intervencijskih zalog v Uniji in da se izvajalcem zagotovi dostop do javnih intervencij, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme:

   (a) zahteve, ki jih morajo izpolnjevati intervencijska skladišča v zvezi s proizvodi, razen žit in riža, ki se odkupijo v okviru sistema, vključno z določitvijo minimalne skladiščne zmogljivosti za skladišča in z določitvijo tehničnih zahtev za ohranjanje prevzetih proizvodov v dobrem stanju in za njihovo odpremo ob koncu obdobja skladiščenja,
   (b) določbe o prodaji manjših količin, ki so še v skladiščih v državah članicah in ki jo morajo države članice izvesti na lastno odgovornost ter z uporabo istih postopkov, kot veljajo v Uniji; in o neposredni prodaji količin, ki jih ni več mogoče prepakirati ali so slabše kakovosti.

5.  Da se zagotovi želeni učinek zasebnega skladiščenja na trgu, Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321:

   (a) sprejme določbe o zmanjšanju izplačanega zneska pomoči;
   (b) lahko določi pogoje za izplačilo predplačila in zahteve, ki jih je treba izpolniti.

6.  Da se zagotovi, da izvajalci spoštujejo svoje obveznosti, Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, sprejme pravila ukrepe za preprečitev goljufij in nepravilnosti. Med takšnimi ukrepi so lahko izključitev zadevnih izvajalcev iz udeležbe v javni intervenciji ali pomoči za zasebno skladiščenje zaradi ugotovljenih goljufij in nepravilnosti.

7.  Da se zavarujejo pravice in obveznosti izvajalcev, ki sodelujejo pri ukrepih za javno intervencijo ali zasebno skladiščenje, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, sprejme potrebne določbe o:

   (a) uporabi razpisnih postopkov, ki zagotavljajo enakovreden dostop do blaga in enakovredno obravnavanje izvajalcev,
   (b) ustanovitvi izvajalcev in njihovi registraciji za namene DDV,
   (c) predložitvi varščine, ki zagotavlja spoštovanje izvajalčevih obveznosti,
   (d) celotni ali delni zapadlosti varščine, če obveznosti ne bodo izpolnjene.

8.  Da se upošteva tehnični napredek proizvodov, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, prilagodi standardne količine sladkorja, kot so določene v delu B Priloge IV.

Člen 32

Izvedbena pooblastila

Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme potrebne določbe za enotno uporabo tega poglavja v Uniji. Ta pravila se lahko še zlasti nanašajo na:

   (a) preizkuse in metode za določitev proizvodov, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči,
   (b) v primeru govejega in telečjega mesa, opredelitve reprezentativnega obdobja, v katerem se za uporabo členov 12(1)(c) in 12(2) spremljajo tržne cene,
   (c) postopke in pogoje v zvezi z dostavo proizvodov, ki se odkupijo v okviru javne intervencije, stroški prevoza, ki jih krije ponudnik, prevzemom proizvodov s strani plačilnih agencij in plačilom,
   (d) različne dejavnosti v zvezi s postopkom izkoščevanja,
   (e) dovolitev skladiščenja zunaj ozemlja države članice, v kateri so bili izdelki odkupljeni in skladiščeni, kot navaja člen 28,
   (f) pogoje za prodajo ali odprodajo proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, zlasti glede prodajnih cen, pogojev za odpremo iz skladišča, kadar je to ustrezno, glede nadaljnje uporabe ali namembnega kraja odpremljenih proizvodov, kadar je to potrebno,
   (g) določitev pomoči za proizvode iz člena 20,
   (h) v primeru sladkorja in oljčnega olja, opredelitev reprezentativnega obdobja, v katerem se za uporabo člena 23 in člena 24 spremljajo tržne cene,
   (i) sprejetje seznama reprezentativnih trgov za prašičje meso iz člena 26,
   (j) sklenitev in vsebino pogodb med pristojnim organom države članice in kandidatom,
   (k) oddajo v zasebno skladiščenje, hranjenje v zasebnem skladišču in odstranitev iz njega,
   (l) trajanje obdobja zasebnega skladiščenja in pogoje, v skladu s katerimi se taka obdobja, ko so že določena v pogodbah, lahko skrajšajo ali podaljšajo,
   (m) pogoje, v skladu s katerimi se lahko odloči, da se proizvodi, ki so zajeti v pogodbah za zasebno skladiščenje, lahko ponovno dajo v prodajo ali odprodajo,
   (n) pravila v zvezi s postopki pri odkupu po vnaprej določeni ceni ali za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje po vnaprej določeni ceni,
  (o) uporabo razpisnih postopkov za javno intervencijo in zasebno skladiščenje, zlasti kar zadeva:
   (i) predložitev ponudb in po potrebi minimalno količino za zahtevek ali predložitev,
   (ii) znesek varščine, ki jo je treba predložiti,
   (iii) pošiljanje ponudb Komisiji,
   (p) pravila v zvezi s poročanjem cen nekaterih proizvodov s strani držav članic,
   (q) določbe o pregledih, ki jih morajo izvesti države članice,
   (r) podatke, ki jih morajo države članice posredovati Komisiji.

Člen 33

Izvedbeni akti, ki se sprejmejo brez pomoči odbora iz člena 323(1)brez uporabe člena 323

Komisija brez pomoči odbora iz člena 323(1)brez uporabe člena 323 sprejme izvedbene akte za:

   (a) spoštovanje največjih količin in količinskih omejitev iz člena 13(1) in člena 14(1)(a),
   (b) za prehod na razpisni postopek iz člena 14(2) v primeru navadne pšenice.

Pododdelek II

Posebne določbe o razvrščanju trupov

Člen 34

Lestvice Unije in pregledi

1.  Lestvice Unije za razvrščanje trupov se uporabljajo v skladu s pravili iz Priloge V v naslednjih sektorjih:

   (a) govejega in telečjega mesa za trupe odraslega goveda;
   (b) prašičjega mesa za trupe prašičev, ki niso bili uporabljeni za vzrejo.

Države članice lahko v sektorju ovčjega in kozjega mesa uporabljajo lestvico Unije za razvrščanje trupov za trupe ovac v skladu s pravili, določenimi v točki C Priloge V.

2.  Inšpekcijo na kraju samem glede razvrščanja trupov odraslega goveda in ovc v imenu Unije izvede inšpekcijski odbor Unije, sestavljen iz strokovnjakov Komisije in strokovnjakov, ki jih imenujejo države članice. Ta odbor o opravljenih pregledih poroča Komisiji in državam članicam.

Stroške opravljenih inšpekcij krije Unija.

Člen 35

Prenesena pooblastila

1.  Da se upoštevajo tehnični napredek in potrebe sektorjev, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, prilagodi in posodobi opredelitve iz Priloge V ter določbe o razvrščanju, označevanju in predstavitvi trupov odraslega goveda, prašičev in ovac.

2.  Da se standardizira predstavitev različnih proizvodov za namene boljše preglednosti trga, beleženja cen in uporabe ureditev tržnih intervencij v obliki javne intervencije in zasebnega skladiščenja v sektorjih govejega, telečjega, prašičjega in ovčjega mesa, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321:

   (a) sprejme določbe o uvrščanju, razvrščanju (tudi s tehnikami samodejnega razvrščanja), identifikaciji, tehtanju in označevanju trupov,
   (b) sprejme odstopanja od določb in dodatne določbe za zadevne proizvode, vključno z določbami o določanju razredov telesne zgradbe in stopnje zamaščenosti v sektorju govejega mesa ter nadaljnjimi določbami o teži, barvi mesa in stopnji zamaščenosti v sektorju ovčjega mesa,
   (c) določi pravila za izračun povprečnih cen Unije in obveznosti izvajalcev za posredovanje podatkov o trupih goveda, prašičev in ovac, zlasti kar zadeva tržne in reprezentativne cene,
  (d) določi nadaljnja pravila za namene intervencije in zasebnega skladiščenja, ki se lahko še zlasti nanašajo na:
   (i) ukrepe, ki jih morajo sprejeti klavnice, kakor je določeno v točki A.III Priloge V,
   (ii) vsa odstopanja, ki se lahko odobrijo državam članicam na njihovo zahtevo za klavnice, v katerih se zakolje le malo goveda;
   (e) določi merila za trupe lahkih jagnjet,
   (f) redno revidira koeficiente tehtanja.

3.  Da se upoštevajo specifičnosti v Uniji, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321:

   (a) pooblasti države članice, da vsak razred telesne zgradbe in stopnje zamaščenosti trup odraslega goveda iz točke A.III Priloge V razdelijo v največ tri podrazrede,
   (b) določi drugačno predstavitev trupov in poltrupov od tiste iz točke A.IV Priloge V za namen določitve tržnih cen,
   (c) pooblasti države članice, da ne uporabijo razvrstitvene lestvice za razvrščanje prašičjih trupov ter da poleg teže in ocenjene vsebnosti pustega mesa uporabijo ocenjevalna merila,
  (d) sprejme dodatne določbe in zahteve, vključno s tem:
  (i) da države članice pooblasti, da določijo drugačno predstavitev trupov prašičev, če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:
   če se običajna poslovna praksa na njihovem ozemlju razlikuje od standardne predstavitve,
   če tako narekujejo tehnične zahteve;
   če je koža s trupov enakomerno odstranjena;
   (ii) da državam članicam omogoči, da dovolijo sprejem drugačne predstavitve trupov ovac, kadar se ne uporablja referenčna predstavitev,
   (e) omogoči državam članicam, da uporabijo administrativne kazni za preprečitev kršitev, kot sta zlasti poneverjanje žigov in etiket ter goljufanje pri njihovi rabi ali razvrščanje s strani osebja, ki za to ni pridobilo dovoljenja.

4.  Da se zagotovita točnost in zanesljivost razvrščanja trupov odraslega goveda, prašičev in ovac, Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi, da mora razvrščanje opravljati primerno usposobljeno osebje.

5.  Da se zagotovi zanesljivost razvrstitvene lestvice, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, sprejme določbe o potrebnih pregledih in o morebitnih posledicah v primeru neustrezne uporabe.

6.  Da bi inšpekcijski odbor Unije izpolnil svoje cilje, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi njegove naloge in njegovo sestavo.

Člen 36

Izvedbena pooblastila

Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi podrobna pravila o:

  (a) uporabi lestvic Unije za razvrščanje trupov goveda, prašičev in ovac, zlasti kar zadeva:
   (i) posredovanje rezultatov razvrščanja,
   (ii) preglede na kraju samem, poročila o inšpekcijah in nadaljnje ukrepe,
   (iii) inšpekcije na kraju samem glede razvrščanja trupov odraslega goveda in ovac v imenu Unije, ki jih izvede inšpekcijski odbor Unije;
   (b) poročanje točnih podatkov s strani držav članic Komisiji, zlasti v zvezi s cenami trupov goveda, prašičev in ovac,
   (c) poročanje podatkov o klavnicah in drugih subjektih, ki beležijo cene, in o regijah, v zvezi s katerimi se za sektor govejega mesa beležijo cene,
   (d) inšpekcije na kraju samem glede poročanja cen trupov odraslega goveda in ovac v imenu Unije, ki jih izvede inšpekcijski odbor Unije.

POGLAVJE II

Posebni intervencijski ukrepi

Oddelek I

Izredni ukrepi za podporo trga

Člen 37

Bolezni živali

1.  Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme izredne ukrepe za podporo prizadetega trga, da bi se upoštevale trgovinske omejitve znotraj Unije ali s tretjimi državami, ki lahko izhajajo iz uporabe ukrepov za boj proti širjenju bolezni živali.

Ukrepi, predvideni v prvem pododstavku, se uporabljajo za naslednje sektorje:

   (a) govejega in telečjega mesa;
   (b) mleka in mlečnih izdelkov;
   (c) prašičjega mesa;
   (d) ovčjega in kozjega mesa;
   (e) jajc;
   (f) perutnine.

2.  Ukrepi iz prvega pododstavka odstavka 1 se sprejmejo na zahtevo zadevne države članice/zadevnih držav članic.

Sprejmejo se lahko le, kadar je zadevna država članica hitro sprejela/so zadevne države članice hitro sprejele veterinarske in sanitarne ukrepe, ki omogočajo hitro zajezitev, in samo v obsegu in za časovno obdobje, ki je nujno potrebno za podporo zadevnega trga.

Člen 38

Izguba zaupanja potrošnikov

Za sektorja perutninskega mesa in jajc lahko Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme izredne ukrepe za podporo trga, da bi se upoštevale hude motnje na trgu, ki so neposredno nastale zaradi izgube zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za javno zdravje ali zdravje živali.

Navedeni ukrepi se sprejmejo na zahtevo zadevne države članice/zadevnih držav članic.

Člen 39

Financiranje

1.  Za izredne ukrepe iz členov 37 in 38 Unija zagotovi delno financiranje, enako 50 % stroškov, ki jih krijejo države članice.

Vendar pa Unija za sektorje govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, prašičjega mesa ter ovčjega in kozjega mesa za boj proti slinavki in parkljevki zagotovi delno financiranje, enako 60 % takih stroškov.

2.  Države članice zagotovijo, da kadar proizvajalci prispevajo k stroškom, ki jih krijejo države članice, to ne privede do izkrivljanja konkurence med proizvajalci v različnih državah članicah.

Oddelek II

Ukrepi v sektorjih žit in riža

Člen 40

Posebni tržni ukrepi v sektorju žit

1.  Za učinkovit in uspešen odziv na morebitne motnje na trgu, kadar razmere na trgu tako narekujejo, lahko Komisija z delegiranimi akti, ki se po potrebi sprejmejo v okviru nujnega postopka iz člena 322, sprejme posebne intervencijske ukrepe v zvezi s sektorjem žit. Takšni intervencijski ukrepi se lahko zlasti sprejmejo, če se v eni ali več regij Unije tržne cene znižajo ali jim grozi znižanje glede na intervencijsko ceno. [Sprememba 9]

2.  Komisija lahko z izvedbenimi akti, v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem členom. Ti ukrepi se lahko nanašajo zlasti na postopke, uradna obvestila, tehnična merila ter upravni in fizični nadzor, ki ga izvajajo države članice.

Člen 41

Posebni tržni ukrepi v sektorju riža

1.  Za učinkovit in uspešen odziv na morebitne motnje v sektorju riža, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, ki se po potrebi sprejmejo v okviru nujnega postopka v skladu s členom 322, sprejme posebne ukrepe za:

   (a) preprečitev množične uporabe javne intervencije, kakor je določeno v oddelku II Poglavja I tega dela, v nekaterih regijah Unije;
   (b) odpravo pomanjkanja neoluščenega riža zaradi naravnih nesreč.

2.  Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme potrebne ukrepe, povezane s tem členom. Ti ukrepi se lahko nanašajo zlasti na postopke, uradna obvestila, tehnična merila ter upravni in fizični nadzor, ki ga izvajajo države članice.

Oddelek III

Ukrepi v sektorju sladkorja

Člen 42

Minimalna cena sladkorne pese

1.  Minimalna cena za sladkorno peso iz kvote je 26,29 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010.

2.  Najnižja cena iz odstavka 1 velja za sladkorno peso standardne kakovosti, določene v delu B Priloge IV.

3.  Podjetja za proizvodnjo sladkorja morajo pri nakupu kvotne sladkorne pese, ki je primerna za predelavo v sladkor in namenjena za predelavo v kvotni sladkor, plačati vsaj najnižjo ceno, prilagojeno navzgor ali navzdol, zato da se lahko dovolijo odstopanja od standardne kakovosti.

Za prilagoditev cen v primeru, ko se dejanska kakovost sladkorne pese razlikuje od standardne kakovosti, se povečanja in znižanja iz prvega pododstavka uporabljajo v skladu s pravili, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti na podlagi člena 46(a).

4.  Za količine sladkorne pese, ki ustrezajo količinam industrijskega sladkorja ali presežnega sladkorja, za katere velja presežna dajatev iz člena 57, zadevno podjetje za proizvodnjo sladkorja prilagodi nabavno ceno tako, da je vsaj enaka najnižji ceni za kvotno sladkorno peso.

Člen 43

Sporazumi med strokami

1.  Panožni sporazumi in pogodbe o dobavi so skladni z odstavkom 3 in nakupnimi pogoji, ki jih z delegiranimi akti na podlagi člena 46(b) določi Komisija, zlasti glede pogojev, ki urejajo nakup, dobavo, prevzem in plačilo sladkorne pese.

2.  Pogoje za nakup sladkorne pese in sladkornega trsa urejajo panožni sporazumi, sklenjeni med pridelovalci teh surovin iz Unije in podjetji za proizvodnjo sladkorja iz Unije.

3.  V pogodbah o dobavi je treba razlikovati, ali so količine sladkorja, ki bodo proizvedene iz sladkorne pese:

   (a) kvotni sladkor ali
   (b) izvenkvotni sladkor.

4.  Vsako podjetje za proizvodnjo sladkorja predloži državi članici, v kateri proizvaja sladkor, naslednje informacije:

   (a) količine sladkorne pese iz točke (a) odstavka 3, za katere so sklenila predsetvene pogodbe o dobavi, ter vsebnost sladkorja, na kateri temeljijo te pogodbe;
   (b) ustrezni ocenjeni donos.

Države članice lahko zahtevajo dodatne podatke.

5.  Podjetja za proizvodnjo sladkorja, ki niso podpisala predsetvenih pogodb o dobavi po najnižji ceni za kvotno sladkorno peso za količino sladkorne pese, ki ustreza njihovemu kvotnemu sladkorju, plačajo vsaj najnižjo ceno za kvotno sladkorno peso za vso sladkorno peso, ki jo predelajo v sladkor.

6.  Panožni sporazumi lahko odstopajo od odstavkov 3, 4 in 5, če to odobri zadevna država članica.

7.  Če panožnih sporazumov ni, zadevna država članica sprejme potrebne ukrepe, skladne s to uredbo, da zavaruje interese zadevnih strani.

Člen 44

Proizvodna dajatev

1.  Proizvodna dajatev se zaračuna za kvote za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, ki jih imajo podjetja za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa iz člena 50(2).

2.  Proizvodna dajatev se določi pri 12,00 EUR za tono kvotnega sladkorja in kvotnega inulinskega sirupa. Za izoglukozo se proizvodna dajatev določi pri 50 % dajatve, ki se uporablja za sladkor.

3.  Skupno proizvodno dajatev, ki se plača v skladu z odstavkom 1, zaračuna država članica podjetjem na svojem ozemlju v skladu s kvoto, ki jo imajo v zadevnem tržnem letu.

Podjetja izvedejo plačila najpozneje do konca februarja ustreznega tržnega leta.

4.  Podjetja za proizvodnjo sladkorja in inulinskega sirupa iz Unije lahko od pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa ter dobaviteljev cikorije zahtevajo, da krijejo do 50 % zadevne proizvodne dajatve.

Člen 45

Umik sladkorja

1.  Da bi ohranili strukturno ravnovesje trga na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ceni, in ob upoštevanju obveznosti Unije, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe, lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči, da v določenem tržnem letu s trga umakne količine sladkorja ali izoglukoze, proizvedene v okviru kvote, ki presegajo prag, izračunan v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.  Prag umika iz odstavka 1 se za vsako podjetje, ki razpolaga s kvoto, izračuna tako, da se njegova kvota pomnoži s koeficientom, ki ga lahko Komisija določi z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), do 16. marca predhodnega tržnega leta na podlagi pričakovanih tržnih gibanj.

Na podlagi posodobljenih tržnih gibanj lahko Komisija do 31. oktobra zadevnega tržnega leta z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči, da koeficient prilagodi ali, če v skladu s prvim pododstavkom ni bil določen noben koeficient, da koeficient določi.

3.  Vsako podjetje, ki mu je bila dodeljena kvota, do začetka naslednjega tržnega leta na svoje stroške skladišči sladkor, ki je bil proizveden v okviru kvote in presega prag, izračunan v skladu z odstavkom 2. Količine sladkorja ali izoglukoze, umaknjene med tržnim letom, se obravnavajo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote za naslednje tržno leto.

Z odstopanjem od prvega pododstavka, ob upoštevanju pričakovanih gibanj na trgu sladkorja, lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči, da se v tekočem in/ali naslednjem tržnem letu ves umaknjeni sladkor ali izoglukoza ali del umaknjenega sladkorja ali izoglukoze šteje za:

   (a) presežni sladkor ali presežno izoglukozo, ki sta na voljo za spremembo v industrijski sladkor ali industrijsko izoglukozo, ali
   (b) začasno proizvodno kvoto, katere del se lahko ob upoštevanju obveznosti Unije iz sporazumov, sklenjenih na podlagi člena 218 Pogodbe, rezervira za izvoz.

4.  Če je dobava sladkorja v Uniji nezadostna, lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči, da se določena količina umaknjenega sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa proda na trgu Unije pred koncem obdobja umika.

5.  Če se umaknjeni sladkor obravnava kot prva količina sladkorja, proizvedena v okviru kvote za naslednje tržno leto, se pridelovalcem sladkorne pese izplača minimalna cena, ki je v veljavi v tem tržnem letu.

Zahteve iz člena 42 glede minimalne cene se ne uporabljajo, če je umaknjeni sladkor spremenjen v industrijski sladkor ali izvožen v skladu s točkama (a) in (b) odstavka 3 tega člena.

Če se umaknjeni sladkor v skladu z odstavkom 4 proda na trgu Unije pred koncem obdobja umika, se pridelovalcem sladkorne pese izplača najnižja cena, ki je v veljavi v tekočem tržnem letu.

Člen 46

Prenesena pooblastila

Da se upoštevajo lastnosti sektorja sladkorja in se ustrezno upoštevajo interesi vseh strank, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o:

   (a) prilagoditvah cen, ki se uporabijo, kot je določeno v členu 42(3),
   (b) pogodbah o dobavi in nakupnih pogojih iz člena 43(1),
   (c) merilih, ki jih uporabijo podjetja za proizvodnjo sladkorja pri dodelitvi količin sladkorne pese prodajalcem sladkorne pese, ki jih bodo zajemale predsetvene pogodbe o dobavi iz člena 43(4).

Oddelek IV

Prilagoditev oskrbe

Člen 47

Ukrepi za lažjo uskladitev oskrbe z zahtevami trga

Da se spodbudi ukrepanje trgovinskih organizacij in njihovih združenj za lažjo uskladitev oskrbe z zahtevami trga, razen za ukrepe v zvezi z umikom proizvodov s trga, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, sprejme naslednje ukrepe za sektorje živih rastlin, govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc in perutnine:

   (a) ukrepe za izboljšanje kakovosti;
   (b) ukrepe za pospeševanje boljše organizacije proizvodnje, predelave in trženja;
   (c) ukrepe za olajšanje beleženja gibanja tržnih cen;
   (d) ukrepe, ki bi omogočili vzpostavitev kratkoročnih in dolgoročnih napovedi na podlagi uporabljenih proizvodnih sredstev.

Člen 48

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), sprejme pravila o postopkih in tehničnih pogojih glede izvajanja ukrepov iz člena 47.

POGLAVJE III

Sistem omejevanja proizvodnje

Oddelek I

Splošne določbe

Člen 49

Sistemi kvot in proizvodni potencial

1.  Sistem kvot se uporablja za naslednje proizvode:

   (a) mleko in druge mlečne izdelke, kakor so opredeljeni v točkah (a) in (b) člena 58(1);
   (b) sladkor, izoglukozo in inulinski sirup.

2.  Kar zadeva sisteme kvot iz odstavka 1 tega člena, če proizvajalec preseže ustrezno kvoto in za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup ne uporabi presežnih količin iz člena 54, se za take količine plača presežno dajatev v skladu s pogoji iz oddelkov II in III.

3.  V vinskem sektorju se pravila o pridelovalnem potencialu glede nezakonitih zasaditev, prehodnih pravic do zasaditve ter programa krčenja uporabljajo v skladu z določbami iz oddelka V.

Oddelek II

Sladkor

Pododdelek I

Dodelitev in upravljanje kvot

Člen 50

Dodelitev kvot

1.  Kvote za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa na nacionalni in regionalni ravni so določene v Prilogi VI.

2.  Države članice dodelijo kvoto vsakemu podjetju za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki ima sedež na njihovem ozemlju in je odobreno v skladu s členom 51.

Za vsako podjetje je dodeljena kvota enaka kvoti iz Uredbe (ES) št. 318/2006, ki je bila dodeljena podjetju za tržno leto 2007/2008.

3.  Kadar je kvota dodeljena podjetju za proizvodnjo sladkorja, ki ima več kot en proizvodni obrat, države članice sprejmejo ukrepe, za katere menijo, da so potrebni za ustrezno upoštevanje interesov pridelovalcev sladkorne pese in sladkornega trsa.

Člen 51

Odobrena podjetja

1.  Države članice na zahtevo podelijo odobritev podjetju, ki proizvaja sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup, ali podjetju, ki te izdelke predeluje v enega od izdelkov s seznama iz člena 55(2), pod pogojem, da podjetje:

   (a) dokaže svoje poklicne proizvodne zmogljivosti;
   (b) soglaša, da bo zagotovilo vse informacije in da bo deležno nadzora, ki je povezan s to uredbo;
   (c) nima razveljavljene ali umaknjene odobritve.

2.  Odobrena podjetja državi članici, na katere ozemlju pridelujejo sladkorno peso, sladkorni trs ali izvajajo prečiščevanje, predložijo naslednje informacije:

   (a) količine sladkorne pese ali sladkornega trsa, za katere je bila sklenjena pogodba o dobavi, kakor tudi ustrezne ocenjene donose sladkorne pese ali sladkornega trsa ter sladkorja na hektar;
   (b) podatke o začasnih in dejanskih dobavah sladkorne pese, sladkornega trsa in surovega sladkorja, proizvodnji sladkorja in zalogah sladkorja;
   (c) količine prodanega belega sladkorja ter ustrezne cene in pogoje.

Člen 52

Prilagoditev nacionalnih kvot

Zaradi odločitev, ki jih države članice sprejmejo v skladu s členom 53, Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, prilagodi kvote iz Priloge VI.

Člen 53

Prerazporeditev nacionalnih kvot in zmanjšanje kvot

1.  Država članica lahko zmanjša kvoto za sladkor ali izoglukozo, kakor je bila dodeljena podjetju s sedežem na njenem ozemlju, do 10 % za tržno leto 2008/2009 in naslednja leta. Pri tem države članice uporabljajo objektivna in nediskriminacijska merila.

2.  Države članice lahko prenesejo kvote med podjetji v skladu s pravili iz Priloge VII in ob upoštevanju interesov vseh zadevnih strani, zlasti pridelovalcev sladkorne pese in sladkornega trsa.

3.  Količine, ki so zmanjšane v skladu z odstavkoma 1 in 2, dodeli zadevna država članica enemu ali več podjetjem na svojem ozemlju, ne glede na to, ali to že ima kvoto ali ne.

Pododdelek II

Prekoračitev kvote

Člen 54

Področje uporabe

Sladkor, izoglukoza ali inulinski sirup, katerih proizvodnja v tržnem letu presega kvoto iz člena 50, se lahko:

   (a) uporabijo za predelavo nekaterih izdelkov iz člena 55;
   (b) prenesejo v proizvodno kvoto za naslednje tržno leto v skladu s členom 56;
   (c) uporabijo za poseben režim preskrbe za najbolj oddaljene regije v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. ... Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije(18); ali
   (d) izvozijo v okviru količinske omejitve, ki jo z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi Komisija ob upoštevanju zavez, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe.

Za druge količine se zaračuna presežna dajatev iz člena 57.

Člen 55

Industrijski sladkor

1.  Industrijski sladkor, industrijska izoglukoza ali industrijski inulinski sirup se rezervirajo za proizvodnjo enega izmed izdelkov iz odstavka 2, kadar:

   (a) je predmet pogodbe o dobavi, sklenjene pred koncem tržnega leta med proizvajalcem in uporabnikom, ki sta oba pridobila odobritev v skladu s členom 51; ter
   (b) je bil dobavljen uporabniku najpozneje do 30. novembra naslednjega tržnega leta.

2.  Da se upošteva tehnični napredek, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, sestavi seznam proizvodov, za katerih proizvodnjo se lahko uporablja industrijski sladkor, industrijska izoglukoza ali industrijski inulinski sirup.

Seznam vključuje zlasti:

   (a) bioetanol, alkohol, rum, živi kvas in količine sirupov za namaze ter tistih, ki se predelajo v Rinse appelstroop;
   (b) nekatere industrijske izdelke brez vsebnosti sladkorja, pri katerih pa se med njihovo predelavo uporablja sladkor, izoglukoza ali inulinski sirup;
   (c) nekatere izdelke kemijske ali farmacevtske industrije, ki vsebujejo sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup.

Člen 56

Prenos presežnega sladkorja

1.  Vsako podjetje se lahko odloči za prenos cele ali dela proizvodnje, ki presega njegovo kvoto sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki se nato obravnava kot del proizvodnje naslednjega tržnega leta. Brez poseganja v odstavek 3 je ta odločitev nepreklicna.

2.  Podjetja, ki sprejmejo odločitev iz odstavka 1:

  (a) zadevno državo članico obvestijo pred datumom, ki ga določi ta država članica:
   med 1. februarjem in 15. avgustom tekočega tržnega leta o količinah trsnega sladkorja, ki jih bodo prenesla,
   med 1. februarjem in 15. avgustom tekočega tržnega leta o drugih količinah sladkorja ali inulinskega sirupa, ki jih bodo prenesla;
   (b) se zavežejo, da bodo te količine skladiščila na svoje stroške do konca tekočega tržnega leta.

3.  Če je bila dokončna proizvodnja podjetja v zadevnem tržnem letu manjša, kot je bilo ocenjeno ob sprejemu odločitve v skladu z odstavkom 1, se lahko prenesena količina prilagodi za nazaj najpozneje do 31. oktobra naslednjega tržnega leta.

4.  Prenesene količine se štejejo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote za naslednje tržno leto.

5.  Za sladkor, skladiščen med tržnim letom v skladu s tem členom, ne smejo veljati drugi ukrepi glede skladiščenja iz členov 23 ali 45.

Člen 57

Presežna dajatev

1.  Presežna dajatev se obračuna za količine:

   (a) presežnega sladkorja, presežne izoglukoze in presežnega inulinskega sirupa, proizvedenih v katerem koli tržnem letu, razen za količine, prenesene v proizvodno kvoto naslednjega tržnega leta in skladiščene v skladu s členom 56, ali za količine iz točk (c) in (d) člena 54;
   (b) industrijskega sladkorja, industrijske izoglukoze in industrijskega inulinskega sirupa, za katere do datuma, ki ga z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi Komisija, ni predloženo dokazilo, da so bile predelane v enega izmed proizvodov iz člena 55(2);
   (c) sladkorja in izoglukoze, ki sta bila umaknjena s trga v skladu s členom 45 in pri katerih niso izpolnjene obveznosti iz člena 45(3).

2.  Presežno dajatev z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi Komisija na zadostno visoki ravni, da se je mogoče izogniti kopičenju količin iz odstavka 1.

3.  Država članica zaračuna podjetjem na svojem ozemlju presežno dajatev iz odstavka 1 glede na proizvodne količine iz odstavka 1, ki so bile ugotovljene za ta podjetja v zadevnem tržnem letu.

Oddelek III

Mleko

Pododdelek I

Splošne določbe

Člen 58

Opredelitve pojmov

1.  Za namene tega oddelka:

   (a) „mleko“ pomeni proizvod mlečne žleze, dobljen z molžo ene ali več krav,
   (b) „drugi mlečni izdelki“ pomenijo vse mlečne izdelke razen mleka, zlasti posneto mleko, smetano, maslo, jogurt in sir, ki se po potrebi pretvorijo v „mlečne ekvivalente“ z uporabo koeficientov, ki jih določi Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a);
   (c) „proizvajalec“ pomeni kmeta s kmetijskim gospodarstvom na geografskem ozemlju države članice, ki proizvaja in trži mleko ali se na to pripravlja v bližnji prihodnosti;
   (d) „kmetijsko gospodarstvo“ pomeni kmetijsko gospodarstvo, kakor je opredeljeno v členu 2(b) Uredbe (ES) št. 73/2009;
  (e) „odkupovalec“ pomeni podjetja ali skupine, ki odkupujejo mleko od proizvajalcev:
   da ga zbirajo, pakirajo, skladiščijo, hladijo ali predelujejo, vključno v okviru pogodbe,
   da ga prodajajo enemu ali več podjetjem, ki obdelujejo ali predelujejo mleko ali druge mlečne izdelke;
   (f) „oddaja“ pomeni vsako proizvajalčevo oddajo mleka, ki ne vključuje drugih mlečnih izdelkov, odkupovalcu, bodisi da prevoz opravi proizvajalec, odkupovalec, podjetje, ki predeluje ali obdeluje takšne izdelke, bodisi tretja stranka;
   (g) „neposredna prodaja“ pomeni kakršno koli prodajo ali prenos mleka neposredno potrošnikom ter kakršno koli prodajo ali prenos drugih mlečnih izdelkov s strani proizvajalca;
   (h) „trženje“ pomeni oddajo mleka ali neposredno prodajo mleka ali drugih mlečnih izdelkov;
   (i) „individualna kvota“ pomeni proizvajalčevo kvoto na dan 1. aprila katerega koli dvanajstmesečnega obdobja;
   (j) „nacionalna kvota“ pomeni kvoto iz člena 59, določeno za vsako državo članico;
   (k) „razpoložljiva kvota“ pomeni kvoto, ki je na voljo proizvajalcem na dan 31. marca v dvanajstmesečnem obdobju, za katero se izračuna presežna dajatev ob upoštevanju vseh prenosov, prodaje, pretvorb in začasnih prerazporeditev, predvidenih v tej uredbi, ki so bili izvedeni v tem dvanajstmesečnem obdobju.

2.  Kar zadeva opredelitve v točki (e) odstavka 1, se za odkupovalca šteje katera koli skupina odkupovalcev na istem geografskem območju, ki izvaja upravne in knjigovodske dejavnosti, potrebne za plačilo presežne dajatve v imenu svojih članov. Za te namene se Grčija šteje za enotno geografsko območje in skupino odkupovalcev lahko šteje za uradni organ.

3.  Komisija lahko, ob upoštevanju opredelitve pojma „oddaja“ iz točke (f) odstavka 1, z delegiranimi akti na podlagi člena 80(1)(i) prilagodi opredelitev pojma „neposredna prodaja“, zlasti da se zagotovi, da ni nobena količina mleka ali drugih trženih mlečnih izdelkov izključena iz režimov kvote.

4.  Da bodo vse posebne razmere zajete v sistemu mlečnih kvot, Komisija z delegiranimi akti na podlagi člena 80(1)(h) sprejme posebne opredelitve v zvezi z delovanjem sistema.

Pododdelek II

Dodelitev in upravljanje kvot

Člen 59

Nacionalne kvote

1.  Nacionalne kvote za proizvodnjo mleka in drugih mlečnih izdelkov, trženih v sedmih zaporednih obdobjih dvanajstih mesecev z začetkom 1. aprila 2008 (v nadaljnjem besedilu: „dvanajstmesečna obdobja“), so določene v Prilogi VIII.

2.  Kvote iz odstavka 1 se razdelijo med proizvajalce skladno s členom 60, pri tem pa se razlikuje med oddajo in neposredno prodajo. Vsaka prekoračitev nacionalnih kvot se določi na nacionalni ravni v vsaki državi članici v skladu s tem oddelkom, pri tem pa se razlikuje med oddajo in neposredno prodajo.

3.  Nacionalne kvote, navedene v Prilogi VIII, se določijo brez poseganja v morebitni pregled v luči splošnih razmer na trgu in posebnih pogojev, ki obstajajo v določenih državah članicah.

4.  Nacionalne kvote za Bolgarijo, Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško vključujejo vse mleko ali ekvivalent mleka, ki je oddan odkupovalcu ali prodan neposredno, ne glede na to, ali je proizvedeno ali trženo v skladu s prehodnimi ukrepi, ki se uporabljajo za te države.

5.  Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vsa potrebna pravila za enotno uporabo tega člena v državah članicah. Ta pravila se lahko še zlasti nanašajo na postopke, obvestila in tehnična merila.

Člen 60

Individualne kvote

1.  Individualna(-e) kvota(-e) proizvajalcev na dan 1. aprila 2008 bodo enake njihovim individualnim kvotam na dan 31. marca 2008 brez poseganja v prenos, prodajo in pretvorbo kvote, ki začne veljati na dan 1. aprila 2008.

2.  Proizvajalci imajo lahko bodisi eno ali dve individualni kvoti, eno za oddaje in drugo za neposredne prodaje. Proizvajalčeve količine lahko iz ene kvote v drugo na ustrezno utemeljeno zahtevo proizvajalca pretvori samo pristojni organ države članice.

3.  Kadar ima proizvajalec dve kvoti, se njegov prispevek za katero koli dolgovano presežno dajatev izračuna ločeno za vsako kvoto.

4.  Komisija lahko del finske nacionalne kvote, dodeljene za oddaje iz člena 59, za nadomestilo finskim proizvajalcem „SLOM“ z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), poveča na največ 200 000 ton. Ta rezerva, ki se dodeli skladno z zakonodajo Unije, se mora uporabiti izključno v imenu proizvajalcev, katerih pravica, da ponovno začnejo proizvodnjo, je bila prizadeta zaradi pristopa.

5.  Individualne kvote se po potrebi spremenijo za vsako zadevno dvanajstmesečno obdobje, tako da vsota individualnih kvot za oddajo in za neposredno prodajo za vsako državo članico ne presega ustreznega dela nacionalne kvote, prilagojene v skladu s členom 62, ob upoštevanju vseh znižanj zaradi dodelitve v nacionalno rezervo, kakor je določeno v členu 64.

Člen 61

Dodelitev kvot iz nacionalne rezerve

Države članice sprejmejo pravila, ki omogočajo, da se proizvajalcem dodelijo vse kvote ali del teh kvot iz nacionalne rezerve, kakor je predvideno v členu 64, na podlagi objektivnih meril, o katerih je treba obvestiti Komisijo.

Člen 62

Upravljanje kvot

1.  Komisija za vsako državo članico in za vsako obdobje pred iztekom tega obdobja z izvedbenimi akti na podlagi člena 81(a) prilagodi razdelitev nacionalnih kvot med „oddajo“ in „neposredno prodajo“ glede na pretvorbe, ki jih zahtevajo proizvajalci, med individualnimi kvotami za oddajo in za neposredno prodajo.

2.  Države članice vsako leto do datumov, ki jih Komisija določi z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a),, in v skladu s pravili, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti skladno s členom 316(3), pošljejo Komisiji potrebne informacije za:

   (a) prilagoditev iz odstavka 1 tega člena;
   (b) izračun presežne dajatve, ki jo morajo plačati.

3.  Pravila v zvezi s tem členom se sprejmejo z izvedbenimi akti na podlagi člena 80(2)(b) in z izvedbenimi akti na podlagi člena 81(g).

Člen 63

Vsebnost maščob

1.  Vsakemu proizvajalcu se dodeli referenčna vsebnost maščob, ki se uporabi za individualno kvoto za oddajo, ki je bila dodeljena temu proizvajalcu.

2.  Za kvote, dodeljene proizvajalcem 31. marca 2008 v skladu s členom 60(1), je referenčna vsebnost maščob iz odstavka 1 enaka referenčni vsebnosti maščob, ki se uporablja za navedeno kvoto na ta datum.

3.  Referenčna vsebnost maščob se spremeni med pretvorbo iz člena 60(2) ter pri pridobivanju, prenosu ali začasnem prenosu kvot v skladu s pravili, ki jih oblikuje Komisija z izvedbenimi akti na podlagi člena 81(b).

4.  Za nove proizvajalce, ki imajo individualno kvoto za oddajo dodeljeno v celoti iz nacionalnih rezerv, se vsebnost maščob določi v skladu s pravili, ki jih oblikuje Komisija z izvedbenimi akti na podlagi člena 81(b).

5.  Individualna referenčna vsebnost maščob iz odstavka 1 se prilagodi, kadar je ustrezno, ob začetku veljavnosti te uredbe in nato po potrebi na začetku vsakega dvanajstmesečnega obdobja, tako da se ponderirano povprečje posamezne reprezentativne vsebnosti maščob za vsako državo članico ne prekorači za več kakor 0,1 gram na kg referenčne vsebnosti maščob, določene v Prilogi IX.

Člen 64

Nacionalna rezerva

1.  Vsaka država članica vzpostavi nacionalno rezervo kot del nacionalnih kvot, določenih v Prilogi VIII, zlasti za dodelitve, predvidene v členu 61. Nacionalna rezerva se obnovi, če je to primerno, z vnovičnim odvzemom nekaterih kvot, kakor je predvideno v členu 65, s tem da se zadrži del prenosov, kakor je predvideno v členu 69, ali s splošnim znižanjem vseh individualnih kvot. Zadevne kvote obdržijo svoj prvotni namen, tj. oddajo ali neposredno prodajo.

2.  Vsaka dodatna kvota, dodeljena državi članici, se samodejno razporedi v nacionalno rezervo in razdeli na oddajo in neposredno prodajo v skladu s predvidenimi potrebami.

3.  Kvote, ki se razporedijo v nacionalno rezervo, nimajo referenčne vsebnosti maščob.

Člen 65

Primeri neaktivnosti

1.  Kadar fizična ali pravna oseba z individualnimi kvotami med dvanajstmesečnim obdobjem ne izpolnjuje več pogojev iz točke (c) člena 58(1), se ustrezne količine vrnejo v nacionalno rezervo najkasneje do 1. aprila naslednjega koledarskega leta, razen če ta oseba ponovno postane proizvajalec v smislu točke (c) člena 58(1).

Kadar zadevna oseba najkasneje do konca drugega dvanajstmesečnega obdobja po umiku ponovno postane proizvajalec, se cela ali del individualne kvote, ki ga je ta oseba umaknila, k njemu vrne najkasneje do 1. aprila po datumu zahtevka.

2.  Kadar proizvajalci na trg ne dajo količine, ki je enaka najmanj 85 % njihove individualne kvote v najmanj enem dvanajstmesečnem obdobju, se države članice lahko odločijo, ali in pod kakšnimi pogoji se v nacionalno rezervo vrne celotna neuporabljena kvota ali njen del.

Države članice lahko določijo, pod kakšnimi pogoji se kvota ponovno dodeli zadevnemu proizvajalcu, če ta začne ponovno dajati na trg.

3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata v primeru višje sile in v ustrezno upravičenih primerih, ki začasno vplivajo na proizvodno zmogljivost zadevnih proizvajalcev in jih je priznal pristojni organ.

Člen 66

Začasni prenosi

1.  Do konca vsakega dvanajstmesečnega obdobja države članice za zadevno obdobje odobrijo kakršne koli začasne prenose dela individualnih kvot, ki jih proizvajalci, upravičeni do njih, ne nameravajo uporabiti.

Države članice lahko urejajo postopke prenosa skladno s kategorijami zadevnih proizvajalcev ali mlečnih proizvodnih struktur, jih lahko omejijo na raven odkupovalca ali dovolijo celotne prenose znotraj regij v primerih, navedenih v členu 65(3), ter določijo, do kakšnega obsega lahko prenosnik ponovi postopke prenosa.

2.  Vsaka država članica se lahko odloči, da ne bo izvajala odstavka 1 na podlagi enega ali obeh naslednjih meril:

   (a) potrebe po pospeševanju strukturnih sprememb in prilagoditev;
   (b) prednostnih upravnih potreb.

Člen 67

Prenosi kvot skupaj z zemljiščem

1.  Individualne kvote se s kmetijskim gospodarstvom prenesejo na proizvajalce, ki ga prevzamejo, ko se proda, zakupi, prenese z dejanskim ali pričakovanim dedovanjem ali na drug način, ki ima primerljive pravne posledice za proizvajalce, v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določijo države članice ob upoštevanju površin, uporabljenih za mlečno proizvodnjo, ali drugih objektivnih meril in, kadar je primerno, katerega koli sporazuma med strankama. Del kvote, ki, kjer je to primerno, ni bil prenesen s kmetijskim gospodarstvom, se doda k nacionalni rezervi.

2.  Kadar so bile kvote prenesene ali se prenašajo v skladu z odstavkom 1 s kmetijskimi zakupi ali na drugačen način s primerljivimi pravnimi posledicami, lahko države članice na podlagi objektivnih meril in z namenom, da se zagotovi pripis kvot samo proizvajalcem, odločijo, da se kvota ne prenese skupaj s kmetijskim gospodarstvom.

3.  Kadar se zemljišče prenese na javne organe oblasti in/ali za uporabo v javnem interesu ali kadar se prenos izvede za nekmetijske namene, države članice zagotovijo, da se sprejmejo potrebni ukrepi za zaščito upravičenih interesov strank in zlasti, da proizvajalci, ki opustijo takšno zemljišče, lahko nadaljujejo proizvodnjo mleka, če tako želijo.

4.  Kadar se stranki ne sporazumeta, pri zakupih, ki naj bi potekli brez kakršne koli možnosti obnove pod podobnimi pogoji, ali v okoliščinah s primerljivimi pravnimi posledicami se zadevne individualne kvote v celoti ali delno prenesejo na proizvajalca, ki jih prevzema, v skladu z določbami, ki so jih sprejele države članice, in ob upoštevanju upravičenih interesov strank.

Člen 68

Posebni ukrepi prenosa

1.  Za uspešno prestrukturiranje proizvodnje mleka ali izboljšanje okolja lahko države članice v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določijo ob upoštevanju upravičenih interesov zadevnih strank:

   (a) dodelijo nadomestilo v enem ali več letnih obrokih proizvajalcem, ki se zavežejo, da bodo nepreklicno v celoti ali delno opustili proizvodnjo mleka, in tako sproščene kvote dajo v nacionalne rezerve;
   (b) na podlagi objektivnih meril določijo pogoje, po katerih lahko proizvajalci na začetku dvanajstmesečnega obdobja v zameno za plačilo dosežejo, da jim pristojni organ ali ustanova, ki ga ta organ imenuje, ponovno dodeli individualne kvote, ki so jih ob koncu prejšnjega dvanajstmesečnega obdobja nepreklicno sprostili drugi proizvajalci v zameno za nadomestilo v enem ali več letnih obrokih, ki so enaki zgoraj navedenemu plačilu;
   (c) centralizirajo in nadzorujejo prenose kvot brez zemljišča;
   (d) pri zemljiščih, prenesenih za izboljšanje okolja, predvidijo, da se zadevna individualna kvota dodeli proizvajalcu, ki opusti zemljišče, vendar želi nadaljevati proizvodnjo mleka;
   (e) na podlagi objektivnih meril določijo regije ali območja zbiranja, znotraj katerih je dovoljen nepreklicni prenos kvot brez prenosa ustreznih zemljišč s ciljem izboljšanja strukture proizvodnje mleka;
   (f) dovolijo, na zahtevo proizvajalca pristojnemu organu ali telesu, ki ga imenuje ta organ, končni prenos kvot brez prenosa ustreznega zemljišča ali nasprotno, za izboljšanje strukture proizvodnje mleka na ravni kmetijskega gospodarstva, ali da omogočijo ekstenziviranje proizvodnje.

2.  Odstavek 1 se lahko izvajajo na nacionalni ravni, na ustrezni teritorialni ravni ali na določenih zbiralnih območjih.

Člen 69

Zadržanje kvot

1.  Pri prenosih iz členov 67 in 68 lahko države članice na podlagi objektivnih meril zadržijo del individualnih kvot za svojo nacionalno rezervo.

2.  Kadar so bile kvote z ustreznim zemljiščem ali brez njega prenesene ali se prenašajo v skladu s členoma 67 in 68 s kmetijskimi zakupi ali na drug način s primerljivimi pravnimi posledicami, lahko države članice na podlagi objektivnih meril in z namenom, da se zagotovi dodelitev kvot samo proizvajalcem, določijo, ali in pod kakšnimi pogoji se celotna kvota ali del prenesene kvote vrne v nacionalno rezervo.

Člen 70

Pomoč za pridobitev kvot

Noben javni organ ne sme za prodajo, prenos ali dodelitev kvot v skladu s tem oddelkom dodeliti finančne pomoči, povezane neposredno s pridobitvijo kvot.

Pododdelek III

Prekoračitev kvote

Člen 71

Presežna dajatev

1.  Za mleko in druge mlečne izdelke, ki se dajejo na trg in presegajo nacionalno kvoto, kakor je določena v skladu s pododdelkom II, se plača presežna dajatev.

Dajatev za 100 kilogramov mleka se določi pri 27,83 EUR.

Vendar pa se za obdobji dvanajstih mesecev z začetkom 1. aprila 2009 in 1. aprila 2010 presežna dajatev za oddano mleko, ki presega 106 % nacionalne kvote za oddajo, ki se uporablja za obdobje dvanajstih mesecev z začetkom 1. aprila 2008, določi v višini 150 % dajatve iz drugega pododstavka.

2.  Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se za 12-mesečni obdobji z začetkom 1. aprila 2009 in 1. aprila 2010 ter kar zadeva dobave, plačuje presežna dajatev za trženo mleko, ki presega nacionalno kvoto, kot je bila določena v skladu s Pododdelkom II in zmanjšana za individualne kvote za dobave, vključene v nacionalno rezervo v skladu s členom 68(1)(a) od 30. novembra 2009 in v njej zadržane do 31. marca zadevnega 12-mesečnega obdobja.

3.  Države članice Unije dolgujejo presežno dajatev, ki izhaja iz prekoračitev nacionalne kvote, določene na nacionalni ravni ločeno za oddajo in neposredno prodajo, in plačajo 99 % dolgovanega zneska v EKJS med 16. oktobrom in 30. novembrom po zadevnem dvanajstmesečnem obdobju.

4.  Države članice uporabijo razliko med zneskom presežne dajatve, ki izhaja iz uporabe odstavka 2, in zneskom, ki izhaja iz uporabe prvega pododstavka odstavka 1, za financiranje ukrepov prestrukturiranja v sektorju mleka in mlečnih izdelkov.

5.  Če dajatev iz odstavka 1 ni bila plačana pred rokom zapadlosti, Komisija po posvetu z Odborom za kmetijske sklade, ki je bil ustanovljen z Uredbona podlagi člena 41(1) Uredbe (ES) št. 1290/2005, Komisija z izvedbenimi akti na podlagi člena 81(d) te uredbe odšteje vsoto, enakovredno neplačani presežni dajatvi, od mesečnih plačil v smislu členov 14 in 15(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005navedene uredbe. Preden Komisija sprejme odločitev, opozori zadevno državo članico, ki v enem tednu sporoči svoje stališče. Člen 17 Uredbe (ES) št. 1290/2005 se ne uporablja. [Sprememba 10]

Člen 72

Prispevek proizvajalcev k dolgovani presežni dajatvi

Presežna dajatev se v skladu s členoma 73 in 76 v celoti razdeli med proizvajalce, ki so prispevali k vsaki prekoračitvi nacionalnih kvot iz člena 59(2).

Ne glede na člena 73(2) in 76(1) dolgujejo proizvajalci državi članici plačilo svojega prispevka k dolgovani presežni dajatvi, izračunani skladno s členi 62, 63 in 73, ker so prekoračili svoje razpoložljive kvote.

Za 12-mesečni obdobji z začetkom 1. aprila 2009 in 1. aprila 2010 ter kar zadeva dobave, se v skladu s členoma 73 in 76 presežna dajatev v celoti prerazporedi med proizvajalce, ki so prispevali k prekoračitvi nacionalne kvote, kot je bila določena z uporabo člena 71(2).

Člen 73

Presežna dajatev na oddajo

1.  Za pripravo končnega obračuna presežne dajatve se količine, ki jih odda vsak proizvajalec, povečajo ali zmanjšajo, da tako kažejo kakršno koli razliko med dejansko in referenčno vsebnostjo maščob.

Na nacionalni ravni se presežna dajatev izračuna na podlagi vsote oddaj, prilagojenih v skladu s prvim pododstavkom.

2.  Na podlagi odločitve države članice se prispevek vsakega proizvajalca k plačilu presežne dajatve – potem ko je bil kateri koli neuporabljeni del nacionalne kvote, dodeljene za oddaje ponovno dodeljen ali ne – določi v sorazmerju z individualnimi kvotami vsakega proizvajalca ali v skladu z objektivnimi merili, ki jih določijo države članice:

   (a) bodisi na nacionalni ravni na podlagi zneska, za katerega je bila presežena kvota vsakega proizvajalca;
   (b) bodisi najprej na ravni odkupovalca in potem na nacionalni ravni, kadar je to primerno.

Če se uporablja tretji pododstavek člena 71(1), države članice pri določitvi prispevka vsakega proizvajalca k znesku dajatve, ki jo je treba plačati zaradi uporabe višje stopnje iz navedenega pododstavka, zagotovijo, da ta znesek v sorazmernem deležu prispevajo proizvajalci, odgovorni v skladu z objektivnimi merili, ki jih določi država članica.

Člen 74

Vloga odkupovalcev

1.  Odkupovalci so odgovorni, da od proizvajalcev zberejo prispevke, ki jih ti dolgujejo zaradi presežne dajatve, ter pristojnemu organu države članice pred datumom in po postopku, ki ga določi Komisija z izvedbenimi akti v skladu s členom 81(d), (f) in (g), plačajo znesek teh prispevkov, odštetih od cene mleka, plačane proizvajalcem, odgovornim za prekoračitev, sicer pa zbranih na druge ustrezne načine.

2.  Kadar odkupovalec v celoti ali delno nadomesti enega ali več drugih odkupovalcev, se individualne kvote, ki so na voljo proizvajalcem, upoštevajo za preostanek tekočega dvanajstmesečnega obdobja, in sicer po odštetju že oddanih količin in ob upoštevanju njihove vsebnosti maščob. Ta odstavek se uporablja tudi, kadar proizvajalec prenaša z enega odkupovalca na drugega.

3.  Kadar oddane količine proizvajalca v referenčnem obdobju presegajo njegovo razpoložljivo kvoto, ustrezna država članica lahko odloči, da odkupovalec odšteje del cene mleka pri kateri koli oddaji zadevnega proizvajalca, ki presega kvoto, s predplačilom na proizvajalčev prispevek v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določi država članica. Država članica lahko s posebno ureditvijo omogoči odkupovalcem, da odštejejo to predplačilo, kadar proizvajalci oddajajo različnim odkupovalcem.

Člen 75

Odobritev

Status odkupovalca mora predhodno odobriti država članica v skladu z merili, ki jih določi Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 80(1)(f).

Člen 76

Presežna dajatev na neposredno prodajo

1.  Pri neposredni prodaji se prispevek vsakega proizvajalca k plačilu presežne dajatve določi z odločbo države članice, potem ko je bil kateri koli neuporabljeni del nacionalne kvote, dodeljene za neposredno prodajo, ponovno dodeljen ali ne, na ustrezni teritorialni ali nacionalni ravni.

2.  Države članice določijo podlago za izračun proizvajalčevega prispevka k dolgovani presežni dajatvi na celotno količino prodanega mleka, prenesenega ali uporabljenega za proizvodnjo prodanih ali prenesenih mlečnih izdelkov, z uporabo meril, ki jih določi Komisija.

3.  Pri sestavi končnega obračuna presežne dajatve se ne upošteva noben popravek, povezan z vsebnostjo maščob.

Člen 77

Preveč plačani ali neplačani zneski

1.  Kadar se pri oddaji ali neposredni prodaji ugotovi, da presežna dajatev zapade v plačilo, prispevek, pobran od proizvajalcev, pa je večji od te dajatve, lahko država članica:

   (a) delno ali v celoti uporabi presežek za financiranje ukrepov iz točke (a) člena 68(1) in/ali
  (b) ga delno ali v celoti prerazporedi proizvajalcem:
   (i) v prednostnih kategorijah, ki jih določi država članica na podlagi objektivnih meril, in v obdobju, ki ga določi Komisija, ali
   (ii) na katere vpliva izjemni položaj, ki izvira iz nacionalnega predpisa, ločenega od sistema kvot za mleko in druge mlečne izdelke, določenega s tem poglavjem.

2.  Kadar se ugotovi, da ni izplačljiva nobena presežna dajatev, se vsa predplačila, ki jih zberejo odkupovalci ali država članica, povrnejo najkasneje do konca naslednjega dvanajstmesečnega obdobja.

3.  Kadar odkupovalec ne izpolni obveznosti, da bi zbral prispevek proizvajalcev k presežni dajatvi v skladu s členom 74, lahko država članica zbere neplačane zneske neposredno od proizvajalca brez poseganja v kakršne koli kazni, ki jih lahko naloži odkupovalcu, ki ne izpolnjuje obveznosti.

4.  Kadar proizvajalec ali odkupovalec ne upošteva roka za plačilo, se državi članici plačajo zamudne obresti, ki jih določi Komisija.

Oddelek IV

Postopkovna pravila v zvezi s kvotami za sladkor in mleko

Pododdelek I

Postopkovna pravila v zvezi s kvotami za sladkor

Člen 78

Prenesena pooblastila

1.  Da se zagotovi, da podjetja iz člena 51 spoštujejo svoje obveznosti, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, sprejme pravila za dodelitev in odvzem odobritve takih podjetij in za spremembo datumov iz člena 56 ter merila za upravne kazni. [Sprememba 11]

2.  Da se upoštevajo posebnosti sektorja sladkorja in se zagotovi ustrezno upoštevanje interesov vseh strank, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi nadaljnje opredelitve vključno zakar zadeva proizvodnjo sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, proizvodnjo podjetja, ter pogoje, ki urejajo prodajo v najbolj oddaljene regije.

3.  Da se zagotovi, da so pridelovalci sladkorne pese tesno povezani z odločitvijo, da se določena količina proizvodnje prenese, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi pravila o prenosu sladkorja.

Člen 79

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi pravila za podjetja iz člena 51:

   (a) o prošnjah za odobritev podjetij, evidencah, ki jih hranijo odobrena podjetja, informacijah, ki jih predložijo odobrena podjetja;
   (b) o sistemu pregledov, ki jih izvajajo države članice pri odobrenih podjetjih;
   (c) o sporočilih držav članic Komisiji in odobrenim podjetjem;
   (d) o dobavi surovin podjetjem, vključno s pogodbami o dobavi in dobavnicah;
   (e) o enakovrednosti glede sladkorja iz člena 54(a);
   (f) za poseben režim dobave za najbolj oddaljene regije;
   (g) o izvozu iz člena 54(d);
   (h) o sodelovanju držav članic, da se zagotovijo učinkoviti pregledi;
   (i) da se spremenijo datumi iz člena 56;[Sprememba 12]
   (j) za določitev presežnih količin, sporočil in plačila presežne dajatve iz člena 57.

Pododdelek II

Postopkovna pravila v zvezi s kvotami za mleko

Člen 80

Prenesena pooblastila

1.  Da se zagotovi, da sistem mlečnih kvot doseže svoj cilj, zlasti učinkovito uporabo individualne kvote in pravilen izračun, zbiranje in porabo dajatve, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o:

   (a) začasnih in dokončnih pretvorbah kvote;
   (b) načinih izračuna dajatve;
   (c) prerazporeditvi neporabljenih kvot;
   (d) pragu za uporabo popravka, povezanega z vsebnostjo maščob;
   (e) obveznostih proizvajalcev, da dobavljajo odobrenim kupcem;
   (f) odobritvi kupcev;
   (g) objektivnih merilih za ponovno razdelitev presežne dajatve;
   (h) posebnih opredelitvah v zvezi z delovanjem sistema;
   (i) prilagoditvi opredelitve pojma „neposredna prodaja“ ob upoštevanju opredelitve pojma „oddaja“ iz točke (f) člena 58(1).

2.  Da se zagotovi, da izvajalci in države članice spoštujejo svoje obveznosti, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 lahko sprejme pravila o:

   (a) kaznih za primere, ko proizvajalci ali kupci ne spoštujejo svojih obveznosti, zlasti glede rokov za plačilo dajatve, oddaje odobrenemu kupcu, sporočanja o oddaji in neposredni prodaji, pošiljanja nepravilnih izjav ali deklaracij, nerednega vodenja evidenc;
   (b) kaznih, ki se uporabijo za države članice, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz člena 62(2).

Člen 81

Izvedbena pooblastila

Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vsa potrebna pravila vključno z:

   (a) dokončno pretvorbo kvote in razdelitvijo nacionalne kvote med oddaje in neposredne prodaje;
   (b) določitvijo koeficienta za individualno kvoto vsebnosti maščob, popravka vsebnosti maščob in beleženja prekoračitve nacionalne kvote vsebnosti maščob;
   (c) določitvijo enakovrednosti mleka;
   (d) rokom in operativnim dogodkom za veljaven menjalni tečaj v zvezi s plačilom dajatve in za ponovno razdelitev presežne dajatve, zmanjšanje predplačil v primerih, ko roki niso bili upoštevani;
   (e) veljavnimi obrestnimi merami v primerih zamujenega plačila, pravilnim obračunom dajatve in uporabo 1-odstotne dajatve, ki je ni treba plačati EKJS;
   (f) obveščanjem proizvajalcev o novih opredelitvah, sporočanjem individualnih kvot in obveščanjem o dajatvah;
   (g) sporočanjem informacij o uporabi ureditev za dajatve v sektorju mleka;
   (h) pripravo izjave o oddajah in prijav neposredne prodaje;
   (i) obveznostmi kupcev in proizvajalcev, da sestavijo prijave, vodijo evidence in pošiljajo informacije;
   (j) pregledi oddaj in neposrednih prodaj.

Oddelek V

Obseg vinogradniških površin v vinskem sektorju

Pododdelek I

Nezakonite zasaditve

Člen 82

Nezakonite zasaditve po 31. avgustu 1998

1.  Pridelovalci na lastne stroške izkrčijo površine, ki so bile zasajene z vinsko trto brez ustrezne pravice do zasaditve, če je bila potrebna, po 31. avgustu 1998.

2.  Do izkrčitve v skladu z odstavkom 1 se lahko dajo grozdje in proizvodi iz grozdja s površin iz navedenega odstavka v promet samo za destilacijo izključno na stroške zadevnega pridelovalca. Proizvodi iz destilacije se ne smejo uporabljati za pripravo alkohola, katerega dejanski volumenski delež alkohola je 80 % ali manj.

3.  Brez poseganja v morebitne predhodne kazni, ki jih naložijo države članice, države članice pridelovalcem, ki niso izpolnili obveznosti izkrčitve, naložijo kazni, določene glede na resnost, obseg in trajanje neskladnosti.

4.  Konec prehodne prepovedi novih zasaditev 31. decembra 2015 iz člena 89(1) ne vpliva na obveznosti iz tega člena.

Člen 83

Obvezna ureditev položaja vinogradov, nezakonito zasajenih pred 1. septembrom 1998

1.  Pridelovalci najpozneje do 31. decembra 2009 uredijo položaj površin, ki so bile zasajene z vinsko trto brez ustrezne pravice do zasaditve, če je bila potrebna, pred 1. septembrom 1998, ter za to plačajo takso.

Brez poseganja v postopek potrditve obračunov se prvi pododstavek ne uporablja za področja, urejena na podlagi člena 2(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999(19).

2.  Takso iz odstavka 1 določijo države članice. Enakovredna je najmanj dvakratni povprečni vrednosti ustrezne pravice do zasaditve v zadevni regiji.

3.  Do ureditve položaja iz odstavka 1 se lahko dajo grozdje in proizvodi iz grozdja s površin iz tega odstavka v promet samo za destilacijo izključno na stroške zadevnega pridelovalca. Ti proizvodi se ne smejo uporabljati za pripravo alkohola, katerega dejanski volumenski delež alkohola je 80 % ali manj.

4.  Zadevni pridelovalci na lastne stroške izkrčijo nezakonito zasajene površine iz odstavka 1, katerih položaj ni urejen v skladu z navedenim odstavkom do 31. decembra 2009.

Države članice pridelovalcem, ki ne izpolnijo obveznosti izkrčitve, naložijo kazni, določene glede na resnost, obseg in trajanje neskladnosti.

Med izkrčitvijo iz prvega pododstavka se smiselno uporablja odstavek 3.

5.  Konec prehodne prepovedi novih zasaditev 31. decembra 2015 iz člena 89(1) ne vpliva na obveznosti iz odstavkov 3 in 4.

Člen 84

Nadzor neprisotnosti v prometu ali destilacije

1.  Države članice glede na člen 82(2) ter člen 83(3) in (4) zahtevajo dokazilo o neprisotnosti zadevnih proizvodov v prometu ali predložitev pogodb o destilaciji, če se ti proizvodi destilirajo.

2.  Države članice preverjajo neprisotnost v prometu in destilacijo iz odstavka 1. V primeru neskladnosti naložijo kazni.

3.  Države članice obvestijo Komisijo o površinah, za katere se izvaja destilacija, in o ustreznih volumenskih količinah alkohola.

Člen 85

Spremljevalni ukrepi

Površine iz prvega pododstavka člena 83(1) do ureditve položaja ter površine iz člena 82(1) ne dobivajo podpore iz nobenega nacionalnega ukrepa ali ukrepa Unije.

Člen 86

Prenesena pooblastila

1.  Da se zagotovi, da proizvajalci spoštujejo svoje obveznosti iz tega pododdelka, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme določbe o neprisotnosti proizvodov iz člena 84(1) v prometu, in kazni, ki jih lahko naložijo države članice ob neizpolnjevanju navedenih obveznosti.

2.  Da se zagotovi učinkovito odkrivanje in odstranitev nezakonite zasaditve, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila za zmanjšanje dodelitev Unije za podporne ukrepe v primeru, da države članice ne spoštujejo obveznosti sporočanja podatkov o nezakonitih zasaditvah.

Člen 87

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne določbe o:

   (a) sporočilih držav članic;
   (b) zbiranju dodatnih informacij o sporočilih držav članic v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1227/2000(20).
   (c) pregledih, ki jih izvedejo države članice, in sporočanju informacij o takih pregledih Komisiji.

Pododdelek II

Prehodna ureditev pravic do zasaditve

Člen 88

Trajanje

Ta pododdelek se uporablja do 31. decembra 2015.

Člen 89

Prehodna prepoved zasaditve vinske trte

1.  Brez poseganja v člen 166 in zlasti v njegov odstavek 4 je zasaditev sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 166(2), prepovedana.

2.  Prepovedano je tudi precepljanje sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 166(2) na sorte, ki niso sorte vinske trte iz navedenega člena.

3.  Ne glede na odstavka 1 in 2 se zasaditve in precepljanja iz teh odstavkov dovolijo na podlagi:

   (a) pravice do nove zasaditve v skladu s členom 90;
   (b) pravice do ponovne zasaditve v skladu s členom 91;
   (c) pravice do zasaditve iz rezerv v skladu s členoma 92 in 93.

4.  Pravice do zasaditve iz odstavka 3 se dodelijo v hektarjih.

5.  Države članice lahko sklenejo, da bodo prepoved iz odstavka 1 na svojem ozemlju ali delih svojega ozemlja uveljavljale najpozneje do 31. decembra 2018. Pravila o prehodni ureditvi pravic do zasaditve iz tega pododdelka ter iz tega člena se ustrezno uporabljajo v dani državi članici.

Člen 90

Pravice do nove zasaditve

1.  Države članice lahko pridelovalcem priznajo pravice do nove zasaditve za površine:

   (a) namenjene za nove zasaditve, ki se opravijo na podlagi ukrepov komasacije ali ukrepov glede obveznega odkupa zemlje v javnem interesu, sprejetih v skladu z nacionalno zakonodajo;
   (b) namenjene za poskuse;
   (c) namenjene za nasade matičnih trt za cepiče ali
   (d) katerih vinogradniško-vinarski proizvodi so namenjeni izključno za porabo v vinogradnikovem gospodinjstvu.

2.  Pravice do nove zasaditve:

   (a) uporablja pridelovalec, ki so mu bile dodeljene;
   (b) se uporabijo pred koncem drugega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene;
   (c) se uporabijo za namene, za katere so bile dodeljene.

Člen 91

Pravice do ponovne zasaditve

1.  Države članice dodelijo pravice do ponovne zasaditve pridelovalcem, ki so izkrčili vinogradniško površino.

Vendar izkrčene površine, za katere je v skladu s pododdelkom III oddelka IVa poglavja III naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007 dodeljena premija za izkrčitev, ne dobijo pravice do ponovne zasaditve.

2.  Države članice lahko dodelijo pravice do ponovne zasaditve tistim pridelovalcem, ki so se obvezali, da bodo izkrčili površino, zasajeno z vinsko trto. V takih primerih je ustrezna površina izkrčena najpozneje do konca tretjega leta, potem ko so bile zasajene nove trte, za katere so bile dodeljene pravice do ponovne zasaditve.

3.  Pravice do ponovne zasaditve veljajo za površino, ki je po čistem pridelku enakovredna površini, ki je bila izkrčena.

4.  Pravice do ponovne zasaditve se uporabljajo na gospodarstvu, za katero so bile dodeljene. Države članice lahko nadalje določijo, da se te pravice do ponovne zasaditve lahko uporabijo samo na površini, ki je bila izkrčena.

5.  Z odstopanjem od odstavka 4 lahko države članice odločijo, da se lahko pravice do ponovne zasaditve delno ali v celoti prenesejo na drugo gospodarstvo v isti državi članici, kadar:

   (a) se del zadevnega gospodarstva prenese na to drugo gospodarstvo;
  (b) so površine na tem drugem gospodarstvu namenjene za:
   (i) pridelavo vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali
   (ii) gojenje matičnih nasadov vinske trte za cepiče.

Države članice zagotovijo, da uporaba odstopanja iz prvega pododstavka ne povzroči skupnega povečanja vinogradniških površin na njihovem ozemlju, zlasti kadar se prenosi opravijo z nenamakanih površin na namakane površine.

6.  Odstavki 1 do 5 se smiselno uporabljajo za pravice, ki so podobne pravicam do ponovne zasaditve, pridobljene na podlagi predhodne zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje.

7.  Pravice do ponovne zasaditve na podlagi člena 4(5) Uredbe (ES) št. 1493/1999 se uporabijo v rokih iz navedenega člena.

Člen 92

Nacionalna in regionalna rezerva pravic do zasaditve

1.  Da bi države članice izboljšale upravljanje vinogradniških površin, oblikujejo nacionalno rezervo ali regionalne rezerve pravic do zasaditve.

2.  Države članice, ki so oblikovale nacionalne ali regionalne rezerve pravic do zasaditve na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999, lahko te rezerve ohranijo tako dolgo, dokler uporabljajo prehodno ureditev pravic do zasaditve v skladu s tem pododdelkom.

3.  V nacionalne ali regionalne rezerve se vključijo naslednje pravice do zasaditve, če se ne uporabijo v predpisanem roku:

   (a) pravice do nove zasaditve;
   (b) pravice do ponovne zasaditve;
   (c) pravice do zasaditve iz rezerve.

4.  Pridelovalci lahko prenesejo pravice do ponovne zasaditve v nacionalne ali regionalne rezerve. Pogoje za tak prenos, kadar je to potrebno v zameno za izplačilo iz nacionalnih skladov, določijo države članice ob upoštevanju legitimnih interesov strank.

5.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice odločijo, da ne bodo izvajale sistema rezerve, kadar lahko dokažejo, da imajo na voljo učinkovit sistem za upravljanje pravic do zasaditve na celotnem ozemlju. Ta sistem lahko po potrebi odstopa od ustreznih določb tega pododdelka.

Prvi pododstavek se uporablja tudi za države članice, ki prenehajo uporabljati nacionalne ali regionalne rezerve na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999.

Člen 93

Dodelitev pravic do zasaditve iz rezerve

1.  Države članice lahko podelijo pravice iz rezerve:

   (a) brez plačila pridelovalcem, mlajšim od 40 let, ki imajo ustrezno poklicno znanje in sposobnosti ter prvič ustanavljajo in vodijo vinogradniško gospodarstvo;
   (b) za plačilo v nacionalne ali, če je ustrezno, regionalne sklade, pridelovalcem, ki nameravajo uporabiti pravice do zasaditve vinogradov, katerih pridelava ima zagotovljen trg.

Države članice opredelijo merila za določitev zneskov plačila iz točke (b) prvega pododstavka, ki se lahko razlikujejo glede na načrtovani končni proizvod zadevnih vinogradov in preostalo prehodno obdobje, v katerem velja prepoved novih zasaditev iz člena 89(1) in (2).

2.  Kadar se uporabljajo pravice do zasaditve iz rezerve, države članice zagotovijo, da:

   (a) lokacija, uporabljene sorte in tehnologija gojenja zagotavljajo, da bo poznejša pridelava ustrezala tržnemu povpraševanju;
   (b) bodo zadevni pridelki in donosi ustrezali povprečnemu pridelku v regiji, zlasti kadar se pravice do zasaditve na nenamakanih površinah uporabljajo na namakanih površinah.

3.  Pravice do zasaditve iz rezerve, ki se ne uporabijo do konca drugega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene, zapadejo in se ponovno dodelijo rezervi.

4.  Pravice do zasaditve v rezervi, ki se ne dodelijo do konca petega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene rezervi, prenehajo.

5.  Če obstaja regionalna rezerva v državi članici, lahko država članica določi pravila, ki omogočajo prenos pravic do zasaditve med regionalnimi rezervami. Če obstajajo regionalne in nacionalne rezerve v državi članici, lahko država članica dovoli tudi prenose med njimi.

Pri prenosih se lahko uporabi koeficient omejevanja.

Člen 94

De minimis

Ta pododdelek se ne uporablja v državah članicah, v katerih se do 31. decembra 2007 ni uporabljala ureditev pravic do zasaditve, ki velja v Skupnosti.

Člen 95

Strožja nacionalna pravila

Države članice lahko sprejmejo strožja nacionalna pravila za dodelitev pravic za novo zasaditev ali ponovno zasaditev. Države članice lahko zahtevajo, da se ustrezni zahtevki in informacije, ki jih je treba predložiti, dopolnijo z dodatnimi informacijami, potrebnimi za spremljanje obsega vinogradniških površin.

Člen 96

Prenesena pooblastila

1.  Da bi se preprečilo povečanje vinogradniških površin, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321,:

   (a) določi seznam okoliščin, v katerih izkrčitev ne pomeni pravice do ponovne zasaditve;
   (b) sprejme pravila o prenosu pravic do zasaditve med rezervami;
   (c) prepove trženje vinasprejme določbe o vinu ali vinogradniško-vinarskih proizvodovproizvodih, ki so namenjeni izključno za porabo vinogradnikove družine. [Sprememba 13]

2.  Da se zagotovi enakopravna obravnava proizvajalcev, ki izvajajo izkrčitve, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila za zagotovitev učinkovitosti izkrčitve, če se dodelijo pravice do ponovne zasaditve.

3.  Da se zavaruje sredstva Unije ter poreklo, izvor in kakovost vina Unije, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321:

   (a) določi vzpostavitev analitične zbirke podatkov o izotopih, ki bo v pomoč pri ugotavljanju goljufij in se bo oblikovala na podlagi vzorcev, ki so jih zbrale države članice; ter za pravila o lastnih zbirkah podatkov držav članic;
   (b) sprejme pravila o nadzornih organih in vzajemni pomoči med njimi;
   (c) sprejme pravila o skupni uporabi ugotovitev držav članic;
   (d) sprejme pravila o obravnavi sankcij v primeru izjemnih okoliščin.

Člen 97

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe v zvezi s tem pododdelkom, zlasti pravila o:

   (a) dodelitvi pravic za novo zasaditev, vključno z obveznostmi beleženja in sporočanja;
   (b) prenosu pravic do ponovne zasaditve, vključno s koeficientom zniževanja;
   (c) evidencah, ki jih hranijo države članice, in obvestilih Komisiji, vključno z možno izbiro sistema rezerv;
   (d) dodelitvi pravic do zasaditve iz rezerve;
   (e) pregledih, ki jih izvedejo države članice, in sporočanju informacij o takih pregledih Komisiji;
   (f) sporočilu držav članic o nameri, da bodo uporabile člen 89(5) na svojem ozemlju.

Pododdelek III

Pravila trženja za izboljšanje in stabilizacijo delovanja skupnega trga za vino

Člen 98

Pravila trženja za izboljšanje in stabilizacijo delovanja skupnega trga za vino

1.  Za izboljšanje in stabilizacijo delovanja skupnega trga za vino, vključno z grozdjem, moštom in vinom, iz katerih so pridobljena, lahko države članice pridelovalke zlasti pri izvajanju sklepov medpanožnih organizacij iz členov 210(3) in 227 določijo pravila trženja za urejanje ponudbe.

Takšna pravila se skladajo z zastavljenim ciljem in:

   (a) se ne nanašajo na kakršen koli posel po prvem trženju zadevnega proizvoda;
   (b) ne omogočajo določanja cen, vključno z okvirnimi ali priporočljivimi cenami;
   (c) ne omogočajo zadrževanja prevelikega deleža letnega pridelka, ki bi sicer bil na voljo;
   (d) ne omogočajo zavrnitve izdaje nacionalnih potrdil in potrdil Unije, ki so potrebna za promet in trženje vina, kadar je tako trženje v skladu z navedenimi pravili.

2.  Pravila iz odstavka 1 je treba predložiti izvajalcem v celotnem obsegu z objavo v uradni publikaciji zadevne države članice.

3.  Obveznost poročanja iz člena 227(3) se uporablja tudi glede odločitev ali ukrepov, ki so jih sprejele države članice v skladu s tem členom.

POGLAVJE IV

Sheme pomoči

Oddelek I

Proizvodno nadomestilo v sektorju sladkorja

Člen 99

Proizvodno nadomestilo

1.  Za proizvode, navedene v točkah (b) do (e) dela III Priloge I, se lahko dodeli proizvodno nadomestilo, če presežni sladkor ali uvoženi sladkor, presežna izoglukoza ali presežni inulinski sirup niso na voljo po ceni, ki ustreza svetovni ceni za proizvodnjo proizvodov iz člena 55(2)(b) in (c).

2.  Ukrepe za določitev proizvodnega nadomestilaProizvodno nadomestilo iz odstavka 1 sprejme Svet v skladu s členom 43(3) Pogodbedoloči Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), pri čemer upošteva zlasti:

   (a) stroške zaradi uporabe uvoženega sladkorja, ki bi jih morala nositi industrija ob dobavi s svetovnega trga, ter
   (b) ceno presežnega sladkorja, ki je na voljo na trgu Unije, ali če na trgu ni presežnega sladkorja, referenčno ceno sladkorja, določeno v točki (c) člena 8(1). [Sprememba 14]

Člen 100

Pogoji za dodelitev

Da se upošteva posebnosti izvenkvotnega trga sladkorja v Uniji, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pogoje za dodelitev proizvodnih nadomestil iz tega oddelka.

Oddelek II

Pomoči v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

Pododdelek I

Pomoč za posebno uporabo

Člen 101

Pomoč za posneto mleko in posneto mleko v prahu, namenjeno uporabi za krmo

1.  Če se nakopičijo presežki mlečnih izdelkov ali pa je verjetno, da lahko do njih pride, kar povzroča ali utegne povzročiti resno neravnotežje na trgu, se lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči za odobritev pomoči za posneto mleko in posneto mleko v prahu, proizvedeno v Uniji, namenjeno uporabi za krmo v skladu s pogoji in standardi za izdelke, ki jih določi Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 103.

Za namene tega člena se pinjenec in pinjenec v prahu obravnavata kot posneto mleko in posneto mleko v prahu.

2.  Ukrepe za določitev zneskovZneske pomoči sprejme Svet v skladu s členom 43(3) Pogodbeiz odstavka 1 določi Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), pri čemer upošteva referenčno ceno posnetega mleka v prahu iz točke (e)(ii) člena 8(1) ter razvoj razmer na trgu v zvezi s posnetim mlekom in posnetim mlekom v prahu. Upoštevati je treba potrebo po podpornih ukrepih za kmetijske proizvode najbolj oddaljenih regij ter spremembe, ki jih uvaja ta uredba. [Sprememba 15]

Člen 102

Pomoč za posneto mleko, predelano v kazein in kazeinate

1.  Če se nakopičijo presežki mlečnih izdelkov ali pa je verjetno, da do njih lahko pride, kar povzroča ali utegne povzročiti resno neravnotežje na trgu, se lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči za odobritev pomoči za v Uniji proizvedeno mleko, predelano v kazein in kazeinate, v skladu s pogoji in standardi za tako mleko ter kazein in kazeinate, proizvedene iz njega, ki jih določi Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 103.

2.  Ukrepe za določitev zneskovZneske pomoči sprejme Svet v skladu s členom 43(3) Pogodbeiz odstavka 1 določi Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), pri čemer upošteva referenčno ceno posnetega mleka v prahu iz točke (e)(ii) člena 8(1) ter razvoj razmer na trgu v zvezi s posnetim mlekom in posnetim mlekom v prahu.

Pomoč iz prvega pododstavka lahko Komisija spremeni glede na to, ali se posneto mleko predela v kazein ali kazeinate, in glede na kakovost teh proizvodov.[Sprememba 16]

Člen 103

Prenesena pooblastila

1.  Da se zagotovi, da so doseženi cilji pomoči iz členov 101 in 102, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, opredeli proizvode, ki lahko prejmejo te pomoči, ter določi pogoje in standarde v zvezi z uporabo proizvodov in odobritvijo ter odvzemom odobritve podjetij, ki uporabljajo proizvode za namen zahtevka za pomoč.

2.  Da se zagotovi, da se posneto mleko in posneto mleko v prahu, za katero se pomoč dodeli, kot je določeno v členih 101 in 102, uporabljata za predviden namen, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi evidence, ki jih mora podjetje hraniti.

3.  Da se zagotovi, da izvajalci spoštujejo svoje obveznosti, Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321:

   (a) zahteva položitev varščine v primeru, da je izplačano predplačilo pomoči, in če izvajalci sodelujejo pri razpisnih postopkih za nakup posnetega mleka v prahu iz javne intervencije;
   (b) lahko uvede kazni v primerih, ko izvajalci ne spoštujejo pravil sheme ali je znesek zahtevane in plačane pomoči višji od dolgovanega zneska.

Člen 104

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme potrebne ukrepe v zvezi s členoma 101 in 102 ter zlasti določi:

   (a) prilagoditve, ki jih je treba uvesti pri stopnji pomoči na osnovi kakovosti uporabljenega posnetega mleka;
   (b) zahteve za embalažo, informacije, ki jih mora vsebovati embalaža, zahteve za proizvode, ki se prevažajo nepakirani;
   (c) zahteve za dobavo krme;
   (d) preglede in inšpekcije, ki jih izvedejo države članice, ter analitske teste, ki se uporabljajo;
   (e) postopke za vloge, zahtevke in plačilo pomoči;
   (f) postopke, ki se uporabljajo, če je posneto mleko v prahu sproščeno iz javne intervencije za uporabo kot krma.

Pododdelek II

Pogoji za proizvodnjo sira

Člen 105

Uporaba kazeina in kazeinatov pri proizvodnji sira

1.  Če se pomoč izplača v skladu s členom 102, se lahko za uporabo kazeina in kazeinatov pri proizvodnji sira zahteva predhodno dovoljenje, ki se izda samo, če je taka uporaba potreben pogoj za proizvodnjo izdelkov.

2.  V tem pododdelku:

   (a) „sir“ pomeni proizvode, ki se uvrščajo v oznako KN 0406 in so proizvedeni na ozemlju Unije;
   (b) „kazein in kazeinati“ pomenijo proizvode, ki se uvrščajo v oznaki KN 3501 10 90 in 3501 90 90 ter se uporabljajo samostojno ali v obliki mešanice.

Člen 106

Prenesena pooblastila

Da se zagotovi, da so doseženi cilji pomoči iz člena 102, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila:

   (a) v zvezi uporabo kazeina in kazeinatov iz člena 105, za katero se zahteva predhodno dovoljenje;
   (b) v zvezi z omejitvijo uporabe kazeina in kazeinatov na najvišji odstotek kazeina in kazeinatov, ki ga je treba vključiti v sir na podlagi objektivnih meril in glede na to, kar je tehnološko potrebno;
   (c) v zvezi z določitvijo kazni za uporabo kazeina in kazeinatov brez dovoljenja.

Člen 107

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe v zvezi z uporabo kazeina in kazeinatov iz člena 105, kar vključuje zlasti:

   (a) pogojepravila, v skladu s katerimi države članice dodelijo dovoljenja v zvezi z uporabo kazeina in kazeinatov, ter pravila v zvezi z veljavnostjo in vsebino dovoljenj ter proizvodi, ki jih lahko ta dovoljenja zajemajo;
   (b) obveznosti prijave in vodenja evidence, ki jih morajo upoštevati podjetja z dovoljenjem v skladu s točko (a);
   (c) preglede in inšpekcije, ki jih izvedejo države članice, ter evidence, ki se hranijo. [Sprememba 17]

Pododdelek III

Pomoč za dobavo mleka učencem

Člen 108

Dobava mlečnih izdelkov učencem

1.  Pomoč Unije se dodeli za dobavo nekaterih predelanih mlečnih izdelkov iz oznak KN 0401, 0403, 0404 90 in 0406 ali oznake KN 2202 90, učencem v izobraževalnih ustanovah.

2.  Države članice lahko poleg pomoči Unije iz odstavka 1 dodelijo nacionalno pomoč za dobavo proizvodov iz odstavka 1 učencem v izobraževalnih ustanovah. Države članice lahko financirajo nacionalno pomoč z dajatvijo v sektorju mleka ali s kakršnim koli drugim prispevkom sektorja mleka.

3.  Ukrepe za določitev pomoči Unije za vse mleko sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PogodbeKomisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), pri čemer upošteva potrebo po zadostnem spodbujanju dobave mlečnih izdelkov izobraževalnim ustanovam.

Zneske pomoči za upravičene mlečne izdelke, ki niso mleko, določi Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), pri čemer upošteva mlečne sestavine v zadevnem izdelku. [Sprememba 18]

4.  Pomoč Unije iz odstavka 1 se odobri za maksimalno količino 0,25 litra ekvivalenta mleka na učenca in na dan.

Člen 109

Prenesena pooblastila

1.  Zaradi upoštevanja razvoja vzorcev porabe mlečnih izdelkov in inovacij ter razvoja na trgu mlečnih izdelkov Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi proizvode iz člena 108(1).

2.  Da se zagotovi, da so primerni upravičenci in prosilci upravičeni do pomoči iz člena 108(1), Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pogoje za dodelitev pomoči.

Da se zagotovi, da prosilci spoštujejo svoje obveznosti, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme ukrepe za preprečitev goljufij in nepravilnosti, vključno z:položitev

   (a) opustitvijo pravice do sodelovanja v shemi pomoči,
   (b) položitvijo varščine, ki jamči izvedbo, če je plačano predplačilo pomoči in
   (c) uporabo kazni za odvrnitev od goljufivega vedenja. [Sprememba 19]

3.  Da se zagotovi, da se pomoč odraža v ceni, po kateri so proizvodi na voljo v okviru sheme pomoči, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi pravila za vzpostavitev spremljanja cen v okviru sheme pomoči.

4.  Da se spodbuja ozaveščanje o shemi pomoči, lahko Komisija z delegiranimi akti od izobraževalnih ustanov zahteva, da obveščajo o podporni vlogi Unije.

Člen 110

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) akti sprejme vse potrebne ukrepe, zlasti:

   (a) najvišjo količino, ki je upravičena do pomoči;
   (b) upravljanje spremljanja cen v skladu s členom 109(3);
   (c) odobritev prosilcev, zahtevkov za pomoč in plačil;
   (d) preglede;
   (e) načine objavljanja sheme;
   (f) sporočanje informacij Komisiji.

Oddelek IV

Pomoči v sektorju hmelja

Člen 111

Pomoči organizacijam proizvajalcev

1.  Unija financira plačilo organizacijam proizvajalcev v sektorju hmelja, priznanim v skladu s členom 209, za financiranje ciljev v skladu z navedenim členom.

2.  Letno financiranje Unije za plačila organizacijam proizvajalcev iz odstavka 1 znaša 2 277 000 EUR za Nemčijo.

Člen 112

Prenesena pooblastila

Da se zagotovi, da se s pomočmi financirajo cilji iz člena 209, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o:

   (a) zahtevkih za pomoč, vključno s pravili o rokih in spremnih dokumentih;
   (b) upravičenosti do pomoči, vključno s pravili o upravičenih površinah za hmelj in izračunom zneskov, ki jih je treba plačati vsaki organizaciji proizvajalcev;
   (c) sankcijah, ki se uporabljajo v primeru neupravičenega plačila.

Člen 113

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem oddelkom o:

   (a) plačilu pomoči;
   (b) pregledih in inšpekcijah.

Oddelek V

Pomoči v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk

Člen 114

Pomoč organizacijam izvajalcev

1.  Unija financira triletne delovne programe, ki jih sestavijo organizacije izvajalcev iz člena 212 na enem ali več od naslednjih področij:

   (a) spremljanje trga in administrativno upravljanje v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk;
   (b) izboljšanje vplivov na okolje pri gojenju oljk;
   (c) izboljšanje kakovosti proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk;
   (d) sistem sledljivosti, certificiranje in zaščita kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk, zlasti spremljanje kakovosti oljčnih olj, ki se prodajajo končnim porabnikom, v pristojnosti državnih uprav;
   (e) razširjanje informacij o dejavnostih, ki jih izvajajo izvajalske organizacije, da bi se izboljšala kakovost oljčnega olja.

2.  Unija v okviru letnega financiranja delovnih programov nameni:

   (a) 11 098 000 EUR za Grčijo;
   (b) 576 000 EUR za Francijo; ter
   (c) 35 991 000 EUR za Italijo.

3.  Najvišja sredstva Unije za delovne programe iz odstavka 1 so enaka delu pomoči, ki so ga zadržale države članice. Financiranje zadeva upravičene stroške, in sicer največ:

   (a) 100 % za dejavnosti na področjih iz točk (a) in (b) odstavka 1;
   (b) 100 % za naložbe v osnovna sredstva in 75 % za druge dejavnosti na področju iz točke (c) odstavka 1;
   (c) 75 % za delovne programe, ki jih v najmanj treh tretjih državah ali državah članicah neproizvajalkah izvajajo odobrene organizacije izvajalcev iz najmanj dveh držav članic proizvajalk na področjih iz točk (d) in (e) odstavka 1, ter 50 % za druge dejavnosti na teh področjih.

Dopolnilno financiranje zagotovi država članica do 50 % stroškov, ki niso kriti iz sredstev Unije.

4.  Ne glede na posebne določbe, ki jih lahko sprejme Komisija v skladu s členom 318, države članice preverijo, da so izpolnjeni pogoji za dodelitev sredstev Unije. V ta namen izvedejo revizijo delovnih programov in načrt, v katerega so vključeni pregledi vzorca, določenega na podlagi analize tveganja, ki letno obsega najmanj 30 % organizacij proizvajalcev in drugih organizacij izvajalcev, ki so prejemnice sredstev Unije v skladu s tem členom.

Člen 115

Prenesena pooblastila

1.  Da bi se zagotovilo, da pomoči v skladu s členom 114 izpolnjujejo svoje cilje za izboljšanje proizvodne kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila v zvezi z naslednjim:

   (a) pogoji za odobritev organizacij izvajalcev in za začasno prekinitev ali umik take odobritve;
   (b) ukrepi, upravičeni do financiranja Unije;
   (c) dodelitvijo financiranja Unije za posebne ukrepe;
   (d) dejavnostmi in stroški, ki niso upravičeni do financiranja Unije;
   (e) izborom in odobritvijo delovnih programov.

2.  Da se zagotovi, da izvajalci spoštujejo svoje obveznosti, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, zahteva:

   (a) položitev varščine, če je plačano predplačilo pomoči;
   (b) sankcije, ki se uporabijo, če se odkrijejo nepravilnosti.

Člen 116

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem oddelkom v zvezi z naslednjim:

   (a) spremljanjem izdatkov za program;
   (b) prevzemom delovnih programov in spremembami takih programov;
   (c) plačilom pomoči, vključno s predplačili pomoči;
   (d) poročanjem upravičencem o delovnih programih;
   (e) pregledih in inšpekcijah;
   (f) poročanjem držav članic Komisiji.

Oddelek VI

Pomoči v sektorju sadja in zelenjave

Pododdelek I

Skupine proizvajalcev

Člen 117

Pomoč skupinam proizvajalcev

1.  V prehodnem obdobju, dovoljenem v skladu s členom 217, lahko države članice skupinam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, ki so bile oblikovane z namenom, da se jih prizna kot organizacije proizvajalcev, dodelijo:

   (a) pomoč za spodbuditev ustanavljanja in pospešitev njihovega administrativnega delovanja;
   (b) pomoč, bodisi neposredno ali preko kreditnih institucij, za kritje dela naložb, potrebnih za pridobitev priznanja in opredeljenih v načrtu za priznanje iz tretjega pododstavka člena 217(1).

2.  Pomoč iz odstavka 1 Unija povrne v skladu s pravili o financiranju takšnih pomoči, vključno z mejnimi vrednostmi in zgornjimi mejami ter stopnjo financiranja Unije, ki jih Komisija sprejme z delegiranimi akti v skladu s členom 118.

3.  Pomoč iz odstavka 1(a) se določi za vsako skupino proizvajalcev na podlagi njene tržne proizvodnje ter za prvo, drugo, tretje, četrto in peto leto znaša:

   (a) 10 %, 10 %, 8 %, 6 % oziroma 4 % vrednosti tržne proizvodnje v državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu, ter
   (b) 5 %, 5 %, 4 %, 3 % oziroma 2 % vrednosti tržne proizvodnje v najbolj oddaljenih regijah Unije iz člena 349 Pogodbe ali na manjših Egejskih otokih iz člena 1(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006(21).

Ti odstotni deleži se lahko zmanjšajo glede na vrednost tržne proizvodnje, ki presega mejno vrednost. Za pomoč, plačljivo skupinam proizvajalcev v katerem koli danem letu, se lahko uporabi zgornja meja.

Člen 118

Prenesena pooblastila

Da se zagotovi učinkovita in ciljna uporaba podpore skupinam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o:

   (a) financiranju načrtov o priznanju skupin proizvajalcev;
   (b) mejnih vrednostih in zgornjih mejah za pomoč ter stopnji sofinanciranja Unije;
   (c) osnovi za izračun pomoči, vključno z vrednostjo tržne proizvodnje skupine proizvajalcev;
   (d) upravičenosti skupin proizvajalcev;
   (e) glavnih dejavnostih skupin proizvajalcev;
   (f) vsebini, predložitvi in odobritvi načrtov o priznanju;
   (g) pogojih, pod katerimi lahko skupine proizvajalcev zahtevajo spremembe načrtov o priznanju;
   (h) pomoči za naložbe;
   (i) združitvah skupin proizvajalcev in nadaljevanju pomoči.

Člen 119

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem pododdelkom v zvezi z naslednjim:

   (a) zahtevki za pomoč, vključno s plačili pomoči;
   (b) izvajanje načrtov o priznanju;
   (c) posledicami priznanjaplačilo pomoči po priznanju. [Sprememba 20

Pododdelek II

Operativni skladi in operativni programi

Člen 120

Operativni skladi

1.  Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave lahko ustanovijo operativni sklad. Sklad se financira iz:

   (a) finančnih prispevkov članov ali organizacije proizvajalcev;
   (b) finančne pomoči Unije, ki se lahko dodeli organizacijam proizvajalcev v skladu s pogoji, določenimi v delegiranih in izvedbenih aktih, ki jih sprejme Komisija v skladu s členoma 126 in 127.

2.  Operativni skladi se uporabljajo samo za financiranje operativnih programov, ki jih države članice odobrijo v skladu s členom 125.

Člen 121

Operativni programi

1.  Operativni programi v sektorju sadja in zelenjave vključujejo dva ali več izmed ciljev iz člena 209(c) ali naslednjih ciljev:

   (a) načrtovanje proizvodnje;
   (b) izboljšanje kakovosti proizvodov;
   (c) povečanje tržne vrednosti proizvodov;
   (d) promocijo proizvodov, bodisi svežih ali predelanih;
   (e) okoljske ukrepe in okolju prijazne načine pridelave, vključno z ekološkim kmetovanjem;
   (f) preprečevanje in obvladovanje kriz.

2.  Preprečevanje in obvladovanje kriz sta povezana s preprečevanjem in reševanjem kriz na trgih za sadje in zelenjavo in v zvezi s tem zajemata:

   (a) umik s trga;
   (b) zeleno trgatev ali opustitev spravila sadja in zelenjave;
   (c) promocijo in obveščanje;
   (d) ukrepe za usposabljanje;
   (e) zavarovanje pridelkov;
   (f) podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov.

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz, vključno z vračilom glavnice in obresti iz tretjega pododstavka, ne pomenijo več kot tretjine odhodkov v okviru operativnega programa.

Organizacije proizvajalcev lahko z namenom financiranja ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz vzamejo posojilo po komercialnih pogojih. V tem primeru je vračilo glavnice in obresti teh posojil lahko del operativnega programa in je tako lahko upravičeno do finančne pomoči Unije v skladu s členom 122. Posebni ukrepi v okviru preprečevanja in obvladovanja kriz se financirajo s takimi posojili ali neposredno, vendar ne na oba načina.

3.  Države članice zagotovijo, da:

   (a) operativni programi vključujejo dva ali več okoljskih ukrepov; ali
   (b) da je najmanj 10 % odhodkov v okviru operativnih programov namenjenih okoljskim ukrepom.

Okoljski ukrepi izpolnjujejo zahteve za kmetijsko okoljska plačila, določena v prvem pododstavku člena 39(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Kadar je najmanj 80 % članom organizacije proizvajalcev v skladu z navedeno določbo naložena ena ali več identičnih kmetijsko okoljskih obveznosti, vsaka od teh obveznosti šteje kot okoljski ukrep iz točke (a) prvega pododstavka.

Podpora okoljskim ukrepom iz prvega pododstavka je namenjena dodatnim stroškom in izpadu dohodka, ki je posledica ukrepa.

4.  Odstavek 3 se od 1. januarja 2011 uporablja le za Bolgarijo in Romunijo.

5.  Naložbe, ki povečujejo pritisk na okolje, se dovolijo samo v primerih, ko so vzpostavljeni učinkoviti načini za zaščito okolja pred temi pritiski.

Člen 122

Finančna pomoč Unije

1.  Finančna pomoč Unije je enaka znesku dejansko plačanih finančnih prispevkov iz člena 120(1)(a), vendar znaša največ 50 % dejansko nastalih odhodkov.

2.  Finančna pomoč Unije se omeji na 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev.

Vendar se ta odstotek lahko poveča na 4,6 % vrednosti tržne proizvodnje, če se znesek, ki presega 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje, uporabi izključno za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz.

3.  Odstotek iz odstavka 1 na zahtevo organizacije proizvajalcev znaša 60 % za operativni program ali del operativnega programa, kadar ta izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:

   (a) predloži ga več organizacij proizvajalcev v Uniji, ki delujejo v različnih državah članicah v okviru nadnacionalnih projektov;
   (b) predloži ga ena ali več organizacij proizvajalcev, ki so vključene v projekte na medpanožni osnovi;
   (c) zajema samo posebno podporo za proizvodnjo ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 834/2007(22);
   (d) predloži ga organizacija proizvajalcev v eni od držav članic, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu, za ukrepe, ki trajajo najdlje do konca leta 2013;
   (e) je prvi, ki ga predloži priznana organizacija proizvajalcev, ki se je združila z drugo priznano organizacijo proizvajalcev;
   (f) je prvi program, ki ga predloži priznano združenje organizacij proizvajalcev;
   (g) predložijo ga organizacije proizvajalcev v državah članicah, v katerih organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 20 % proizvodnje sadja in zelenjave;
   (h) predloži ga organizacija proizvajalcev v eni izmed najbolj oddaljenih regij Unije;
   (i) zajema izključno posebno podporo za ukrepe spodbujanja porabe sadja in zelenjave, namenjene otrokom v izobraževalnih ustanovah.

4.  Odstotek iz odstavka 1 je 100 % za umike sadja in zelenjave s trga, ki ne presegajo 5 % obsega tržne proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev in se odstranijo:

   (a) s prosto razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in ustanovam, ki jih v ta namen odobrijo države članice, za uporabo pri njihovih dejavnostih pomoči osebam, za katere nacionalna zakonodaja predvideva pravico do državne podpore, zlasti zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za preživetje;
   (b) s prosto razdelitvijo kazenskim institucijam, šolam in javnim izobraževalnim ustanovam ter otroškim počitniškim domovom, kakor tudi bolnišnicam in domovom za ostarele, ki jih določijo države članice, ki zagotovijo, da so tako razdeljene količine dodatek h količinam, ki jih te ustanove navadno kupujejo.

Člen 123

Nacionalna finančna pomoč

1.  V regijah držav članic, kjer je stopnja organiziranosti proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave še posebno nizka, lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), države članice na podlagi ustrezno utemeljene prošnje pooblasti, da organizacijam proizvajalcev plačajo nacionalno finančno pomoč v višini do največ 80 % finančnih prispevkov iz člena 120(1)(a). To pomoč se šteje kot dodatek k operativnemu skladu.

2.  V regijah držav članic, v katerih organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 15 % vrednosti proizvodnje sadja in zelenjave in v katerih proizvodnja sadja in zelenjave predstavlja najmanj 15 % skupne kmetijske proizvodnje, lahko Unija na prošnjo zadevne države članice pomoč iz odstavka 1 povrne. Komisija se o tem povračilu odloči z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a).

Člen 124

Nacionalni okvir in nacionalna strategija za operativne programe

1.  Države članice oblikujejo nacionalni okvir za pripravo splošnih pogojev v zvezi z ukrepi iz člena 121(3). Ta okvir zlasti določa, da takšni ukrepi izpolnjujejo ustrezne zahteve iz Uredbe (ES) št. 1698/2005, med drugim zahteve glede dopolnjevanja, usklajenosti in skladnosti iz člena 5 Uredbe.

Države članice predlagani okvir predložijo Komisiji, ki lahko z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, v treh mesecih zahteva spremembe, če ugotovi, da predlog ni primeren za izpolnitev ciljev iz člena 191 Pogodbe in šestega okoljskega akcijskega programa Unije. Naložbe v posamezna kmetijska gospodarstva, ki jih podpirajo operativni programi, prav tako upoštevajo navedene cilje.

2.  Države članice oblikujejo nacionalno strategijo za trajnostne operativne programe na trgu sadja in zelenjave. Taka strategija vključuje:

   (a) analizo stanja glede prednosti in slabosti ter možnosti za razvoj;
   (b) utemeljitev izbranih prednostnih nalog;
   (c) cilje operativnih programov in instrumentov, kazalnike uspešnosti;
   (d) oceno operativnih programov;
   (e) obveznosti organizacij proizvajalcev glede poročanja.

Nacionalna strategija vključuje tudi nacionalni okvir iz odstavka 1.

3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata v državah članicah, kjer ni priznanih organizacij proizvajalcev.

Člen 125

Odobritev operativnih programov

1.  Osnutki operativnih programov se predložijo pristojnim nacionalnim organom, ki jih odobrijo, zavrnejo ali zahtevajo njihovo spremembo v skladu z določbami tega pododdelka.

2.  Organizacije proizvajalcev sporočijo državi članici predvideno višino operativnega sklada za vsako leto in priložijo ustrezno obrazložitev na podlagi ocene operativnega programa, odhodkov za tekoče leto in morebiti odhodkov za pretekla leta ter po potrebi na podlagi ocene proizvodnih količin za naslednje leto.

3.  Država članica obvesti organizacijo proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev o predvideni višini finančne pomoči Unije v skladu z omejitvami iz člena 122.

4.  Plačila finančne pomoči Unije se izvedejo na podlagi nastalih izdatkov za projekte iz operativnega programa. Ob predložitvi garancije ali varščine se za iste projekte lahko izplača predplačilo.

5.  Organizacija proizvajalcev obvesti državo članico o končni višini odhodkov za preteklo leto in priloži potrebna dokazila, tako da lahko prejme razliko finančne pomoči Unije.

6.  Operativni programi in njihovo financiranje s strani proizvajalcev in organizacij proizvajalcev na eni strani ter iz skladov Unije na drugi strani trajajo najmanj tri in največ pet let.

Člen 126

Prenesena pooblastila

Da se zagotovi učinkovita, ciljna in trajnostna podpora skupinam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o:

  (a) operativnih skladih in operativnih programih, vključno s pravili okar zadeva:
   (i) financiranje in uporabi operativnih skladov;
   (ii) vsebino, odobritvi in spremembi operativnih programov;
   (iii) upravičenost ukrepov, dejavnosti ali izdatkov v okviru operativnega programa in dopolnilnih nacionalnih pravil v zvezi s tem;
   (iv) povezavo med operativnimi programi in programi razvoja podeželja;
   (v) delne operativne programe;
   (vi) spremljanje in vrednotenje operativnih programov;
  (b) nacionalnem okviru in nacionalni strategiji za operativne programe, vključno s pravili okar zadeva:
   (i) strukturo in vsebini nacionalnega okvira in nacionalne strategije;
   (ii) spremljanje, vrednotenje in sporočanje v zvezi z nacionalnim okvirom in nacionalnimi strategijami;
  (c) finančno pomočjo Unije, vključno s pravili okar zadeva:
   (i) osnovo za izračun finančne pomoči Unije, vključno z vrednostjo tržne proizvodnje organizacije proizvajalcev;
   (ii) uporabna referenčna obdobja za izračun pomoči;
   (iii) zmanjšanje pravic do finančne pomoči v primeru pozne predložitve zahtevkov za pomoč;
   (iv) polog in zadržanje varščin v primeru predplačil;
  (d) ukrepih preprečevanja in obvladovanja kriz, vključno s pravili okar zadeva:
   (i) izbor ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz;
   (ii) opredelitev umika s trga;
   (iii) namembne kraje za umaknjene proizvode;
   (iv) najvišjo podporo za umike s trga;
   (v) predhodna obvestila v primeru umikov s trga;
   (vi) izračun obsega tržne proizvodnje v primeru umikov;
   (vii) prikaz evropskega emblema na embalaži proizvodov za brezplačno razdeljevanje;
   (viii) pogoje za prejemnike umaknjenih proizvodov;
   (ix) opredelitve zelene trgatve in opustitve spravila;
   (x) pogoje za izvajanje zelene trgatve in opustitve spravila;
   (xi) cilje zavarovanja letine;
   (xii) opredelitve neugodnih vremenskih dogodkov;
   (xiii) pogoje za podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov;
  (e) nacionalni finančni pomoči, vključno s pravili okar zadeva:
   (i) stopnjo organiziranosti proizvajalcev;
   (ii) spremembe operativnih programov;
   (iii) zmanjšanje pravic do finančne pomoči v primeru pozne predložitve zahtevkov za finančno pomoč;
   (iv) polog, sprostitev in zadržanje varščin v primeru predplačil;
   (v) največji delež povračila nacionalne finančne pomoči s strani Unije.

Člen 127

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem pododdelkom v zvezi z naslednjim:

   (a) upravljanjem operativnih skladov in sporočili glede predvidene višine operativnih skladov;
   (b) predložitvijo operativnih programov, vključno z roki in zahtevanimi spremnimi dokumenti;
   (c) obliko operativnih programov;
   (d) upravljanjem spremljanja in vrednotenja nacionalnih strategij in operativnih programov v skladu s členom 126(a)(vi);
   (e) sporočili držav članic organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev glede zneskov odobrene pomoči;
   (f) zahtevki za pomoč in plačili pomoči, vključno s predplačili in delnimi plačili pomoči;
   (g) posojili za financiranje ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz;
   (h) spoštovanjem tržnih standardov v primeru umikov;
   (i) stroški prevoza, sortiranja in pakiranja v primeru proste razdelitve;
   (j) ukrepi za promocijo, sporočanje in usposabljanje v primeru preprečevanja in obvladovanja kriz;
   (k) upravljanjem ukrepov za zavarovanje letine;
   (l) določbami o državni pomoči za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz;
   (m) dovoljenjem za plačilo nacionalne finančne pomoči;
   (n) zahtevkom in plačilom nacionalne finančne pomoči;
   (o) povračilom nacionalne finančne pomoči.

Pododdelek III

Sistem razdeljevanja sadja v šolah

Člen 128

Pomoč pri dobavi proizvodov iz sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan za otroke

1.  Pod pogoji, ki jih določi Komisija z delegiranimi in izvedbenimi akti v skladu s členoma 129 in 130, se pomoč Unije dodeli za naslednje:

   (a) dobavo proizvodov iz sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan za otroke v izobraževalnih ustanovah, ki jih upravljajo ali odobrijo države članice, vključno z vrtci, drugimi predšolskimi ustanovami ter osnovnimi in srednjimi šolami ter [Sprememba 21]
   (b) določene s tem povezane logistične stroške in stroške razdeljevanja, opreme, komuniciranja, spremljanja in vrednotenja.

2.  Države članice, ki želijo sodelovati v sistemu, na nacionalni ali regionalni ravni najprej pripravijo strategijo za njegovo izvajanje, v kateri opredelijo proračun, vključno s prispevkom Unije in nacionalnimi prispevki, trajanje, ciljno skupino, sprejemljive proizvode in sodelovanje ustreznih zainteresiranih strani. Določijo tudi spremljevalne ukrepe, ki bodo zagotavljali učinkovitost sistema.

3.  Države članice pri pripravi strategij sestavijo seznam proizvodov iz sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan, ki jih bodo v okviru svojega sistema štele za sprejemljive. Vendar na ta seznam niso uvrščeni proizvodi, ki jih izključuje ukrep Komisije, sprejet z delegiranimi akti na podlagi člena 129. Izbira proizvodov temelji na objektivnih merilih, med katerimi so lahko sezonskost, razpoložljivost proizvodov ali okoljski vidiki. V zvezi s tem lahko države članice dajo prednost proizvodom s poreklom iz EU.

4.  Pomoč Unije iz odstavka 1:

   (a) ne presega 90 milijonov EUR na šolsko leto in
   (b) ne presega 50 % stroškov dobave in s tem povezanih stroškov iz odstavka 1 oziroma 75 % teh stroškov v regijah, ki so upravičene do pomoči v okviru cilja konvergence v skladu s členom 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(23), in v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 Pogodbe; in
   (c) ne zajema drugih stroškov razen stroškov dobave in s tem povezanih stroškov iz odstavka 1.

5.  Pomoč Unije iz odstavka 1 se vsaki državi članici dodeli na podlagi objektivnih meril, in sicer glede na delež otrok, starih od šest do deset let. Vendar vsaka država članica, ki sodeluje v sistemu, prejme vsaj 175 000 EUR pomoči Unije. Države članice, ki sodelujejo v sistemu, za pomoč Unije zaprosijo vsako leto na podlagi svoje strategije. Komisija na podlagi prošenj držav članic odloči o dokončnih zneskih, ki se dodelijo, v mejah odobrenih proračunskih sredstev.

6.  Pomoč Unije iz odstavka 1 se ne uporablja za nadomestilo financiranja katerih koli obstoječih nacionalnih sistemov razdeljevanja sadja v šolah ali drugih sistemov razdeljevanja v šolah, ki vključujejo sadje. Če pa ima država članica že vzpostavljen sistem, ki bi se na podlagi tega člena lahko potegoval za pomoč Unije, in če namerava ta sistem razširiti ali napraviti bolj učinkovit, denimo kar zadeva ciljno skupino, trajanje sistema ali seznam sprejemljivih proizvodov, je pomoč Unije vseeno mogoča, in sicer pod pogojem, da se pri tem spoštujejo omejitve iz člena 4(b) glede deleža pomoči Unije v razmerju do skupnega obsega nacionalnega prispevka. V tem primeru država članica v svoji strategiji navede, kako namerava razširiti svoj sistem ali povečati njegovo učinkovitost.

7.  Države članice lahko poleg pomoči Unije dodelijo tudi nacionalno pomoč za dobavo proizvodov in s tem povezane stroške iz odstavka 1. Ti stroški se lahko krijejo tudi iz prispevkov zasebnega sektorja. Države članice lahko nacionalno pomoč dodeljujejo tudi za financiranje spremljevalnih ukrepov iz odstavka 2.

8.  Sistem Unije za razdeljevanje sadja v šolah ne posega v noben ločen nacionalni sistem razdeljevanja sadja v šolah, ki je v skladu z zakonodajo Unije.

9.  Unija lahko na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 1290/2005 financira tudi ukrepe obveščanja, spremljanja in vrednotenja v zvezi s sistemom razdeljevanja sadja v šolah, med drugim namenjene ozaveščanju javnosti, in s tem povezane ukrepe mrežnega povezovanja.

Člen 129

Prenesena pooblastila

1.  Komisija lahko z namenom spodbujanja zdravih prehranjevalnih navad pri otrocih z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o:

   (a) proizvodih, ki niso upravičeni do sistema;
   (b) ciljni skupini sistema;
   (c) nacionalnih ali regionalnih strategijah, ki jih morajo sestaviti države članice, da bi lahko dobile pomoč, vključno s spremljevalnimi ukrepi;
   (d) odobritvi in izboru zahtevkov za pomoč.

2.  Da se zagotovi učinkovito in ciljno uporabo evropskih skladov, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o:

   (a) okvirni razdelitvi pomoči med državami članicami, metodi za ponovno dodelitev pomoči med državami članicami na osnovi prejetih zahtevkov in vseh zmanjšanj, ki se uporabljajo kot posledica neskladnosti s pravili sistema;
   (b) stroških, upravičenih do pomoči, vključno z možnostjo določitve skupne zgornje meje za take stroške;
   (c) spremljanju in vrednotenju.

3.  Da se zagotovi, da izvajalci spoštujejo svoje obveznosti, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme ukrepe za preprečitev goljufij in nepravilnosti, vključno z opustitvijo pravice do sodelovanja v sistemu in odvzemom odobritve.

4.  Da se spodbuja ozaveščanje o sistemu, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, od upravičencev zahteva, da obveščajo o podporni vlogi sistema.

Člen 130

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe v zvezi s tem pododdelkom in sicer zlasti o naslednjem:

   (a) dokončni razdelitvi pomoči med državami članicami;
   (b) zahtevkih za pomoč in plačilih pomoči;
   (c) pregledih;
   (d) načinih objavljanja in ukrepih mrežnega povezovanja v zvezi s sistemom;
   (e) sporočanju informacij Komisiji.

Oddelek VII

Podporni programi v vinskem sektorju

Pododdelek I

Uvodne določbe

Člen 131

Področje uporabe

Ta oddelek določa pravila, ki urejajo dodeljevanje sredstev Unije državam članicam in uporabo teh sredstev s strani držav članic z nacionalnimi podpornimi programi (v nadaljnjem besedilu: podporni programi) za financiranje posebnih podpornih ukrepov za pomoč vinskemu sektorju.

Člen 132

Združljivost in skladnost

1.  Podporni programi so združljivi z zakonodajo Unije ter skladni z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Unije.

2.  Države članice so odgovorne za podporne programe in zagotovijo, da so notranje skladni ter pripravljeni in izvedeni objektivno ob upoštevanju gospodarskega položaja zadevnih pridelovalcev in potrebe po izogibanju neupravičeno neenakemu obravnavanju pridelovalcev.

Države članice so odgovorne za to, da zagotavljajo in izvajajo potrebne preglede, preverjanja in kazni v primeru neskladnosti s podpornimi programi.

3.  Podpora se ne dodeli:

   (a) za raziskovalne projekte in ukrepe v podporo raziskovalnim projektom;
   (b) za ukrepe iz programov držav članic za razvoj podeželja v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005.

Pododdelek II

Predložitev in vsebina podpornih programov

Člen 133

Predložitev podpornih programov

1.  Vsaka država članica pridelovalka iz Priloge X Komisiji predloži osnutek petletnega podpornega programa, ki vsebuje ukrepe v skladu s tem oddelkom.

Podporni programi, ki so se začeli uporabljati v skladu s prvim pododstavkom člena 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008(24), se v okviru te uredbe še naprej uporabljajo.

Podporni ukrepi v podpornih programih se pripravijo za geografsko raven, za katero zadevna država članica meni, da je najustreznejša. Preden se podporni program predloži Komisiji, se država članica o njem posvetuje s pristojnimi organi in organizacijami na ustrezni teritorialni ravni.

Vsaka država članica predloži en sam osnutek podpornega programa, ki lahko upošteva regionalne posebnosti.

2.  Podporni programi se začnejo uporabljati tri mesece po njihovi predložitvi Komisiji.

Če pa Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1) , sprejetimi brez uporabe člena 323, meni, da predloženi podporni program ni v skladu s pogoji iz tega oddelka, o tem obvesti državo članico. V tem primeru mora država članica predložiti Komisiji revidiran podporni program. Revidirani podporni program se začne uporabljati dva meseca po obvestilu o njem, razen če se neskladje nadaljuje, v tem primeru pa se uporablja ta pododstavek.

3.  Odstavek 2 se smiselno uporablja za spremembe v zvezi s podpornimi programi, ki jih predložijo države članice.

4.  Člen 134 se ne uporablja, če je edini ukrep države članice v podpornem programu prenos v shemo enotnih plačil iz člena 137. V tem primeru se člen 308(5) uporablja le za leto, v katerem se prenos izvede, člen 308(6) pa se ne uporablja.

Člen 134

Vsebina podpornih programov

Podporni programi so sestavljeni iz naslednjih elementov:

   (a) podrobnega opisa predlaganih ukrepov in njihovih količinsko opredeljenih ciljev;
   (b) izida opravljenih posvetovanj;
   (c) ocene, ki prikazuje pričakovani tehnični, gospodarski, okoljski in družbeni vpliv;
   (d) časovnega razporeda za izvajanje ukrepov;
   (e) splošnih finančnih preglednic, ki prikazujejo namenjena sredstva in predvideno okvirno razdelitev sredstev med ukrepe v skladu z zgornjimi mejami, določenimi v Prilogi X;
   (f) meril in količinskih kazalnikov, ki se uporabljajo za spremljanje in vrednotenje, ter ukrepov, potrebnih za zagotovitev, da se podporni programi izvajajo ustrezno in učinkovito ter
   (g) imenovanja pristojnih organov in teles, odgovornih za izvajanje podpornega programa.

Člen 135

Upravičeni ukrepi

1.  Podporni programi vsebujejo enega ali več naslednjih ukrepov:

   (a) podporo iz sheme enotnih plačil v skladu s členom 137;
   (b) promocijo v skladu s členom 138;
   (c) prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s členom 139;
   (d) zeleno trgatev v skladu s členom 140;
   (e) vzajemne sklade v skladu s členom 141;
   (f) zavarovanje letine v skladu s členom 142;
   (g) naložbe v skladu s členom 143;
   (h) destilacijo stranskih proizvodov v skladu s členom 144;
   (i) destilacijo pitnega alkohola v skladu s členom 103w Uredbe (ES) št. 1234/2007;
   (j) krizno destilacijo v skladu s členom 103x Uredbe (ES) št. 1234/2007;
   (k) uporabo zgoščenega grozdnega mošta v skladu s členom 103y Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2.  Podporni programi ne zajemajo drugih ukrepov kot tiste, naštete v členih 137 do 144 te uredbe ter členih 103w, 103x in 103y Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 136

Splošna pravila za podporne programe

1.  Dodelitev razpoložljivih sredstev Unije in proračunske omejitve so določene v Prilogi X.

2.  Podpora Unije se nanaša le na upravičene izdatke, ki nastanejo po predložitvi ustreznih podpornih programov, kakor je določeno v členu 133(1).

3.  Države članice ne prispevajo k stroškom za ukrepe, ki jih financira Unija na podlagi podpornih programov.

4.  Z odstopanjem od odstavka 3 lahko države članice dodelijo nacionalno pomoč v skladu z ustreznimi pravili Unije o državni pomoči za ukrepe iz členov 138, 142 in 143.

Najvišja stopnja pomoči, kot je določena v ustreznih pravilih Unije o državni pomoči, se uporablja za celotno javno financiranje, vključno s sredstvi Unije in nacionalnimi sredstvi.

Pododdelek III

Posebni podporni ukrepi

Člen 137

Shema enotnih plačil in podpora za vinogradnike

1.  Države članice lahko podprejo vinogradnike, tako da jim dodelijo pravice do plačila iz poglavja 1 naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009 v skladu s točko O Priloge VII k navedeni uredbi.

2.  Države članice, ki nameravajo izkoristiti možnost iz odstavka 1, to podporo predvidijo v svojih podpornih programih, tudi v zvezi z naknadnimi prenosi sredstev v shemo enotnih plačil, tako da te programe spremenijo v skladu s členom 133(3).

3.  Ko začne podpora iz odstavka 1 veljati:

   (a) ostane v shemi enotnih plačil in v poznejših letih uresničevanja podpornih programov ni več razpoložljiva oziroma se v skladu s členom 133(3) ne more dati na voljo za ukrepe iz členov 138 do 144 te uredbe ter členov 103w, 103x in 103y Uredbe (ES) št. 1234/2007;
   (b) se sorazmerno zmanjšajo razpoložljiva sredstva za ukrepe, naštete v členih 138 do 144 te uredbe ter členih 103w, 103x in 103y Uredbe (ES) št. 1234/2007, v podpornih programih.

Člen 138

Promocija na trgih tretjih držav

1.  Podpora v skladu s tem členom zajema informacijske ali promocijske ukrepe v zvezi z vini Unije v tretjih državah, s čimer se izboljšuje njihova konkurenčnost v teh državah.

2.  Ukrepi iz odstavka 1 se nanašajo na vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali vina z navedbo sorte vinske trte.

3.  Ukrepe iz odstavka 1 lahko sestavljajo le:

   (a) odnosi z javnostmi, promocijski ali reklamni ukrepi, zlasti s poudarkom na prednostih proizvodov Unije, predvsem glede kakovosti, varnosti hrane ali prijaznosti okolju;
   (b) udeležba na prireditvah, sejmih ali razstavah mednarodnega pomena;
   (c) kampanje informiranja, zlasti o sistemih Unije, ki zajemajo zaščitene označbe porekla, geografske označbe in ekološko pridelavo;
   (d) študije novih trgov, potrebne za razširitev možnosti prodaje;
   (e) študije za ocenjevanje rezultatov ukrepov informiranja in promocije.

4.  Prispevek Unije za promocijske dejavnosti ne presega 50 % upravičenih izdatkov.

Člen 139

Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov

1.  Cilj ukrepov v zvezi s prestrukturiranjem in preusmeritvijo vinogradov je povečati konkurenčnost pridelovalcev vina.

2.  Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov se podpre v skladu s tem členom le, če države članice predložijo preglednico obsega vinogradniških površin v skladu s členom 304(3).

3.  Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov lahko zajema le eno ali več naslednjih dejavnosti:

   (a) zamenjavo sort, vključno s precepljanjem;
   (b) spremembo lokacije vinogradov;
   (c) izboljšave tehnologije upravljanja in obdelovanja vinogradov.

Običajna obnova vinogradov, ki se jim je iztekla naravna življenjska doba, torej vnovična zasaditev istega zemljišča z isto sorto po istem sistemu gojenja vinske trte, ne dobi podpore.

Države članice lahko določijo dodatne specifikacije, zlasti glede starosti vinogradov, ki se nadomestijo. [Sprememba 22]

4.  Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov se sme dodeliti le v naslednjih oblikah:

   (a) nadomestila pridelovalcem za izgubo dohodka zaradi izvajanja ukrepa;
   (b) prispevek k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve.

5.  Nadomestilo pridelovalcem za izgubo dohodka iz odstavka 4(a) lahko krije do 100 % ustrezne izgube in ima lahko eno izmed naslednjih oblik:

   (a) ne glede na pododdelek II oddelka V poglavja III naslova I dela II, ki določa prehodno ureditev pravic do zasaditve, dovoljenje za sočasni obstoj novih in starih vinskih trt za določeno obdobje, ki ni daljše od treh let, do konca prehodne ureditve za pravice do zasaditve;
   (b) finančno nadomestilo.

6.  Prispevek Unije k dejanskim stroškom prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ne presega 50 % teh stroškov. V regijah, ki so opredeljene kot konvergenčne regije v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006, prispevek Unije k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve ne presega 75 % teh stroškov.

Člen 140

Zelena trgatev

1.  Za namene tega člena zelena trgatev pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje pridelka na zadevni površini na nič.

Primer, ko komercialno grozdje ostane na trti na koncu običajnega proizvodnega cikla (opustitev trgatve), ne šteje za zeleno trgatev. [Sprememba 23]

2.  Podpora za zeleno trgatev prispeva k ponovnemu uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na trgu za vino v Uniji, da bi se preprečile tržne krize.

3.  Podpora za zeleno trgatev se lahko dodeli kot nadomestilo v obliki pavšalnega plačila na hektar, ki ga določi zadevna država članica.

Plačilo ne sme presegati 50 % neposrednih stroškov zaradi uničenja ali odstranitve grozdov in izgube dohodka v zvezi s takim uničenjem ali odstranitvijo.

4.  Zadevne države članice vzpostavijo sistem po objektivnih merilih, da zagotovijo, da z ukrepom zelene trgatve posamezni pridelovalci vina ne prejmejo nadomestila, ki bi preseglo zgornje meje iz drugega pododstavka odstavka 3.

Člen 141

Vzajemni skladi

1.  Podpora za ustanovitev vzajemnih skladov omogoča pomoč tistim pridelovalcem, ki se želijo zavarovati pred tržnimi nihanji.

2.  Podpora za ustanovitev vzajemnih skladov se lahko dodeli v obliki začasne in degresivne pomoči za kritje upravnih stroškov skladov.

Člen 142

Zavarovanje letine

1.  Podpora za zavarovanje letine prispeva k varovanju prihodkov pridelovalcev, kadar jih ogrožajo naravne nesreče, neugodni vremenski dogodki, bolezni ali napadi škodljivih organizmov.

Izraz „slabe vremenske razmere“ imajo enak pomen kot „slabe vremenske razmere, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami“ iz člena 2(8) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov(25). [Sprememba 24]

2.  Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli v obliki finančnega prispevka Unije, ki ne sme presegati:

   (a) 80 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačujejo pridelovalci za zavarovanje pred izgubami, nastalimi zaradi neugodnih vremenskih dogodkov, ki lahko štejejo med naravne nesreče;
  (b) 50 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo pridelovalci za zavarovanje pred:
   (i) izgubami iz točke (a) in drugimi izgubami zaradi neugodnih vremenskih dogodkov;
   (ii) izgubami, ki jih povzročijo živali, rastlinske bolezni ali napadi škodljivih organizmov.

3.  Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli le, če ustrezne zavarovalnine ne znašajo več kot 100 % nadomestila za izgubo dohodka pridelovalca ob upoštevanju vseh nadomestil, ki jih je pridelovalec pridobil iz drugih shem podpor v zvezi z zavarovanim tveganjem.

4.  Podpora za zavarovanje letine ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence na zavarovalnih trgih.

Člen 143

Naložbe

1.  Podpora se lahko odobri za materialne ali nematerialne naložbe v predelovalne obrate, vinarsko infrastrukturo in trženje vina, ki izboljšujejo splošno uspešnost podjetja in se nanašajo na enega ali več naslednjih dejavnikov:

   (a) pridelavo ali trženje proizvodov iz dela II Priloge XII;
   (b) razvoj novih proizvodov, postopkov in tehnologij v zvezi s proizvodi iz dela II Priloge XII.

2.  Podpora iz odstavka 1 najvišje stopnje je omejena na mikro, mala in srednja podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij(26). Omejitev glede velikosti se ne uporablja za najvišjo stopnjo za območja Azorov, Madeire, Kanarskih otokov in manjših Egejskih otokov v smislu Uredbe (ES) št. 1405/2006 ter francoskih čezmorskih departmajev. V primeru podjetij, ki niso zajeta s členom 2(1) naslova I Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali imajo prihodek, manjši od 200 milijonov EUR, se največja intenzivnost pomoči razpolovi.

Podpora se ne dodeli podjetjem v težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah(27).

3.  Elementi iz člena 71(3)(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ne veljajo kot upravičeni izdatki.

4.  V zvezi z upravičenimi naložbenimi stroški se za prispevek Unije uporabljajo naslednje najvišje stopnje pomoči:

   (a) 50 % v regijah, opredeljenih kot konvergenčne regije v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006;
   (b) 40 % v regijah, ki niso konvergenčne regije;
   (c) 75 % v najbolj oddaljenih regijah v skladu z Uredbo (ES) št. 247/2006;
   (d) 65 % na manjših Egejskih otokih v smislu Uredbe (ES) št. 1405/2006.

5.  Za pomoč iz odstavka 1 tega člena se smiselno uporablja člen 72 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 144

Destilacija stranskih proizvodov

1.  Podpora se lahko odobri za prostovoljno ali obvezno destilacijo stranskih proizvodov pridelave vina, ki je bila opravljena v skladu s pogoji iz oddelka D dela II Priloge XIII.

Višina pomoči se določi na vol. % in na hektoliter pridelanega alkohola. Za volumenski delež alkohola v stranskih proizvodih, namenjenih za destilacijo, ki presega 10 % v razmerju do volumenskega deleža alkohola v pridelanem vinu, se pomoč ne izplača.

2.  Najvišje stopnje pomoči temeljijo na stroških zbiranja in predelave ter jih določi Komisija z izvedbenimi akti v skladu s členom 147.

3.  Alkohol, ki nastane pri podprti destilaciji iz odstavka 1, se uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, tako da se prepreči izkrivljanje konkurence.

Člen 145

Navzkrižna skladnost

Kadar se za kmeta ugotovi, da na svojem kmetijskem gospodarstvu kadar koli v obdobju treh let od izplačila sredstev iz podpornih programov za prestrukturiranje in preusmeritve ali kadar koli v obdobju enega leta od izplačila sredstev iz podpornih programov za zeleno trgatev ni izpolnjeval predpisanih zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev iz členov 6 in 22 do 24 Uredbe (ES) št. 73/2009, se znesek plačila, kadar je neskladnost posledica dejanja ali opustitve, ki jo je mogoče neposredno pripisati kmetu, zmanjša ali prekliče, delno ali v celoti, odvisno od resnosti, obsega, trajnosti in ponavljanja ugotovljene neskladnosti, in se mu po potrebi odredi, da vrne plačilo pod pogoji iz navedenih določb.

Pododdelek IV

Postopkovne določbe

Člen 146

Prenesena pooblastila

Da se zagotovi izpolnjevanje ciljev podpornih programov in ciljno uporabo evropskih skladov, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila:

   (a) o odgovornosti za izdatke med datumom prejema podpornih programov in sprememb podpornih programov ter datumom začetka njihove uporabe;
   (b) o merilih o izpolnjevanju pogojev podpornih ukrepov, vrsti izdatka in dejavnostih, upravičenih do podpore, ukrepih, ki niso upravičeni do podpore, in največji ravni podpore na ukrep;
   (c) o spremembah podpornih programov, potem ko so se že začeli uporabljati;
   (d) o zahtevah in mejnih vrednostih za predplačila, vključno z zahtevo po varnosti, če se opravi predplačilo;
   (e) ki vsebujejo splošne določbe in opredelitve za namen tega oddelka;
   (f) da se prepreči zloraba podpornih ukrepov, vključno z omejitvami za preprečitev dvojnega financiranja projektov;
   (g) v okviru katerih proizvajalci umaknejo stranske proizvode vinarstva, izjeme iz obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, in določbe za prostovoljno certificiranje žganjarn;
   (h) za določitev zahtev, vključno s posebnimi pregledi, ki jih izvajajo države članice za izvajanje podpornih ukrepov, omejitev in pregledov za zagotovitev skladnosti s področjem uporabe podpornih ukrepov;
   (i) o prekinitvi plačil Komisije v primeru neupoštevanja obveznosti poročanja s strani države članice ali če se zdi, da je poročanje nepravilno;
   (j) v zvezi s plačili upravičencem, vključno s plačili zavarovalniških posrednikov v primeru podpore iz člena 142, povračili neupravičenih izplačil, nacionalnimi sankcijami in umetno ustvarjenimi razmerami za namen plačila.

Člen 147

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem oddelkom, v zvezi z naslednjim:

   (a) zahtevami glede obveščanja o podpornih programih, vključno z vsebino, obliko, časom, roki in mehanizmom obveščanja, ter ustreznega finančnega načrtovanja in glede revizije programov;
   (b) sporočili v zvezi z državno pomočjo;
   (c) postopki za uporabo in izbor;
   (d) vrednotenjem odpornih ukrepov;
   (e) izračunom in plačilom pomoči za zeleno trgatev in destilacijo stranskih proizvodov;
   (f) zahtevami za finančno poslovodenje in preglede podpornih ukrepov s strani držav članic;
   (g) pravili o skladnosti ukrepov;
   (h) pravili o določitvi neskladnosti in o zmanjšanju, preklicu ali povračilu zneskov za namene člena 145.

Oddelek VIII

Posebne določbe za sektor čebelarstva

Člen 148

Področje uporabe

1.  Da bi se izboljšali splošni pogoji za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov, lahko države članice pripravijo nacionalni program za obdobje treh let (v nadaljnjem besedilu: čebelarski program).

2.  Države članice lahko izplačujejo posebne nacionalne pomoči za zaščito panjev, ki so oslabljeni zaradi strukturnih ali naravnih pogojev, ali v skladu s programi gospodarskega razvoja, razen za tiste, ki so namenjeni za proizvodnjo ali trgovino. Te pomoči morajo države članice priglasiti Komisiji hkrati s predložitvijo čebelarskega programa v skladu s členom 152.

Člen 149

Čebelarski program

Ukrepi, ki se lahko vključijo v čebelarski program, so naslednji:

   (a) tehnična pomoč čebelarjem in združenjem čebelarjev;
   (b) nadzor varoze;
   (c) racionalizacija sezonskih selitev panjev;
   (d) ukrepi za podporo laboratorijem, ki izvajajo analize fizikalno-kemijskih lastnosti medu;
   (e) ukrepi za podporo pri obnovi čebeljega fonda v Uniji;
   (f) sodelovanje s specializiranimi organi za izvajanje programov aplikativnih raziskav na področju čebelarstva in čebelarskih proizvodov.

Ukrepi, financirani iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005, se izključijo iz čebelarskega programa.

Člen 150

Študija proizvodne in tržne strukture v sektorju čebelarstva

Da bi izpolnjevale pogoje za delno financiranje, predvideno v členu 151(1), države članice na svojem ozemlju opravijo študijo proizvodne in tržne strukture v sektorju čebelarstva.

Člen 151

Financiranje

1.  Unija zagotovi delno financiranje za čebelarske programe v vrednosti 50 % stroškov, ki jih nosijo države članice.

2.  Plačila v zvezi z ukrepi, sprejetimi na podlagi čebelarskih programov, države članice izvedejo vsako leto do 15. oktobra.

Člen 152

Posvetovanje

Čebelarski program se pripravi v tesnem sodelovanju z reprezentativnimi organizacijami in čebelarskimi zadrugami. Predloži se Komisiji v odobritev.

Člen 153

Prenesena pooblastila

Da se zagotovi ciljna uporaba skladov Unije za čebelarstvo, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme:

   (a) pravila o obveznostih v zvezi z vsebino nacionalnih programov in študij iz člena 150 ter
   (b) pogoje za dodelitev finančnega prispevka Unije za vsako sodelujočo državo članico med drugim na osnovi skupnega števila čebeljega fonda v Uniji.

Člen 154

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a):

   (a) sprejme pravila o obvestilih, ki jih pošljejo države članice o svojih nacionalnih programih in prilagoditvah teh programov, vključno z načrti spremljanja;
   (b) sprejme pravila za zagotovitev, da ukrepi, ki se financirajo v okviru čebelarskih programov, niso istočasno upravičeni do plačil v okviru druge sheme Unije, in za prerazporeditev neuporabljenih sredstev;
   (c) odobri čebelarske programe, ki so jih predložile države članice, vključno z dodelitvijo finančnega prispevka Unije;
   (d) posodobi statistične podatke o številu čebeljega fonda na osnovi informacij iz držav članic.

Oddelek IX

Pomoči v sektorju sviloprejk

Člen 155

Pomoč gojiteljem sviloprejk

1.  Pomoč Unije se dodeli za sviloprejke iz oznake KN ex 0106 90 00 in za jajčeca sviloprejk iz oznake KN ex 0511 99 85, ki se gojijo v Uniji.

2.  Gojiteljem sviloprejk se odobri pomoč za vsako uporabljeno škatlo jajčec sviloprejk, pod pogojem, da škatle vsebujejo minimalno količino jajčec, ki se določi, in da so bile sviloprejke uspešno vzgojene.

3.  Države članice so pooblaščene za dodeljevanje pomoči le gojiteljem, ki so prejeli zabojčke jajčec od odobrenega organa in ki so po uspešnem zaključku gojenja dobavili vzgojene zapredke odobrenemu organu.

4.  Ukrepe za določitev pomoči za uporabljeni zabojček jajčec sviloprejk sprejme Svet v skladu s členom 43(3) Pogodbe.Zneske pomoči, ki se dodelijo gojiteljem sviloprejk, določi Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), pri čemer upošteva ureditev sektorja gojenja sviloprejk v nekaterih regijah Unije ter potrebo po prilagajanju ponudbe razmeram na trgu. [Sprememba 25]

Člen 156

Prenesena pooblastila

Da se zagotovi učinkovita uporaba evropskih skladov, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o:

   (a) najmanjši količini jajčec in drugih pogojih glede uspešnega gojenja iz člena 155(2);
   (b) pogojih, ki jih morajo izpolnjevati odobreni organi iz člena 155(3).

Člen 157

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem oddelkom glede:

   (a) zahtevkov za pomoč in spremnih dokumentov;
   (b) zmanjšanj pomoči v primeru pozne predložitve zahtevkov;
   (c) pregledov, ki jih izvajajo države članice na odobrenih organih iz člena 155(3);
   (d) obvestil držav članic.

NASLOV II

PRAVILA V ZVEZI S TRŽENJEM IN ORGANIZACIJAMI PROIZVAJALCEV

Poglavje I

Pravila o trženju

Oddelek I

Tržni standardi

Pododdelek I

Uvodne določbe

Člen 158

Področje uporabe

Ne glede na vse druge določbe, ki se uporabljajo za proizvode, naštete v Prilogi I, in za etilni alkohol kmetijskega porekla iz dela I Priloge II ter določbe, sprejete v veterinarskem in živilskem sektorju za zagotovitev, da proizvodi ustrezajo higienskim in zdravstvenim standardom, ter da se zavaruje zdravje živali in ljudi, ta oddelek določa pravila v zvezi s splošnim tržnim standardom in tržnimi standardi po sektorju in/ali proizvodu za proizvode, naštete v Prilogi I, ter za etilni alkohol kmetijskega porekla iz dela I Priloge II.

Pododdelek II

Splošen tržni standard

Člen 159

Skladnost s splošnim tržnim standardom

1.  Za namene te uredbe je proizvod skladen s „splošnim tržnim standardom“, če je zdrave in neoporečne tržne kakovosti.

2.  Če niso bili določeni tržni standardi iz pododdelka III in Direktive 2000/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta(28) ter direktiv Sveta 2001/110/ES(29), 2001/111/ES(30), 2001/112/ES(31), 2001/113/ES(32) in 2001/114/ES(33), se proizvodi, našteti v Prilogi I k tej uredbi, ki so pripravljeni za prodajo na drobno kot prehrana za ljudi iz člena 3(7) Uredbe (ES) št. 178/2002, lahko tržijo samo, če so v skladu s splošnim tržnim standardom.

3.  Za proizvod se šteje, da je v skladu s splošnim tržnim standardom, če je proizvod, ki je namenjen trženju, v skladu z ustreznim veljavnim standardom, ki ga je sprejela katera koli mednarodna organizacija, našteta v Prilogi XI.

Člen 160

Prenesena pooblastila

Da se upoštevajo spremembe v razmerah na trgu in posebne lastnosti vsakega posameznega sektorja, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme, spremeni ali odstopi od zahtev v zvezi s splošnim tržnim standardom iz člena 159(1) in pravil o skladnosti iz odstavka 3 navedenega člena.

Pododdelek III

Tržni standardi po sektorjih ali proizvodih

Člen 161

Splošno načelo

Proizvodi, za katere so bili določeni tržni standardi po sektorjih ali proizvodih, se v Uniji lahko tržijo le v skladu s takimi standardi.

Člen 162

Vzpostavitev in vsebina

1.  Da bi se upoštevala pričakovanja potrošnikov in bi se prispevalo k izboljšanju gospodarskih pogojev za proizvodnjo in trženje kmetijskih proizvodov ter k njihovi kakovosti, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme tržne standarde po sektorjih ali proizvodih iz člena 158, na vseh stopnjah trženja, ter odstopanja in izjeme pri uporabi takih standardov, da se prilagodi stalno spreminjajočim tržnim razmeram, razvijajočemu se povpraševanju potrošnikov ter da se upošteva razvoj ustreznih mednarodnih standardov in prepreči ustvarjanje ovir za inovacije proizvodov.

2.  Tržni standardi iz odstavka 1 se lahko, kjer je to ustrezno, nanašajo na zahteve za:

   (a) opredelitev, poimenovanja in/ali prodajne oznake, razen tistih, ki so določeni v tej uredbi, ter sezname trupov in njihovih delov, za katere se uporablja Priloga XII;
   (b) merila za razvrščanje, kot je razvrščanje v razrede, po masi, velikosti, starosti in kategoriji;
   (c) rastlinsko vrsto ali pasmo živali ali komercialni tip;
   (d) predstavitev, prodajne označbe, označevanje, povezano z obveznimi tržnimi standardi, pakiranje, pravila, ki se uporabljajo v povezavi s pakirnimi centri, označevanje, embaliranje, leto trgatve in uporabo posebnih izrazov;
   (e) merila, kot so videz, konsistentnost, konformacija, značilnosti proizvoda;
   (f) posebne snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji, ali sestavne dele ali sestavine, vključno s količinsko vsebino, čistostjo in določanjem snovi;
   (g) vrsto kmetovanja in proizvodno metodo, vključno z enološkimi postopki in povezanimi administrativnimi pravili, ter delovni proces;
   (h) rezanje mošta in vina, vključno z njegovimi opredelitvami, mešanje in njegove omejitve;
   (i) metodo in temperaturo hranjenja;
   (j) kraj kmetovanja in/ali porekla;
   (k) pogostnost zbiranja, dostave, konzerviranja in ravnanja;
   (l) identifikacijo ali registracijo proizvajalca in/ali industrijskih zmogljivosti, v katerih je bil proizvod pripravljen ali predelan;
   (m) odstotek vsebnosti vode;
   (n) omejitve v zvezi z uporabo nekaterih snovi in/ali praks;
   (o) posebno uporabo;
   (p) trgovinske dokumente, spremne dokumente in registre, ki jih je treba hraniti;
   (q) skladiščenje, prevoz;
   (r) certifikacijski postopek;
   (s) pogoje, ki urejajo umik, kmetijsko gospodarstvo, pretok in uporabo proizvodov, ki niso v skladu s tržnimi standardi po sektorjih ali proizvodih iz odstavka 1 in/ali opredelitvami, poimenovanji in prodajnimi oznakami iz člena 163, ter odstranjevanje stranskih proizvodov;
   (t) roke;
   (u) obvestila držav članic, obvestila drugih ustanov pristojnim organom držav članic in pravila za pridobitev statističnih informacij o trgih različnih proizvodov.

3.  Tržni standardi po sektorjih ali proizvodih iz odstavka 1 se določijo ne glede na določbe o neobveznih navedbah kakovosti iz uredbe Evropskega parlamenta in Sveta [Uredba o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov] ter upoštevajo:

   (a) lastnosti zadevnih proizvodov;
   (b) potrebe po zagotovitvi pogojev za nemoteno dajanje teh proizvodov v promet;
   (c) zanimanje potrošnikov za prejemanje primernih in preglednih informacij o proizvodu, vključno z območjem kmetovanja, ki se določi za vsak primer posebej glede na ustrezno geografsko raven;
   (d) kjer je primerno, metode, ki se uporabljajo za določanje njihovih fizikalnih, kemijskih in organoleptičnih lastnosti;
   (e) standardna priporočila, ki jih sprejemajo mednarodni organi.

Člen 163

Opredelitev, označevanje in/ali prodajna oznaka za nekatere sektorje in/ali proizvode

1.  Opredelitve, označevanja in/ali prodajne oznake iz Priloge XII se uporabljajo za naslednje sektorje ali proizvode:

   (a) oljčno olje in namizne oljke;
   (b) vino;
   (c) goveje in telečje meso;
   (d) mleko in mlečne izdelke, namenjene za prehrano ljudi;
   (e) perutnino;
   (f) mazave maščobe, namenjene za prehrano ljudi.

2.  Opredelitev, označevanje ali prodajna oznaka iz Priloge XII se v Uniji lahko uporablja samo za trženje proizvoda, ki je v skladu z ustreznimi zahtevami, določenimi v Prilogi XII.

3.  Da bi se prilagodili razvijajočemu se povpraševanju potrošnikov in da bi se upošteval tehnični razvoj ter preprečilo ustvarjanje ovir za inovacije proizvodov, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme vse potrebne spremembe, odstopanja ali izjeme opredelitev in prodajnih oznak iz Priloge XII.

Člen 164

Odstopanje

Da se upoštevajo posebne lastnosti vsakega sektorja, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme odstopanje za vsak standard, zunaj katerega se bo štelo, da celotna serija proizvodov ne izpolnjuje standarda.

Člen 165

Enološki postopki

1.  Če je Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV) priporočil in objavil metode analize za določanje sestave proizvodov in pravila, po katerih se lahko ugotovi, ali so bili na proizvodih uporabljeni nedovoljeni enološki postopki, so to metode in pravila, ki se uporabljajo.

Kadar ni metod in pravil, ki bi jih priporočil in objavil OIV, ustrezne metode in pravila sprejme Komisija, kot je določeno v točki (g) člena 162(2).

Do sprejetja takih pravil se uporabljajo metode in pravila, ki jih dovoli zadevna država članica.

2.  Samo enološki postopki, ki so dovoljeni v skladu s Prilogo XIII in določeni v točki (g) člena 162(2) ter člena 168(2) in (3) se uporabljajo za proizvodnjo in shranjevanje proizvodov vinskega sektorja v Uniji.

Prvi pododstavek se ne uporablja za:

   (a) grozdni sok in zgoščeni grozdni sok;
   (b) grozdni mošt in zgoščeni grozdni mošt, namenjen za pripravo grozdnega soka.

Dovoljeni enološki postopki se lahko uporabljajo samo za zagotavljanje ustrezne predelave v vino, ustreznega ohranjanja ali ustreznega donegovanja proizvoda.

Proizvodi vinskega sektorja so v Uniji pridelani v skladu z ustreznimi omejitvami iz Priloge XIII.

Proizvodi vinskega sektorja, našteti v delu II Priloge XII, pri katerih so bili uporabljeni enološki postopki, ki niso dovoljeni v Uniji, ali če je primerno, enološki postopki, ki niso dovoljeni na nacionalni ravni, ali ki so v nasprotju z omejitvami iz Priloge XIII, se v Uniji ne smejo tržiti.

3.  Pri odobritvi enoloških postopkov za vino iz točke (g) člena 162(2) Komisija:

   (a) izhaja iz enoloških postopkov in metod analiz, ki jih priporoči in objavi OIV, ter izsledkov poskusne uporabe doslej nedovoljenih enoloških postopkov;
   (b) upošteva varovanje človekovega zdravja;
   (c) upošteva možna tveganja za potrošnike, ki so jih zavedla njihova pričakovanja in dojemanja, ob upoštevanju razpoložljivosti in uporabnosti načinov obveščanja, ki bi izključili taka tveganja;
   (d) omogoči ohranitev naravnih in osnovnih lastnosti vina in ne povzroča bistvenih sprememb sestave zadevnega proizvoda;
   (e) zagotovi najnižjo sprejemljivo raven skrbi za okolje;
   (f) upošteva splošna pravila glede enoloških postopkov in omejitev iz Priloge XIII.

Člen 166

Sorte vinske trte

1.  Proizvodi, navedeni v delu II Priloge XII in pridelani v Uniji, se pridelajo iz sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.  Ob upoštevanju odstavka 3 države članice razvrstijo sorte vinske trte, ki se smejo zasaditi, ponovno zasaditi ali cepiti na njihovem ozemlju za pridelavo vina.

Države članice smejo razvrstiti le sorte vinske trte, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

   (a) sorta spada v vrsto Vitis vinifera ali nastane s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis;
   (b) sorta ni ena od naslednjih: Noah, Othello, Isabelle, Jacquez, Clinton in Herbemont.

Kadar je sorta vinske trte izločena iz razvrstitve iz prvega pododstavka, jo je treba izkrčiti v 15 letih po izločitvi.

3.  Države članice, v katerih pridelava vina ne presega 50 000 hektolitrov na vinsko leto, izračunano na podlagi povprečne pridelave v zadnjih petih vinskih letih, se izvzamejo iz obveznosti razvrstitve iz prvega pododstavka odstavka 2.

Vendar se smejo za pridelavo vina tudi v državah članicah iz prvega pododstavka zasaditi, ponovno zasaditi ali cepiti le sorte vinske trte, ki so skladne z drugim pododstavkom odstavka 2.

4.  Z odstopanjem od prvega in tretjega pododstavka odstavka 2 ter drugega pododstavka odstavka 3 se za znanstvene raziskave in poskuse dovoli zasaditev, ponovna zasaditev ali cepitev naslednjih sort vinske trte:

   (a) sorte vinske trte, ki niso razvrščene, če gre za države članice iz odstavka 3;
   (b) sorte vinske trte, ki niso skladne s točkama (a) in (b) drugega pododstavka odstavka 2, če gre za države članice iz odstavka 3.

5.  Površine, zasajene s sortami vinske trte za pridelavo vina, ki so bile zasajene v nasprotju z odstavki 2, 3 in 4, je treba izkrčiti.

Vendar takšnih površin ni treba izkrčiti, če je zadevna pridelava namenjena izključno za porabo v gospodinjstvu pridelovalca vina.

6.  Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za preverjanje, ali pridelovalci izpolnjujejo odstavke 2 do 5.

Člen 167

Posebna uporaba vina

Razen ustekleničenih vin, za katera je mogoče dokazati, da je bilo polnjenje opravljeno pred 1. septembrom 1971, se vina, pridelana iz sort vinske trte, vključenih v razvrstitve, sestavljene v skladu s prvim pododstavkom člena 166(2), ki pa ne ustrezajo nobeni od kategorij iz dela II Priloge XII, uporabijo samo za porabo v gospodinjstvu posameznega pridelovalca vina, za pridelavo vinskega kisa ali za destilacijo.

Člen 168

Nacionalni predpisi za nekatere proizvode in/ali sektorje

1.  Ne glede na člen 162(1) lahko države članice sprejmejo ali ohranijo nacionalne predpise, ki določajo različne ravni kakovosti za mazave maščobe. Taki predpisi omogočajo, da se te ravni kakovosti ocenijo na podlagi meril, ki se zlasti nanašajo na uporabljene surovine, organoleptične značilnosti proizvodov ter njihovo fizično in mikrobiološko stabilnost.

Države članice, ki uporabijo to izbiro iz prvega pododstavka, zagotovijo, da se lahko na proizvodih drugih držav članic, ki izpolnjujejo merila, določena s temi nacionalnimi predpisi, pod nediskriminacijskimi pogoji uporabijo izrazi, ki na podlagi teh predpisov navajajo, da izpolnjujejo ta merila.

2.  Države članice lahko omejijo ali izključijo uporabo nekaterih enoloških postopkov in določijo strožje omejitve za vina, ki jih dovoljuje zakonodaja Unije in se pridelujejo na njihovem ozemlju, da bi izboljšale ohranjanje osnovnih lastnosti vin z zaščiteno označbo porekla ali z zaščiteno geografsko označbo ter penečih vin in likerskih vin.

Države članice te omejitve in izključitve sporočijo Komisiji, ki o njih obvesti druge države članice.

3.  Države članice lahko dovolijo poskusno uporabo nedovoljenih enoloških postopkov pod pogoji, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti v skladu s členom 321, sprejetimi v skladu z odstavkom 4.

4.  Da se zagotovi pravilna in pregledna uporaba, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi pogoje za uporabo odstavkov 1, 2 in 3 ter pogoje za posest, promet in uporabo proizvodov, pridobljenih iz poskusnih postopkov iz odstavka 3.

Pododdelek IV

Tržni standardi v zvezi z uvozom in izvozom

Člen 169

Splošne določbe

Da se upoštevajo posebne lastnosti trgovine med Unijo in nekaterimi tretjimi državami ter posebne značilnosti nekaterih kmetijskih proizvodov, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, opredeli pogoje, ki jih morajo izpolnjevati uvoženi proizvodi, da so v skladu z zahtevami Unije glede tržnih standardov, in ki omogočajo, da ukrepi odstopajo od člena 161, in določi pravila v zvezi z uporabo tržnih standardov za proizvode, izvožene iz Unije.

Člen 170

Posebne določbe za uvoz vina

1.  Razen če ni drugače določeno v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe, se za proizvode, ki se uvrščajo v oznake KN 2009 61, 2009 69 in 2204 in se uvažajo v Unijo, uporabljajo določbe o označbah porekla in geografskih označbah ter označevanju vina iz pododdelka II oddelka II tega poglavja ter opredelitve in prodajne oznake iz člena 163 te uredbe.

2.  Če ni drugače določeno v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe, se proizvodi iz odstavka 1 tega člena pridelujejo po enoloških postopkih, ki jih priporoča in objavi OIV ali dovoljuje Unija v skladu s to uredbo in ukrepi, sprejetimi v skladu s to uredbo.

3.  Ob uvozu proizvodov iz odstavka 1 je treba predložiti:

   (a) potrdilo, ki dokazuje skladnost z določbami iz odstavkov 1 in 2 in ga sestavi pristojni organ s seznama, ki ga objavi Komisija, v državi, iz katere izvira proizvod;
   (b) analizni izvid, ki ga sestavi organ ali urad, ki ga imenuje država, iz katere izvira proizvod, če je proizvod namenjen za neposredno prehrano ljudi.

Pododdelek V

Skupne določbe

Člen 171

Nacionalni pregledi

Države članice izvajajo preglede na osnovi analize tveganja, da pregledajo, če so proizvodi v skladu s pravili iz tega oddelka, in naložijo ustrezne upravne kazni.

Člen 172

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem oddelkom, zlasti:

   (a) določi pravila za izvajanje splošnega tržnega standarda;
   (b) določi pravila za izvajanje opredelitev in prodajnih oznak iz Priloge XII;
   (c) sestavi seznam proizvodov iz drugega odstavka točke 5 dela III Priloge XII in točke (a) šestega odstavka dela VI Priloge XII na osnovi okvirnega seznama proizvodov, ki za države članice štejejo kot ustrezni na njihovem ozemlju za proizvode iz drugega odstavka točke 5 dela III Priloge XII in točke (a) šestega odstavka dela VI Priloge XII, ter ki ga države članice pošljejo Komisiji;
   (d) določi pravila za izvajanje tržnih standardov po sektorju ali proizvodu, vključno s podrobnimi pravili za jemanje vzorcev, in metode analize za določanje sestave proizvodov;
   (e) določi pravila, pri čemer se lahko določi, ali so bili proizvodi v drugačnih postopkih od dovoljenih enoloških postopkov;
   (f) določi pravila za izvajanje pregledov skladnosti s tržnimi standardi po sektorju ali proizvodu;
   (g) določi pravila za določanje ravni odstopanja;
   (h) sprejme določbe v zvezi z organi, odgovornimi za izvajanje pregledov za skladnost in vsebino, pogostost in fazo trženja, za katero se ti pregledi uporabljajo;
   (i) sprejme potrebne ukrepe za izvajanje odstopanja iz člena 169.

Oddelek II

Označbe porekla, geografske označbe in tradicionalni izrazi v vinskem sektorju

Pododdelek I

Uvodne določbe

Člen 173

Področje uporabe

1.  Pravila glede označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov iz tega oddelka se uporabljajo za proizvode iz točk 1, 3 do 6, 8, 9, 11, 15 in 16 dela II Priloge XII.

2.  Pravila iz odstavka 1 temeljijo na:

  (a) varstvu zakonitih interesov:
   (i) potrošnikov in
   (ii) pridelovalcev;
   (b) zagotovitvi nemotenega delovanja notranjega trga za zadevne proizvode; ter
   (c) spodbujanju pridelave kakovostnih proizvodov, pri čemer se lahko sprejmejo tudi ukrepi v okviru nacionalne politike kakovosti.

Pododdelek II

Označbe porekla in geografske označbe

Člen 174

Opredelitev pojmov

1.  V tem pododdelku se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

  (a) „označba porekla“ pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma države, ki se uporablja za opis proizvodov iz člena 173(1), ki ustrezajo naslednjim zahtevam:
   (i) njihova kakovost in značilnosti so pretežno ali v celoti odvisne od določenega geografskega okolja ter naravnih in človeških dejavnikov, ki izvirajo iz tega okolja;
   (ii) grozdje, iz katerega so pridelani, izvira izključno s tega geografskega območja;
   (iii) pridelani so na tem geografskem območju; ter
   (iv) pridobljeni so iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera;
  (b) „geografska označba“ pomeni označbo, ki se nanaša na regijo, določen kraj ali izjemoma državo, ki se uporablja za opis proizvodov iz člena 173(1), ki ustrezajo naslednjim zahtevam:
   (i) imajo določeno kakovost, ugled ali druge lastnosti, ki jih je mogoče pripisati temu geografskemu poreklu;
   (ii) vsaj 85 % grozdja, iz katerega so pridelani, izvira izključno s tega geografskega območja;
   (iii) pridelani so na tem geografskem območju; ter
   (iv) so pridobljeni iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera ali s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis.

Za namene uporabe točk (a)(iii) in (b)(iii) „pridelava“ obsega vse vključene postopke, od trgatve grozdja do zaključka postopka pridelave vina, z izjemo poproizvodnih postopkov.

Za namene uporabe točke (b)(ii) mora grozdje, ki sme do 15-odstotnega deleža izvirati zunaj opredeljenega geografskega območja, prihajati iz države članice ali nečlanice, v kateri leži opredeljeno območje.

   (a) na območju v neposredni bližini zadevnega opredeljenega območja; ali
   (b) na območju, ki se nahaja v isti upravni enoti ali v sosednji upravni enoti, v skladu z nacionalnimi pravili; ali
   (c) v primeru čezmejne označbe porekla ali geografske označbe, ali kjer obstaja sporazum o ukrepih nadzora med dvema ali več državami članicami ali med eno ali več državami članicami in eno ali več državami nečlanicami, se proizvod z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo lahko predeluje v vino na območjih, ki se nahajajo v neposredni bližini zadevnega opredeljenega območja.

Z odstopanjem od točke (b)(iii) in pod pogojem, da je tako navedeno v specifikaciji proizvoda iz člena 175(2), se lahko vina z zaščiteno geografsko označbo še naprej predelujejo v vino na območjih zunaj neposredne bližine zadevnega opredeljenega območja do 31. decembra 2012.

Z odstopanjem od točke (a)(iii) in pod pogojem, da je tako navedeno v specifikaciji proizvoda iz člena 175(2), se lahko proizvod predeluje v peneče vino ali biser vino z zaščiteno označbo porekla zunaj neposredne bližine zadevnega opredeljenega območja, če je takšna praksa obstajala pred 1. marcem 1986. [Sprememba 26]

2.  Določena tradicionalno uporabljana imena predstavljajo označbo porekla, če:

   (a) označujejo vino;
   (b) se nanašajo na geografsko ime;
   (c) izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1(a)(i) do (iv); ter
   (d) se za njih izvede postopek zaščite označbe porekla in geografske označbe iz tega pododdelka.

3.  Označbe porekla in geografske označbe, vključno s tistimi, ki se nanašajo na geografska območja v tretjih državah, so upravičene do zaščite v Uniji v skladu s pravili iz tega pododdelka.

Člen 175

Vsebina vlog za zaščito

1.  Vloge za zaščito imen kot označb porekla ali geografskih označb vključujejo tehnično dokumentacijo, ki vsebuje:

   (a) ime, ki naj se zaščiti;
   (b) ime in naslov vlagatelja;
   (c) specifikacijo proizvoda iz odstavka 2; ter
   (d) enotni dokument, ki povzema specifikacijo proizvoda iz odstavka 2.

2.  Specifikacija proizvoda zainteresiranim stranem omogoča, da preverijo ustrezne pridelovalne okoliščine, potrebne za označbo porekla ali geografsko označbo.

Sestavljena je vsaj iz:

   (a) imena, ki naj se zaščiti;
  (b) opisa vina:
   (i) za vina z označbo porekla, glavnih analitskih in organoleptičnih lastnosti;
   (ii) za vina z geografsko označbo, glavnih analitskih lastnosti ter ocene ali navedbe organoleptičnih lastnosti;
   (c) po potrebi posebnih enoloških postopkov pridelave vina ter ustreznih omejitev pri pridelavi vina;
   (d) razmejitve zadevnega geografskega območja;
   (e) največjega hektarskega donosa;
   (f) navedbe sorte ali sort vinske trte, iz katerih je pridobljeno vino;
   (g) podrobnosti o povezavi iz člena 174(1)(a)(i) oziroma, odvisno od primera, člena 174(1)(b)(i);
   (h) veljavnih zahtev, določenih v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji ali, če so tako predvidele države članice, ki jih je določila organizacija, ki upravlja zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ob upoštevanju, da morajo biti take zahteve objektivne in nediskriminacijske ter skladne s pravom Unije;
   (i) imena in naslova organov ali teles, ki preverjajo skladnost z določbami iz specifikacije proizvoda, in njihove posebne naloge.

Člen 176

Vloga za zaščito za geografsko območje v tretji državi

1.  Kadar se vloga za zaščito nanaša na geografsko območje, ki se nahaja v tretji državi, vsebuje poleg elementov iz člena 175 tudi dokazilo, da je zadevno ime zaščiteno v državi porekla.

2.  Vloga se pošlje Komisiji neposredno ali po organih zadevne tretje države.

3.  Vloga za zaščito je sestavljena v enem od uradnih jezikov Unije ali pa ji je priložen overjen prevod v enega od teh jezikov.

Člen 177

Vlagatelji

1.  Vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe lahko vloži katera koli zainteresirana skupina pridelovalcev, v izjemnih primerih pa tudi en sam pridelovalec. Ostale zainteresirane strani lahko sodelujejo pri vlogi.

2.  Pridelovalci lahko vložijo vlogo za zaščito le za vina, ki jih pridelujejo.

3.  Pri imenih, ki označujejo čezmejno geografsko območje, ali tradicionalnih imenih, povezanih s čezmejnim geografskim območjem, se lahko vloži skupna vloga.

Člen 178

Predhodni nacionalni postopek

1.  Vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe vin v skladu s členom 174, ki izvirajo iz Unije, so predmet predhodnega nacionalnega postopka v skladu s tem členom.

2.  Vloga za zaščito se vloži v državi članici, z ozemlja katere izvira označba porekla ali geografska označba.

3.  Država članica pregleda vlogo za zaščito, da preveri, ali izpolnjuje pogoje iz tega pododdelka.

Država članica izvede nacionalni postopek, ki zagotavlja primerno objavo vloge in določi, da lahko v obdobju vsaj dveh mesecev od dneva objave vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom, ki ima stalno prebivališče ali sedež na njenem ozemlju, nasprotuje predlogu zaščite tako, da v državi članici vloži ustrezno utemeljeno izjavo.

4.  Če država članica meni, da označba porekla ali geografska označba ne izpolnjuje ustreznih zahtev ali da ni skladna z zakonodajo Unije na splošno, država članica zavrne vlogo.

5.  Če država članica meni, da so ustrezne zahteve izpolnjene:

   (a) objavi enotni dokument in specifikacijo proizvoda vsaj na internetu; ter
  (b) Komisiji pošlje vlogo za zaščito, ki vsebuje naslednje informacije:
   (i) ime in naslov vlagatelja;
   (ii) enotni dokument iz člena 175(1)(d);
   (iii) izjavo države članice, da šteje vlogo vlagatelja za skladno z zahtevanimi pogoji; ter
   (iv) napotilo na objavo, kakor je določeno v točki (a).

Informacije iz prvega pododstavka točke (b) se pošljejo v enem od uradnih jezikov Unije ali pa jim je priložen overjeni prevod v enega od teh jezikov.

6.  Države članice s 1. avgustom 2009 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 118f Uredbe (ES) št. 1234/2007 in tem členom.

7.  Kadar država članica nima nacionalne zakonodaje o zaščiti označb porekla in geografskih označb, lahko, vendar le prehodno, ime na nacionalni ravni zaščiti v skladu s pogoji iz tega pododdelka, pri čemer začne zaščita učinkovati z dnem predložitve vloge Komisiji. Taka prehodna nacionalna zaščita se konča na dan sprejetja odločbe o registraciji ali zavrnitvi v skladu s tem pododdelkom.

Člen 179

Preučitev Komisije

1.  Komisija objavi datum vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe.

2.  Komisija preveri, ali vloge za zaščito iz člena 178(5) izpolnjujejo pogoje, določene v tem pododdelku.

3.  Če Komisija meni, da so pogoji iz tega pododdelka izpolnjeni, se z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, odloči za objavo enotnega dokumenta iz člena 175(1)(d) in napotila na objavo specifikacije proizvoda iz člena 178(5) v Uradnem listu Evropske unije.

4.  Če Komisija meni, da pogoji iz tega pododdelka niso izpolnjeni, se z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči za zavrnitev vloge.

Člen 180

Postopek ugovora

Vsaka država članica ali tretja država ali vsaka fizična ali pravna oseba z zakonitim interesom, ki ima stalno prebivališče ali sedež v državi članici, ki ni vložila vloge za zaščito, ali v tretji državi, lahko v dveh mesecih od dneva objave iz člena 179(3) ugovarja predlagani zaščiti, tako da Komisiji predloži ustrezno utemeljeno izjavo o pogojih za upravičenost iz tega pododdelka.

Fizične ali pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče ali sedež v tretji državi, vložijo izjavo bodisi neposredno bodisi po organih zadevne tretje države v roku dveh mesecev, kot je določeno v prvem odstavku.

Člen 181

Odločitev o zaščiti

Komisija na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, po postopku ugovora iz člena 180 z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči, ali bo zaščitila označbo porekla ali geografsko označbo, ki izpolnjuje pogoje iz tega pododdelka in je skladna z zakonodajo Unije, ali bo vlogo zavrnila, če ti pogoji niso izpolnjeni.

Člen 182

Homonimi

1.  Če je vložena vloga za ime, ki je popoln ali delni homonim imena, ki je že bilo registrirano v skladu s to uredbo v zvezi z vinskim sektorjem, se pri registraciji imena ustrezno upošteva lokalna in tradicionalna raba ter možnost zamenjave.

Homonim, zaradi katerega potrošnik napačno meni, da proizvodi prihajajo z drugega ozemlja, se ne registrira, čeprav ime točno ustreza zadevnemu ozemlju, regiji ali kraju porekla zadevnih proizvodov.

Uporaba registriranega homonima je dovoljena samo, če se pozneje registriran homonim v praksi dovolj razlikuje od že registriranega imena, pri čemer se upošteva, da je treba zagotoviti enako obravnavo pridelovalcev in preprečiti zavajanje potrošnika.

2.  Odstavek 1 se smiselno uporablja tudi, če je vloga vložena za ime, ki je popoln ali delni homonim geografske označbe, zaščitene v skladu z zakonodajo držav članic.

Države članice ne registrirajo neidentičnih geografskih označb kot zaščitenih po svoji zakonodaji o geografskih označbah, če je označba porekla ali geografska označba v Uniji zaščitena po zakonodaji Unije o označbah porekla in geografskih označbah.

3.  Če ni drugače določeno z delegiranimi akti Komisije, sprejetimi v skladu s členom 321, se ime sorte vinske trte, ki vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje, ne uporablja za označevanje proizvodov, za katere velja ta uredba, da se upoštevajo obstoječe prakse označevanja.

4.  Zaščita geografskih označb in označb porekla za proizvode iz člena 174 ne posega v zaščitene geografske označbe, ki se uporabljajo v zvezi z žganimi pijačami v smislu Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(34), in obratno.

Člen 183

Razlogi za zavrnitev zaščite

1.  Imena, ki so postala generična, se ne zaščitijo kot označbe porekla ali geografske označbe.

Za namene tega pododdelka pomeni „ime, ki je postalo generično“ ime vina, ki je postalo obče ime vina v Uniji, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, kjer je bil ta proizvod prvotno pridelan ali tržen.

Da bi ugotovili, ali je ime postalo generično, se upoštevajo vsi ustrezni dejavniki, zlasti pa:

   (a) obstoječe stanje v Uniji, zlasti na območjih potrošnje;
   (b) ustrezna zakonodaja Unije ali nacionalna zakonodaja.

2.  Ime se ne zaščiti kot označba porekla ali geografska označba, če je zaradi ugleda in slovesa blagovne znamke verjetno, da bi taka zaščita zavedla potrošnika glede resničnega porekla vina.

Člen 184

Razmerje do blagovnih znamk

1.  Če je označba porekla ali geografska označba zaščitena po tej uredbi, se zavrne vloga za registracijo blagovne znamke, ki ustreza eni od situacij iz člena 185(2) in velja za proizvod iz ene od kategorij iz dela II Priloge XII, če je vloga za registracijo blagovne znamke vložena po dnevu predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisiji in se označba porekla ali geografska označba nato zaščiti.

Blagovne znamke, registrirane v nasprotju s prvim pododstavkom, so nične.

2.  Brez poseganja v člen 183(2) se lahko v eni od situacij iz člena 185(2) blagovna znamka, ki je bila prijavljena, registrirana ali v primerih, ko to možnost predvideva zadevna zakonodaja, pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju Unije pred dnem predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisiji, še naprej uporablja in obnovi kljub zaščiti označbe porekla ali geografske označbe, če ne obstajajo razlogi za ničnost ali preklic blagovne znamke, določeni v Direktivi 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta(35) ali z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009(36).

V teh primerih je dovoljena uporaba označbe porekla ali geografske označbe skupaj z ustreznimi blagovnimi znamkami.

Člen 185

Zaščita

1.  Zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži vino, ki je bilo pridelano v skladu z ustreznimi specifikacijami proizvoda.

2.  Zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe ter vino, ki uporablja ta zaščitena imena v skladu s specifikacijo proizvoda, so zaščiteni pred:

  (a) vsako neposredno ali posredno komercialno rabo zaščitenega imena:
   (i) za primerljive proizvode, ki niso v skladu s specifikacijo proizvoda za zaščiteno ime; ali
   (ii) če bi raba imena izkoriščala sloves označbe porekla ali geografske označbe;
   (b) vsako zlorabo, posnemanje ali prikazovanje, tudi če je resnično poreklo proizvoda ali storitve navedeno, če je zaščiteno ime prevedeno ali če mu je dodan izraz, kot so „stil“, „tip“, „metoda“, „kot se prideluje v“, „posnetek“, „okus“, „kot“ ali podobno;
   (c) vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo izvora, porekla, vrste ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na zadevni vinski proizvod, in pred pakiranjem proizvoda v embalažo, ki lahko ustvari napačen vtis o poreklu proizvoda;
   (d) vsemi drugimi praksami, ki lahko potrošnika zavajajo glede resničnega porekla proizvoda.

3.  Zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe ne morejo postati generične v Uniji v smislu člena 183(1).

4.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da ustavijo nezakonito uporabo zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb iz odstavka 2.

Člen 186

Register

Komisija vzpostavi in vzdržuje elektronski register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb za vino, ki je javno dostopen.

Člen 187

Imenovanje pristojnega organa

1.  Države članice imenujejo pristojni organ ali organe, odgovorne za preglede glede obveznosti, določenih v tem pododdelku v skladu z merili iz člena 4 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(37).

2.  Države članice zagotovijo, da je vsak izvajalec, ki deluje v skladu s tem pododdelkom, upravičen do vključitve v sistem pregledov.

3.  Države članice obvestijo Komisijo o pristojnem organu ali organih iz odstavka 1. Komisija objavi njihova imena in naslove ter jih redno posodablja.

Člen 188

Preverjanje skladnosti s specifikacijami

1.  Glede zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, povezanih z geografskim območjem v Uniji, letno preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda med pridelavo in med polnjenjem vina ali po njem, zagotavlja:

   (a) pristojni organ ali organi iz člena 187(1); ali
   (b) eden ali več nadzornih organov, odgovornih za preverjanje v smislu točke 5 drugega pododstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004, ki delujejo kot certifikacijsko telo za proizvode v skladu z merili iz člena 5 navedene uredbe.

Stroške takega preverjanja krijejo gospodarski subjekti, ki jih zajema preverjanje.

2.  Letno preverjanje skladnosti zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, povezanih z geografskim območjem v tretji državi, s specifikacijami proizvoda, med pridelavo in med polnjenjem vina ali po njem, zagotavlja:

   (a) eden ali več javnih organov, ki jih imenuje tretja država; ali
   (b) eno ali več certifikacijskih teles.

3.  Certifikacijska telesa iz odstavkov 1(b) in 2(b) ravnajo v skladu z evropskim standardom EN 45011 ali vodilom ISO/IEC 65 (Splošne zahteve za organe, ki upravljajo sisteme certificiranja proizvodov) in so akreditirana v skladu s tem.

4.  Kadar organ ali organi iz odstavkov 1(a) in 2(a) preverjajo skladnost s specifikacijami proizvodov, zagotovijo ustrezna jamstva za objektivnost in nepristranskost ter imajo na voljo usposobljeno osebje in vire, potrebne za izvajanje nalog.

Člen 189

Spremembe specifikacij proizvoda

1.  Vlagatelj, ki izpolnjuje pogoje iz člena 177, lahko zaprosi za odobritev spremembe specifikacije zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe, zlasti zaradi upoštevanja razvoja znanstvenih in tehničnih dognanj ali zaradi nove opredelitve geografskega območja iz točke (d) drugega pododstavka člena 175(2). V vlogah se opišejo predlagane spremembe in navedejo razlogi zanje.

2.  Kadar predlagana sprememba vključuje eno ali več sprememb enotnega dokumenta iz člena 175(1)(d), se za vlogo za spremembo smiselno uporabljajo členi 178 do 181. Če pa so predlagane le manjše spremembe, Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči, ali se vloga odobri brez postopka iz člena 179(2) in člena 180, v primeru odobritve pa Komisija objavi podatke iz člena 179(3).

3.  Kadar predlagana sprememba ne vključuje spremembe enotnega dokumenta, se uporabljajo naslednja pravila:

   (a) kadar geografsko območje leži v eni od držav članic, se navedena država članica izreče o spremembi, ter če spremembo podpre, objavi spremenjeno specifikacijo in Komisijo obvesti o odobrenih spremembah in razlogih zanje;
   (b) kadar geografsko območje leži v tretji državi, Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odloči, ali se bodo predlagane spremembe odobrile.

Člen 190

Preklic

1.  Komisija lahko na lastno pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z upravičenim interesom odloči, da se z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), prekliče zaščita za označbo porekla ali geografsko označbo, če skladnost z ustrezno specifikacijo proizvoda ni več zagotovljena.

Členi 178 do 181 se uporabljajo smiselno.

Člen 191

Obstoječa zaščitena imena vin

1.  Imena vin, ki so zaščitena v skladu s členoma 51 in 54 Uredbe (ES) št. 1493/1999 ter členom 28 Uredbe Komisije (ES) št. 753/2002(38), so avtomatično zaščitena na podlagi te uredbe. Komisija jih vključi v register iz člena 186 te uredbe.

2.  Glede obstoječih zaščitenih imen vin iz odstavka 1 države članice pošljejo Komisiji:

   (a) tehnično dokumentacijo, kot je določeno v členu 175(1);
   (b) nacionalne sklepe o odobritvi.

3.  Imena vin iz odstavka 1, za katera informacije iz odstavka 2 ne bodo predložene do 31. decembra 2011, bodo izgubila zaščito po tej uredbi. Komisija bo ustrezno uradno odstranila taka imena iz registra iz člena 186 z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323,.

4.  Člen 190 se ne uporablja za obstoječa zaščitena imena vin iz odstavka 1 tega člena.

Komisija lahko na lastno pobudo in z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), do 31. decembra 2014 odloči o preklicu zaščite obstoječih zaščitenih imen vin iz odstavka 1, če ne izpolnjujejo pogojev iz člena 174.

Člen 192

Takse

Države članice lahko zaračunavajo takse za kritje stroškov, vključno s stroški, nastalimi pri pregledu vlog za zaščito, izjav o ugovoru, vlog za spremembe in zahtev za preklic po tem pododdelku.

Člen 193

Prenesena pooblastila

1.  Da se upoštevajo posebne lastnosti proizvodnje na razmejenih geografskih območjih, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme:

   (a) načela za razmejitev geografskih območij ter
   (b) opredelitve, omejitve in odstopanja v zvezi s proizvodnjo na razmejenih geografskih območjih.

2.  Da se zagotovi kakovost in sledljivost proizvodov, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 določi pogoje, pod katerimi lahko specifikacije proizvodov vključujejo dodatne zahteve iz člena 175(2)(h).

3.  Da se zagotovijo zakonite pravice ali interes proizvajalcev ali izvajalcev, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321,:

   (a) opredeli, v katerih primerih lahko en sam pridelovalec vloži vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe;
   (b) sprejme omejitve v zvezi s tipom vlagatelja, ki lahko vloži vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe;
   (c) sprejme posebne ukrepe v zvezi z nacionalnimi postopki, ki se uporabljajo za čezmejne vloge;
   (d) opredeli datum predložitve vloge ali zahtevka;
   (e) opredeli datum, od katerega velja zaščita;
   (f) določi pogoje, pod katerimi se za spremembo šteje, da je manjša v smislu člena 189(2);
   (g) določi datum, na katerega sprememba začne veljati.

4.  Da se zagotovi ustrezna zaščita, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme omejitve v zvezi z zaščitenim imenom.

5.  Da se prepreči nezakonita uporaba zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi ukrepe, ki jih morajo v zvezi s tem izvajati države članice.

6.  Da se zagotovi učinkovitost pregledov iz tega pododdelka, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme potrebne ukrepe v zvezi z obvestili izvajalcev pristojnim organom.

7.  Da se zagotovi, da gospodarski subjekti in pristojni organi niso oškodovani z uporabo tega pododdelka v zvezi z imeni vin, za katera je bila zaščita dodeljena pred 1. avgustom 2009, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme prehodne določbe v zvezi z naslednjim:

   (a) imeni vin, ki so jih države članice priznale kot označbe porekla ali geografske označbe do 1. avgusta 2009;
   (b) predhodnim nacionalnim postopkom;
   (c) vini, ki so bila dana v promet ali označena pred določenim datumom; ter
   (d) spremembami specifikacij proizvoda.

Člen 194

Izvedbena pooblastila

1.  Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem pododdelkom v zvezi z naslednjim:

   (a) informacijami, ki jih je treba zagotoviti v specifikaciji proizvoda glede povezave med geografskim območjem in končnim proizvodom;
   (b) odločanjem o zaščiti ali zavrnitvi, ki je na voljo javnosti;
   (c) vzpostavitvijo in vodenjem registra iz člena 186;
   (d) pretvorbo iz zaščitene označbe porekla v zaščiteno geografsko označbo;
   (e) predložitvijo čezmejnih vlog;
   (f) pregledi in preverjanjem, ki ga izvajajo države članice, vključno s testiranjem.

2.  Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem pododdelkom glede postopka, vključno s sprejemljivostjo, za preverjanje vlog za zaščito ali za odobritev spremembe označbe porekla ali geografske označbe, in postopka, vključno s sprejemljivostjo, za vloge za ugovor, preklic ali pretvorbo in predložitev informacij v zvezi z obstoječimi zaščitenimi imeni vin, zlasti glede:

   (a) vzorcev za dokumente in oblike za pošiljanje;
   (b) rokov;
   (c) podrobnih podatkov o dejstvih, dokazih in spremnih dokumentih, ki se pošljejo v podporo vloge ali zahtevka.

Člen 195

Izvedbeni akti, ki se sprejmejo brez pomoči odbora iz člena 323(1)brez uporabe člena 323

Če se šteje, da je vloga ali zahtevek nedopusten, Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, odloči, da ga zavrne kot nedopustnega.

Pododdelek III

Tradicionalni izrazi

Člen 196

Opredelitev

„Tradicionalni izraz“ pomeni izraz, ki ga države članice tradicionalno uporabljajo za člen 173(1), in sicer za označevanje:

   (a) da ima proizvod zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo; ali
   (b) postopka pridobivanja ali staranja ali kakovosti, barve, vrste kraja ali posebnega dogodka iz zgodovine, povezanih s proizvodom z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.

Člen 197

Zaščita

1.  Zaščiteni tradicionalni izraz se sme uporabljati samo za proizvod, pridelan v skladu z opredelitvijo iz člena 196.

Tradicionalni izrazi so zaščiteni pred nezakonito uporabo.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev nezakonite uporabe zaščitenih tradicionalnih izrazov.

2.  Tradicionalni izrazi v Uniji ne bodo postali generični.

Člen 198

Prenesena pooblastila

1.  Da se zagotovi ustrezna zaščita, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme določbe v zvezi z jezikom in pravilno pisavo izraza, ki se zaščiti.

2.  Da se zagotovijo zakonite pravice ali interes proizvajalcev ali izvajalcev, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, opredeli naslednje:

   (a) tip vlagateljev, ki lahko vložijo vlogo za zaščito tradicionalnega izraza;
   (b) pogoje veljavnosti vloge za priznanje tradicionalnega izraza;
   (c) razloge za nasprotovanje predlaganemu priznanju tradicionalnega izraza;
   (d) obseg zaščite, vključno z razmerjem do blagovnih znamk, zaščitenih tradicionalnih izrazov, zaščitenih označb porekla ali geografskih označb, homonimov ali nekaterih imen vinske trte;
   (e) razloge za preklic tradicionalnega izraza;
   (f) datum predložitve vloge ali zahtevka.

3.  Da se upoštevajo posebne lastnosti trgovine med Unijo in nekaterimi tretjimi državami, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pogoje, pod katerimi se tradicionalni izrazi lahko uporabljajo za proizvode iz tretjih držav, in določi odstopanja od člena 196.

4.  Da se prepreči nezakonita uporaba zaščitenih tradicionalnih izrazov, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi ukrepe, ki jih morajo v zvezi s tem izvajati države članice.

Člen 199

Izvedbena pooblastila

1.  Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem pododdelkom, v zvezi s postopkom, vključno s sprejemljivostjo, za preverjanje vlog za zaščito ali za odobritev spremembe tradicionalnega izraza in postopkom, vključno s sprejemljivostjo, za zahtevke za ugovor ali preklic, zlasti glede naslednjega:

   (a) vzorcev za dokumente in oblike za pošiljanje;
   (b) rokov;
   (c) podrobnih podatkov o dejstvih, dokazih in spremnih dokumentih, ki se pošljejo za podporo vloge ali zahtevka.

2.  Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) določi, ali bo sprejela ali zavrnila vlogo za zaščito tradicionalnega izraza ali zahtevek za spremembo zaščitenega izraza ali preklic zaščite tradicionalnega izraza.

3.  Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi zaščito tradicionalnih izrazov, za katere je bila vloga za zaščito sprejeta, zlasti z njihovo razvrstitvijo v skladu s točko (a) ali (b) člena 196 ter z objavo opredelitve in/ali pogojev za uporabo.

Člen 200

Izvedbeni akti, ki se sprejmejo brez pomoči odbora iz člena 323(1)brez uporabe člena 323

Če se šteje, da je vloga ali zahtevek nedopusten, Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, odloči, da ga zavrne kot nedopustnega.

Oddelek III

Označevanje in predstavitev v vinskem sektorju

Člen 201

Opredelitev pojmov

Za namene tega oddelka:

   (a) „označevanje“ pomeni vse besede, navedbe, blagovne znamke, tržna imena, slikovno gradivo ali simbole na kakršni koli embalaži, dokumentu, obvestilu, etiketi, obročku ali vratni etiketi, ki spremlja ali se nanaša na zadevni proizvod;
   (b) „predstavljanje“ pomeni vse informacije, ki se potrošniku zagotovijo na embalaži zadevnega proizvoda, vključno z obliko in vrsto steklenic.

Člen 202

Uporaba horizontalnih pravil

1.  Če ni v tej uredbi drugače določeno, se za označevanje in predstavljanje proizvodov, ki spadajo v njihovo področje uporabe, uporabljajo Direktiva 2008/95/ES, Direktiva Sveta 89/396/EGS(39), Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta(40) ter Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta(41). Označevanja proizvodov iz točk 1 do 11, 13, 15 in 16 v delu II Priloge XII ni mogoče dopolniti z drugimi oznakami kot z oznakami iz te uredbe, razen če izpolnjujejo zahteve iz člena 2(1)(a) Direktive 2000/13/ES.

1a.  Če eden od proizvodov iz dela II Priloge XII k tej uredbi vsebuje eno ali več sestavin, naštetih v Prilogi IIIa k Direktivi 2000/13/ES, morajo biti te sestavine navedene na etiketi za izrazom „vsebuje“.

V primeru sulfitov se lahko uporabljajo naslednje navedbe: „sulfiti“ in „žveplovi dioksidi“.

1b.  Označevanju iz odstavka 2 se lahko doda uporaba piktograma, kar se določi z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321. [Sprememba 27]

Člen 203

Obvezne navedbe

1.  Označevanje in predstavljanje proizvodov iz točk 1 do 11, 13, 15 in 16 dela II Priloge XII, ki so namenjeni za trženje v Uniji ali za izvoz, vsebujejo naslednje obvezne navedbe:

   (a) navedbo kategorije proizvoda vinske trte v skladu z delom II Priloge XII;
  (b) za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo:
   (i) izraz „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“; ter
   (ii) ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;
   (c) dejanski volumenski delež alkohola;
   (d) označbo izvora;
   (e) navedbo polnilca oziroma ime pridelovalca ali prodajalca pri penečem vinu, gaziranem penečem vinu, kakovostnem penečem vinu ali kakovostnem aromatičnem penečem vinu;
   (f) navedbo uvoznika pri uvoženem vinu; ter
   (g) navedbo vsebnosti sladkorja pri penečem vinu, gaziranem penečem vinu, kakovostnem penečem vinu ali kakovostnem aromatičnem penečem vinu.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1(a) se navedba kategorije proizvoda iz vinske trte lahko izpusti za vina, če je na njihovi etiketi navedeno ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe, ter za kakovostna peneča vina, ki imajo na etiketi naveden izraz „sekt“. [Sprememba 28]

3.  Z odstopanjem odstavka 1(b) se lahko navedba izraza „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ izpusti v naslednjih primerih:

   (a) če je na etiketi naveden tradicionalni izraz iz člena 196(a);
   (b) v izjemnih okoliščinah, ki jih z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi Komisija, da se zagotovi skladnost z obstoječimi praksami označevanja.

Člen 204

Neobvezne navedbe

1.  Označevanje in predstavitev proizvodov iz člena 203(1) lahko vsebujeta zlasti naslednje neobvezne navedbe:

   (a) letnik trgatve;
   (b) ime ene ali več sort vinske trte;
   (c) pri vinih, ki niso navedena v členu 203(1)(g), izraze za vsebnost sladkorja;
   (d) za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, tradicionalne izraze, kot so navedeni v členu 196(b);
   (e) simbol Unije, ki prikazuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo;
   (f) izraze, ki se nanašajo na nekatere postopke proizvodnje;
   (g) za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ime drugega geografskega območja, ki je manjše ali večje od območja, iz katerega izhaja označba porekla ali geografska označba.

2.  Brez poseganja v člen 182(3) v zvezi z uporabo navedb iz odstavka 1(a) in (b) za vina brez zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe:

   (a) države članice uvedejo zakone in druge predpise za zagotovitev postopkov certificiranja, odobritve in preverjanja, tako da je zajamčena verodostojnost zadevnih informacij;
  (b) države članice lahko na podlagi nediskriminatornih in objektivnih meril ter ob ustreznem upoštevanju lojalne konkurence za vino, pridelano iz sort vinske trte na njihovem ozemlju, sestavijo sezname izključenih sort vinske trte, še zlasti če:
   (i) obstaja možnost zavajanja potrošnikov glede resničnega izvora vina, ker je zadevna sorta vinske trte sestavni del obstoječe zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;
   (ii) zadevni nadzor ne bi bil stroškovno učinkovit, ker zadevna sorta vinske trte predstavlja le majhen del vinogradov v državi članici;
   (c) pri mešanicah vina iz različnih držav članic se sorta oziroma sorte vinske trte ne navaja(-jo), razen če se zadevne države članice ne dogovorijo drugače in zagotovijo izvedljivost ustreznih postopkov certificiranja, odobritve in preverjanja.

Člen 205

Jeziki

1.  Če so obvezne in neobvezne navedbe iz členov 203 in 204 izražene z besedami, so navedene v enem ali več uradnih jezikih Unije.

2.  Ne glede na odstavek 1 je ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe ali tradicionalnega izraza iz člena 196(a) navedeno na etiketi v jeziku ali jezikih, za katere velja zaščita.

Če se za zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe ali posebne nacionalne označbe ne uporablja latinska abeceda, je lahko ime navedeno tudi v enem ali več uradnih jezikih Unije.

Člen 206

Uveljavitev

Pristojni organi držav članic sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se proizvod iz člena 203(1), ki ni označen v skladu s tem oddelkom, ne da na trg ali se umakne s trga.

Člen 207

Prenos pooblastil

1.  Za zagotovitev skladnosti s horizontalnimi pravili v z zvezi z označevanjem in predstavitvijo ter zaradi upoštevanja posebnosti vinskega sektorja lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme opredelitve, pravila in omejitve glede:

   (a) predstavitve in uporabe navedb označevanja, ki niso določene v tem oddelku;
  (b) nekaterih obveznih navedb, zlasti:
   (i) izrazov, ki se uporabijo za oblikovanje obveznih navedb in njihovih pogojev za uporabo;
   (ii) izrazov, ki se nanašajo na kmetijsko gospodarstvo in pogoje za njihovo uporabo;
   (iii) določb, ki državam članicam proizvajalkam omogočajo, da vzpostavijo dodatna pravila v zvezi z obveznimi navedbami;
   (iv) določb, ki omogočajo nadaljnja odstopanja poleg tistih, navedenih v členu 203(2), po katerih ni treba navajati kategorije proizvoda vinske trte; ter
   (v) določb o uporabi jezikov;
  (c) neobveznih navedb, zlasti:
   (i) izrazov, ki se uporabijo za oblikovanje obveznih navedb in njihovih pogojev za uporabo;
   (ii) določb, ki državam članicam proizvajalkam omogočajo, da določijo dodatna pravila v zvezi z obveznimi navedbami;
  (d) predstavitve, zlasti:
   (i) pogojev uporabe nekaterih oblik steklenic in seznama nekaterih posebnih oblik steklenic;
   (ii) pogojev uporabe zamaškov in steklenic za „peneče vino“;
   (iii) določb, ki državam članicam proizvajalkam omogočajo, da določijo dodatna pravila v zvezi s predstavitvijo;
   (iv) določb o uporabi jezikov.

2.  Da se zagotovi učinkovitost postopkov certificiranja, odobritve in preverjanja iz tega oddelka, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme potrebne ukrepe v ta namen.

3.  Da se zagotovijo legitimni interesi izvajalcev, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila v zvezi z začasnim označevanjem in predstavitvijo vin z označbo porekla ali geografsko označbo, katerih zadevna označba porekla ali geografska označba izpolnjuje ustrezne zahteve iz člena 178(5).

4.  Za zagotovitev, da se ne oškodujejo gospodarski subjekti, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme začasne določbe v zvezi z vini, ki so dana na trg in označena pred 1. avgustom 2009.

5.  Da se prepreči trženje v Uniji ali izvoz proizvodov, ki niso označeni v skladu s tem oddelkom, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, opredeli ukrepe, ki jih morajo v ta namen izvajati države članice.

6.  Da se zagotovi upoštevanje posebnosti trgovine med Unijo in nekaterimi tretjimi državami, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme odstopanja od tega oddelka.

Člen 208

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem oddelkom, v zvezi s postopki, z uradnim obveščanjem in s tehničnimi merili.

POGLAVJE II

Organizacije proizvajalcev, skupine proizvajalcev, medpanožne organizacije, organizacije izvajalcev

Oddelek I

Splošna načela

Člen 209

Organizacije proizvajalcev

Države članice priznajo organizacije proizvajalcev, ki:

  (a) jih sestavljajo proizvajalci iz enega od naslednjih sektorjev:

(iv) mleka in mlečnih izdelkov;
   (i) hmelja;
   (ii) oljčnega olja in namiznih oljk;
   (iii) sadja in zelenjave, kar zadeva kmete, ki gojijo enega ali več proizvodov iz navedenega sektorja, in/ali takšne proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi;
   (v) sviloprejk;
   (b) so ustanovljene na pobudo proizvajalcev;
  (c) si prizadevajo doseči poseben cilj, ki lahko zlasti ali v zvezi s sektorjem sadja in zelenjave, vključuje enega ali več naslednjih ciljev:
   (i) zagotovitev, da se proizvodnja načrtuje in prilagaja povpraševanju, zlasti glede kakovosti in količine;
   (ii) koncentracijo ponudbe in dajanje na trg proizvodov, ki jih pridelajo njeni člani;
   (iii) optimiziranje proizvodnih stroškov in stabiliziranje cen proizvajalcev.

Države članice lahko prav tako priznajo organizacije proizvajalcev, ki jih sestavljajo proizvajalci iz katerega koli sektorja iz člena 1, razen za sektorje iz točke (a) prvega odstavka, pod pogoji, določenimi v točkah (b) in (c) navedenega odstavka.„

Države članice lahko v vinskem sektorju priznajo organizacije pridelovalcev pod enakimi pogoji, kot so določeni v točkah (b) in (c) prvega odstavka, ki uporabljajo statut, po katerem morajo njihovi člani predvsem:

   (a) uporabljati sprejeta pravila organizacije proizvajalcev o poročanju o proizvodnji, proizvodnji, trženju in varstvu okolja;
   (b) zagotavljati informacije, ki jih zahtevajo organizacije pridelovalcev za statistične namene, zlasti o vinogradniških površinah in razvoju trga;
   (c) plačati kazen za kršenje obveznosti iz statuta.

V vinskem sektorju se lahko izvajajo naslednji cilji v smislu točke (c) prvega odstavka:

   (a) pospeševanju in zagotavljanju tehnične pomoči za uporabo okolju prijaznih postopkov gojenja in pridelave;
   (b) pospeševanju pobud za ravnanje s stranskimi proizvodi proizvodnje vina in ravnanju z odpadki, zlasti za varovanje kakovosti vode, tal in krajine ter za ohranjanje ali spodbujanje biotske raznovrstnosti;
   (c) raziskovanju trajnostnih načinov proizvodnje in gibanju trga.
   (d) prispevanju k vzpostavljanju podpornih programov iz oddelka VII poglavja IV naslova I dela II.

Člen 210

Medpanožne organizacije

1.  Države članice priznajo medpanožne organizacije, ki:

  (a) jih sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s proizvodnjo proizvodov, trgovino z njimi in/ali predelavo proizvodov iz naslednjih sektorjev:
   (i) sektorja oljčnega olja in namiznih oljk;
   (ii) sektorja tobaka;
   (b) se ustanovijo na pobudo vseh ali nekaterih organizacij ali združenj, ki jih sestavljajo;
  (c) si prizadevajo doseči poseben cilj, ki se lahko nanaša zlasti na:
   (i) združevanje in uskladitev ponudbe ter trgovanje s proizvodi članov;
   (ii) prilagoditev proizvodnje in skupno predelavo glede na zahteve trga in izboljšanje proizvoda;
   (iii) spodbujanje racionalizacije in izboljšanje proizvodnje in predelave;
   (iv) raziskovanje trajnostnih načinov proizvodnje in gibanje trga.

2.  Kadar medpanožne organizacije iz odstavka 1 izvajajo svoje dejavnosti na ozemlju več držav članic, jih Komisija prizna z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323.

3.  Države članice poleg organizacij iz odstavka 1 v sektorju sadja in zelenjave priznajo ter v vinskem sektorju lahko priznajo tudi medpanožne organizacije, ki:

   (a) jih sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s proizvodnjo proizvodov, trgovino z njimi ali predelavo proizvodov iz sektorjev, navedenih v uvodnem besedilu;
   (b) se ustanovijo na pobudo vseh ali nekaterih predstavnikov iz točke (a);
  (c) ob upoštevanju interesov potrošnikov in brez poseganja v druge sektorje v vinskem sektorju upoštevajoč javno zdravje in interese potrošnikov, v eni ali več regijah Unije izvajajo eno, v primeru sektorja sadja in zelenjave dve, ali več od naslednjih dejavnosti:
   (i) za izboljšanja znanja in preglednosti proizvodnje in trga;
   (ii) za pomoč pri boljši koordinaciji načina trženja proizvodov sektorja sadja in zelenjave ter vinskega sektorja, zlasti s pomočjo raziskav in tržnih analiz;
   (iii) za pripravo standardnih oblik pogodb, usklajenih s predpisi Unije;
   (iv) za boljše izkoriščanje potenciala pridelanega sadja in zelenjave ter potenciala proizvodnje vinskega sektorja;
   (v) za zagotavljanje informacij in izvajanje raziskav, potrebnih za preusmerjanje proizvodnje v proizvode, ki so glede na zahteve trga ter okus in pričakovanja porabnikov bolj ustrezni, zlasti glede kakovosti proizvodov in varstva okolja;
   (vi) za iskanje načinov za omejevanje uporabe sredstev za varstvo rastlin in drugih vložkov v proizvodnjo ter za zagotavljanje kakovosti proizvodov in varstvo kakovosti tal in vode;
   (vii) razvoj postopkov in načinov za izboljšanje kakovosti proizvodov na vseh stopnjah pridelave in trženja ter za vinski sektor tudi predelave v vino;
   (viii) za izkoriščanje potenciala in varstvo ekološkega kmetovanja ter zaščite in spodbujanja takega kmetovanja, kakor tudi geografskega porekla, oznak kakovosti in geografskih označb;
   (ix) za pospeševanje integrirane pridelave ali drugih okolju prijaznih načinov pridelave;
   (x) za sektor sadja in zelenjave, kar zadeva pravila proizvodnje in trženja iz točk 2 in 3 Priloge XIV, določanje pravil ki so strožja od predpisov Unije ali nacionalnih predpisov;
  (xi) za vinski sektor:
   zagotavljanje informacij o posebnih značilnostih vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo,
   spodbujanje zmernega in odgovornega uživanja vina in obveščanje o škodljivosti nevarnih navad pitja,
   promocija vina, zlasti v tretjih državah.

4.  Države članice lahko priznajo medpanožne organizacije, ki:

   (a) jih sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s pridelavo proizvodov, trgovino z njimi in/ali predelavo proizvodov v sektorju mleka in mlečnih izdelkov;
   (b) se ustanovijo na pobudo vseh ali nekaterih predstavnikov iz točke (a);
  (c) ob upoštevanju interesov potrošnikov izvajajo eno ali več naslednjih dejavnosti v eni ali več regijah Unije:
   (i) za izboljšanje znanja in preglednosti proizvodnje in trga, vključno z objavo statističnih podatkov o cenah, količinah in trajanju predhodno sklenjenih pogodb za odkup surovega mleka ter z zagotovitvijo analiz potencialnega razvoja trga v prihodnosti na regionalni in nacionalni ravni;
   (ii) za pomoč za boljšo koordinacijo načina trženja proizvodov sektorja mleka in mlečnih izdelkov, zlasti s pomočjo raziskav in tržnih analiz;
   (iii) za pripravo standardnih oblik pogodb, usklajenih s predpisi Unije;
   (iv) za zagotavljanje informacij in izvajanje raziskav, potrebnih za preusmerjanje proizvodnje v proizvode, ki so glede na zahteve trga ter okus in pričakovanja porabnikov bolj ustrezni, zlasti glede kakovosti proizvodov in varstva okolja;
   (v) za iskanje načinov za omejevanje uporabe sredstev za varstvo rastlin in drugih vložkov;
   (vi) za razvoj postopkov in načinov za izboljšanje kakovosti proizvodov na vseh stopnjah proizvodnje in trženja;
   (vii) za izkoriščanje potenciala ekološkega kmetovanja ter varstvo in spodbujanje takega kmetovanja, kakor tudi označb porekla, oznak kakovosti in geografskih označb; ter
   (viii) za pospeševanje integrirane pridelave ali drugih okolju prijaznih načinov proizvodnje.

Člen 211

Skupne določbe v zvezi z organizacijami proizvajalcev in medpanožnimi organizacijami

1.  Člen 209 in člen 210(1) se uporabljata brez poseganja v priznanje, za katerega se države članice odločijo na podlagi nacionalne zakonodaje in v skladu z zakonodajo Unije, organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij iz katerega koli sektorja iz člena 1, razen sektorjev iz točke (a) prvega odstavka člena 209 in člena 210(1).

2.  Organizacije proizvajalcev, priznane ali odobrene v skladu z uredbami (EGS) št. 707/76(42), (ES) št. 865/2004(43) in (ES) št. 1952/2005(44), veljajo za priznane organizacije proizvajalcev v okviru člena 209 te uredbe.

Medpanožne organizacije, priznane ali odobrene v skladu z uredbama (EGS) št. 2077/92(45) in (ES) št. 865/2004, veljajo za priznane medpanožne organizacije v okviru člena 210 te uredbe.

Člen 212

Organizacije izvajalcev

Za namene te uredbe organizacije izvajalcev vključujejo priznane organizacije proizvajalcev, priznane medpanožne organizacije ali priznane organizacije drugih izvajalcev v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ali njihova združenja.

Oddelek II

Pravila za organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije ter skupine proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave

Pododdelek I

Poslovnik in priznanje organizacij proizvajalcev

Člen 213

Poslovnik organizacij proizvajalcev

1.  Poslovnik organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave od svojih članov proizvajalcev zahteva predvsem, da:

   (a) uporabljajo sprejeta pravila organizacije pridelovalcev o poročanju o proizvodnji, proizvodnji, trženju in varstvu okolja;
   (b) pripadajo samo eni organizaciji proizvajalcev, kar zadeva proizvodnjo katerega koli proizvoda iz točke (a)(iii) prvega odstavka člena 209, ki ga prideluje določeno kmetijsko gospodarstvo;
   (c) tržijo svojo celotno zadevno proizvodnjo določenega proizvoda preko organizacije proizvajalcev;
   (d) zagotavljajo informacije, ki jih zahteva organizacija proizvajalcev za statistične namene, zlasti o pridelovalnih površinah, o posejanih in posajenih količinah, pridelkih in neposredni prodaji;
   (e) plačujejo finančni prispevek, ki ga predvideva poslovnik za ustanovitev in vzdrževanje operativnega sklada iz člena 120.

2.  Ne glede na točko (c) odstavka 1 lahko člani proizvajalci, če jih organizacija proizvajalcev pooblasti in je to v skladu s pogoji, ki jih določi organizacija proizvajalcev:

   (a) prodajo največ določen odstotek svoje proizvodnje in/ali proizvodov neposredno na svojih kmetijskih gospodarstvih in/ali zunaj teh gospodarstev potrošnikom za njihove osebne potrebe, pri čemer te odstotke določijo države članice na ravni, ki ni nižja od 10 %;
   (b) sami ali preko druge organizacije proizvajalcev, ki jo določi njihova lastna organizacija, tržijo take količine proizvodov, ki so nepomembne glede na obseg tržne proizvodnje njihove organizacije;
   (c) sami ali preko druge organizacije proizvajalcev, ki jo določi njihova lastna organizacija, tržijo proizvode, ki jih zaradi njihovih značilnosti njihova organizacija s svojimi trgovskimi dejavnostmi navadno ne pokriva.

3.  Poslovnik organizacije proizvajalcev predpisuje tudi:

   (a) postopke za določanje, sprejemanje in spreminjanje pravil iz odstavka 1;
   (b) višino finančnega prispevka članov za financiranje organizacije proizvajalcev;
   (c) pravila, ki proizvajalcem članom omogočajo, da demokratično nadzorujejo svojo organizacijo in njene odločitve;
   (d) kazni za kršenje obveznosti iz poslovnika, zlasti za neplačilo finančnih prispevkov, ali pravil, ki jih je določila organizacija proizvajalcev;
   (e) pravila o pristopu novih članov, zlasti minimalno trajanje članstva;
   (f) računovodska in proračunska pravila, potrebna za delovanje organizacije.

4.  Šteje se, da organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave v gospodarskih zadevah delujejo v imenu svojih članov in za svoje člane.

Člen 214

Priznanje

1.  Države članice lahko vse pravne osebe ali jasno opredeljene dele pravnih oseb, ki zaprosijo za tako priznanje, priznajo za organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, pod pogojem, da:

   (a) je njihov cilj uporaba okolju prijaznih načinov obdelovanja, pridelovalnih tehnik in načina ravnanja z odpadki, predvsem zaradi varovanja kakovosti vode, tal in krajine ter zaradi ohranjanja ali spodbujanja biotske raznovrstnosti in izpolnjujejo zahteve iz členov 209 in 213 ter o tem zagotovijo ustrezna dokazila;
   (b) imajo minimalno število članov in pokrivajo minimalno količino ali vrednost tržne proizvodnje, ki jo določijo države članice, ter o tem zagotovijo ustrezna dokazila;
   (c) predložijo zadostna dokazila, da lahko primerno izvajajo svoje dejavnosti tako z vidika trajanja kot glede učinkovitosti in koncentracije ponudbe; v ta namen se države članice lahko odločijo, za katere proizvode ali skupine proizvodov iz točke (a)(iii) prvega odstavka člena 209 bi morala biti organizacija proizvajalcev pristojna;
   (d) da učinkovito omogočajo svojim članom tehnično pomoč, potrebno za okolju prijazne načine pridelave;
   (e) svojim članom po potrebi učinkovito zagotavljajo tehnična sredstva za zbiranje, skladiščenje, pakiranje in trženje njihovega pridelka;
   (f) zagotavljajo ustrezno komercialno in računovodsko vodenje svojih dejavnosti; ter
   (g) nimajo prevladujočega položaja na določenem trgu, razen če je to potrebno za doseganje ciljev iz člena 39 Pogodbe.

2.  Države članice:

   (a) se v treh mesecih po prejemu zahtevka s priloženimi vsemi ustreznimi dokazili odločijo, ali bodo priznale organizacijo proizvajalcev;
   (b) opravljajo redne preglede, da preverijo, ali organizacije proizvajalcev izpolnjujejo zahteve iz tega poglavja, ob neizpolnjevanju teh zahtev ali nepravilnostih v zvezi z določbami te uredbe takšnim organizacijam naložijo kazni in se po potrebi odločijo za preklic priznanja;
   (c) enkrat na leto uradno obvestijo Komisijo o vsaki odločitvi za priznanje, zavrnitev ali preklic priznanja.

Pododdelek II

Združenje organizacij proizvajalcev in skupin proizvajalcev

Člen 215

Združenje organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave

Združenje organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave se ustanovi na pobudo priznanih organizacij proizvajalcev in lahko opravlja kakršne koli dejavnosti organizacije proizvajalcev iz te uredbe. V ta namen lahko države članice na zahtevo priznajo združenje organizacij proizvajalcev, če:

   (a) država članica meni, da lahko združenje učinkovito izvaja te dejavnosti, ter
   (b) združenje nima prevladujočega položaja na določenem trgu, razen če je to potrebno za doseganje ciljev iz člena 39 Pogodbe.

Člen 213(4) se uporablja smiselno.

Člen 216

Zunanje izvajanje

Država članica lahko priznani organizaciji proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ali priznanemu združenju organizacij proizvajalcev v navedenem sektorju dovoli, da za opravljanje svojih dejavnosti uporabi zunanje zmogljivosti, tudi hčerinska podjetja, če državi članici ustrezno dokaže, da je to primeren način za izpolnitev ciljev zadevne organizacije proizvajalcev ali zadevnega združenja organizacij proizvajalcev.

Člen 217

Skupine proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave

1.  V državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali pozneje, ali v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti iz člena 349(2) Pogodbe ali na manjših Egejskih otokih iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 1405/2006 se skupine proizvajalcev lahko oblikujejo kot pravna oseba ali jasno opredeljen del pravne osebe, na pobudo kmetov, ki pridelujejo enega ali več proizvodov v sektorju sadja in zelenjave in/ali proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi, da bi bile priznane kot organizacija proizvajalcev.

Tem skupinam proizvajalcev se lahko dovoli prehodno obdobje, v katerem morajo izpolniti pogoje za priznanje kot organizacija proizvajalcev v skladu s členom 209.

Za izpolnitev pogojev predložijo te skupine proizvajalcev zadevni državi članici fazni načrt za priznanje, katerega sprejetje je znak za začetek prehodnega obdobja iz drugega pododstavka in pomeni začasno priznanje. Prehodno obdobje ne traja več kot pet let.

2.  Država članica pred sprejetjem načrta za priznanje Komisijo obvesti o svojih namerah in verjetnih finančnih posledicah tega dejanja.

Pododdelek III

Razširitev pravil na proizvajalce na gospodarskem območju

Člen 218

Razširitev pravil

1.  Kadar se organizacija proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, ki deluje na določenem gospodarskem območju, šteje za reprezentativno glede proizvodnje in proizvajalcev določenega proizvoda na tem območju, lahko zadevna država članica na zahtevo organizacije proizvajalcev določi naslednja pravila kot obvezujoča za proizvajalce s sedežem na tem gospodarskem območju, ki ne pripadajo organizaciji proizvajalcev:

   (a) pravila iz člena 213(1)(a);
   (b) pravila, potrebna za izvajanje ukrepov iz člena 121(2)(c).

   (a) v veljavi najmanj eno tržno leto;
   (b) vključena v širši seznam iz Priloge XIV;
   (c) obvezujoča za največ tri tržna leta.

Vendar pogoj iz točke (a) drugega pododstavka ne velja, če so zadevna pravila tista iz točk 1, 3 in 5 Priloge XIV. V tem primeru se pravila ne smejo podaljšati za več kot eno tržno leto.

2.  V tem pododdelku izraz „gospodarsko območje“ pomeni geografski predel, ki ga sestavljajo bližnja ali sosednja proizvodna območja, na katerih so proizvodni in tržni pogoji homogeni.

Države članice sporočijo Komisiji seznam gospodarskih območij.

V enem mesecu od uradnega obvestila Komisija z izvedbenim aktom brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetim brez uporabe člena 323, da soglasje k seznamu ali po posvetovanju z zadevno državo članico odloči, katere dopolnitve mora napraviti ta država članica. Komisija objavi odobreni seznam na način, ki se ji zdi ustrezen.

3.  Organizacija proizvajalcev se šteje za reprezentativno v smislu odstavka 1, če njeni člani predstavljajo vsaj 50 % proizvajalcev na gospodarskem območju, na katerem deluje, in pokriva vsaj 60 % obsega proizvodnje na tem območju. Brez poseganja v odstavek 5 se pri izračunu teh odstotkov ne upoštevajo proizvajalci oziroma pridelava ekoloških proizvodov, ki jih do 31. decembra 2008 zajema Uredba (EGS) št. 2092/91(46) in od 1. januarja 2009 Uredba (ES) št. 834/2007(47).

4.  Pravila, ki so obvezujoča za vse proizvajalce na določenem gospodarskem območju:

   (a) ne povzročijo nikakršne škode drugim proizvajalcem v zadevnih državah članicah ali Uniji;
   (b) se ne uporabljajo, razen če to ni izrecno določeno, za proizvode, ki se dobavljajo za predelavo po pogodbah, podpisanih pred začetkom tržnega leta, z izjemo pravil o poročanju o proizvodnji iz člena 213(1)(a);
   (c) so neskladna z veljavnimi predpisi Unije in nacionalnimi predpisi.

5.  Pravila ne smejo biti zavezujoča za proizvajalce ekoloških proizvodov, ki jih do 31. decembra 2008 zajema Uredba (EGS) št. 2092/91 in od 1. januarja 2009 Uredba (ES) št. 834/2007, razen če se s takim ukrepom ne strinja vsaj 50 % takih proizvajalcev na gospodarskem območju, kjer deluje organizacija proizvajalcev, in če ta organizacija pokriva vsaj 60 % take proizvodnje na tem območju.

Člen 219

Uradno obveščanje

Države članice nemudoma uradno obvestijo Komisijo o pravilih, ki so obvezujoča za vse proizvajalce na določenem gospodarskem območju v skladu s členom 218(1). Komisija ta pravila objavi na način, ki se ji zdi ustrezen.

Člen 220

Razveljavitev razširitve pravil

Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, sklene, da država članica razveljavi razširitev pravil, ki jo je sprejela v skladu s členom 218(1):

   (a) če ugotovi, da ta razširitev na druge proizvajalce bistveno zmanjšuje konkurenco na notranjem trgu ali ogroža prosto trgovino ali cilje iz člena 39 Pogodbe;
   (b) če ugotovi, da za pravila, razširjena na druge proizvajalce, velja člen 101(1) Pogodbe. Odločitev Komisije glede navedenih pravil se uporablja samo od datuma take ugotovitve dalje;
   (c) če po pregledih ugotovi, da se ta pododdelek ne upošteva.

Člen 221

Finančni prispevki proizvajalcev nečlanov

Če se uporablja člen 218(1), lahko zadevna država članica po natančnem pregledu predloženih dokazil sklene, da so proizvajalci nečlani organizaciji proizvajalcev dolžni plačati del finančnega prispevka, ki ga plačajo člani proizvajalci, če se ta uporablja za kritje:

   (a) administrativnih stroškov, ki so posledica uporabe pravil iz člena 218(1);
   (b) stroškov raziskav, tržnih raziskav in propagande, ki jih ima organizacija proizvajalcev ali združenje, in od katerih imajo korist vsi proizvajalci na tem območju.

Člen 222

Razširitev pravil združenj organizacij proizvajalcev

Za namen tega pododdelka pomeni vsakršno sklicevanje na organizacije proizvajalcev tudi sklicevanje na priznana združenja organizacij proizvajalcev.

Pododdelek IV

Medpanožne organizacije v sektorju sadja in zelenjave

Člen 223

Priznanje in preklic priznanja

1.  Če to upravičuje sistem države članice, lahko država članica v sektorju sadja in zelenjave kot medpanožne organizacije prizna vse pravne osebe s sedežem na svojem ozemlju, ki za to ustrezno zaprosijo, če:

   (a) izvajajo svoje dejavnosti v eni ali več regijah v zadevni državi članici;
   (b) predstavljajo pomemben delež proizvodnje, trgovine in/ali predelave sadja in zelenjave ter proizvodov, ki se dobijo s predelavo sadja in zelenjave, v zadevni regiji ali regijah in, v primeru več regij, lahko dokažejo minimalno raven reprezentativnosti v vsaki od teh regij za vsako od panog;
   (c) izvajajo dve ali več dejavnosti iz člena 210(3)(c);
   (d) same ne sodelujejo v proizvodnji, predelavi ali trženju sadja in zelenjave ali proizvodov, pridobljenih s predelavo sadja in zelenjave;
   (e) ne sodelujejo v nobenem sporazumu, sklepu in usklajenih ravnanjih iz člena 285(4).

2.  Pred priznanjem države članice uradno obvestijo Komisijo o medpanožnih organizacijah, ki so zaprosile za priznanje, ter zagotovijo vse potrebne podatke o njihovi reprezentativnosti in različnih dejavnostih, ki jih opravljajo, skupaj z vsemi drugimi podatki, potrebnimi za ocenitev.

Komisija lahko z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, zavrne priznanje v roku dveh mesecev po uradnem obvestilu.

3.  Države članice:

   (a) v treh mesecih od vložitve zahtevka z vsemi potrebnimi dokazili odločijo o dodelitvi priznanja;
   (b) opravljajo redne preglede, da preverijo, ali medpanožne organizacije izpolnjujejo pogoje za priznanje, ob neizpolnjevanju teh zahtev ali nepravilnostih v zvezi z določbami te uredbe takim organizacijam naložijo kazni in se po potrebi odločijo za preklic priznanja;
  (c) prekličejo priznanje če:
   (i) zahteve in pogoji za priznanje iz tega pododdelka niso več izpolnjeni;
   (ii) medpanožna organizacija sodeluje pri kakršnem koli sporazumu, sklepu in usklajenem ravnanju iz člena 285(4), brez poseganja v druge kazni, ki se naložijo v skladu z nacionalno zakonodajo;
   (iii) medpanožna organizacija ne izpolnjuje obveznosti uradnega obveščanja iz člena 285(2);
   (d) uradno obvestijo Komisijo v roku dveh mesecev o vsaki odločbi o priznanju, zavrnitvi ali preklicu priznanja.

4.  Priznanje pomeni pooblastilo za izvajanje dejavnosti, ki so naštete v členu 210(3)(c), ob upoštevanju pogojev te uredbe.

5.  Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi, pod kakšnimi pogoji in kako pogosto morajo države članice poročati Komisiji o dejavnostih medpanožnih organizacij.

6.  Komisija lahko na podlagi pregledov z izvedbenim aktom brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetim brez uporabe člena 323, od države članice zahteva, da prekliče priznanje.

7.  Komisija na način, ki se ji zdi ustrezen, objavi seznam priznanih medpanožnih organizacij, in sicer z označbo gospodarskega področja ali območja njihovih dejavnosti in dejavnosti, ki jih izvajajo v smislu člena 224. Objavijo se tudi preklici priznanja.

Člen 224

Razširitev pravil

1.  Če medpanožna organizacija, ki deluje v neki regiji ali regijah države članice, velja za reprezentativno za proizvodnjo ali trgovino ali predelavo nekega proizvoda, lahko ta država članica na zahtevo te medpanožne organizacije določi, da so nekateri sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, sprejeti znotraj te organizacije, za določen čas obvezujoči tudi za druge izvajalce v tej regiji ali regijah, bodisi posameznike ali skupine, ki ne pripadajo tej organizaciji.

2.  Medpanožna organizacija velja za reprezentativno po odstavku 1, če predstavlja vsaj dve tretjini proizvodnje ali trgovine ali predelave zadevnega proizvoda ali proizvodov v zadevni regiji ali regijah države članice. Če zahtevek za prenos njenih pravil na druge subjekte pokriva več kot eno regijo, mora medpanožna organizacija dokazati minimalno raven reprezentativnosti za vsako panogo v vsaki od teh regij.

3.  Pravila, za katera se lahko zahteva razširitev na druge subjekte:

  (a) se nanašajo na enega od naslednjih ciljev:
   (i) poročanje o proizvodnji in trženju;
   (ii) strožja pravila za proizvodnjo kot so veljavna nacionalna pravila ali pravila Unije;
   (iii) priprava standardnih pogodb v skladu s predpisi v Unije;
   (iv) pravila za trženje;
   (v) pravila za varstvo okolja;
   (vi) ukrepe za promocijo in izkoriščanje potenciala proizvodov;
   (vii) ukrepe za zaščito ekološkega kmetovanja ter geografskega porekla, oznak kakovosti in geografskih označb;
   (b) veljajo najmanj eno tržno leto;
   (c) so lahko obvezujoča največ tri tržna leta;
   (d) ne povzročijo nikakršne škode drugim izvajalcem v zadevnih državah članicah ali Uniji.

Vendar pogoj iz točke (b) prvega pododstavka ne velja, če so zadevna pravila tista iz točk 1, 3 in 5 Priloge XIV. V tem primeru se pravila ne smejo podaljšati za več kot eno tržno leto.

4.  Pravila iz točk (a)(ii), (iv) in (v) prvega pododstavka odstavka 3 so enaka kot pravila iz Priloge XIV. Pravila iz točke (a)(ii) prvega pododstavka odstavka 3 se ne uporabljajo za proizvode, ki so bili proizvedeni izven posebne regije ali regij iz odstavka 1.

Člen 225

Uradno obveščanje in razveljavitev razširitve pravil

1.  Države članice nemudoma uradno obvestijo Komisijo o pravilih, ki so jih v skladu s členom 224(1) določile kot obvezujoče za vse izvajalce v eni ali več določenih regijah. Komisija ta pravila objavi na način, ki se ji zdi ustrezen.

2.  Pred objavo teh pravil Komisija obvesti odbor iz člena 323(1) o vseh uradnih obvestilih o razširitvi medpanožnih sporazumov.

3.  Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, sklene, da mora država članica preklicati razširitev pravil, za katere se je zadevna država članica odločila v primerih iz člena 220.

Člen 226

Finančni prispevki nečlanov

Če se pravila za enega ali več proizvodov razširijo in če priznana medpanožna organizacija izvaja eno ali več dejavnosti iz člena 224(3)(a), ki so v splošnem gospodarskem interesu tistih oseb, katerih dejavnosti se nanašajo na enega ali več teh proizvodov, se država članica, ki je priznala organizacijo, lahko odloči, da morajo posamezniki ali skupine, ki niso člani medpanožne organizacije, a so deležni koristi iz teh dejavnosti, organizaciji plačati znesek v višini celotnega finančnega prispevka ali dela prispevka, kakršnega plačujejo člani za kritje neposrednih stroškov izvajanja teh dejavnosti.„

Oddelek III

Pravila o organizacijah proizvajalcev in medpanožnih organizacijah v sektorju vina

Člen 227

Priznanje

1.  Države članice lahko priznajo organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije, ki so vložile zahtevek za priznanje pri zadevni državi članici, in vloga vsebuje dokazilo, da subjekt:

  (a) v zvezi z organizacijami proizvajalcev:
   (i) izpolnjuje zahteve iz člena 209;
   (ii) ima minimalno število članov, ki ga določi zadevna država članica;
   (iii) ima na območju svojega delovanja minimalni obseg pridelave za trženje, ki ga določi zadevna država članica;
   (iv) lahko primerno izvaja svoje dejavnosti tako glede trajanja kot glede učinkovitosti in koncentracije dobave;
   (v) svojim članom učinkovito zagotavlja tehnično pomoč, potrebno za okolju prijazne postopke gojenja;
  (b) v zvezi z medpanožnimi organizacijami:
   (i) izpolnjuje zahteve iz člena 210(3);
   (ii) izvaja svoje dejavnosti v eni ali več regijah na zadevnem ozemlju;
   (iii) zastopa pomemben delež pridelave ali trgovanja s proizvodi, zajetimi v tej uredbi;
   (iv) ne sodeluje v proizvodnji ali predelavi ali trženju proizvodov vinskega sektorja.

2.  Organizacije proizvajalcev, priznane v skladu z Uredbo (ES) št. 1493/1999, se štejejo za priznane organizacije proizvajalcev po tem členu.

Šteje se, da so organizacije, ki izpolnjujejo merila iz člena 210(3) in odstavka 1(b) tega člena in so jih države članice priznale, priznane za medpanožne organizacije po navedenih določbah.

3.  Člena 214(2) in 223(3) se smiselno uporabljata za organizacije proizvajalcev oziroma medpanožne organizacije v vinskem sektorju. Vendar:

   (a) so roki iz členov 214(2)(a) in 223(3)(c) štiri mesece;
   (b) se zahtevki za priznanje iz členov 214(2)(a) in 223(3)(a) vložijo v državi članici, kjer ima organizacija svojo pisarno;
   (c) se letno uradno obveščanje iz členov 214(2)(c) oziroma 223(3)(d) opravi do 1. marca vsako leto.

Oddelek IV

Pravila o medpanožnih organizacijah v sektorju tobaka

Člen 228

Plačilo članarine za nečlane

1.  Kadar se priznana medpanožna organizacija v sektorju tobaka ukvarja z eno ali več dejavnostmi iz odstavka 2, ki so v splošnem gospodarskem interesu tistih oseb, katerih dejavnosti so povezane z enim zadevnim proizvodom ali več, lahko država članica, ki jo je priznala, ali Komisija brez pomoči odbora iz člena 323(1), kadar jo je priznala Komisija, z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe člena 323, odloči, da posamezniki ali skupine, ki niso člani medpanožne organizacije, vendar imajo koristi od navedenih dejavnosti, plačajo organizaciji celotno članarino ali del članarine, ki jo plačujejo njeni člani, in sicer v takšnem obsegu, da se s tako članarino krijejo stroški, ki so nastali neposredno zaradi izvajanja zadevnih dejavnosti, pri čemer ne gre za kakršne koli upravne stroške. [Sprememba 29]

2.  Dejavnosti iz odstavka 1 se nanašajo na enega od naslednjih ciljev:

   (a) raziskave, s katerimi se proizvodom doda vrednost, zlasti z novimi možnostmi uporabe, ki ne ogrožajo javnega zdravja;
   (b) študije za izboljšanje kakovosti tobaka v listih ali tobaka v balah;
   (c) raziskave na področju razvoja pridelovalnih metod, ki omogočajo manjšo rabo sredstev za zaščito rastlin ter zagotavljajo ohranjanje tal in okolja.

3.  Zadevne države članice uradno obvestijo Komisijo o odločitvah, ki jih nameravajo sprejeti v skladu z odstavkom 1. Take odločitve lahko začnejo veljati šele po poteku treh mesecev od uradnega obvestila Komisiji. Komisija lahko z izvedbenim aktom brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetim brez uporabe člena 323, v teh treh mesecih pozove, da se osnutek odločitve v celoti ali deloma zavrne, če se zdi, da predlagani splošni gospodarski interes ni utemeljen.

4.  Kadar so dejavnosti medpanožnih organizacij, ki jih prizna Komisija v skladu s tem poglavjem, v splošnem gospodarskem interesu, Komisija o osnutku svoje odločitve uradno obvesti zadevne države članice, ki lahko v dveh mesecih podajo svoje pripombe.

Oddelek V

Organizacije proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

Člen 229

Pogodbena pogajanja v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

1.  Organizacije proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, ki je priznana v skladu s členom 209, se lahko pogajajo v imenu svojih članov glede pogodb o odkupu surovega mleka od kmeta za predelovalca surovega mleka ali zbiralnico v smislu člena 311(1) za delno ali celotno skupno proizvodnjo kmetov.

2.  Organizacija proizvajalcev se lahko pogaja:

   (a) če gre za prenos lastništva surovega mleka s kmeta na organizacijo proizvajalcev ali ne
   (b) če je izpogajana cena ista glede na skupno proizvodnjo nekaterih ali vseh kmetov članov ali ne,
  (c) pod pogojem, da skupna količina surovega mleka, zajeta v takšnih pogajanjih posamezne organizacije proizvajalcev ne presega:
   (i) 3,5 % skupne proizvodnje v Uniji in
   (ii) 33 % skupne nacionalne proizvodnje katere koli posamezne države članice, zajete v takšnih pogajanjih organizacije proizvajalcev ter
   (iii) 33 % skupne kombinirane nacionalne proizvodnje vseh držav članic, zajete v takšnih pogajanjih navedene organizacije proizvajalcev,
   (d) pod pogojem, da zadevni kmetje niso člani katere koli druge organizacije proizvajalcev, ki se prav tako pogaja o takšnih pogodbah v njihovem imenu, ter
   (e) pod pogojem, da organizacija proizvajalcev uradno obvesti pristojne organe države članice ali držav članic, v katerih deluje.

3.  Za namene tega člena sklicevanja na organizacije proizvajalcev zajemajo tudi združenja takšnih organizacij proizvajalcev. Da se zagotovi ustrezno spremljanje teh združenj, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o pogojih za priznanje takšnih združenj.

4.  Da se uporabi točka (c) odstavka 2, Komisija na način, ki se ji zdi ustrezen, objavi količine proizvodnje surovega mleka v Uniji in državah članicah, pri čemer uporabi najnovejše razpoložljive podatke.

5.  Z odstopanjem od odstavka 2(c)(ii) in (iii) lahko, tudi kadar se prag 33 % ne preseže, pristojni organ iz drugega pododstavka v posameznem primeru odloči, da pogajanja organizacije proizvajalcev ne sme biti, če meni, da je to potrebno, da se prepreči izključevanje konkurence ali izogne hudim motnjam predelovalcem MSP surovega mleka na njihovem ozemlju.

Odločitev iz prvega pododstavka sprejme Komisija z izvedbenimi akti , sprejetimi brez uporabe člena 323, za pogajanja, ki zajemajo proizvodnjo več kot ene države članice. V ostalih primerih odločitev sprejme nacionalni pristojni organ države članice, katere proizvodnja je zajeta v pogajanjih.

Odločitve iz prvega in drugega pododstavka se uporabijo pred datumom uradnega obvestila zadevnim podjetjem.

6.  V tem členu:

   (a) „nacionalni pristojni organ“ je organ iz člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe(48);
   (b) „MSP“ pomeni, majhna in srednje velika podjetja v smislu Priporočila 2003/361/ES o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij].

Oddelek VI

Postopkovna pravila

Člen 230

Prenos pooblastil in izvedbena pooblastila

1.  Zaradi jasne opredelitve ciljev in odgovornosti organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, organizacij proizvajalcev v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ter medpanožnih organizacij, da se prispeva k večji učinkovitosti ukrepov takšnih organizacij in skupin, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o:

   (a) posameznih ciljih, ki si jih take skupine in organizacije prizadevajo doseči, pravilih o združenju, priznanju, strukturi, pravni osebnosti, članstvu, obsegu, odgovornosti in dejavnosti takšnih skupin in organizacij, učinkih, ki izhajajo iz priznanja, preklicu priznanja, odstopanjih o najmanjšem obsegu in združitvah;
   (b) razširitvi nekaterih pravil medpanožnih organizacij na nečlane;
   (c) nadnacionalnih organizacijah proizvajalcev in nadnacionalnih združenjih organizacij proizvajalcev, vključno z upravno pomočjo, ki jo pri nadnacionalnem sodelovanju zagotovijo zadevni pristojni organi;
   (d) zunanjem izvajanju dejavnosti in zagotavljanju tehničnih sredstev s strani organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev;
   (e) minimalnem obsegu ali vrednosti tržne proizvodnje organizacije proizvajalcev;
   (f) odstopanjih od zahtev iz členov 209, 210 in 212;
   (g) sankcije za neizpolnjevanje meril o priznanju.

2.  Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme potrebne ukrepe v zvezi s tem poglavjem, zlasti o

   (a) uradnem obveščanju, ki ga opravljajo države članice;
   (b) zahtevkih za priznanje za organizacijo proizvajalcev;
   (c) izvajanju načrtov za priznanje s strani skupin proizvajalcev;
   (d) razširitvi priznanja;
   (e) pregledih in preverjanjih.

DEL III

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 231

Splošna načela

Razen če ni drugače določeno v tej uredbi ali v določbah, sprejetih v skladu z njo, je v trgovini s tretjimi državami prepovedano:

   (a) obračunavanje dajatev, ki imajo enak učinek kakor carine;
   (b) uporaba kakršne koli količinske omejitve ali ukrepa z enakovrednim učinkom.

Člen 232

Kombinirana nomenklatura

Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi(49) (v nadaljnjem besedilu „kombinirana nomenklatura“) in posebna pravila za njeno uporabo se uporabljajo za tarifno razvrstitev proizvodov, ki jih zajema ta uredba. Tarifna nomenklatura, ki temelji na uporabi te uredbe, vključno, odvisno od primera, z opredelitvami iz Priloge III in dela II Priloge XII, se vključi v skupno carinsko tarifo.

POGLAVJE II

Uvoz

Oddelek I

Uvozna dovoljenja

Člen 233

Uvozna dovoljenja

Brez poseganja v primere, pri katerih se uvozna dovoljenja zahtevajo v skladu s to uredbo, se ob upoštevanju potrebe po uvoznih dovoljenjih za upravljanje zadevnih trgov in zlasti za spremljanje uvoza zadevnih proizvodov lahko zahteva predložitev uvoznega dovoljenja za uvoz v Unijo enega ali več proizvodov iz naslednjih sektorjev:

   (a) žit;
   (b) riža;
   (c) sladkorja;
   (d) semen;
   (e) oljčnega olja in namiznih oljk, glede na proizvode z oznakami KN 1509, 1510 00, 0709 90 39, 0711 20 90, 2306 90 19, 1522 00 31 in 1522 00 39;
   (f) lana in konoplje, za konopljo;
   (g) sadja in zelenjave;
   (h) predelanega sadja in zelenjave;
   (i) banan;
   (j) vina;
   (k) živih rastlin;
   (l) govejega in telečjega mesa;
   (m) mleka in mlečnih izdelkov;
   (n) prašičjega mesa;
   (o) ovčjega in kozjega mesa;
   (p) jajc;
   (q) perutnine;
   (r) etilnega alkohola kmetijskega porekla.

Člen 234

Izdaja dovoljenj

Uvozna dovoljenja izdajo države članice vsakemu vlagatelju ne glede na to, kje v Uniji ima sedež, razen če ni določeno drugače s katerim drugim aktom, sprejetim v skladu s členom 43(2) Pogodbe, in brez poseganja v ukrepe, sprejete za uporabo tega poglavja.

Člen 235

Veljavnost

Uvozna dovoljenja veljajo v celotni Skupnosti.

Člen 236

Varščina

1.  Razen kadar Komisija z delegiranimi akti na podlagi člena 238 ne določi drugače, se dovoljenja izdajo na podlagi položene varščine, ki jamči, da bodo proizvodi uvoženi v obdobju veljavnosti dovoljenja.

2.  Razen v primeru višje sile se varščina zaseže v celoti ali delno, če uvoz v obdobju veljavnosti uvoznega dovoljenja ni bil izveden ali je bil samo delno izveden.

Člen 237

Posebna varščina v vinskem sektorju

1.  Pri soku in moštu, ki se uvrstita v oznake KN 2009 61, 2009 69 in 2204 30, pri katerih je uporaba skupne carinske tarife odvisna od uvozne cene proizvoda, se dejanski znesek cene preverja s pregledovanjem vsake pošiljke ali s pavšalno uvozno vrednostjo, ki jo Komisija izračuna z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, na podlagi ravni cen za te proizvode v državah porekla.

Kadar je prijavljena vstopna cena pošiljke višja od pavšalne uvozne vrednosti, če se ta uporablja, povečane za maržo, ki jo sprejme Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), ki ne sme preseči pavšalne vrednosti za več kakor 10 %, je treba položiti varščino, ki je enaka uvoznim dajatvam, določenim na podlagi pavšalne uvozne vrednosti.

Če uvozna cena pošiljke ni prijavljena, je uporaba skupne carinske tarife odvisna od pavšalne uvozne vrednosti ali uporabe ustreznih carinskih predpisov pod pogoji, ki jih določi Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a).

2.  Če se za uvožene proizvode uporabljajo odstopanja, sprejeta v skladu s členom 43(2) Pogodbe, iz točke 5 oddelka B ali C dela II Priloge XIII, položijo uvozniki v času sprostitve blaga v prosti promet varščino za te proizvode pri imenovanih carinskih organih. Varščina se sprosti, potem ko uvoznik v zadovoljstvo carinskih organov države članice predloži dokaz o sprostitvi proizvodov v prost promet ali dokaz, da je bil mošt predelan v grozdni sok, uporabljen za druge proizvode zunaj vinskega sektorja ali ustrezno označen, če je bil predelan v vino.

Člen 238

Prenos pooblastil

1.  Zaradi upoštevanja razvoja trgovine in trga, potreb zadevnih trgov in, če je za spremljanje uvoza zadevnih proizvodov to potrebno, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi:

   (a) seznam proizvodov iz sektorjev, določenih v členu 233, za katere je treba predložiti uvozno dovoljenje;
   (b) primere in okoliščine, v katerih se predložitev uvoznega dovoljenja ne zahteva, in temeljijo zlasti na carinskem statusu zadevnih proizvodov, trgovinskih ureditvah, ki jih je treba spoštovati, namenih dejavnosti, pravnem statusu vlagatelja in zadevnih količinah.

2.  Zaradi opredelitve glavnih elementov sistema uvoznih dovoljenj lahko komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321:

   (a) opredeli pravice in obveznosti, ki izhajajo iz dovoljenja, njegove pravne učinke, vključno z možnostjo odstopanja od spoštovanja obveznosti uvažanja, ter označevanja porekla in izvora, kjer je to obvezno;
   (b) zagotovi, da je za izdajo dovoljenja ali sprostitev v prost promet treba predložiti dokument, ki ga izda tretja država ali subjekt, ki med drugim potrjuje značilnosti porekla, pristnosti in kakovosti proizvodov;
   (c) sprejme pravila, ki se uporabijo za prenos dovoljenja ali po potrebi za omejitve za takšen prenos;
   (d) sprejme pravila, potrebna za zanesljivost in učinkovitost sistema dovoljenj, ter okoliščine, v katerih je potrebna posebna upravna pomoč med državami članicami za preprečitev ali obravnavanje goljufij in nepravilnosti;
   (e) opredeli primere in okoliščine, v katerih se položitev varščine ne zahteva.

Člen 239

Izvedbena pooblastila

Komisija z delegiranimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem oddelkom, vključno s pravili o:

   (a) vložitvi zahtevkov ter izdajo dovoljenj in njihovo uporabo;
   (b) obdobju veljavnosti dovoljenja in znesku položene varščine;
   (c) dokazilih, ki pričajo, da so izpolnjene zahteve, povezane z uporabo dovoljenj;
   (d) izdaji nadomestnih dovoljenj in dvojnih dovoljenj;
   (e) obravnavi dovoljenj s strani držav članic in izmenjavi informacij, potrebnih za upravljanje sistema.

Oddelek II

Uvozne dajatve in prelevmani

Člen 240

Uvozne dajatve

Razen če ta uredba ne določa drugače, se za proizvode iz člena 1 uporabljajo uvozne carinske stopnje skupne carinske tarife.

Člen 241

Izračun uvoznih dajatev za žita

1.  Ne glede na člen 240 je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 00 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90, razen hibridov za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za take proizvode ob uvozu, zvišani za 55 %, od česar se odšteje uvozna cena c.i.f., ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa navedena dajatev ne sme presegati običajne stopnje dajatve, kakor je bila določena na podlagi kombinirane nomenklature.

2.  Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, za proizvode iz odstavka 1 tega člena izračuna uvozne dajatve iz odstavka 1 na podlagi redno določene reprezentativne uvozne cene c.i.f.

Člen 242

Izračun uvoznih dajatev za oluščeni riž

1.  Ne glede na člen 240 pa uvozno dajatev za oluščeni riž pod oznako KN 1006 20 določi Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, v desetih dneh po koncu zadevnega referenčnega obdobja v skladu s točko 1 Priloge XV.

Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, določi novo veljavno dajatev, če izračuni, izvedeni na podlagi navedene priloge, kažejo na potrebo po spremembi dajatve. Do določitve nove veljavne dajatve se uporablja prej določena dajatev.

2.  Za izračun uvoza iz točke 1 Priloge XV se upoštevajo količine, za katere so bila uvozna dovoljenja za oluščeni riž pod oznako KN 1006 20 izdana v ustreznem referenčnem obdobju, razen uvoznih dovoljenj za riž basmati iz člena 243.

3.  Letna referenčna količina je 449 678 ton. Delna referenčna količina za vsako tržno leto ustreza polovici letne referenčne količine.

Člen 243

Izračun uvoznih dajatev za oluščeni riž basmati

Ne glede na člen 240 so sorte oluščenega riža basmati z oznakama KN 1006 20 17 in 1006 20 98, določene v Prilogi XVI, upravičene do stopnje uvozne dajatve nič, pod pogoji, ki jih Komisija z delegiranimi in izvedbenimi akti sprejme na podlagi členov 249 in 250.

Člen 244

Izračun uvoznih dajatev za brušeni riž

1.  Ne glede na člen 240 pa uvozno dajatev za manj brušeni ali dobro brušeni riž pod oznako KN 1006 30 določi Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, v desetih dneh po koncu zadevnega referenčnega obdobja v skladu s točko 2 Priloge XV.

Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, določi novo veljavno dajatev, če izračuni, izvedeni na podlagi navedene priloge, kažejo na potrebo po spremembi dajatve. Do določitve nove veljavne dajatve se uporablja prej določena dajatev.

2.  Za izračun uvoza iz točke 2 Priloge XV se upoštevajo količine, za katere so bila uvozna dovoljenja za manj brušeni ali dobro brušeni riž pod oznako KN 1006 30 izdana v ustreznem referenčnem obdobju.

Člen 245

Izračun uvoznih dajatev za lomljeni riž

Ne glede na člen 240 je uvozna dajatev za lomljeni riž z oznako KN 1006 40 00 določena na 65 EUR na tono.

Člen 246

Sistem vhodnih cen za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave

1.  Če je uporaba carinskih stopenj iz skupne carinske tarife odvisna od vhodne cene uvožene pošiljke, se preveri verodostojnost te cene z uporabo pavšalne uvozne vrednosti, ki jo izračuna Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, po proizvodih in poreklu na podlagi ponderiranega povprečja cen za proizvod na reprezentativnih uvoznih trgih držav članic oziroma, kadar je to potrebno, na drugih trgih.

Vendar pa lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), sprejme posebne določbe za preverjanje vhodne cene proizvodov, uvoženih prvenstveno za predelavo.

2.  Če je deklarirana vhodna cena za zadevno pošiljko višja od pavšalne uvozne vrednosti, povečane za maržo, ki jo z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi Komisija, ki pa ne sme presegati pavšalne vrednosti za več kakor 10 %, se zahteva varščina v višini uvoznih dajatev, določenih na podlagi pavšalne uvozne vrednosti.

3.  Če se vhodna cena zadevne pošiljke ne deklarira v času carinskega postopka, je uporabljena carinska stopnja iz skupne carinske tarife odvisna od pavšalne uvozne vrednosti, ali pa se določi z uporabo ustreznih določb iz carinske zakonodaje pod pogoji, ki jih z delegiranimi in izvedbenimi akti določi Komisija na podlagi členov 249 in 250.

Člen 247

Dodatne uvozne dajatve

1.  Komisija lahko izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi proizvode iz sektorjev žit, riža, sladkorja, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, svinjskega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutnine in banan kot tudi grozdnega soka in grozdnega mošta, za katere pri uvozu velja stopnja dajatev, določena v členih 240 do 246, dodatna uvozna dajatev se uporabi za preprečitev ali odpravo škodljivih učinkov na trgu Unije, ki bi lahko bili posledica navedenega uvoza, če:

   (a) je uvoz izveden po ceni, ki je nižja od cene, ki jo Unija prijavi pri Svetovni trgovinski organizaciji (sprožitvena cena); ali
   (b) obseg uvoza v katerem koli letu presega določeno raven (sprožitveni obseg).

Sprožitveni obseg temelji na možnosti dostopa do trga, opredeljenega, kadar je to ustrezno, kot uvoz v odstotkih ustrezne domače porabe v prejšnjih treh letih.

2.  Dodatnih uvoznih dajatev ni, kadar ni verjetno, da bi takšen uvoz povzročil motnje na trgu Unije, ali kadar bi bili učinki nesorazmerni glede na zastavljeni cilj.

3.  Za namen odstavka 1(a) se uvozne cene določijo na podlagi uvoznih cen c.i.f. zadevne pošiljke.

Uvozne cene c.i.f. se preverijo glede na reprezentativne cene za ta proizvod na svetovnem trgu ali za ta proizvod na uvoznem trgu Unije.

4.  Komisija lahko z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, določi reprezentativne cene in sprožitvene obsege z namenom uporabe dodatnih uvoznih dajatev v okviru pravil, sprejetih na podlagi člena 250(d).

Člen 248

Opustitev uvoznih dajatev v sektorju sladkorja

Za zagotovitev zalog, potrebnih za proizvodnjo proizvodov iz člena 55(2), lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), za nekatere količine v celoti ali delno opusti uporabo uvoznih dajatev pri naslednjih proizvodih:

   (a) sladkorju pod oznako KN 1701;
   (b) izoglukozi pod tarifnimi oznakami KN 1702 30 10, 1702 40 10, 1702 60 10 in 1702 90 30.

Člen 249

Prenos pooblastil

1.  Zaradi zagotovitve, da izvajalci spoštujejo svoje obveznosti, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme zahtevo za položitev varščine za uvoz posebnih vrst visokokakovostnih žit in riža basmati.

2.  Da se zagotovi pravilno delovanje režima za riž basmati, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 določi nadaljnje zahteve, ki jih morajo izvajalci izpolniti, da bi lahko vložili zahtevek za uvozno dovoljenje iz člena 243.

3.  Da se zagotovi upoštevanje posebnosti sektorja žit, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 določi minimalne zahteve za kakovost, ki so potrebne, da se lahko uporabi zmanjšanje stopnje uvozne dajatve.

Člen 250

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), sprejme:

  (a) za člen 241:
   (i) navedbe cen, ki jih je treba upoštevati;
   (ii) možnost, kadar je za posamezne primere potrebno, da se izvajalcem omogoči izvedeti znesek veljavne dajatve pred prispetjem zadevnih pošiljk;
   (b) pravila, potrebna za preverjanje pravilne uporabe dajatev iz člena 243, da se preverijo značilnosti in kakovost uvoženih proizvodov, ter ukrepe, ki jih je treba sprejeti za posebne težave, ki nastanejo pri uporabi režima;
   (c) za člen 246, pravila o izračunu pavšalne uvozne vrednosti, poročanju cen, opredelitvi reprezentativnih trgov in vhodni ceni;
   (d) za člen 247: nadaljnja pravila, potrebna za uporabo odstavka 1 navedenega člena;
   (e) določbe za preverjanje značilnosti in kakovosti uvoženih proizvodov.

Oddelek III

Upravljanje uvoznih kvot

Člen 251

Tarifne kvote

1.  Tarifne kvote za uvoz proizvodov iz člena 1, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe, ali iz katerega koli drugega akta, sprejetega v skladu s členom 43(2) Pogodbe, odpre in upravlja Komisija z delegiranimi in izvedbenimi akti na podlagi členov 253, 254 in 255.

2.  Tarifne kvote se upravljajo na način, s katerim se prepreči vsakršno razlikovanje med zadevnimi izvajalci, tako da se uporabi ena izmed naslednjih metod, kombinacija teh metod ali druga ustrezna metoda:

   (a) metoda, ki temelji na kronološkem vrstnem redu vložitve zahtevkov (načelo „kdor prvi pride, prvi melje“);
   (b) metoda razdelitve v sorazmerju z zahtevanimi količinami ob vložitvi zahtevkov („metoda hkratnega preverjanja“);
   (c) metoda, ki temelji na upoštevanju običajnih trgovinskih tokov („metoda tradicionalnih/novih gospodarskih subjektov“).

3.  Sprejeta metoda upravljanja upošteva, kadar je ustrezno, potrebe za oskrbo trga Unije in potrebo po ohranitvi uravnoteženosti navedenega trga.

Člen 252

Posebna pravila

1.  Glede na uvozno kvoto 54 703 ton zamrznjenega govejega in telečjega mesa, ki spada pod oznake KN 0202 20 30, 0202 30 in 0206 29 91 ter je namenjeno za predelavo, lahko Evropski parlament in Svet, ki ravnata v skladu s postopkom iz člena 43(2) Pogodbe, določi, da cela kvota ali del kvote obsega enakovredne količine kakovostnega mesa, pri tem pa uporabi pretvorbeni faktor 4,375.

2.  Pri tarifni kvoti za uvoz v Španijo v količini 2 000 000 ton koruze in 300 000 ton sirka ter tarifni kvoti za uvoz na Portugalsko v količini 500 000 ton koruze pa pravila iz člena 253 vključujejo tudi določbe, potrebne za realizacijo uvoza v okviru tarifne kvote in po potrebi za javno skladiščenje količin, ki jih uvozijo plačilne agencije zadevnih držav članic, in za njihovo prodajo na trgu teh držav članic.

Člen 253

Prenos pooblastil

1.  Da se zagotovi pošten dostop do razpoložljivih količin in enakopravna obravnava izvajalcev v okviru uvozne tarifne kvote, Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321:

   (a) določi pogoje in zahteve za upravičenost, ki jih mora izvajalec izpolniti za vložitev zahtevka v okviru uvozne tarifne kvote; zadevne določbe lahko zahtevajo minimalne izkušnje pri trgovanju s tretjimi državami in pridruženimi ozemlji ali izkušnje v predelovalni industriji, ki so izražene z minimalno količino in obdobjem v navedenem tržnem sektorju; navedene določbe lahko vključujejo posebna pravila, ki ustrezajo ugotovljenim potrebam in veljavnim praksam v zadevnem sektorju, zlasti v zvezi z uporabami in potrebami predelovalne industrije;
   (b) sprejme določbe za prenos pravic med izvajalci in po potrebi omejitve za prenos znotraj upravljanja uvoznih tarifnih kvot.

2.  Da se zagotovi, da izvajalci spoštujejo svoje obveznosti, in uporaba sporazumov in obveznosti Unije, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321:

   (a) odloči, da je za sodelovanje pri uvozni tarifni kvoti treba položiti varščino;
   (b) sprejme pravila, potrebna za zanesljivost in učinkovitost sistema dovoljenj, zlasti v primerih, kjer je potrebna posebna upravna pomoč med državami članicami; vključno zter določbe, ki vzpostavljajo obveznost držav članic o uradnem sporočanju podatkov in informacij;
   (c) sprejme pravila za preprečevanje goljufij in nepravilnosti, med drugim plačevanje posebnih kazni, izključitev zadevnih izvajalcev iz sodelovanja v tarifnih kvotah, sorazmerno z ugotovljenimi goljufijami in nepravilnostmi.

Člen 254

Izvedbena pooblastila

1.  Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), zagotovi:

   (a) letne tarifne kvote, po potrebi ustrezno porazdeljene čez vse leto, in določi metodo upravljanja, ki jo je treba uporabljati.
  (b) pravila o uporabi posebnih določb, opredeljenih v sporazumu ali aktu, ki sprejema uvozni režim, po potrebi zlasti glede:
   (i) jamstev, ki zajemajo naravo, izvor in poreklo proizvoda;
   (ii) priznanja dokumenta, ki se uporabi za preveritev jamstev iz točke (i);
   (iii) predložitev dokumenta, ki ga izda država izvoznica;
   (iv) namembnega kraja in uporabe proizvodov;
   (c) obdobja veljavnosti dovoljenj ali odobritev;
   (d) zneskov varščine;
   (e) pravil o objavljanju informacij in sporočil.

2.  Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi:

   (a) uporabo dovoljenj in po potrebi posebna pravila, zlasti v zvezi s pogoji, pod katerimi se vložijo zahtevkipostopki za vlaganje zahtevkov za uvoz in dovoljenjaizdajo dovoljenj za tarifne kvote; [Sprememba 30]
   (b) spremljanje uvoznega režima.

Člen 255

Izvedbeni akti, ki jih je treba sprejeti brez pomoči odbora iz člena 323(1) brez uporabe člena 323

1.  Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1)brez uporabe člena 323 sprejme določbe za vodenje postopka za zagotovitev, da se količine, ki so na voljo v okviru uvozne tarifne kvote, ne presežejo, zlasti z določitvijo koeficientov dodelitve za vsak zahtevek, ko se dosežejo razpoložljive količine, zavrnitvijo nerešenih zahtevkov in po potrebi ustavitvijo vlaganja zahtevkov.

2.  Komisija lahko z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1)brez uporabe člena 323 sprejme določbe za prerazporeditev neuporabljenih količin.

Oddelek IV

Posebne določbe za nekatere proizvode

Pododdelek I

Posebne določbe za uvoz za sektorja žit in riža

Člen 256

Uvoz mešanic različnih žit

Uvozna dajatev, ki se uporablja za mešanice, sestavljene iz žit pod točkama (a) in (b) dela I Priloge I, se oblikujejo:

  (a) kadar je mešanica sestavljena iz dveh od takšnih žit, je uvozna dajatev tista, ki se uporablja za:
   (i) sestavino, ki po teži prevladuje, kadar to žito pomeni 90 % teže mešanice;
   (ii) sestavino, za katero velja višja uvozna dajatev, kadar nobena od dveh sestavin ne pomeni najmanj 90 % teže mešanice;
   (b) kadar je mešanica sestavljena iz več kakor dveh takšnih žit in kadar pri več žitih vsako pomeni več kakor 10 % teže mešanice, se za mešanico uporablja najvišja uvozna dajatev za ta žita, tudi kadar je znesek uvozne dajatve enak za dve žiti ali več.

Kadar le eno žito pomeni več kakor 10 % teže mešanice, se uporablja uvozna dajatev, ki velja za to žito;

   (c) v vseh primerih, ki niso zajeti v točkah (a) in (b), je uvozna dajatev enaka najvišji od uvoznih dajatev za žita, ki sestavljajo zadevno mešanico, tudi kadar je znesek uvozne dajatve enak za dve žiti ali več.

Člen 257

Uvoz mešanic žit in riža

Za mešanice, sestavljene iz enega žita ali več iz točk (a) in (b) dela I Priloge I, ter iz enega proizvoda ali več iz točk (a) in (b) dela II Priloge I, je uvozna dajatev tista, ki se uporablja za sestavino ali proizvod, za katero(-ega) velja najvišja uvozna dajatev.

Člen 258

Uvoz mešanic riža

Za mešanice, sestavljene bodisi iz riža, ki se ga lahko uvrsti v več različnih skupin ali stopenj predelave, bodisi iz riža, ki se ga lahko uvrsti v eno ali več različnih skupin ali stopenj predelave, in iz lomljenega riža, je uvozna dajatev tista, ki se uporablja za:

   (a) sestavino, ki po teži prevladuje, kadar ta sestavina pomeni vsaj 90 % teže mešanice,
   (b) sestavino, za katero velja najvišja uvozna dajatev, kadar nobena sestavina ne pomeni vsaj 90 % teže mešanice.

Člen 259

Uporaba tarifne razvrstitve

Kadar te metode določanja uvozne dajatve iz členov 256, 257 in 258 ni mogoče uporabiti, je dajatev za mešanice iz navedenih členov, dajatev, ki je določena s carinsko tarifo teh mešanic.

Pododdelek II

Uvozni režim za sladkor

Člen 260

Tradicionalna potreba po dobavi za prečiščevanje

1.  Tradicionalna potreba po dobavi sladkorja za prečiščevanje je v Uniji določena na količino 2 489 735 ton na tržno leto, izraženo v belem sladkorju.

2.  Edini predelovalni obrat sladkorne pese delujoč v letu 2005 na Portugalskem se šteje za stalno rafinerijo.

3.  Uvozna dovoljenja za sladkor za prečiščevanje se izdajo le stalnim rafinerijam pod pogojem, da zadevne količine ne presegajo količin, ki se lahko uvozijo v okviru tradicionalne potrebe po dobavi iz odstavka 1. Dovoljenja je mogoče prenesti le med stalnimi rafinerijami, veljajo pa do konca tržnega leta, za katero so bila izdana.

Ta odstavek se uporablja za prve tri mesece vsakega tržnega leta.

Člen 261

Prenos pooblastil

Da se zagotovi, da se uvožen sladkor, namenjen za prečiščevanje, prečisti v skladu s tem pododdelkom, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, sprejme:

   (a) nekatere opredelitve za delovanje uvoznih režimov iz člena 260;
   (b) pogoje in zahteve za upravičenost, ki jih mora izvajalec izpolniti za vložitev zahtevka za uvozno dovoljenje, vključno s predložitvijo varščine;
   (c) pravila o naloženih upravnih kaznih.

Člen 262

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), sprejme potrebna pravila o dokazilih in dokumentih, ki jih je treba predložiti v zvezi z uvoznimi zahtevami in obveznostmi za izvajalce, zlasti stalne rafinerije.

Pododdelek III

Posebne določbe za uvoz konoplje

Člen 263

Uvoz konoplje

1.  Naslednji proizvodi se lahko uvozijo v Unijo samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

   (a) surova prava konoplja pod oznako KN 5302 10 00, ki izpolnjuje pogoje iz člena 39 Uredbe (ES) št. 73/2009;
   (b) semena različnih vrst konoplje za setev pod oznako KN ex 1207 99 15, mora spremljati dokazilo, da vsebnost tetrahidrokanabinola ne presega vrednosti, ki je določena v skladu s členom 39 Uredbe (ES) št. 73/2009;
   (c) semena konoplje, ki niso namenjena setvi in spadajo pod oznako KN 1207 99 91, uvažajo le uvozniki, ki jim je dovoljenje izdala država članica, da se zagotovi, da takšna semena niso namenjena za setev.

2.  Brez poseganja v posebne določbe, ki jih lahko sprejme Komisija z izvedbenimi akti v skladu s členom 318, se ob uvozu v Unijo proizvodov iz odstavka 1(a) in (b) tega člena opravijo pregledi, da se preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 tega člena.

3.  Ta člen se uporablja ne glede na najbolj omejevalne določbe, ki jih sprejmejo države članice skladno s Pogodbo in obveznostmi, ki temeljijo na Sporazumu STO o kmetijstvu.

Pododdelek IV

Posebne določbe za uvoz hmelja

Člen 264

Uvoz hmelja

1.  Proizvodi iz sektorja hmelja, se lahko uvozijo iz tretjih držav samo, če so njihovi standardi kakovosti vsaj enakovredni standardom kakovosti, sprejetim za podobne proizvode, obrane v Uniji ali pridobljene iz takih proizvodov.

2.  Za proizvode velja, da ustrezajo standardu iz odstavka 1, če jih spremlja potrdilo, ki so ga izdali organi države porekla, in je priznano kot enakovredno certifikatu iz člena 117 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Za hmelj v prahu, hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina, ekstrakt hmelja in mešane proizvode iz hmelja se potrdilo lahko prizna za enakovrednega certifikatu samo, če vsebnost alfa kislin v teh proizvodih ni nižja od vsebnosti teh kislin v hmelju, iz katerega so bili pridobljeni.

3.  Da bi se upravno breme zmanjšalo, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi pogoje, pod katerimi obveznosti, povezane s potrdilom o enakovrednosti in označevanjem, ne veljajo.

4.  Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme pravila, povezana s tem členom, vključno s pravili o priznanju potrdil o enakovrednosti in preverjanju uvoza hmelja.

Oddelek V

Zaščitni ukrepi in aktivno oplemenitenje

Člen 265

Zaščitni ukrepi

1.  Komisija uvede zaščitne ukrepe za uvoz v Unijo glede na odstavek 3 tega člena in v skladu z uredbama Sveta (ES) št. 260/2009(50) in (ES) št. 625/2009(51).

2.  Če ni drugače določeno s katerim koli drugim aktom Evropskega parlamenta in Sveta ter katerim koli drugim aktom Sveta, Komisija skladno z odstavkom 3 tega člena uvede zaščitne ukrepe za uvoz v Unijo, ki so predvideni z mednarodnimi sporazumi, sklenjenimi v skladu s členom 218 Pogodbe.

3.  Komisija lahko na zahtevo države članice ali lastno pobudo z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), sprejme ukrepe iz odstavkov 1 in 2. Če Komisija prejme zahtevo države članice, mora o njej z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odločiti v petih delovnih dneh po prejemu zahteve. V nujnih primerih Komisija sprejme odločitev v skladu s členom 323(2).

Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo veljati nemudoma.

4.  Komisija zaščitne ukrepe Unije, sprejete na podlagi odstavka 3, razveljavi ali spremeni z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a). V nujnih primerih Komisija v skladu s členom 323(2) sprejme odločitev.

Člen 266

Opustitev predelave in postopkov aktivnega oplemenitenja

1.  Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), v primeru motenj na trgu Unije ali morebitnih motenj zaradi predelave ali postopkov aktivnega oplemenitenja na zahtevo države članice ali lastno pobudo v celoti ali delno opusti uporabo predelave ali postopkov aktivnega oplemenitenja za proizvode iz sektorjev žit, riža, sladkorja, oljčnega olja in namiznih oljk, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, vina, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutninskega mesa in etilnega alkohola kmetijskega porekla. Če Komisija prejme zahtevo države članice, mora o njej z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odločiti v petih delovnih dneh po prejemu zahteve. V nujnih primerih Komisija v skladu s členom 323(2) sprejme odločitev.

Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo veljati nemudoma.

2.  V obsegu, ki je potreben za pravilno delovanje SUT, lahko Evropski parlament in Svet v skladu s postopkom iz člena 43(2) Pogodbe v celoti ali delno prepovesta uporabo postopkov aktivnega oplemenitenja za proizvode iz odstavka 1.

POGLAVJE III

Izvoz

Oddelek I

Izvozna dovoljenja

Člen 267

Izvozna dovoljenja

1.  Brez poseganja v primere, pri katerih se izvozna dovoljenja zahtevajo v skladu s to uredbo, se lahko ob upoštevanju potrebe po izvoznih dovoljenjih za upravljanje zadevnih trgov in zlasti za spremljanje izvoza zadevnih proizvodov zahteva predložitev izvoznega dovoljenja za izvoz iz Unije enega ali več proizvodov iz naslednjih sektorjev:

   (a) žit;
   (b) riža;
   (c) sladkorja;
   (d) oljčnega olja in namiznih oljk, za oljčno olje iz točke (a) dela VII Priloge I;
   (e) sadja in zelenjave;
   (f) predelanega sadja in zelenjave;
   (g) vina;
   (h) govejega in telečjega mesa;
   (i) mleka in mlečnih izdelkov;
   (j) prašičjega mesa;
   (k) ovčjega in kozjega mesa;
   (l) jajc;
   (m) perutnine;
   (n) etilnega alkohola kmetijskega porekla.

2.  Členi 234, 235 in 236 se uporabljajo smiselno.

Člen 268

Prenos pooblastil

1.  Zaradi upoštevanja razvoja trgovine in trga, potreb zadevnih trgov in, če je to potrebno za spremljanje uvoza zadevnih proizvodov, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi:

   (a) seznam proizvodov iz sektorjev, določenih v členu 267(1), za katere je treba predložiti izvozno dovoljenje;
   (b) primere in okoliščine, v katerih se predložitev izvoznega dovoljenja ne zahteva, in temeljijo zlasti na carinskem statusu zadevnih proizvodov, namenih dejavnosti, pravnem statusu vlagatelja in zadevnih količinah.

2.  Zaradi opredelitve glavnih elementov sistema izvoznih dovoljenj lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321:

   (a) opredeli pravice in obveznosti, ki izhajajo iz dovoljenja, njegove pravne učinke, vključno z možnostjo odstopanja glede spoštovanja obveznosti izvažanja, ter označevanja porekla in izvora proizvodov, kjer je to obvezno;
   (b) sprejme pravila, ki se uporabijo za prenos dovoljenja ali po potrebi za omejitve takšnega prenosa;
   (c) sprejme pravila, potrebna za zanesljivost in učinkovitost sistema dovoljenj, ter okoliščine, v katerih je potrebna posebna upravna pomoč med državami članicami za preprečitev ali obravnavanje goljufij;
   (d) opredeli primere in okoliščine, v katerih se položitev varščine ne zahteva.

Člen 269

Izvedbena pooblastila

Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem oddelkom, vključno s pravili o:

   (a) vložitvi zahtevkov ter izdaji dovoljenj in njihovi uporabi;
   (b) obdobju veljavnosti dovoljenj in znesku položene varščine;
   (c) dokazilih, ki pričajo, da so izpolnjene zahteve, povezane z uporabo dovoljenj;
   (d) izdaji nadomestnih dovoljenj in dvojnih dovoljenj;
   (e) obravnavi dovoljenj s strani držav članic in izmenjavi informacij, potrebnih za upravljanje sistema.

Člen 270

Izvedbeni akti, ki jih je treba sprejeti brez pomoči odbora iz člena 323(1) brez uporabe člena 323

Komisija lahko z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, omeji količine, za katere se lahko izdajo dovoljenja, zavrne zaprošene količine in ustavi vlaganje zahtevkov, da se omogoči upravljanje trga, kjer se zahtevajo večje količine.

Oddelek II

Izvozna nadomestila

Člen 271

Področje uporabe izvoznih nadomestil

1.  V obsegu, potrebnem, da se omogoči izvoz na podlagi kotacij ali cen na svetovnem trgu in v okviru omejitev, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe, se lahko razlika med temi kotacijami ali cenami in cenami v Uniji krije z izvoznimi nadomestili za:

  (a) proizvode, ki se izvozijo brez nadaljnje predelave, iz naslednjih sektorjev:
   (i) žit;
   (ii) riža;
   (iii) sladkorja, za proizvode iz točk (b), (c), (d) in (g) dela III Priloge I;
   (iv) govejega in telečjega mesa;
   (v) mleka in mlečnih izdelkov;
   (vi) prašičjega mesa;
   (vii) jajc;
   (viii) perutnine;
   (b) proizvode iz točke (a)(i), (ii), (iii), (v) in (vii), ki se izvozijo kot blago iz prilog XVII in XVIII.

Pri mleku in mlečnih izdelkih, ki se izvozijo kot proizvodi iz dela IV Priloge XVII, se lahko odobrijo izvozna nadomestila za proizvode iz točk (a) do (e) in točke (g) dela XVI Priloge I.

2.  Izvozna nadomestila za proizvode, ki se izvažajo kot predelano blago iz prilog XVII in XVIII, ne smejo biti višja od nadomestil, ki se uporabljajo za enake proizvode, izvožene brez nadaljnje predelave.

3.  Če je treba upoštevati posebnosti proizvodnje nekaterih žganih pijač, pridobljenih iz žit, vključno z njihovo dolgo dobo zorenja, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, sprejme določbe o proizvodih in izvajalcih, ki so upravičeni do izvoznih nadomestil, zlastikar zadeva opredelitve in lastnosti proizvodov, ter določitev koeficientov za izračun izvoznih nadomestil ob upoštevanju staranja zadevnih proizvodov.

4.  Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem členom, vključno s tehničnimi in postopkovnimi zahtevami za nacionalne preglede v zvezi s proizvodi iz odstavka 3.

5.  Komisija lahko z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, določi koeficient, s katerim se prilagaja izvozno nadomestilo za proizvode iz odstavka 3 tega člena.

Člen 272

Razdelitev izvoznih nadomestil

Količine, ki se jih lahko izvaža z izvoznim nadomestilom, se dodeli na podlagi metode, ki:

   (a) najbolj ustreza naravi proizvoda in stanju na zadevnem trgu in ki omogoča čim učinkovitejšo uporabo razpoložljivih sredstev, upoštevajoč učinkovitost in strukturo izvoza Unije, brez razlik med zadevnimi izvajalci ter zlasti med velikimi in majhnimi izvajalci;
   (b) ob upoštevanju upravnih zahtev udeležencem na trgu povzroča najmanj administrativnih ovir;
   (c) prepreči vsakršno razlikovanje med zadevnimi izvajalci.

Člen 273

Določitev izvoznega nadomestila

1.  Izvozna nadomestila so enaka v vsej Uniji. Spreminjajo se lahko glede na namembni kraj, kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe.

2.  Ukrepe za določitev nadomestil sprejme Svet v skladu s členom 43(3) Pogodbe.Nadomestila določi Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a). Določi jih lahko:

   (a) v rednih časovnih presledkih;
   (b) z razpisnimi postopki za žito, riž, sladkor ter mleko in mlečne izdelke.

Razen v primerih razpisnega postopka Komisija določi seznam proizvodov, za katere se dodeli izvozno nadomestilo, in višino izvoznih nadomestil vsaj enkrat na tri mesece. Vendar pa znesek nadomestila lahko ostane na isti ravni več kakor tri mesece, Komisija pa ga lahko po potrebi popravi v intervencijskem obdobju brez uporabe člena 323 na zahtevo države članice ali na svojo pobudo.

3.  Pri določanju nadomestil za določen proizvod se upošteva eden ali več naslednjih vidikov:

  (a) obstoječe razmere in prihodnja gibanja v zvezi s:
   (i) cenami in razpoložljivostjo navedenega proizvoda na trgu Unije,
   (ii) cenami tega proizvoda na svetovnem trgu;
   (b) cilji skupne ureditve trga, ki naj bi zagotovili ravnovesje in naravno gibanje cen in trgovanje na tem trgu;
   (c) potreba po izogibanju motnjam, ki lahko povzročijo daljše neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu Unije;
   (d) gospodarski vidiki predvidenega izvoza;
   (e) omejitve, ki so posledica sporazumov, sprejetih na podlagi člena 218 Pogodbe;
   (f) potreba po vzpostavitvi ravnovesja med uporabo osnovnih proizvodov Unije pri proizvodnji predelanega blaga za izvoz v tretje države in uporabo proizvodov iz tretjih držav, ki so vstopili na trg za namene oplemenitenja;
   (g) najugodnejši stroški dajanja na trg in prevoza s trgov Unije do pristanišč Unije ali drugih točk izvoza, skupaj s stroški pošiljanja v ciljne države;
   (h) povpraševanje na trgu Unije;
   (i) v sektorjih prašičjega mesa, jajc in perutnine razlika med cenami v Uniji in cenami na svetovnem trgu za količino žitne krme, ki je potrebna za proizvodnjo proizvodov v teh sektorjih v Uniji. [Sprememba 31]

Člen 273a

Posebni ukrepi za izvozna nadomestila za žito in riž

1.  Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi korekcijski znesek, ki se uporablja za izvozna nadomestila, določena za sektorja žit in riža. Komisija lahko po potrebi z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe člena 323, spremeni korekcijske zneske.

Prvi pododstavek se lahko uporablja za proizvode iz sektorjev žit in riža, ki se izvozijo kot blago iz Priloge XVII.

2.  V prvih treh mesecih tržnega leta se za izvoz slada, ki lahko izvira iz skladiščenja na koncu predhodnega tržnega leta ali je pridobljen iz ječmena, ki je bil takrat na zalogi, uporabi nadomestilo, ki bi se uporabljalo za zadevno izvozno dovoljenje za izvoz v zadnjem mesecu predhodnega tržnega leta.

3.  Komisija lahko v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) glede na morebitne spremembe v višini intervencijske cene prilagodi nadomestilo za proizvode iz točk (a) in (b) dela I Priloge I, uvedeno v skladu s členom 274(2).

Prvi pododstavek se lahko v celoti ali delno uporablja za proizvode iz točk (c) in (d) dela I Priloge I ter za proizvode iz dela I Priloge I, ki se izvozijo kot blago iz dela I Priloge XVII. V tem primeru Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) popravi prilagoditev iz prvega pododstavka z uporabo koeficienta, ki izraža razmerje med količino osnovnega proizvoda in njegovo količino, vsebovano v predelanem proizvodu, ki se izvozi ali se uporabi v izvoženem blagu. [Sprememba 32]

Člen 274

Dodelitev izvoznih nadomestil

1.  Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 271(1)(a), ki se izvozijo brez nadaljnje predelave, se lahko odobrijo samo na podlagi vloge za izvozno dovoljenje in predloženega izvoznega dovoljenja.

2.  Nadomestilo, ki se uporablja za proizvode iz odstavka 1, je tisto nadomestilo, ki se uporablja na dan zahtevka za dovoljenje, ali, odvisno od primera, nadomestilo, določeno v zadevnem razpisnem postopku, pri diferenciranem nadomestilu pa tisto nadomestilo, ki se uporablja na isti dan:

   (a) za kraj namembnosti, ki je naveden na dovoljenju, ali
   (b) kadar je to ustrezno, za dejanski namembni kraj, če se ta razlikuje od namembnega kraja, navedenega na dovoljenju, pri čemer uporabljeni znesek ne presega zneska, ki se uporablja za namembni kraj, ki je naveden na dovoljenju.

Komisija lahko z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev zlorabe prožnosti, predvidene v tem odstavku. Ti ukrepi se lahko nanašajo zlasti na postopke za predložitev zahtevkov in uradnih obvestil, ki jih morajo sestaviti izvozniki.

3.  Da se upoštevajo posebnosti trgovine in pogoji prevoza se lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, odloči, da se naknadno odobrijo izvozna dovoljenja za valilna jajca in enodnevne piščance.

4.  Da se zagotovi enakost dostopa do izvoznih nadomestil vsem izvoznikom proizvodov iz Priloge I k Pogodbi in njihovih predelanih proizvodov, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, odloči, da se uporabljata odstavka 1 in 2 za blago iz člena 271(1)(b) te uredbe.

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem odstavkom.

5.  Da se čim bolj zmanjša upravno breme humanitarnih organizacij, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, odobri odstopanja od odstavkov 1 in 2 za proizvode, za katere se izvozna nadomestila izplačajo na podlagi dejavnosti za pomoč v hrani.

6.  Nadomestilo se izplača ob predložitvi dokazila, da:

   (a) so bili proizvodi izvoženi iz Unije;
   (b) so pri diferencialnem nadomestilu proizvodi prispeli v namembni kraj, naveden na dovoljenju, ali v drug namembni kraj, za katerega je bilo določeno nadomestilo, ne glede na točko (b) odstavka 2.

7.  Komisija lahko z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi nadaljnje pogoje za odobritev izvoznih nadomestil, da se prepreči preusmeritev trgovine, zlastipredvsem pogoj:

   (a) da se nadomestila izplačajo le za proizvode s poreklom iz EU;
   (b) da je znesek nadomestil za uvožene proizvode enak dajatvam, pobranim ob uvozu, če so te dajatve nižje od nadomestila, ki se uporablja.

Člen 275

Izvozna nadomestila za žive živali iz sektorja govejega in telečjega mesa

1.  Za proizvode iz sektorja govejega in telečjega mesa velja, da je treba za odobritev in izplačilo nadomestila za izvoz živih živali izpolnjevati določbe, ki so v zakonodaji Unije uvedene za dobro počutje živali in zlasti za njihovo zaščito med prevozom.

2.  Da se spodbudi izvoznike k spoštovanju pogojev za dobro počutje živali in omogoči, da pristojni organi preverijo pravilne izdatke izvoznih nadomestil, kjer je to pogoj za izpolnjevanje zahtev za dobro počutje živali, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321:

   (a) sprejme določbe o izpolnjevanju zahtev za dobro počutje živali zunaj carinskega območja Unije ter preverjanju in poročanju o tem, vključno z uporabo neodvisnih tretjih strani;
   (b) določi kazni o plačilu ali povračilu izvoznega nadomestila za neizpolnjevanje pravnih zahtev o pogojih za dobro počutje živali.

3.  Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem členom.

Člen 276

Izvozne omejitve

Upoštevanje obveznosti glede količin, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe, se zagotovi na podlagi izvoznih dovoljenj, izdanih za referenčna obdobja, ki se uporabljajo za zadevne proizvode. Ob upoštevanju izpolnjevanja obveznosti po Sporazumu STO o kmetijstvu konec referenčnega obdobja ne vpliva na veljavnost izvoznih dovoljenj.

Člen 277

Prenos pooblastil

1.  Da se zagotovi, da izvajalci v razpisnih postopkih spoštujejo svoje obveznosti, Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi osnovne zahteve za sprostitev varščin za dovoljenja za razpisana izvozna nadomestila.

2.  Da se čim bolj zmanjša upravno breme izvajalcev in organov, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi prage, pod katerimi se obveznost predložitve izvoznega dovoljenja ne sme zahtevati, in določi namembne kraje, glede katerih se lahko upraviči izjema za obveznost predložitve izvoznega dovoljenja.

3.  Da bi upoštevali konkretne okoliščine, ki opravičujejo popolno ali delno upravičenost do izvoznih nadomestil in pomagali izvajalcem premostiti obdobje med vložitvijo zahtevka in končnim plačilom izvoznega nadomestila, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme ukrepe v zvezi:

   (a) z drugim datumom za nadomestilo;
   (b) s posledicami glede plačila izvoznega nadomestila, če oznaka proizvoda ali namembni kraj, navedena v dovoljenju, nista skladna z dejanskih proizvodom ali namembnim krajem;
   (c) s predplačilom izvoznih nadomestil, vključno s pogoji za vložitev in sprostitev varščine;
   (d) s pregledi in z dokazili, če obstajajo dvomi glede resničnega namembnega kraja proizvodov, vključno z možnostjo ponovnega uvoza v carinsko območje Unije;
   (e) z namembnimi kraji, ki se obravnavajo kot izvoz iz Unije, vključno z namembnimi kraji znotraj carinskega ozemlja Unije, ki so upravičeni do izvoznih nadomestil.

4.  Da se zagotovi, da se proizvodi, za katere se uporabljajo izvozna nadomestila, izvozijo iz carinskega območja Unije in prepreči njihov morebitni povratek v navedeno območje ter da se čim bolj zmanjša upravno breme izvajalcev pri zbiranju in predložitvi dokazil, da so proizvodi, upravičeni do nadomestila, dosegli namembno državo za diferencirana izvozna nadomestila, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme ukrepe v zvezi:

   (a) z rokom, v katerem mora biti končan izstop iz carinskega ozemlja Unije, vključno z rokom za začasni ponovni vstop;
   (b) s predelavo proizvodov, za katere se uporabljajo izvozna nadomestila, v navedenem obdobju;
   (c) z dokazili, da so proizvodi dosegli namembni kraj za diferencirana izvozna nadomestila;
   (d) s pragi za nadomestila in pogoji, pod katerimi so lahko izvozniki opravičeni predložitve takšnega dokazila;
   (e) s pogoji, v katerih neodvisne tretje strani odobrijo dokazilo o dospetju na namembni kraj za diferencirana izvozna nadomestila.

5.  Da se upoštevajo posebnosti različnih sektorjev, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme posebne zahteve in pogoje za izvajalce in proizvode, ki so upravičeni do izvoznega nadomestila.

6.  Da se omogoči prilagoditev razvoju v predelovalni industriji, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, ob upoštevanju meril iz člena 8(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1216/2009(52) spremeni Prilogo XVII.

7.  Da bi se zagotovila enakost obravnave glede pogojev za izvozna nadomestila vseh izvoznikov proizvodov iz Priloge I k Pogodbi in njihovih predelanih proizvodov, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 ob upoštevanju določb Uredbe (ES) št. 1216/2009 sprejme pravila za uporabo členov 274(5), (6) in (7) za proizvode iz člena 271(1)(b).

Člen 278

Izvedbena pooblastila

Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem oddelkom, zlasti o:

   (a) ponovni razdelitvi izvoznih količin, ki niso bile dodeljene ali uporabljene;
   (b) spremljanju, ali so bili postopki ugotavljanja upravičenosti do plačila nadomestil in drugih zneskov v zvezi z izvoznimi transakcijami dejansko opravljeni in pravilno izvedeni, vključno s fizičnimi preverjanji in pregledom dokumentov;
   (c) proizvodih iz člena 271(1)(b).

Oddelek III

Upravljanje izvoznih kvot v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

Člen 279

Upravljanje tarifnih kvot, ki so jih odprle tretje države

1.  V zvezi z mlekom in mlečnimi izdelki, pri katerih sporazum, sklenjen v skladu s členom 218 Pogodbe, določa popolno ali delno upravljanje tarifne kvote, ki jo odpre tretja država, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme posebne ukrepe za zagotovitev, da se kvota, ki se zahteva, uporabi skladno s cilji zadevnega mednarodnega sporazuma.

2.  Tarifne kvote iz odstavka 1 se upravljajo tako, da se prepreči vsakršno razlikovanje med zadevnimi izvajalci, in se zajamči uporabo vseh možnosti, ki so na voljo v okviru zadevne kvote, tako da se uporabi ena izmed naslednjih metod, kombinacija teh metod ali druga ustrezna metoda:

   (a) metoda, ki temelji na kronološkem vrstnem redu vložitve zahtevkov (načelo „kdor prvi pride, prvi melje“);
   (b) metoda razdelitve v sorazmerju z zahtevanimi količinami ob vložitvi zahtevkov („metoda hkratnega preverjanja“);
   (c) metoda, ki temelji na upoštevanju običajnih trgovinskih tokov („metoda tradicionalnih/novih gospodarskih subjektov“).

3.  Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme določbe, ki so potrebne za upravljanje kvot, ki se odprejo v skladu s tem oddelkom.

4.  Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1)brez uporabe člena 323 sprejme določbe za upravljanje postopka za

   (a) zagotovitev, da se razpoložljive količine, ki se odprejo v skladu s tem oddelkom, ne presežejo;
   (b) prerazporeditev neuporabljenih količin.

Oddelek IV

Posebne ugodnosti pri uvozu v tretje države

Člen 280

Certifikati za proizvode s posebnimi ugodnostmi pri uvozu v tretjo državo

1.  Pri izvozu kmetijskih proizvodov, ki so lahko v skladu s sporazumi, ki jih je sklenila Unija v skladu s členom 218 Pogodbe, upravičeni do posebnih ugodnosti pri uvozu v tretjo državo, če se upoštevajo nekateri pogoji, izdajo pristojni organi držav članic na zahtevo in po ustreznih preverjanjih dokument, ki potrjuje, da so ti pogoji izpolnjeni.

2.  Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane z odstavkom 1.

Oddelek V

Posebne določbe za žive rastline

Člen 281

Najnižje izvozne cene

1.  Da se upošteva razvoj trga za vsak proizvod iz sektorja živih rastlin pod oznako KN 0601 10 se, lahko Komisija vsako leto, dovolj zgodaj pred začetkom prodajne sezone, določijo ena najnižja cenadoloči eno najnižjo ceno ali več najnižjih cen za izvoz v tretje države. Ukrepe za določitev najnižjih cen sprejme Svet v skladu s členom 43(3) Pogodbe.

Izvoz takih proizvodov je dovoljen samo po ceni, ki je enaka najnižji ceni, določeni za zadevni proizvod, ali višja od nje.

2.  Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), sprejme vse potrebne upravne ukrepe, povezane s prvim pododstavkom odstavka 1, zlasti z ozirom na cene na mednarodnem trgu in ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe. [Sprememba 33]

Oddelek VI

Pasivno oplemenitenje

Člen 282

Opustitev postopkov pasivnega oplemenitenja

1.  Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), v primeru motenj na trgu Unije ali morebitnih motenj zaradi postopkov pasivnega oplemenitenja na željo države članice ali lastno pobudo v celoti ali delno opusti uporabo postopkov pasivnega oplemenitenja za proizvode iz sektorjev žita, riža, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, vina, govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa in perutninskega mesa. Če Komisija prejme zahtevo države članice, mora o njej z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), odločiti v petih delovnih dneh po prejemu zahteve. V nujnih primerih Komisija v skladu s členom 323(2) sprejme odločitev.

Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo veljati nemudoma.

2.  V obsegu, ki je potreben za pravilno delovanje SUT, lahko Evropski parlament in Svet v skladu s postopkom iz člena 43(2) Pogodbe v celoti ali delno prepovesta uporabo postopkov pasivnega oplemenitenja za proizvode iz odstavka 1.

DEL IV

PRAVILA KONKURENCE

POGLAVJE I

Pravila za podjetja

Člen 283

Uporaba členov 101 do 106 Pogodbe

Razen če ni drugače določeno s to uredbo, se členi 101 do 106 Pogodbe in določbe za njihovo uporabo ob upoštevanju členov 284, 285, 286 [in 287] te uredbe uporabljajo za vse sporazume, sklepe in ravnanja iz členov 101(1) in 102 Pogodbe, ki se nanašajo na proizvodnjo proizvodov, zajetih v tej uredbi, ali trgovino z njimi.

Člen 284

Izjeme

1.  Člen 101(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 283 te uredbe, ki so sestavni del nacionalne tržne ureditve ali so potrebni za doseganje ciljev, navedenih v členu 39 Pogodbe.

Člen 101(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja kmetov, združenja kmetov ali zveze takih združenj iz ene države članice, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov in ki ne določajo obveznosti zaračunavanja istih cen, razen če Komisija ugotovi, da je s tem izključena konkurenca ali da so ogroženi cilji iz člena 39 Pogodbe.

2.  Po posvetovanju z državami članicami in zaslišanju zadevnih podjetij, ali zadevnih podjetniških združenj ter vseh drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki jih Komisija šteje za ustrezne, ima Komisija izključno pristojnost, ki je pod nadzorom Sodišča, da ugotovi, kateri sporazumi, sklepi in ravnanja izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1. V ta namen Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1)brez uporabe člena 323 sprejme sklep, ki se objavi.

Komisija to določi bodisi na lastno pobudo bodisi na zahtevo pristojnega organa države članice ali zainteresiranega podjetja ali podjetniškega združenja.

3.  V objavljenem sklepu iz prvega pododstavka odstavka 2 so navedena imena strank in glavna vsebina sklepa. V objavi se upošteva legitimen interes podjetij glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti.

Člen 285

Sporazumi in usklajena ravnanja v sektorju sadja in zelenjave

1.  Člen 101(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja priznanih medpanožnih organizacij, ki so namenjeni za izvajanje dejavnosti iz člena 210(3)(c) te uredbe.

2.  Odstavek 1 se uporablja samo pod pogojem, da:

   (a) je bila Komisija uradno obveščena o sporazumih, sklepih in usklajenih ravnanjih;

(b)  v dveh mesecih od prejema vseh podrobnih podatkov, ki jih je zahtevala Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, ta ni ugotovila, da so sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja neskladni s predpisi Unije.

3.  Sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja ne smejo začeti veljati pred koncem obdobja iz odstavka 2(b).

4.  Naslednji sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja se v vsakem primeru razglasijo za neskladne s predpisi Unije:

   (a) sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki lahko povzročijo kakršno koli delitev trgov znotraj Unije;
   (b) sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki lahko ogrozijo pravilno delovanje tržne ureditve;
   (c) sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki lahko povzročijo izkrivljanje konkurence, ki ni bistveno za dosego ciljev skupne kmetijske politike, za katere si prizadevajo medpanožne organizacije s svojo dejavnostjo;
   (d) sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki lahko povzročijo fiksiranje cen, brez poseganja v dejavnosti, ki jih opravljajo medpanožne organizacije pri uporabi posebnih predpisov Unije;
   (e) sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki lahko povzročijo razlikovanje ali izključijo konkurenco za velik delež zadevnih proizvodov.

5.  Če po preteku dvomesečnega roka iz odstavka 2(b) Komisija ugotovi, da pogoji za uporabo tega poglavja 1 niso izpolnjeni, se z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, odloči, da se za zadevni sporazum, sklep ali usklajeno ravnanje uporablja člen 101(1) Pogodbe.

Ta odločitev Komisije se ne uporablja pred datumom uradnega obvestila zadevni medpanožni organizaciji, razen če ni ta medpanožna organizacija navedla napačnih podatkov ali zlorabila možnosti izjem iz odstavka 1.

6.  Uradno obvestilo za prvo leto velja v primeru večletnih sporazumov tudi za ostala leta sporazuma. Vendar lahko Komisija v navedenem primeru na lastno pobudo ali na zahtevo druge države članice kadar koli izda ugotovitev o neskladnosti.

Člen 286

Sporazumi in usklajena ravnanja v sektorju tobaka

1.  Člen 101(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume in usklajena ravnanja priznanih medpanožnih organizacij v sektorju tobaka, ki so namenjeni za izvajanje ciljev iz člena 210(1)(c) te uredbe, če:

   (a) je bila Komisija uradno obveščena o sporazumih in usklajenih ravnanjih;
   (b) v treh mesecih od prejema vseh podrobnih podatkov, ki jih je zahtevala Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, ta ni ugotovila, da so navedeni sporazumi ali usklajena ravnanja neskladni s predpisi Unije.

Sporazumi in usklajena ravnanja se ne smejo izvajati med tem trimesečnim rokom.

2.  Sporazumi in usklajena ravnanja se štejejo, da so v nasprotju s predpisi Unije o konkurenci, kadar:

   (a) bi lahko povzročili kakršno koli delitev trgov znotraj Unije;
   (b) lahko ogrozijo pravilno delovanje tržne ureditve;
   (c) lahko povzročijo izkrivljanje konkurence, ki ni bistveno za dosego ciljev skupne kmetijske politike, za katere si prizadevajo medpanožne organizacije s svojimi ukrepi;
   (d) pomenijo določanje cen ali kvot brez poseganja v ukrepe, ki jih uvedejo medpanožne organizacije pri uporabi posebnih določb o predpisih Unije;
   (e) lahko povzročijo razlikovanje ali izključijo konkurenco za velik delež zadevnih proizvodov.

3.  Če po preteku trimesečnega roka iz točke (b) odstavka 1 Komisija ugotovi, da pogoji za uporabo tega poglavja niso izpolnjeni, se z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, odloči, da se za zadevni sporazum ali usklajeno ravnanje uporablja člen 101(1) Pogodbe.

Ta odločitev Komisije se ne uporablja pred datumom uradnega obvestila zadevni medpanožni organizaciji, razen če ni ta medpanožna organizacija navedla napačnih podatkov ali zlorabila možnosti izjem iz odstavka 1.

Člen 287

Sporazumi in usklajena ravnanja v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

1.  Člen 101(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja priznanih medpanožnih organizacij, ki so namenjeni za izvajanje dejavnosti iz člena 210(4)(c) te uredbe:

2.  Odstavek 1 se uporablja samo pod pogojem, da:

   (a) je bila Komisija obveščena o sporazumih, sklepih in usklajenih ravnanjih;
   (b) v treh mesecih od prejema vseh podrobnih podatkov, ki jih je zahtevala Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, ta ni ugotovila, da so sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja neskladni s predpisi Unije.

3.  Sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja ne smejo začeti veljati pred koncem obdobja iz odstavka 2(b).

4.  Naslednji sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja se v vsakem primeru razglasijo za neskladne s predpisi Unije:

   (a) sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki lahko povzročijo kakršno koli delitev trgov znotraj Unije;
   (b) sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki lahko ogrozijo pravilno delovanje tržne ureditve;
   (c) sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki lahko povzročijo izkrivljanje konkurence, ki ni bistveno za dosego ciljev skupne kmetijske politike, za katere si prizadevajo medpanožne organizacije s svojo dejavnostjo;
   (d) sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki lahko povzročijo fiksiranje cen;
   (e) sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, ki lahko povzročijo razlikovanje ali izključijo konkurenco za velik delež zadevnih proizvodov.

5.  Če po preteku roka iz odstavka 2(b) Komisija ugotovi, da pogoji za uporabo tega poglavja 1 niso izpolnjeni, se z izvedbenimi akti , sprejetimi brez uporabe člena 323, odloči, da se za zadevni sporazum, sklep ali usklajeno ravnanje uporablja člen 101(1) Pogodbe.

Ta odločitev Komisije se ne uporablja pred datumom uradnega obvestila zadevni medpanožni organizaciji, razen če ni ta medpanožna organizacija navedla napačnih podatkov ali zlorabila možnosti izjem iz odstavka 1.

6.  Uradno obvestilo za prvo leto velja v primeru večletnih sporazumov tudi za ostala leta sporazuma. Vendar lahko Komisija v navedenem primeru na svojo lastno pobudo ali na zahtevo druge države članice kadar koli izda ugotovitev o neskladnosti.

Člen 288

Zavezujoči sporazumi in usklajena ravnanja za nečlane v sektorju tobaka

1.  Medpanožne organizacije v sektorju tobaka lahko zahtevajo, da postanejo nekateri njihovi sporazumi ali usklajena ravnanja za določen čas zavezujoča za posameznike in skupine v zadevnem gospodarskem sektorju, ki ne pripadajo panogam, ki jih te organizacije zastopajo na tem panožnem področju.

Za razširitev pravil morajo medpanožne organizacije zastopati vsaj dve tretjini zadevne proizvodnje in/ali panoge. Kadar je predlagana razširitev uporabe pravil medregijska, mora medpanožna organizacija dokazati, da dosega vsaj najnižjo raven reprezentativnosti za vsako izmed združenih panog v vsaki regiji, ki jo zajema.

2.  Pravila, za katera se zahteva razširitev področja uporabe, morajo biti veljavna najmanj eno leto in povezana z enim od naslednjih ciljev:

   (a) poznavanjem proizvodnje in trga;
   (b) opredelitvijo najmanjših količin;
   (c) uporabo pridelovalnih metod, združljivih z varovanjem okolja;
   (d) opredelitvijo najnižjih standardov embaliranja in izgleda;
   (e) uporabo certificiranega semena in spremljanjem kakovosti proizvodov.

3.  Razširitev pravil odobri Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323,.

Člen 289

Izvedbena pooblastila za sporazume in usklajena ravnanja

Da se zagotovi enotna uporaba členov 285, 286, [287] in 288, lahko Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s pravili o uradnem obveščanju in objavi.

POGLAVJE II

Pravila o državni pomoči

Člen 290

Uporaba členov 107, 108 in 109 Pogodbe

Členi 107, 108 in 109 Pogodbe se uporabljajo za pridelavo in trgovino s proizvodi iz člena 1.

Vendar se členi 107, 108 in 109 Pogodbe ne uporabljajo za plačila držav članic, izvedena v skladu s to uredbo in zagotovljena s pododdelkom III oddelka IVa poglavja III naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007 in členi 37 do 41, 108, 111, 114, 117, 120, 123, 128, 148, 291(2), 292 do 297 ter z oddelkom VII poglavja IV naslova I dela II te uredbe. Kljub temu pa se v zvezi s členom 136(4) ne uporablja zgolj člen 108 Pogodbe.

Člen 291

Posebne določbe za sektor mleka in mlečnih izdelkov

1.  Ob upoštevanju člena 107(2) Pogodbe je pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, navedenih v delu XVI Priloge I k tej uredbi, prepovedana.

Nacionalni ukrepi, ki dovoljujejo izenačevanje med cenami proizvodov, navedenih v delu XVI Priloge I k tej uredbi, so prav tako prepovedani.

2.  Države članice lahko kmetom v mlečnem sektorju do 31. marca 2014 dodelijo državno pomoč v skupnem letnem znesku v višini do 55 % zgornje meje iz člena 69(4) in (5) Uredbe (ES) št. 73/2009 in sicer ob pomoči Unije, odobreni v skladu s členom 68(1)(b) navedene uredbe. Vendar v nobenem primeru skupni znesek podpore Unije v okviru ukrepov iz člena 69(4) navedene uredbe in državne pomoči ne presega zgornje meje iz člena 69(4) in (5).

Člen 292

Posebne določbe za Finsko in Švedsko

Na podlagi dovoljenja Komisije, izdanega z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, lahko Finska in Švedska dodelita pomoč za proizvodnjo in trženje severne jelenjadi in proizvodov iz severne jelenjadi (KN ex 0208 in ex 0210), če to ne pomeni povečanja običajne ravni proizvodnje.

Člen 293

Posebne določbe za sektor sladkorja

Države članice, ki svojo kvoto za sladkor zmanjšajo za več kakor 50 % kvote za sladkor, določene 20. februarja 2006 v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 318/2006, lahko odobrijo začasno državno pomoč za obdobje, v katerem se v skladu s členom 93 Uredbe (ES) št. 73/2009 plačuje prehodna pomoč pridelovalcem pese. Na podlagi prošnje zadevne države članice Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, odloči o skupnem znesku državne pomoči, ki je na voljo za ta ukrep.

Za Italijo začasna pomoč iz prvega pododstavka, ki se dodeli pridelovalcem sladkorne pese in za prevoz sladkorne pese, ne presega skupno 11 EUR na tono sladkorne pese za tržno leto.

Finska lahko pridelovalcem sladkorne pese odobri pomoč v znesku 350 EUR na hektar za tržno leto.

Zadevne države članice v 30 dneh po koncu vsakega tržnega leta obvestijo Komisijo o znesku državne pomoči, ki je bila dejansko dodeljena v tistem tržnem letu.

Člen 294

Posebne določbe za nemški alkoholni monopol

Odstopanje od drugega odstavka člena 290 te uredbe se uporabi za izplačila pomoči, ki jo odobri Nemčija v obstoječem nacionalnem okviru nemškega alkoholnega monopola („monopol“) za proizvode, ki jih po nadaljnjem preoblikovanju trži monopol, kot je etilni alkohol kmetijskega porekla iz Priloge I k PDEU. Odstopanje bo v uporabi le do 31. decembra 2017 brez poseganja v uporabo člena 108(1) in prvega stavka člena 108(3) Pogodbe ter bo pogojeno s skladnostjo z naslednjimi določbami:

   (a) celotna proizvodnja etilnega alkohola v okviru monopola, za katero se prejme pomoč, se postopoma zmanjšuje z največ 600 000 hl leta 2011 na 420 000 hl leta 2012 in na 240 000 hl leta 2013 ter lahko znaša največ 60 000 hl na leto od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017, ko bo monopol prenehal obstajati;
   (b) proizvodnja kmetijsko vezanih žganjarn, za katero se prejme pomoč, se postopoma zmanjšuje s 540 000 hl leta 2011 na 360 000 hl leta 2012 in 180 000 hl leta 2013. Do 31. decembra 2013 bodo vse kmetijsko vezane žganjarne izstopile iz monopola. Ob izstopu iz monopola lahko vsaka kmetijsko vezana žganjarna v okviru veljavne nemške zakonodaje prejme kompenzacijsko pomoč v višini 257,50 EUR na hl nominalnih pravic za žganjekuho. Kompenzacijska pomoč se lahko dodeli najpozneje 31. decembra 2013. Seveda pa se lahko izplača v več obrokih, zadnji do 31. decembra 2017;
   (c) žganjarne, za katere je proizvodnja v davčne namene ocenjena po standardni stopnji, uporabniki žganjarn in združenja proizvajalcev sadnega žganja lahko prejemajo pomoč, dodeljeno v okviru monopola, do 31. decembra 2017, če proizvodnja, za katero se prejme pomoč, ne presega 60 000 hl letno;
   (d) skupni znesek pomoči, plačan od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2013, ne presega 269,9 milijona EUR, skupni znesek pomoči, plačan od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017, pa ne presega EUR 268 milijonov EUR; ter
   (e) Nemčija do 30. junija vsako leto Komisiji predloži poročilo o delovanju monopola in pomoči, dodeljeni v okviru monopola v predhodnem letu. Komisija bo poročala Evropskemu parlamentu in Svetu. Poleg tega morajo letna poročila, predložena v letih 2013 do 2016, vključevati letni načrt postopnega opuščanja za prihodnje leto za žganjarne, za katere je proizvodnja v davčne namene ocenjena po standardni stopnji, uporabnike žganjarn in združenja proizvajalcev sadnega žganja.

Člen 295

Posebne določbe za krompir

Države članice lahko do 31. decembra 2011 v okviru veljavnih shem še naprej izplačujejo državne pomoči za pridelavo krompirja, svežega ali ohlajenega, pod oznako KN 0701, in trgovino z njim;

Člen 296 [se črta po 31.12.2010]

Posebne določbe za sektor sadja in zelenjave

Države članice lahko izplačujejo državno pomoč za sektor sadja in zelenjave do 31. decembra 2010 pod naslednjimi pogoji:

   (a) državna pomoč se izplača samo proizvajalcem sadja in zelenjave, ki niso člani priznane organizacije proizvajalcev in ki s priznano organizacijo proizvajalcev podpišejo pogodbo in tako privolijo, da bodo uporabljali ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz, ki veljajo za zadevno organizacijo proizvajalcev;
   (b) znesek pomoči, izplačane tem proizvajalcem, ne presega 75 % pomoči Unije, ki jo prejmejo člani zadevne organizacije proizvajalcev; ter
   (c) zadevna država članica Komisiji najpozneje do 31. decembra 2010 predloži poročilo o učinkovitosti in uspešnosti državne pomoči, v katerem zlasti oceni, v kolikšni meri je pomoč pripomogla k ureditvi sektorja. Komisija bo poročilo preučila in se odločila, ali naj pripravi ustrezne predloge.[Sprememba 34]

Člen 297

Nacionalna pomoč za destilacijo vina v kriznih razmerah

1.  Države članice lahko pridelovalcem vina od 1. avgusta 2012 odobrijo nacionalno pomoč za prostovoljno ali obvezno destilacijo vina v utemeljenih kriznih primerih.

2.  Pomoč iz odstavka 1 mora biti sorazmerna in primerna za premagovanje krize.

3.  Skupni znesek, ki se v državi članici v določenem letu zagotovi za takšno pomoč, ne sme preseči 15 % celotnih sredstev, določenih za zadevno državo članico v Prilogi X za zadevno leto.

4.  Države članice, ki želijo uporabiti pomoč iz odstavka 1, predložijo Komisiji ustrezno utemeljeno uradno obvestilo. Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, odloči o odobritvi ukrepa in pomoči.

5.  Alkohol, ki nastane pri destilaciji iz odstavka 1, se lahko uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, tako da se prepreči izkrivljanje konkurence.

6.  Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem členom.

DEL V

POSEBNE DOLOČBE ZA VEČ SEKTORJEV IN POSAMEZNE SEKTORJE

POGLAVJE I

Posebne določbe za več sektorjev

Oddelek I

Motnje na trgih

Člen 298

Motnje, ki vplivajo na cene na notranjem trgu

Za uspešno in učinkovito odzivanja ob morebitnih motnjah na trgu lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 322, sprejetimi po nujnem postopku, in v skladu s členom 300, sprejme vse potrebne ukrepe v naslednjih okoliščinah, kadar je verjetno, da se bodo te nadaljevale in s tem motile razmere na trgih ali grozile z motnjami na teh trgih:

   (a) za proizvode iz sektorjev sladkorja, hmelja, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter ovčjega in kozjega mesa, za katere cene na trgu Unije za katerega koli od teh proizvodov občutno rastejo ali padajo;
   (b) za proizvode iz sektorjev prašičjega mesa, jajc in perutnine ter za oljčno olje, za katere cene na trgu Unije za katerega koli od teh proizvodov občutno rastejo ali padajo.

Člen 299

Motnje zaradi kotacij ali cen na svetovnem trgu

Če pri proizvodih iz sektorjev žit, riža, sladkorja ter mleka in mlečnih izdelkov kotacije ali cene na svetovnem trgu za en proizvod ali več dosežejo raven, ki povzroča motnje pri razpoložljivosti dobave na trgu Unije ali jo ogroža zaradi morebitnih motenj, in kadar obstaja verjetnost, da se bo to stanje nadaljevalo ali poslabšalo, lahko za uspešno in učinkovito odzivanje ob morebitnih motnjah na trgu Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi po nujnem postopku v skladu s členom 322 in ob upoštevanju člena  300, sprejme potrebne ukrepe za zadevni sektor. Predvsem lahko za nekatere količine v celoti ali delno opusti uporabo uvoznih dajatev.

Člen 300

Pogoji za sprejetje delegiranih aktov v primeru motenj

Ukrepi, predvideni v členih 298 in 299, se lahko sprejmejo:

   (a) če se kateri koli drug ukrep, ki je na voljo v skladu s to uredbo, zdi nezadosten;
   (b) ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 218(2) Pogodbe.

Člen 301

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s členoma 298 in 299. Ta pravila se lahko nanašajo zlasti na postopke, uradna obvestila, tehnična merila ter upravni in fizični nadzor, ki ga izvajajo države članice.

Oddelek II

Poročanje

Člen 302

Poročanje v zvezi z nekaterimi sektorji

(7) najpozneje do 31. decembra 2014 o uporabi programa razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji iz člena 17, skupaj s kakršnim koli ustreznim predlogom.

(8) do 30. junija 2014 in do 31. decembra 2018 o razvoju stanja na trgu v sektorju mleka in mlečnih izdelkov in zlasti o dejavnosti iz točke (iv) prvega odstavka člena 209 ter členov 210(4), 229, 287, 310 in 311, še zlasti o obravnavi morebitne spodbude kmetom za sklepanje sporazumov o skupni proizvodnji, skupaj z vsemi ustreznimi predlogi.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo:

   (1) vsaka tri leta in prvič 31. decembra 2010[2013] o izvajanju ukrepov v zvezi s sektorjem čebelarstva iz oddelka VIII poglavja IV naslova I dela II;
   (2) do 31. decembra 2013 o izvajanju določb iz oddelka VI poglavja IV naslova I dela II in poglavja II naslova II dela II v zvezi z organizacijami proizvajalcev, operativnimi skladi in operativnimi programi v sektorju sadja in zelenjave;
   (3) do 31. avgusta 2012 o uporabi sistema razdeljevanja sadja v šolah iz člena 128, po potrebi opremljenega z ustreznimi predlogi. Poročilo obravnava zlasti vprašanja, v kolikšni meri je sistem spodbujal vzpostavitev dobrega delovanja sistema razdeljevanja sadja v šolah v državah članicah ter učinek sistema za izboljšanje prehranjevalnih navad otrok;
   (4) do [31. decembra 2010 in] 31. decembra 2012 v zvezi z razvojem razmer na trgu in posledičnimi pogoji za nemoteno postopno odpravljanje sistema mlečnih kvot, po potrebi skupaj z ustreznimi predlogi. Poleg tega bodo v poročilu preučene posledice za proizvajalce sirov z zaščiteno označbo porekla v skladu z Uredbo (ES) št. 510/2006;
   (5) do 31. decembra 2011 o izvajanju promocijskih ukrepov v vinskem sektorju iz člena 138;
   (6) do 31. decembra 2012 v zvezi z vinskim sektorjem, pri čemer upošteva zlasti izkušnje, pridobljene z izvajanjem reforme.[;]

POGLAVJE II

POSEBNE DOLOČBE ZA POSAMEZNE SEKTORJE

Oddelek I

Hmelj

Člen 303

Registracija pogodb v sektorju hmelja

1.  Vsaka pogodba o dobavi hmelja, pridelanega v Uniji, sklenjena med proizvajalcem ali organizacijo proizvajalcev na eni strani in kupcem na drugi, se registrira pri organih, ki jih je vsaka zadevna država članica proizvajalka imenovala v ta namen.

2.  Pogodbe o dobavah posameznih količin po dogovorjenih cenah v obdobju, ki zajema eno ali več letin in so sklenjene pred 1. avgustom leta zadevne prve letine, se imenujejo „vnaprej sklenjene pogodbe“. Takšne pogodbe se registrirajo posebej.

3.  Podatki, na katerih temelji registracija, se lahko uporabljajo le za namene te uredbe.

4.  Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi pravila o registraciji pogodb o dobavi hmelja.

Oddelek II

Vino

Člen 304

Register vinogradov in preglednica

1.  Države članice vzdržujejo register vinogradov, ki vsebuje posodobljene podatke o obsegu vinogradniških površin.

2.  Za države članice, v katerih je skupno območje, zasajeno s sortami vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 166(2), manjše od 500 hektarjev, obveznost iz odstavka 1 ne velja.

3.  Države članice, ki v svojih podpornih programih v skladu s členom 139 predvidijo ukrep „prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov“, pripravijo na podlagi registra vinogradov posodobljeno preglednico obsega svojih vinogradniških površin in jo predložijo Komisiji vsako leto do 1. marca.

4.  Komisija lahko kadar koli po 1. januarju 2016 z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, odloči, da se odstavki 1, 2 in 3 ne uporabljajo več. [Sprememba 35]

5.  Da bi države članice lažje spremljale in preverjale obseg vinogradniških površin, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, sprejme pravila o obsegu in vsebini registra vinogradov ter izjemah.

6.  Komisija lahko z izvedbenimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) akti sprejme določbe o preverjanju informacij.

Člen 305

Obvezno prijavljanje v vinskem sektorju

1.  Pridelovalci vinskega grozdja ter pridelovalci mošta in vina prijavijo vsako leto pristojnim nacionalnim organom količine pridelka iz zadnje trgatve.

2.  Države članice lahko zahtevajo, da trgovci z vinskim grozdjem vsako leto prijavijo količine zadnje trgatve v prometu.

3.  Pridelovalci mošta in vina ter trgovci, razen trgovcev na drobno, vsako leto pristojnim nacionalnim organom prijavijo svoje zaloge mošta in vina, bodisi od trgatve v tekočem letu ali od trgatev iz prejšnjih let. Mošt in vino, uvožena iz tretjih držav, se navedeta ločeno.

4.  Da se zagotovi, da proizvajalci in trgovci iz odstavkov 1, 2 in 3 spoštujejo svoje obveznosti, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o:

   (a) vsebini obveznih prijav in izjemah;
   (b) vsebini obveznih prijav iz točke (a) in pogojih za predložitev ter izjemah iz obveznosti predložitve prijav;
   (c) kaznih, ki se uporabijo, če države članice prijav ne predložijo pravočasno.

5.  Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a):

   (a) določi pogoje v zvezi z vzorci obrazcev, ki se uporabijo za obvezne prijave;
   (b) sprejme pravila o pretvorbenih koeficientih za proizvode, ki niso vino;
   (c) določi roke za predložitev obveznih prijav;
   (d) določi pravila o pregledih in poročanju držav članic Komisiji.

Člen 306

Spremni dokumenti in register v vinskem sektorju

1.  Proizvodi vinskega sektorja se lahko dajo v promet v Uniji samo s spremnim dokumentom, ki je uradno odobren.

2.  Fizične ali pravne osebe ali skupine oseb, ki pri opravljanju svojega poklica posedujejo proizvode vinskega sektorja, zlasti pridelovalci, polnilnice in predelovalci, pa tudi trgovci morajo voditi register o prejemu in izdaji navedenih proizvodov.

3.  Da se olajša prevoz proizvodov iz grozdja in vina ter njihovo preverjanje, ki ga opravijo države članice, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321:

   (a) sprejme pravila o spremnem dokumentu, kdaj se uporabi in izjemah iz obveznosti za uporabo takšnega dokumenta;
   (b) ustvari pogoje, v katerih spremni dokument šteje za dokument, ki potrjuje zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;
   (c) oblikuje pravila o kaznih, ki se uporabijo v primeru neskladnosti s spremnimi dokumenti;
   (d) določi obveznost vodenja registra;
   (e) opredeli, kdo vodi register in izjeme iz obveznosti vodenja registra;
   (f) opredeli dejavnosti, ki morajo biti vključene v register;
   (g) določi pravila v zvezi z uporabo spremnih dokumentov in registrov.

4.  Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme:

   (a) pravila o sestavi registra, proizvodih, ki morajo biti vključeni vanj, rokih za vnos v registre in zaprtju registrov;
   (b) ukrep, ki od držav članic zahteva, da določijo najvišji sprejemljiv odstotek izgub;
   (c) splošne in prehodne določbe za vodenje registrov;
   (d) pravila, ki določajo, kako dolgo se hranijo spremni dokumenti in registri;
   (e) pravila o sporočilih držav članic Komisiji;
   (f) pravila glede očitnih napak, višje sile in izjemnih okoliščin.

Člen 307

Imenovanje odgovornih nacionalnih organov za vinski sektor

1.  Brez poseganja v katere koli druge določbe te uredbe glede določitve pristojnih nacionalnih organov imenujejo države članice enega ali več organov, ki so odgovorni za zagotovitev skladnosti s predpisi Unije v vinskem sektorju. Države članice imenujejo predvsem laboratorije, pooblaščene za opravljanje uradnih analiz v vinskem sektorju. Imenovani laboratoriji izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih laboratorijev iz standarda ISO/IEC 17025.

2.  Države članice Komisiji sporočijo imena in naslove organov in laboratorijev iz odstavka 1. Komisija objavi te informacije in jih redno posodablja.

Člen 308

Uradno obveščanje in ocenjevanje v vinskem sektorju

1.  Glede nezakonitih zasaditev po 31. avgustu 1998 iz člena 82 države članice Komisijo vsako leto do 1. marca uradno obvestijo o površinah, ki so bile zasajene z vinsko trto brez ustrezne pravice do zasaditve po 31. avgustu 1998, ter o izkrčenih površinah v skladu z odstavkom 1 navedenega člena.

2.  Glede obvezne odobritve vinogradov, nezakonito zasajenih pred 1. septembrom 1998, in navedenih v členu 83 države članice Komisijo do 1. marca vsakega zadevnega leta uradno obvestijo o:

   (a) površinah, zasajenih z vinsko trto brez ustreznih pravic do zasaditve pred 1. septembrom 1998;
   (b) površinah, katerih položaj je bil urejen v skladu z odstavkom 1 navedenega člena, o taksah iz navedenega odstavka ter o povprečni vrednosti regionalnih pravic do zasaditve iz odstavka 2 navedenega člena.

Države članice Komisijo uradno obvestijo o površinah, izkrčenih v skladu s prvim pododstavkom člena 83(4), prvič do 1. marca 2010.

Konec prehodne prepovedi novih zasaditev 31. decembra 2015 iz člena 89(1) ne vpliva na obveznosti iz tega odstavka.

3.  Države članice najpozneje do 1. marca vsako leto, prvič pa najpozneje do 1. marca 2010, Komisiji predložijo poročilo o izvajanju ukrepov, ki so jih določile v svojih podpornih programih iz oddelka VII poglavja IV naslova I dela II v predhodnem finančnem letu.

V teh poročilih se navedejo in opišejo ukrepi, za katere je bila odobrena pomoč Unije po podpornih programih, zlasti pa se podrobno opiše izvajanje promocijskih ukrepov iz člena 138.

4.  Države članice Komisiji predložijo do 1. marca 2011 in drugič do 1. marca 2014 oceno stroškov in koristi podpornih programov ter navedbo, kako bodo povečale svojo učinkovitost.

5.  Komisija lahko z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme pravila o uradnem obveščanju in ocenjevanju, da se zagotovi enotna uporaba tega člena.

Oddelek III

Mleko in mlečni izdelki

Člen 309

Promocijska dajatev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

Brez poseganja v uporabo členov 107, 108 in 109 Pogodbe, kakor je predvideno v prvem odstavku člena 290 te uredbe, sme država članica uvesti promocijsko dajatev za svoje proizvajalce mleka za tržene količine mleka ali ekvivalenta mleka, da bi se financirali ukrepi za pospeševanje porabe v Uniji, razširitev trgov za mleko in mlečne izdelke ter izboljšanje kakovosti.

Člen 310

Obvezno prijavljanje v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

1.  Predelovalci surovega mleka pristojnemu nacionalnemu organu prijavijo količine surovega mleka, ki jih odkupijo vsak mesec.

2.  Da bi se zagotovila uporabnost in pravočasnost takšnega prijavljanja za upravljanje trga, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila o obsegu, vsebini, obliki in času takšnih prijavljanj.

Člen 311

Pogodbeni odnosi v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

1.  Če se država članica odloči, da mora biti za vsak odkup surovega mleka od kmeta za predelovalca surovega mleka, sestavljena pisna pogodba med strankama, mora takšna pogodba izpolnjevati pogoje iz odstavka 2.

V primeru, opisanem v prvem pododstavku, zadevna država članica tudi odloči, da če se surovo mleko odkupi prek ene ali več zbiralnic, mora biti za vsako stopnjo oddaje sklenjena pogodba med strankama. V ta namen „zbiralnica“ pomeni podjetje, ki prenese surovo mleko od kmeta ali druge zbiralnice k predelovalcu surovega mleka ali drugi zbiralnici, če se lastništvo surovega mleka v vsakem primeru prenese.

2.  Pogodba:

   (a) se sklene pred odkupom;
   (b) se sklene pisno in
  (c) vključuje zlasti naslednje elemente:
  (i) ceno, ki se plača za odkup, ki:
   se ne spreminja ter je določena v pogodbi in/ali
   se spreminja glede na dejavnike, določene v pogodbi, zlasti razvoj razmer na trgu, ki temelji na kazalnikih trga, odkupljeno količino in kakovost odkupljenega surovega mleka,
   (ii) količino, ki se lahko in/ali se bo odkupila in čas odkupov ter
   (iii) trajanje pogodbe, ki lahko zajema nedoločen čas z določbo o odpovedi.

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 se pogodba ne zahteva, če se surovo mleko odkupi od kmeta za predelovalca surovega mleka, pri čemer je predelovalec zadruga, v katero je včlanjen kmet in če njeni poslovniki vsebujejo določbe s podobnimi učinki, kot jih imajo učinki, opisani v točkah (a), (b) in (c) odstavka 2.

4.  O vseh elementih pogodb o odkupu surovega mleka, ki jih sklenejo kmetje, zbiralnice ali predelovalci surovega mleka, vključno z elementi iz odstavka 2(c), se stranke svobodno pogajajo.

5.  Da se zagotovi enotna uporaba tega člena, lahko Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe.

Oddelek IV

Etilni alkohol

Člen 312

Uradno obveščanje v sektorju etilnega alkohola

1.  V zvezi s proizvodi iz sektorja etilnega alkohola države članice Komisijo uradno obvestijo Komisijo o:

   (a) proizvodnji etilnega alkohola kmetijskega porekla, izraženi v hektolitrih čistega alkohola glede na proizvod, uporabljen za proizvodnjo alkohola;
   (b) količini prodanega etilnega alkohola kmetijskega porekla, izraženi v hektolitrih čistega alkohola glede na namembni sektor;
   (c) zalogah etilnega alkohola kmetijskega porekla, ki so bile na voljo v državah članicah konec predhodnega leta;
   (d) napovedani proizvodnji za tekoče leto.

Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), sprejme pravila za sporočanje teh informacij in zlasti pogostost sporočanja ter opredelitev namembnih sektorjev.

2.  Komisija z izvedbenimi akti brez pomoči odbora iz člena 323(1), sprejetimi brez uporabe člena 323, ter na podlagi informacij iz odstavka 1 in drugih razpoložljivih informacij sestavi bilanco Unije o trgu za etilni alkohol kmetijskega porekla za predhodno leto in oceno bilance za tekoče leto.

Bilanca Unije vsebuje tudi informacije o etilnem alkoholu nekmetijskega porekla. Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), opredeli natančno vsebino in način zbiranja takšnih informacij.

Za namen tega odstavka „etilni alkohol nekmetijskega porekla“ pomeni proizvode pod oznakami KN 2207, 2208 90 91 in 2208 90 99, ki niso pridobljeni iz posameznega kmetijskega proizvoda iz Priloge I k Pogodbi.

3.  Komisija uradno obvesti države članice o vseh bilancah iz odstavka 2.

DEL VI

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 313

Finančni določbe

Za stroške, ki jih imajo države članice pri izvajanju obveznosti v okviru te uredbe, se uporabljajo Uredba (ES) št. 1290/2005 in določbe, sprejete v zvezi z njenim izvajanjem.

Člen 314

Prenos zneskov iz vinskega sektorja na razvoj podeželja

1.  Zneski, določeni v odstavku 2, ki temeljijo na preteklih izdatkih na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999 za intervencijske ukrepe za urejanje kmetijskih trgov iz člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1290/2005, so na voljo kot dodatna sredstva Unije za ukrepe v vinorodnih regijah v okviru programa razvoja podeželja, ki se financira na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005.

2.  Naslednji zneski bodo na voljo v naslednjih koledarskih letih:

   2009: 40 660 000 EUR,
   2010: 82 110 000 EUR,
   od leta 2011 naprej: 122 610 000 EUR. [Sprememba 36]

3.  Zneski iz odstavka 2 se razporedijo med države članice v skladu s Prilogo XIX.

4.  Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem členom.

Člen 315

Ukrepi za reševanje specifičnih praktičnih problemov

1.  Komisija z izvedbenimi akti sprejmedelegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi ukrepe, ki so v izrednih razmerah potrebni in upravičeni za reševanje konkretnih praktičnih problemov. Ti ukrepi lahko odstopajo od določb te uredbe, vendar samo v toliko in tako dolgo, kot je nujno potrebno.

2.  Če je zaradi reševanja zadevnega problema potrebno, Komisija ukrepa v skladu s členom 323(2).Kadar je to nujno, velja za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, nujni postopek iz člena 322. [Sprememba 37]

Člen 316

Izmenjava informacij

1.  Države članice in Komisija se medsebojno uradno obveščajo o vseh informacijah, potrebnih za uporabo te uredbe ali za spremljanje in analizo trga ter za ravnanje v skladu z mednarodnimi obveznostmi glede proizvodov iz člena 1. Kadar je potrebno, se lahko navedene informacije posredujejo ali dajo na voljo pristojnim organom tretjih držav in objavijo.

2.  Da bi bilo uradno obveščanje iz odstavka 1 hitro, učinkovito, natančno in stroškovno učinkovito, Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, določi:

   (a) naravo in vrsto sporočenih informacij;
   (b) metode uradnega obveščanja;
   (c) pravila, povezana s pravicami dostopa do informacij ali informacijskih sistemov, ki so dani na voljo;
   (d) pogoje in sredstva objavljanja informacij.

3.  Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme:

   (a) pravila o zagotavljanju informacij, kot je potrebno za uporabo tega člena;
   (b) ureditve za upravljanje informacij, ki se uradno sporočajo, ter pravila o vsebini, obliki, času, pogostosti in rokih za uradno obveščanje;
   (c) ureditve za pošiljanje informacij in dokumentov ali dajanje teh na voljo državam članicam, pristojnim organom in tretjim državam ali javnosti.

Člen 317

Klavzula o izogibanju

Brez poseganja v morebitne posebne določbe se nobena ugodnost iz te uredbe ne odobri fizičnim ali pravnim osebam, v zvezi s katerimi je ugotovljeno, da so bili pogoji za pridobitev takšnih ugodnosti ustvarjeni umetno in v nasprotju z cilji te uredbe.

Člen 318

Pregledi in preverjanja, upravni ukrepi, upravne kazni ter poročanje o njih

1.  Da se vzpostavi ravnovesje med odvračilnim učinkom stroškov, sankcij in kazni, ki se naložijo zaradi neskladnosti s kakršnimi koli obveznostmi, ki izhajajo iz uporabe te uredbe na eni strani, in prilagodljivo uporabo sistema na drugi Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme pravila in pogoje glede:

   (a) prekinitve ali začasne prekinitve plačila ali stopnje zmanjšanja pomoči plačil ali nadomestil, zlasti v primeru neupoštevanja časovnih omejitev, neskladnosti proizvodov, velikosti ali količine z uporabo, neopravljene ocene programa ali se informacije ne sporočijo, so te nepravilne ali se ne sporočijo pravočasno;
   (b) zmanjšanja plačila državam članicam v zvezi z njihovimi kmetijskimi odhodki, če se ne spoštujejo časovne omejitve, določene za povračilo prispevka za plačilo presežne dajatve, ali glede začasne prekinitve mesečnih plačil, če države članice Komisiji ne pošljejo informacij ali jih ne pošljejo pravočasno ali so te napačne;
   (c) standardnih zneskov, ki jih mora plačati ponudnik, če intervencijski proizvodi ne izpolnjujejo zahtev glede kakovosti;
   (d) delnega ali celotnega povračila izplačil, če se odobritev ali načrt o priznanju začasno prekine ali ustavi ali v primeru neupravičenega plačila;
   (e) posebnega zneska, dodatnih stroškov ali obrestnih mer, ki se uporabijo v primeru goljufije, nepravilnosti ali kadar ni dokaza, da je obveznost izpolnjena, ali v primeru prepoznih prijav;
   (f) izkrčitve nezakonito uporabljenih vinogradov;
   (g) stopnje zmanjšanja, ki se uporabi za sprostitev varščin za nadomestila, dovoljenja, ponudb, razpisov ali posebnih zahtevkov, kadar obveznost, zajeta v navedeni varščini, delno ali v celoti ni izpolnjena;
   (h) zadrževanja zneskov, izterjanih kot sankcije ali kazni, s strani držav članic ali razporeditve zneskov v proračun Unije;
   (i) izključitev izvajalca ali vlagatelja iz javne intervencije in zasebnega skladiščenja, iz sistema vlaganja zahtevkov za dovoljenja ali iz sistemov tarifnih kvot v primeru goljufije ali predložitve napačnih informacij;
   (j) začasno ali trajno odvzete odobritve ali začasno ali trajno odvzetega priznanja, zlasti kadar izvajalec, organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev ali medpanožna organizacija ne spoštuje ali ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev, vključno z neizpolnjevanjem zahtev glede uradnega obveščanja;
   (k) izrekanja ustreznih nacionalnih kazni za izvajalce, vključene v postopek proizvodnje, ki presega kvote.

Stroški in upravne sankcije in kazni iz prvega pododstavka se stopnjujejo glede na resnost, obseg, trajanje in ponavljanje ugotovljenega neizpolnjevanja obveznosti.

2.  Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a) sprejme:

   (a) pravila o upravnih in fizičnih pregledih, ki jih izvajajo države članice v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, ki izhaja iz uporabe te uredbe;
   (b) postopke in tehnična merila glede upravnih ukrepov in upravnih kazni iz odstavka 1, če je ugotovljeno neizpolnjevanje kakršnih koli obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe;
   (c) postopke in merila v zvezi s povračilom neupravičenih izplačil glede izvajanja pravil in pogojev iz točke (d) odstavka 1;
   (d) pravila in metode poročanja o opravljenih pregledih in preverjanjih ter njihovih rezultatih.
   (e) če posebne potrebe za ustrezno upravljanje sistema to zahtevajo, pravila, s katerimi se uvedejo dodatne zahteve v zvezi s carinskimi postopki, zlasti kot je določeno v Uredbi (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(53).

3.  Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 323(1a), določi pravila o izmeri površin v vinskem sektorju, ki zagotavljajo enotno uporabo določb te uredbe. Taka pravila lahko zadevajo predvsem preverjanja in pravila, ki urejajo posebne finančne postopke za izboljšanje pregledov.

Člen 319

Skladnost z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom

Za namene uporabe te uredbe v vinskem sektorju države članice zagotovijo, da so upravni in nadzorni postopki iz člena 318, ki se nanašajo na površine, združljivi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom (IAKS) glede naslednjih elementov:

   (a) računalniške zbirke podatkov;
   (b) sistemov identifikacije enot rabe ali polj iz člena 17(1) Uredbe (ES) št. 73/2009;
   (c) administrativnih pregledov.

Ti postopki brez kakršnih koli težav ali navzkrižij omogočijo skupno delovanje ali izmenjavo podatkov z IAKS.

DEL VII

PRENOS POOBLASTIL, IZVEDBENE DOLOČBE, PREHODNA IN KONČNA PRAVILA

POGLAVJE I

Prenos pooblastil in izvedbene določbe

Člen 320

Pooblastila Komisije

Kadar so Komisiji podeljena pooblastila in če v tej uredbi ni izrecno drugače določeno, Komisija ravna:

   v skladu s postopkom iz člena 321 v primeru delegiranih aktov;
   v skladu s postopkom iz členov 321 in 322 v primeru delegiranih aktov; sprejetih po nujnem postopku; ter
   v skladu s postopkom iz člena 323 v primeru izvedbenih aktov.

Člen 321

Delegirani akti

1.  Komisiji se pooblastilaPooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz te uredbe podelijo za nedoločen časse na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

2.  Evropski parlament ali Svet lahko prekliče pooblastilo iz odstavka 1.
Pooblastilo se prenese na Komisijo za obdobje petih let od …(54). Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastil, si o tem prizadeva obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem času pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede pooblastila, ki bi lahko bila preklicana, ter razloge za preklic.

S sklepom o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Veljati začne takoj ali na poznejši datum, naveden v sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

3.  Evropski parlament in Svet lahko ugovarjata zoper delegirani akt v dveh mesecih od dne uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za en mesec.

Če po izteku navedenega obdobja niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je določen v njem.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred koncem navedenega obdobja, če sta Evropski parlament in Svet oba obvestila Komisijo, da ne nameravata ugovarjati.

Če Evropski parlament ali Svet ugovarja zoper delegirani akt, ta akt ne začne veljati. Institucija, ki ugovarja zoper delegirani akt, svoje razloge utemelji.Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila. Z odločitvijo o preklicu pooblastila preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet..

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s to uredbo, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.[Sprememba 38]

Člen 322

Nujni postopek

1.  Delegirani akti, sprejeti po nujnem postopku, začnejo veljati nemudoma in veljajo do vložitve ugovora v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu, sprejetem v skladu s tem členom, se navedejo razlogi za uporabo nujnega postopka.

2.  Evropski parlament inali Svet lahko ugovarjata zoper delegirani akt,nasprotuje delegiranemu aktu, sprejetemu sprejet v skladu s tem členom, v skladu s postopkom iz člena 321(3)člena 321(5). V navedenemtem primeru se akt preneha uporabljati. Institucija, ki ugovarja zoper takšen delegirani akt, svoje razloge utemeljiKomisija po prejemu uradnega obvestila o odločitvi Evropskega parlamenta ali Sveta o nasprotovanju ta akt nemudoma razveljavi. [Sprememba 39]

Člen 323

Odbor za izvedbene akte

1.  [Če so izvedbeni akti sprejeti na podlagi te uredbe, Komisiji pomaga odbor, ki se imenuje odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov in uporabi se postopek iz člena [5] Uredbe (EU) št. [xxxx/yyyy] (dopolniti po sprejetju uredbe o mehanizmih nadzora iz člena 291(3) PDEU, o kateri trenutno razpravljata Evropski parlament in Svet]Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

1a.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  V nujnih primerih iz členov 265, 266, 282 in 315(2) te uredbe se uporabi postopek iz člena [6] Uredbe (EU) št. [xxxx/yyyy]Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe. [Sprememba 40]

Člen 324

Organizacija odbora

Pri organizaciji sej odbora iz člena 323(1) se upoštevajo zlasti obseg njegovih odgovornosti, posebnosti obravnavane zadeve in potreba po vključitvi ustreznega strokovnega znanja.

POGLAVJE II

Prehodne in končne določbe

Člen 325

Razveljavitve

1.  Uredba (EGS) št. 922/72 se razveljavi.

2.  Uredba (ES) št. 1234/2007 se razveljavi.

Vendar se členi 113a, 113b, 114, 115, 116, 117(1) do (4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter priloge XIa (II) drugi odstavek, XIa (IV do IX), XII (IV)(2), XIII (VI) drugi odstavek, XIV(A), XIV (B)(I) (2) in (3), XIV (B)(III) in XIV (C), XV (II), (III), (IV) in (VI) k navedeni uredbi, za namene uporabe navedenih členov, še naprej uporabljajo do datuma, določenega na podlagi člena 326 te Uredbe.

Poleg tega:

   se členi 85o do 85x Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter Priloga Xd in Xe k navedeni uredbi, za namene uporabe navedenih členov, še naprej uporabljajo do konca vinskega leta 2010/2011;

–  se členi 84a, 86 do 95a, 188a(3) in 188a(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter prilogi Xa in XI k navedeni uredbi, za namene uporabe navedenih členov, še naprej uporabljajo do konca tržnega leta 2011/2012 za zadevne proizvode;

–  se členi 103w, 103x in 103y Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter Priloga XVa k navedeni uredbi, za namene uporabe navedenih členov, še naprej uporabljajo do 31. julija 2012.

3.  Sklicevanja na Uredbo (ES) št. 1234/2007 se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se razlagajo v skladu s primerjalno tabelo iz Priloge XX k tej uredbi.

Člen 326

Datum uporabe pravil trženja

Da se zagotovi pravna varnost pri uporabi pravil trženja, Komisija z delegiranimi akti določi datum, s katerim določene določbe Uredbe (ES) št. 1234/2007 iz drugega pododstavka člena 325(2) te uredbe ali deli te uredbe prenehajo veljati za zadevni sektor. Navedeni datum je datum uporabe ustreznih pravil trženja, ki se določi na podlagi delegiranih aktov iz oddelka I poglavja I naslova II dela II te uredbe.

Člen 327

Prehodna pravila v sektorjih sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave

1.  Ta uredba ne vpliva na priznanje skupin proizvajalcev, organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev, ki je bilo dodeljeno pred začetkom veljavnosti te uredbe, niti nima učinka na nerešene načrte za priznanje ali operativne programe.

2.  Da se zagotovi ohranitev ureditev, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1234/2007, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 321, sprejme prehodna pravila.

Člen 328

Prehodna pravila v vinskem sektorju

Za zagotovitev, da se z začetkom veljavnosti te uredbe ne oškodujejo gospodarski subjekti, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 321 sprejme ukrepe, ki so potrebni, da se olajša prehod iz ureditev, določenih z uredbama (ES) št. 1493/1999 in (ES) št. 479/2008, na ureditve, določene v tej uredbi.

Člen 329

Začetek veljavnosti

1.  Ta uredba začne veljati [sedmi] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

[Vendar se člen 159 uporablja od […./eno leto po začetku veljavnosti]].

2.  Za sektor sladkorja se naslov I dela II uporablja do konca tržnega leta 2014/2015 za sladkor.

Določbe, ki se nanašajo na sistem omejevanja proizvodnje mleka, ki je vzpostavljen v poglavju III naslova I dela II, se v skladu s členom 59 uporabljajo do 31. marca 2015.

Za sektor mleka in mlečnih izdelkov se do 30. junija 2020 uporabljajo točka (iv) prvega odstavka člena 209 in členi 210(4), 229, 287, 310 in 311.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

PRILOGA I

SEZNAM IZDELKOV IZ ČLENA 1(1)

Del I: Žita

V zvezi z žiti ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN

Opis

(a)

0709 90 60

Sladka koruza, sveža ali ohlajena

0712 90 19

Sušena sladka koruza, cela, narezana na koščke ali rezine, zdrobljena ali mleta, vendar ne nadalje pripravljena, razen hibridov za setev

1001 90 91

Navadna pšenica in soržica

1001 90 99

Pira, navadna pšenica in soržica, razen za setev

1002 00 00

1003 00

Ječmen

1004 00

Oves

1005 10 90

Semenska koruza, razen hibridne

1005 90 00

Koruza, razen semenske

1007 00 90

Sirek v zrnju, razen hibridov za setev

1008

Ajda, proso in ptičje seme; druga žita

(b)

1001 10

Trda pšenica

(c)

1101 00 00

Pšenična moka ali moka iz soržice

1102 10 00

Ržena moka

1103 11

Pšenični drobljenec in zdrob

1107

Slad, pražen ali nepražen

(d)

0714

Manioka, maranta, salep, topinambur, sladki krompir ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa

ex 1102

Žitna moka, razen pšenične ali moke iz soržice:

1102 20

– Koruzna moka:

1102 90

– Drugo

1102 90 10

– – Ječmenova moka

1102 90 30

– – Ovsena moka

1102 90 90

– – Drugo

ex 1103

Žitni drobljenci, zdrob in peleti, razen pšeničnega drobljenca in zdroba (podštevilka 1103 11), riževega drobljenca in zdroba (podštevilka 1103 19 50) in riževih peletov (podštevilka 1103 20 50)

ex 1104

Žitna zrnja, drugače obdelana (npr. z odstranjeno opno, valjana, v kosmičih, perlirana, rezana ali drobljena), razen riža iz tar. št. 1006 in riževih kosmičev iz. tar. št. 1104 19 91; žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti

1106 20

Moka, zdrob in iz saga ali korenovk ali gomoljev iz tarifne številke 0714

ex 1108

Škrob; inulin:

– Škrob:

1108 11 00

– – Pšenični škrob

1108 12 00

– – Koruzni škrob

1108 13 00

– – Krompirjev škrob

1108 14 00

– – Škrob iz manioke

ex 1108 19

– – Drug škrob:

1108 19 90

– – – Drugo

1109 00 00

Pšenični gluten, osušen ali neosušen

Oznaka KN

Opis

1702

Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in frukotozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali nemešan z naravnim medom; karamelni sladkor:

ex 1702 30

– Glukoza in glukozni sirup, ki ne vsebuje fruktoze, ali ki v suhem stanju vsebuje manj kot 20 mas. % fruktoze:

– – Drugo:

ex 1702 30 50

– – – v obliki belega kristaliničnega prahu, aglomeriranega ali neaglomeriranega, ki v suhem stanju vsebuje manj kot 99 mas. % glukoze

ex 1702 30 90

– – – Drugo, ki v suhem stanju vsebuje manj kot 99 mas. % glukoze

ex 1702 40

– Glukoza in glukozni sirup, ki v suhem stanju vsebuje vsaj 20 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % fruktoze, razen invertnega sladkorja:

1702 40 90

– – Drugo

ex 1702 90

– Drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze:

1702 90 50

– – Maltodekstrin in maltodekstrinski sirup

– – Karamel:

– – – Drugo

1702 90 75

– – – – V obliki prahu, aglomeriran ali neaglomeriran

1702 90 79

– – – – Drugo

2106

Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:

ex 2106 90

– Drugo

– – Aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi:

– – – Drugo

2106 90 55

– – – – Glukozni sirupi in maltodekstrinski sirupi

ex 2302

Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit, nepeletizirani ali peletizirani

ex 2303

Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki, rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja, ostanki in odpadki iz pivovarn ali destilarn, nepeletizirani in peletizirani:

2303 10

– Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki

2303 30 00

– Odpadki in ostanki iz pivovarn ali destilarn

ex 2306

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen tistih iz tarifne številke 2304 ali 2305, nezmleti ali zmleti ali peletizirani:

– Drugo

2306 90 05

– – Iz koruznih kalčkov

ex 2308

Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, stranski proizvodi in ostanki, peletizirani ali nepeletizirani, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:

2308 00 40

– Želod in divji kostanj; drozge ali tropine iz drugega sadja razen iz grozdja

2309

Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali:

ex 2309 10

– Hrana za pse in mačke, pripravljena za prodajo na drobno:

2309 10 11

2309 10 13

230910 31

2309 10 33

2309 10 51

2309 10 53

– – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50, 1702 30 90, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne izdelke

Oznaka KN

Opis

ex 2309 90

– Drugo:

2309 90 20

– – Proizvodi, na katere se nanaša dodatna opomba 5 k poglavju 23 kombinirane nomenklature

– – Drugo, vključno s premiksi:

2309 90 31

2309 90 33

2309 90 41

2309 90 43

2309 90 51

2309 90 53

– – – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50, 1702 30 90, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne izdelke:

(1) Za namene te tarifne podštevilke „mlečni izdelki“ pomenijo proizvode iz tarifnih številk 0401 do 0406 ter tarifnih podštevilk

1702 11, 1702 19 in 2106 90 51.

Del II: Riž

V zvezi z rižem ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN

Opis

(a)

1006 10 21 do

1006 10 98

Neoluščen riž (riž v luski ali surov), razen za setev

1006 20

Oluščen nebrušen (rjav) riž

1006 30

Riž, manj brušen ali dobro brušen, tudi poliran ali glaziran

(b)

1006 40 00

Lomljen riž

(c)

1102 90 50

Riževa moka

1103 19 50

Rižev drobljenec in zdrob

1103 20 50

Riževi peleti

1104 19 91

Riževa zrna v obliki kosmičev

ex 1104 19 99

Riževa zrna, valjana

1108 19 10

Rižev škrob

Del III: Sladkor

V zvezi s sladkorjem ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN

Opis

(a)

1212 91

Sladkorna pesa

1212 99 20

Sladkorni trs

(b)

1701

Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza, v trdnem stanju

(c)

1702 20

Javorjev sladkor in javorjev sirup

1702 60 95 in 1702 90 95

Drugi sladkorji v trdnem stanju in sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil, ki pa ne zajemajo laktoze, glukoze, maltodekstrina in izoglukoze

1702 90 71

Karamel, ki v suhi snovi vsebuje 50 mas. % ali več saharoze

2106 90 59

Aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi, razen izoglukoznih, laktoznih, glukoznih in maltodekstrinskih sirupov

(d)

1702 30 10

1702 40 10

1702 60 10

1702 90 30

Izoglukoza

(e)

1702 60 80

1702 90 80

Inulinski sirup

(f)

1703

Melase, dobljene pri ekstrakciji ali prečiščevanju sladkorja

(g)

2106 90 30

Aromatizirani ali obarvani izoglukozni sirupi

(h)

2303 20

Rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja

Del IV: Posušena krma

V zvezi s posušeno krmo ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN

Opis

(a)

ex 1214 10 00

– Zdrob in peleti lucerne, umetno toplotno sušeni

– Zdrob in peleti lucerne drugače sušeni in zmleti

ex 1214 90 90

– Lucerna, turška detelja, detelja, volčji bob, grašica in podobni proizvodi za krmo, umetno toplotno sušeni, razen sena in krmnega ohrovta in proizvodov, ki vsebujejo seno

– Drugače sušena in zmleta lucerna, turška detelja, detelja, volčji bob, grašice, medena detelja, navadni grahor in navadna nokota

(b)

ex 2309 90 99

– Beljakovinski koncentrati, dobljeni iz sokov lucerne in trav

– Dehidrirani proizvodi, dobljeni izključno iz trdnih ostankov in soka, ki nastane pri pripravi omenjenih koncentratov

Del V: Semena

V zvezi s semeni ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN

Opis

0712 90 11

Hibridi sladke koruze:

– za setev

0713 10 10

Grah (Pisum sativum):

– za setev

ex 0713 20 00

Čičerika (garbanzos):

– za setev

ex 0713 31 00

Fižol vrste Vigna mungo (L.) Hepper ali Vigna radiata (L) Wilczek:

– za setev

ex 0713 32 00

Drobni rdeči (Adzuki) fižol, (Phaseolus ali Vigna angularis):

– za setev

0713 33 10

Navadni fižol, vključno beli (Phaseolus vulgaris):

– za setev

ex 0713 39 00

Drugi fižol:

– za setev

ex 0713 40 00

Leča:

– za setev

ex 0713 50 00

Bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba var. equina, Vicia faba var. minor)

– za setev

ex 0713 90 00

Druge sušene stročnice:

– za setev

1001 90 10

Pira:

– za setev

ex 1005 10

Koruza semenska, hibridna

1006 10 10

Neoluščen riž (riž v luski ali surov):

– za setev

1007 00 10

Sirek v zrnju, hibriden:

– za setev

1201 00 10

Soja, cela ali lomljena:

– za setev

1202 10 10

Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, v lupini:

– za setev

1204 00 10

Laneno seme, celo ali lomljeno:

– za setev

1205 10 10 in

ex 1205 90 00

Seme oljne repice ali ogrščice, celo ali lomljeno:

– za setev

1206 00 10

Sončično seme, celo ali lomljeno:

– za setev

ex 1207

Drugo oljno seme in plodovi, celo ali lomljeno:

– za setev

1209

Seme, plodovi in trosi, namenjeni:

– za setev

Del VI: Hmelj

1.  V zvezi s hmeljem ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN

Opis

1210

Hmelj, svež ali sušen, zdrobljen ali zmlet ali v peletih; lupulin

2.  Pravila iz te uredbe v zvezi s trženjem in trgovino s tretjimi državami se prav tako uporabljajo za naslednje proizvode:

Oznaka KN

Opis

1302 13 00

Rastlinski sokovi in ekstrakti hmelja

Del VII: Oljčno olje in namizne oljke

V zvezi z oljčnim oljem in namiznimi oljkami ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN

Opis

(a)

1509

Oljčno olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

1510 00

Druga olja, dobljena izključno iz oljk, in njihove frakcije, prečiščena ali neprečiščena, toda kemično nemodificirana, vključno mešanice teh olj ali frakcij z olji ali frakcijami iz tarifne številke 1509

(b)

0709 90 31

Oljke, sveže ali hlajene, za razne namene, razen za proizvodnjo olja

0709 90 39

Druge oljke, sveže ali hlajene

0710 80 10

Oljke (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene

0711 20

Oljke, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano

ex 0712 90 90

Sušene oljke, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene

2001 90 65

Oljke, pripravljene ali konzervirane v kisu ali ocetni kislini

ex 2004 90 30

Oljke, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene

2005 70

Oljke, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene

(c)

1522 00 31

1522 00 39

Ostanki predelave maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov, ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja

2306 90 11

2306 90 19

Oljne pogače in drugi ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja

Del VIII: Lan in konoplja, gojena za vlakna

Ta uredba v zvezi z lanom in konopljo, gojeno za vlakna, zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN

Opis

5301

Lan, surov ali predelan, toda nepreden; laneno predivo in odpadki (vključno z odpadki preje in raztrganimi tekstilnimi surovinami)

5302

Konoplja (Cannabis sativa L.), surova ali predelana, toda nepredena; zadnje konopljino predivo ali ostanki (vključno z ostanki preje in shranjeno zalogo)

Del IX: Sadje in zelenjava

V zvezi s sadjem in zelenjavo ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN

Opis

0702 00 00

Paradižnik, svež ali ohlajen

0703

Čebula, šalotka, česen, por in druge čebulnice, sveže ali ohlajene

0704

Zelje, cvetača, kolerabice, ohrovt in podobne užitne kapusnice, sveže ali ohlajene

0705

Solata (Lactuca sativa) in radič (Cichorium spp.), sveža ali ohlajena

0706

Korenje, repa, rdeča pesa, črni koren, gomoljna zelena, redkev in podobne užitne korenovke, sveže ali ohlajene

0707 00

Kumare in kumarice, sveže ali ohlajene

0708

Stročnice oluščene ali ne, sveže ali ohlajene

ex 0709

Druge vrtnine, sveže ali ohlajene, razen vrtnin iz tarifnih podštevilk 0709 60 91, 0709 60 95, 0709 60 99, 0709 90 31, 0709 90 39 in 0709 90 60

ex 0802

Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni, razen betela in kole iz tarifne podštevilke 0802 90 20

0803 00 11

Sveže rajske smokve

ex 0803 00 90

Osušene rajske smokve

0804 20 10

Fige, sveže

0804 30 00

Ananas

0804 40 00

Avokado

0804 50 00

Guava, mango in mangostin

0805

Agrumi, sveži ali suhi

0806 10 10

Sveže namizno grozdje

0807

Melone (vključno lubenice) in papaja, sveže

0808

Jabolka, hruške in kutine, sveže

0809

Marelice, češnje in višnje, breskve (vključno z nektarinami), slive in trnulje, sveže

0810

Drugo sadje, sveže

0813 50 31

0813 50 39

Mešanice izključno iz suhih oreškov iz tarifnih številk 0801 in 0802

0910 20

Žafran

ex 0910 99

Timijan, svež ali ohlajen

ex 1211 90 85

Bazilika, melisa, meta, origanum vulgare (origano/divji majaron), rožmarin, žajbelj, sveži ali ohlajeni

1212 99 30

Rožiči

Del X: Proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave

Ta uredba v zvezi s proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN

Opis

(a)

ex 0710

Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene, razen sladke koruze iz tarifne podštevilke 0710 40 00, oljk iz tarifne podštevilke 0710 80 10 in sadje vrste Capsicum ali vrste Pimenta iz tarifne podštevilke 0710 80 59

ex 0711

Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano, razen oljk iz tarifne podštevilke 0711 20, sadja vrste Capsicum ali vrste Pimenta iz tarifne podštevilke 0711 90 10 in sladke koruze iz tarifne podštevilke 0711 90 30

ex 0712

Sušene vrtnine, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene, razen umetno sušenega krompirja, neprimernega za človeško prehrano iz tarifne podštevilke ex 0712 90 05, sladke koruze iz tarifnih podštevilk ex 0712 90 11 in 0712 90 19 ter oljk iz tarifne podštevilke ex 0712 90 90

0804 20 90

Suhe fige

0806 20

Suho grozdje

ex 0811

Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil, razen zamrznjenih banan iz tarifne podštevilke ex0811 90 95

Oznaka KN

Opis

ex 0812

Sadje in oreški, začasno konzervirani (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplovi vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje), vendar v takšnem stanju neprimerni za takojšnjo prehrano, razen začasno konzerviranih banan iz tarifne podštevilke ex 0812 90 98

ex 0813

Sadje, suho, razen tistega, ki se uvršča v tarifne številke od 0801 do 0806; mešanice oreškov ali suhega sadja iz tega poglavja, razen mešanic izključno iz oreškov iz tarifnih številk 0801 in 0802 iz tarifnih podštevilk 0813 50 31 in 0813 50 39

0814 00 00

Lupine agrumov ali melon (vključno lubenic), sveže, zamrznjene, suhe ali začasno konzervirane v slanici, žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje

0904 20 10

Suhe sladke paprike, nezdrobljene in nezmlete

(b)

ex 0811

Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila

ex 1302 20

Pektinske snovi in pektinati

ex 2001

Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini, razen:

- sadje vrste Capsicum, razen sladke paprike ali pimenta iz tarifne podštevilke 2001 90 20

- sladka koruza (Zea mays var. saccharata) iz tarifne podštevilke 2001 90 30

- jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba iz tarifne podštevilke 2001 90 40

- palmovi srčki iz tarifne podštevilke 2001 90 60

- oljke iz tarifne podštevilke 2001 90 65

- listi vinske trte, hmeljevi poganjki in drugi podobni užitni deli rastlin iz tarifne podštevilke ex 2001 90 97

2002

Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini

2003

Gobe in gomoljike, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali v ocetni kislini

ex 2004

Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata) iz tarifne podštevilke ex 2004 90 10, oljk iz tarifne podštevilke ex 2004 90 30 in krompirja, pripravljenega ali konzerviranega v obliki moke, zdroba ali kosmičev iz tarifne podštevilke 2004 10 91

ex 2005

Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006, razen oljk iz tarifne podštevilke 2005 70, sladke koruze (Zea mays var. saccharata) iz tarifne podštevilke 2005 80 00 in sadja vrste Capsicum, razen sladke paprike ali pimenta iz tarifne podštevilke 2005 99 10 in krompirja, pripravljenega ali konzerviranega v obliki moke, zdroba ali kosmičev iz tarifne podštevilke 2005 20 10

ex 2006 00

Sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani), razen banan, konzerviranih v sladkorju iz tarifnih številk ex 2006 00 38 in ex 2006 00 99

ex 2007

Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, razen:

- homogenizirani izdelki iz banan iz tarifne podštevilke ex 2007 10

- džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji in sadne paste iz banan iz tarifnih podštevilk ex 2007 99 39, ex 2007 99 50 in ex 2007 99 97

ex 2008

Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, razen:

- arašidno maslo iz tarifne podštevilke 2008 11 10

- palmovi srčki iz tarifne podštevilke 2008 91 00

- koruza iz tarifne podštevilke 2008 99 85

- jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba iz tarifne podštevilke 2008 99 91

- listi vinske trte, hmeljevi poganjki in drugi podobni užitni deli rastlin iz tarifne podštevilke ex 2008 99 99

- mešanice banan, drugače pripravljenih ali konzerviranih iz tarifnih podštevilk ex 2008 92 59, ex 2008 92 78, ex 2008 92 93 in ex 2008 92 98

- banane, drugače pripravljene ali konzervirane iz tarifnih podštevilk ex 2008 99 49, ex 2008 99 67, ex 2008 99 99

ex 2009

Sadni sokovi (razen grozdnega soka in grozdnega mošta iz tarifnih podštevilk 2009 61 in 2009 69 ter bananinega soka iz tarifne podštevilke ex 2009 80) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne

Del XI: Banane

V zvezi z bananami ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznake KN

Opis

0803 00 19

Sveže banane, razen rajskih smokev

ex 0803 00 90

Posušene banane, razen rajskih smokev

ex 0812 90 98

Banane, začasno konzervirane

ex 0813 50 99

Mešanice, ki vsebujejo posušene banane

1106 30 10

Moka, zdrob in prah iz banan

ex 2006 00 99

Banane, konzervirane v sladkorju

ex 2007 10 99

Homogenizirani izdelki iz banan

ex 2007 99 39

ex 2007 99 50

ex 2007 99 97

Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji in sadne paste iz banan

ex 2008 92 59

ex 2008 92 78

ex 2008 92 93

ex 2008 92 98

Mešanice, ki vsebujejo drugače pripravljene ali konzervirane banane, ne vsebujejo pa dodanega alkohola

ex 2008 99 49

ex 2008 99 67

ex 2008 99 99

Banane, drugače pripravljene ali konzervirane

ex 2009 80 35

ex 2009 80 38

ex 2009 80 79

ex 2009 80 86

ex 2009 80 89

ex 2009 80 99

Bananin sok

Del XII: Vino

V zvezi z vinom ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN

Opis

(a)

2009 61

2009 69

Grozdni sok (vključno grozdni mošt)

2204 30 92

2204 30 94

2204 30 96

2204 30 98

Drugi grozdni mošti, razen delno prevretih ali katerih vrenje je zaustavljeno drugače kot z dodatkom alkohola

(b)

ex 2204

Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen mošta iz tarifne številke 2009, razen grozdnega mošta iz tarifnih podštevilk 2204 30 92, 2204 30 94, 2204 30 96 in 2204 30 98

(c)

0806 10 90

Sveže grozdje, razen namiznega grozdja

2209 00 11

2209 00 19

Vinski kis

(d)

2206 00 10

Piquette

2307 00 11

2307 00 19

Vinska usedlina

2308 00 11

2308 00 19

Grozdne tropine

Del XIII: Živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje in okrasno listje

Ta uredba v zvezi s živim drevjem in drugimi rastlinami, čebulicami, koreninami in podobnim, rezanim cvetjem in okrasnim listjem zajema vse proizvode iz poglavja 6 kombinirane nomenklature.

Del XIV: Surovi tobak

Ta uredba v zvezi s surovim tobakom zajema surovi ali nepredelani tobak in tobačne odpadke iz oznake KN 2401.

Del XV: Goveje in telečje meso

V zvezi z govejim in telečjim mesom ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN

Opis

(a)

0102 90 05 to

0102 90 79

Živo govedo domačih pasem, razen plemenskih čistih pasem

0201

Meso, goveje, sveže ali ohlajeno

0202

Meso, goveje, zamrznjeno

0206 10 95

Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone, sveža ali ohlajena

0206 29 91

Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone, zamrznjen

0210 20

Goveje meso, nasoljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno

0210 99 51

Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone, v slanici, sušen ali dimljen

0210 99 90

Užitna moka in zdrob iz mesa ali klavničnih proizvodov

1602 50 10

Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali užitnih klavničnih proizvodov govedi, nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov

1602 90 61

Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi, ki vsebujejo meso ali užitne klavnične proizvode goved, nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih proizvodov in nekuhanega mesa ali klavničnih proizvodov

(b)

0102 10

Živo govedo čistih pasem, plemensko

0206 10 98

Užitni klavnični proizvodi goved, razen mišičnega dela (stebrička) in rebrnega dela trebušne prepone, sveži ali ohlajeni, razen tistih, ki so namenjeni za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov

0206 21 00

0206 22 00

0206 29 99

Užitni klavnični proizvodi goved, razen mišičnega dela (stebriček) in rebrnega dela trebušne prepone, zamrznjeni, razen tistih, ki so namenjeni za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov

0210 9959

Užitni klavnični proizvodi goved, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni, razen mišičnega dela (stebrička) in rebrnega dela trebušne prepone

ex 1502 00 90

Maščobe goved, razen tistih iz tarifne številke 1503

1602 50 31 and 1602 50 95

Drugo pripravljeno ali konzervirano meso ali klavnični proizvodi goved, razen nekuhanega mesa ali klavničnih proizvodov in mešanic kuhanega mesa ali klavničnih proizvodov in nekuhanega mesa ali klavničnih proizvodov

1602 90 69

Drugi pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa, ki vsebujejo goveje meso ali klavnične proizvode, razen nekuhano, in mešanice kuhanega mesa ali klavničnih proizvodov in nekuhanega mesa ali klavničnih proizvodov

Del XVI: Mleko in mlečni izdelki

Ta uredba v zvezi z mlekom in mlečnimi izdelki zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN

Opis

(a)

0401

Mleko in smetana, nekoncentrirana, ki ne vsebujeta dodanega sladkorja ali drugih sladil

(b)

0402

Mleko in smetana, koncentrirana, ali ki vsebujeta dodan sladkor ali druga sladila

(c)

0403 10 11 to

0403 10 39

0403 9011 to

0403 90 69

Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, nearomatizirano, ki ne vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne

(d)

0404

Sirotka, koncentrirana ali ne, ali ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne; proizvodi, sestavljeni iz naravnih mlečnih sestavin ki imajo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

(e)

ex 0405

Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi z vsebnostjo maščob več kot 75 mas %, vendar z manj kot 80 mas % maščobe

(f)

0406

Sir in skuta

(g)

1702 19 00

Laktoza in laktozni sirup, ki ne vsebuje dodanih arom ali barvil, ki vsebuje manj kot 99 mas. % laktoze, izraženo kot brezvodna laktoza, računano na suho snov

(h)

2106 90 51

Aromatiziran ali obarvan laktozni sirup

(i)

ex 2309

Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali:

– Pripravki in krma, ki vsebujejo proizvode, za katere se uporablja ta uredba bodisi neposredno bodisi zaradi veljavnosti Uredbe (ES) št. 1667/2006, razen pripravkov in krme iz dela I te priloge.

Del XVII: Prašičje meso

Ta uredba v zvezi s svinjskim mesom zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN

Opis

(a)

ex 0103

Živi prašiči domačih pasem, razen plemenskih čistih pasem

(b)

ex 0203

Meso domačih prašičev, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

ex 0206

Užitni klavnični odpadki domačih prašičev, razen tistih, namenjenih za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni

ex 0209 00

Prašičja maščoba, očiščena pustega mesa, netopljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena

ex 0210

Meso in užitni klavnični odpadki domačih prašičev, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni

1501 00 11

1501 00 19

Prašičja maščoba (vključno z mastjo)

(c)

1601 00

Klobase in podobni proizvodi, iz mesa, drobovine ali krvi; pripravljena živila na osnovi teh proizvodov

1602 10 00

Homogenizirani proizvodi iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi

1602 20 90

Pripravljeni ali konzervirani izdelki iz jeter katere koli živali, razen gosi ali race

1602 41 10

1602 42 10

1602 49 11 to

1602 49 50

Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki, ki vsebujejo meso ali klavnične odpadke domačega prašiča

1602 90 10

Pripravki iz krvi katerih koli živali

1602 90 51

Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki, ki vsebujejo meso ali klavnične odpadke domačega prašiča

1902 20 30

Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene, ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas in podobnih proizvodov iz mesa in klavničnih odpadkov vseh vrst, vključno z maščobami kakršnih koli vrst ali izvora

Del XVIII: Ovčje in kozje meso

Ta uredba v zvezi z ovčjim in kozjim mesom zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN

Opis

(a)

0104 10 30

Jagnjeta (do enega leta)

0104 10 80

Žive ovce, razen plemenskih čistih pasem in jagnjet

0104 20 90

Žive koze, razen plemenskih čistih pasem

0204

Meso, ovčje ali kozje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

0210 99 21

Meso, ovčje in kozje, s kostmi, soljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno

0210 99 29

Meso, ovčje in kozje, brez kosti, soljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno

(b)

0104 10 10

Žive ovce – čistih pasem, plemenske

0104 20 10

Žive koze – čistih pasem, plemenske

0206 80 99

Užitni klavnični odpadki ovac in koz, sveži ali ohlajeni, razen za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov

0206 90 99

Užitni klavnični odpadki ovac in koz, zamrznjeni, razen za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov

0210 99 60

Užitni klavnični odpadki ovac in koz, soljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni

ex 1502 00 90

Maščobe ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503

(c)

1602 90 72

Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa ali klavničnih odpadkov ovac in koz, nekuhani;

1602 90 74

mešanice kuhanega in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov

(d)

1602 90 76

1602 90 78

Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa ali klavničnih odpadkov ovac in koz, razen nekuhanih, ali mešanice kuhanega in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov

Del XIX: Jajca

Ta uredba v zvezi z jajci zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN

Opis

(a)

0407 00 11

0407 00 19

0407 00 30

Perutninska jajca v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana

(b)

0408 11 80

0408 19 81

0408 19 89

0408 91 80

0408 99 80

Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, razen neprimerna za človeško prehrano

Del XX: Perutninsko meso

Ta uredba v zvezi s perutninskim mesom zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN

Opis

(a)

0105

Živa perutnina, kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, race, gosi, purani in pegatke

(b)

ex 0207

Meso in užitni odpadki perutnine iz tarifne številke 0105, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno, razen jeter iz točke (c)

(c)

0207 13 91

Perutninska jetra, sveža, ohlajena ali zamrznjena

0207 14 91

0207 26 91

0207 27 91

0207 34

0207 35 91

0207 36 81

0207 36 85

0207 36 89

0210 99 71

Perutninska jetra, soljena, v slanici, sušena ali dimljena

0210 99 79

(d)

0209 00 90

Perutninska maščoba, netopljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena

(e)

1501 00 90

Perutninska maščoba

(f)

1602 20 10

Gosja ali račja jetra, drugače pripravljena ali konzervirana

1602 31

Perutninsko meso ali perutninski klavnični odpadki iz tarifne številke 0105, drugače pripravljeni ali konzervirani

1602 32

1602 39

Del XXI: Drugi proizvodi

Oznaka KN

Opis

ex 0101

Živi konji, osli, mule in mezgi:

0101 10

– Čistih pasem, plemenski:

0101 10 10

– – Konji (a)

0101 10 90

– – Drugo

0101 90

– Drugo

– – Konji:

0101 90 19

– – – Razen za zakol

0101 90 30

– – Osli

0101 90 90

– – Mule in mezgi

ex 0102

Živo govedo:

ex 0102 90

– Razen čistih pasem, plemenskih:

0102 90 90

– – Razen domačih pasem

ex 0103

Živi prašiči:

0103 10 00

– čistih pasem, plemenski (b)

– Drugo

ex 0103 91

– – Mase pod 50 kg

0103 91 90

– – – Razen domačih pasem

ex 0103 92

– – Mase 50 kg ali več

Oznaka KN

Opis

0103 92 90

– – Razen domačih pasem

0106

Druge žive živali

ex 0203

Meso prašičev, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno:

– Sveži ali ohlajeni:

ex 0203 11

– – Trupi in polovice:

0203 11 90

– – – Razen domačih prašičev

ex 0203 12

– – Šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi:

0203 12 90

– – – Razen domačih prašičev

ex 0203 19

– – Drugo:

0203 19 90

– – – Razen domačih prašičev

– Zmrznjeni:

ex 0203 21

– – Trupi in polovice:

0203 21 90

– – – Razen domačih prašičev

ex 0203 22

– – Šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi:

0203 22 90

– – – Razen domačih prašičev

ex 0203 29

– – Drugo:

0203 29 90

– – – Razen domačih prašičev

ex 0205 00

Meso oslov, mul ali mezgov, sveže, ohlajeno ali zmrznjeno:

ex 0206

Užitni klavnični odpadki goved, prašičev, ovc, koz, konj, oslov, mul ali mezgov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni:

ex 0206 10

– Od goved, sveži ali ohlajeni

0206 10 10

– – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov (c)

– Od goved, zamrznjeni:

ex 0206 22 00

– – Jetra:

– – – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov (c)

ex 0206 29

– – Drugo:

0206 29 10

– – – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov (c)

ex 0206 30 00

– Od prašičev, svežih ali ohlajenih:

– – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov (c)

– – Drugo

– – – Razen domačih prašičev

– Od prašičev, zamrznjeni:

ex 0206 41 00

– – Jetra:

– – – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov (c)

– – – Drugo:

– – – – Razen domačih prašičev

ex 0206 49 00

Drugo:

– – – Od domačih prašičev:

– – – – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov (c)

– – – Drugo

ex 0206 80

– Drugi, sveži ali ohlajeni:

0206 80 10

– – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov (c)

– – Drugo

0206 80 91

– – – Od konj, oslov, mul in mezgov

ex 0206 90

– Drugi, zamrznjeni:

0206 90 10

– – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov (c)

– – Drugo:

0206 90 91

– – – Od konj, oslov, mul in mezgov

0208

Drugo meso in užitni klavnični odpadki, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

Oznaka KN

Opis

ex 0210

Meso in užitni klavnični odpadki, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali iz klavničnih odpadkov:

– Meso, prašičje:

ex 0210 11

– – Šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi:

0210 11 90

– – – Razen domačih prašičev

ex 0210 12

– – Prsi s potrebušino in njihovi kosi:

0210 12 90

– – – Razen domačih prašičev

ex 0210 19

– – Drugo:

0210 19 90

– – – Razen domačih prašičev

– Drugo, vključno užitna moka in zdrob iz mesa ali klavničnih odpadkov:

0210 91 00

– – Od primatov

0210 92 00

– – Od kitov, delfinov in pliskavic (sesalcev reda Cetacea); od morskih krav in dugongov (sesalcev reda Sirenia)

0210 93 00

– – Od plazilcev (vključno kače in želve)

ex 0210 99

– – Drugo:

– – – Meso:

0210 99 31

– – – – Od severnih jelenov

0210 99 39

– – – – Drugo

– – – Odpadki:

– – – – Razen domačih prašičev, govedi, ovac in koz

0210 99 80

– – – – – Razen perutninskih jeter

ex 0407 00

Ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana:

0407 00 90

– Razen perutninskih

ex 0408

Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih:

– Rumenjaki:

ex 0408 11

– – Sušeni:

0408 11 20

– – – neprimerni za človeško prehrano (d)

ex 0408 19

– – Drugo:

0408 19 20

– – – neprimerni za človeško prehrano (d)

– Drugo:

ex 0408 91

– – Sušeni:

0408 91 20

– – – neprimerni za človeško prehrano (d)

ex 0408 99

– – Drugo:

0408 99 20

– – – neprimerni za človeško prehrano (d)

0410 00 00

Užitni izdelki živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

0504 00 00

Čreva, mehurji in želodci živali (razen ribjih), celi ali v kosih, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni

ex 0511

Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neprimerne za prehrano ljudi:

0511 10 00

– Bikovo seme

– Drugo:

ex 0511 99

– – Drugo:

0511 99 85

– – – Drugo

ex 0709

Druge vrtnine, sveže ali ohlajene:

ex 0709 60

– Plodovi iz rodu Capiscum ali Pimenta:

– – Drugo:

0709 60 91

– – – – iz rodu Capsicum, za proizvodnjo capsicina ali barvil na bazi capsicum oljnih smol (c)

0709 60 95

– – – za industrijsko proizvodnjo eteričnih olj ali smol (c)

0709 60 99

– – – Drugo

Oznaka KN

Opis

ex 0710

Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:

ex 0710 80

– Druge vrtnine:

– – Plodovi iz rodu Capiscum ali Pimenta:

0710 80 59

– – – Razen sladkih paprik

ex 0711

Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo:

ex 0711 90

– Druge vrtnine; mešanice vrtnin:

– – Vrtnine:

0711 90 10

– – – – Plodovi iz rodu Capsicum ali iz rodu Pimenta, razen sladkih paprik

ex 0713

Sušene stročnice, oluščene ali ne ali zdrobljene:

ex 0713 10

– Grah (Pisum sativum):

0713 10 90

– – Razen za setev

ex 0713 20 00

– Čičerika (garbanzos):

– – Razen za setev

– Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.):

ex 0713 31 00

– – fižol vrste Vigna mungo (L) Hepper ali Vigna radiata (L) Wilczek:

– – – Razen za setev

ex 0713 32 00

– – Drobni rdeči (Adzuki) fižol, (Phaseolus ali Vigna angularis):

– – – Razen za setev

ex 0713 33

– – Navadni fižol, vključno beli (Phaseolus vulgaris):

0713 33 90

– – – Razen za setev

ex 0713 39 00

– – Drugo:

– – – Razen za setev

ex 0713 40 00

– Leča:

– – Razen za setev

ex 0713 50 00

– Bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba var. equina in Vicia faba var. minor):

– – Razen za setev

ex 0713 90 00

– Drugo:

– – Razen za setev

0801

Kokosovi orehi, brazilski orehi in indijski orehi, sveži ali suhi, oluščeni ali neoluščeni

ex 0802

Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni:

ex 0802 90

– Drugo:

ex 0802 90 20

– – Areka (ali betel) in kola

ex 0804

Dateljni, fige, ananas, avokado, guava, mango in mangostina, sveži ali suhi:

0804 10 00

– Dateljni

0902

Čaj, pravi, aromatiziran ali ne

ex 0904

Poper rodu Piper; suhi, zdrobljeni ali zmleti plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta, razen sladke paprike pod tarifno podštevilko 0904 20 10

0905 00 00

Vanilija

0906

Cimet in cvetovi cimetovega drevesa

0907 00 00

Klinčki (celi plodovi, popki in peclji)

0908

Muškatni orešček, macis in kardamom

0909

Seme janeža, badijan, komarčka, koriandra, orientalske kumine; brinove jagode

ex 0910

Ingver, kurkuma, lovorjev list, curry in druge začimbe, razen žafrana in timijana

ex 1106

Moka, prah in zdrob iz sušenih stročnic iz tarifne številke 0713, iz saga ali korenovk ali gomoljev iz tarifne številke 0714; ali iz proizvodov iz poglavja 8:

1106 10 00

– Iz sušenih stročnic iz tarifne številke 0713

ex 1106 30

– Iz proizvodov iz poglavja 8:

1106 30 90

– – Razen banan

Oznaka KN

Opis

ex 1108

Škrob; inulin:

1108 20 00

– Inulin

1201 00 90

Soja, cela ali lomljena, razen za setev

1202 10 90

Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, v lupini, razen za setev

1202 20 00

Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, oluščeni, lomljeni ali nelomljeni

1203 00 00

Kopra

1204 00 90

Laneno seme, celo ali lomljeno, razen za setev

1205 10 10 in

ex 1205 90 00

Seme oljne repice ali ogrščice, celo ali lomljeno, razen za setev

1206 00 91

Sončnično seme, celo ali lomljeno, razen za setev

1206 00 99

1207 20 90

Bombaževo seme, celo ali lomljeno, razen za setev

1207 40 90

Sezamovo seme, celo ali lomljeno, razen za setev

1207 50 90

Gorčično seme, celo ali lomljeno, razen za setev

1207 91 90

Makovo seme, celo ali lomljeno, razen za setev

1207 99 91

Konopljino seme, celo ali lomljeno, razen za setev

ex 1207 99 97

Drugo oljno seme in plodovi, celo ali lomljeno, razen za setev

1208

Moka in zdrob iz oljnih semen ali oljnih plodov, razen iz gorčice

1211

Rastline in deli rastlin (vključno s semeni in plodovi), ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, v farmaciji ali za insekticidne, fungicidne in podobne namene, sveži ali posušeni, rezani, zdrobljeni ali v prahu ali ne, razen proizvodi pod KN ex1211 90 85 v delu IX te priloge;

ex 1212

Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa, sladkorni trs, sveži, hlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne; koščice in jedrca iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi (vključno s korenino cikorije, nepraženo, vrste Cichorium intybus sativum), vrst, ki se uporabljajo predvsem za prehrano ljudi in niso navedene in ne zajete na drugem mestu:

ex 1212 20 00

– Morske alge in druge alge, ki se uporabljajo predvsem v farmaciji ali za prehrano ljudi

– Drugo:

ex 1212 99

– – Razen sladkornega trsa:

1212 99 41 in

1212 99 49

– – – Seme rožičev

ex 1212 99 70

– – – Drugo, razen korenine cikorije

1213 00 00

Žitna slama in žitne pleve, surove, nepripravljene, vštevši zrezane, mlete, ali stisnjene ali v peletih

ex 1214

Rumena (podzemna) koleraba, krmna pesa, krmne korenovke; seno, lucerna, detelja, turška detelja, krmni ohrovt, volčji bob, grašice in podobni proizvodi za krmo, tudi v peletih:

ex 1214 10 00

– Zdrob in peleti iz lucerne (alfalfa), razen umetno toplotno sušene lucerne ali drugače sušene in zmlete lucerne

ex 1214 90

– Drugo:

1214 90 10

– – Krmna pesa, rumena koleraba in druge krmne korenovke

ex 1214 90 90

– – Drugo, razen:

– Lucerna, turška detelja, detelja, volčji bob, grašice in podobni proizvodi za krmo, umetno toplotno sušeni, razen sena in krmnega ohrovta in proizvodov, ki vsebujejo seno

– Lucerna, turška detelja, detelja, volčji bob, grašice, medena detelja, navadni grahor in navadna nokota

ex 1502 00

Maščobe goved, ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503:

ex 1502 00 10

– Za industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano, razen maščob, dobljenih iz kosti in odpadkov (c)

1503 00

Stearin iz prašičje masti, olje iz prašičje masti, oleostearin, oleo-olje in olje iz loja, neemulgirani ali mešani ali kako drugače obdelani

1504

Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani

1507

Sojino olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

1508

Olje iz arašidov in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

1511

Palmovo olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

1512

Olje iz sončničnih semen, semen žafranike in bombaževega semena in njihove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

Oznaka KN

Opis

1513

Olje iz kokosovega oreha (kopra), palmovih jedrc (koščic) ali orehov palme babassu in njihove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

1514

Olje iz oljne repice, ogrščice ali gorčičnega semena in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

ex 1515

Druge rastlinske masti in olja, nehlapna (razen jojoba olja iz tarifne podštevilke ex 1515 90 11), in njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani

ex 1516

Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, prečiščeni ali neprečiščeni, toda naprej nepredelani (razen hidrogeniranega ricinusovega olja, t.i. „opalnega voska“ iz tarifne podštevilke 1516 20 10)

ex 1517

Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516, razen tarifnih podštevilk 1517 10 10, 1517 90 10 in 1517 90 93

1518 00 31

1518 00 39

Pripravljena rastlinska olja, tekoča, mešana, za tehnične ali industrijske namene, razen za pripravo hrane za človeško prehrano (c)

1522 00 91

Degras (strojarska maščoba); ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov, razen tistih, ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja

1522 00 99

Drugi ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov, razen tistih, ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja

ex 1602

Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi:

– Prašičev:

ex 1602 41

– – Šunka in njeni kosi:

1602 41 90

– – – Razen domačih prašičev

ex 1602 42

– – Plečeta in njihovi kosi:

1602 42 90

– – – Razen domačih prašičev

ex 1602 49

– – Drugo, vključno mešanice:

1602 49 90

– – – Razen domačih prašičev

ex 1602 90

– Drugo, vključno z izdelki iz krvi katerih koli živali:

– – Razen izdelkov iz krvi katerih koli živali:

1602 90 31

– – – Divjadi ali kuncev

– – – Drugo:

– – – – ki ne vsebujejo mesa ali klavničnih odpadkov domačih prašičev:

– – – – – ki ne vsebujejo govejega mesa ali klavničnih odpadkov:

1602 90 99

– – – – – – Razen od ovac ali koz

1603 00

Ekstrakti in sokovi iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev

1801 00 00

Kakav v zrnu, cel ali zdrobljen, surov ali pražen

1802 00 00

Lupine, skorje, opne in drugi odpadki kakava

ex 2001

Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:

ex 2001 90

– Drugo:

2001 90 20

– – Plodovi iz rodu Capsicum, razen sladkih paprik ali pimenta

ex 2005

Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006:

ex 2005 99

– Druge vrtnine in mešanice vrtnin:

2005 99 10

– – Plodovi iz rodu Capsicum, razen sladkih paprik ali pimenta

ex 2206

Druge fermentirane pijače (npr.: jabolčnik, hruškovec, medica); mešanice fermentiranih pijač in mešanice fermentiranih pijač z brezalkoholno pijačo, ki niso navedene in ne zajete na drugem mestu:

2206 00 31 do

2206 00 89

– Razen izpirka tropin (piquette)

ex 2301

Moka, zdrob in peleti iz mesa ali klavničnih odpadkov, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, neustreznih za prehrano ljudi; ocvirki:

2301 10 00

– Moka, zdrob in peleti iz mesa ali klavničnih odpadkov; ocvirki

Oznaka KN

Opis

ex 2302

Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit ali stročnic, nepeletizirani ali peletizirani:

2302 50 00

– Iz stročnic

2304 00 00

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali peletizirani

2305 00 00

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali peletizirani

ex 2306

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, nezmleti ali zmleti ali peletiziranim, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen tistih iz tarifne številke 2304 ali 2305, z izjemo podštevilk KN 2306 90 05 (Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji koruznih kalčkov) ter 2306 90 11 in 2306 90 19 (Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja)

ex 2307 00

Vinska usedlina; vinski kamen:

2307 00 90

– Vinski kamen

ex 2308 00

Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, stranski proizvodi in ostanki, peletizirani ali nepeletizirani, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:

2308 00 90

– Razen grozdnih tropin, želoda in divjega kostanja, drozge ali tropine iz drugega sadja razen grozdja

ex 2309

Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali:

ex 2309 10

– Hrana za pse in mačke, pripravljena za prodajo na drobno:

2309 10 90

– – razen tistih, ki vsebujejo škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50, 1702 30 90, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55, ali mlečne proizvode

ex 2309 90

– Drugo:

2309 90 10

– – Hrana za ribe ali morske sesalce, topljiva

– – Drugo, vključno s premiksi:

ex 2309 90 91 do

2309 90 99

– – – razen tistih, ki vsebujejo škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50, 1702 30 90, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55, ali mlečne proizvode

– Beljakovinski koncentrati, dobljeni iz sokov lucerne in trav

– Dehidrirani proizvodi, dobljeni izključno iz trdnih ostankov in soka, ki nastane pri pripravi koncentratov iz prve alinee

(a) Za vpis pod to podštevilko veljajo pogoji, navedeni v ustreznih določbah Unije (glej Direktivo Sveta 94/28/ES (UL L 178, 12.7.1994, str. 66); Odločbo Komisije 93/623/EGS (UL L 298, 3.12.1993, str. 45)).

(b) Za vpis pod to podštevilko veljajo pogoji, navedeni v ustreznih določbah Skupnosti (glej Direktivo Sveta 88/661/EGS (UL L 382, 31.12.1988, str. 36.), Direktivo Sveta št. 94/28/ES (UL L 178, 12.7.1994, str. 66), Odločbo Komisije št. 96/510/ES (UL L 210, 20.8.1996, str. 53)).

(c) Za uvrstitev pod to tarifno podštevilko veljajo pogoji, navedeni v ustreznih določbah Unije (glej člene od 291 do 300 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (UL L 253, 11.10.1993, str. 1) in poznejše spremembe).

(d) Za vpis pod to podštevilko veljajo pogoji, navedeni v odstavku F oddelka II uvodnih določb kombinirane nomenklature.

PRILOGA II

SEZNAM IZDELKOV, ZA KATERE SO BILI UVEDENI POSEBNI UKREPI IZ ČLENA 1(2)

Del I: Etanol kmetijskega porekla

1.  V zvezi z etilnim alkoholom ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN

Opis

ex 2207 10 00

Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več, dobljen iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi

ex 2207 20 00

Denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola, dobljeni iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi

ex 2208 90 91

ter

ex 2208 90 99

Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %, dobljen iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi

2.  Oddelek I poglavja II dela III o uvoznih dovoljenjih ter oddelek I poglavja III navedenega dela se uporabljata tudi za izdelke na osnovi etilnega alkohola kmetijskega porekla iz oznak KN 2208, ki so shranjeni v posodah z vsebnostjo več kot dva litra in imajo vse lastnosti etilnega alkohola, kot so opisane v odstavku 1.

Del II: Čebelji izdelki

V zvezi s čebeljimi izdelki ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:

Oznaka KN

Opis

0409

Med, naravni

ex 0410 00 00

Matični mleček in propolis, užitni

ex 0511 99 85

Matični mleček in propolis, neužitni

ex 1212 99 70

Cvetni prah

ex 152190

Čebelji vosek

Del III: Sviloprejke

Ta uredba v zvezi s sviloprejkami zajema sviloprejke iz oznake KN ex 0106 90 00 in jajčeca sviloprejk iz oznake KN ex 0511 99 85.

PRILOGA III

OPREDELITVE IZ ČLENA 2(1)

Del I: Opredelitve v zvezi s sektorjem riža

I.  Izrazi „neoluščeni riž, oluščeni riž“, „manj brušeni riž“, „dobro brušeni riž“, „okroglozrnati riž“„srednjezrnati riž“, „dolgozrnati riž A ali B“ in „lomljeni riž“ so opredeljeni na naslednji način:

1.  (a) „Neoluščeni riž“ pomeni riž, ki potem, ko se omlati, ohrani svojo luščino.

   (b) „Oluščeni riž“ pomeni neoluščen riž, s katerega je bila odstranjena samo lupina. Primeri riža, ki spada pod to opredelitev, so primeri s trgovskim imenom „rjavi riž“, „tovorni riž“, „loonzain“ in „riso sbramato“.
   (c) „Manj brušeni riž“ pomeni neoluščen riž, s katerega so bili odstranjeni luščina, del kalčka in v celoti ali delno zunanje plasti semenskega mešička, ne pa tudi notranje plasti.
   (d) „Dobro brušeni riž“ pomeni neoluščen riž, s katerega so bili odstranjeni luščina, v celoti zunanje in notranje plasti semenskega mešička, kalček v celoti pri dolgo- in srednjezrnatem rižu ter vsaj deloma pri okroglozrnatem rižu, pri katerem vzdolžne bele proge ne smejo ostati na več kot 10 % zrn.

2.  (a) „Okroglozrnati riž“ pomeni riž, katerega zrno je dolgo največ 5,2 mm, razmerje dolžina/širina pa je manj kot 2.

   (b) „Srednjezrnati riž“ pomeni riž, katerega zrno je dolgo več kot 5,2 mm in manj kot 6,0 mm, razmerje dolžina/širina pa ni večje od 3.
  (c) „Dolgozrnati riž“ pomeni:
   (i) dolgozrnati riž A, to je riž, katerega zrno je daljše od 6,0 mm, njegovo razmerje dolžina/širina pa je večje od 2 in manjše od 3;
   (ii) dolgozrnati riž B, pomeni riž, katerega zrno je daljše od 6,0 mm, njegovo razmerje dolžina/širina pa je 3 ali več.
  (d) „Meritve zrna“ pomenijo meritve zrna, ki potekajo na dobro brušenem rižu po naslednji metodi:
   (i) vzemite reprezentativni vzorec iz proizvodne serije;
   (ii) presejte vzorec, tako da zadržite samo cela zrna, vključno z nezrelimi;
   (iii) opravite dve meritvi, vsakič na 100 zrnih, in izračunajte povprečje;
   (iv) rezultat izrazite v milimetrih, zaokroženo na eno decimalno mesto.
   3. „Lomljeni riž“ pomeni drobce zrn, katerih dolžina ne presega treh četrtin povprečne dolžine celih zrn.

II.  V zvezi z zrni in lomljenimi zrni, ki niso neoporečne kakovosti, se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

A. „Cela zrna“ pomenijo zrna, s katerih je bil odstranjen samo del konice, ne glede na značilnosti, pridobljene v posameznih stopnjah brušenja.

B. „Okrušena zrna“ pomenijo zrna, s katerih je bila odstranjena cela konica.

C. „Lomljena zrna ali delci“ pomenijo zrna, s katerih je bil odstranjen delček, ki je večji od konice; med lomljena zrna spadajo:

   velika lomljena zrna (delci zrna, ki so dolgi najmanj toliko kot polovica zrna, vendar ne tvorijo celega zrna),
   srednja lomljena zrna (delci zrna, ki so dolgi najmanj toliko kot četrtina dolžine zrna, vendar manjši od minimalne dolžine „velikih lomljenih zrn“),
   drobna lomljena zrna (delci zrna, ki so krajši od četrtine dolžine zrna, vendar preveliki, da bi šli skozi sito z 1,4 mm mrežo),
   drobci (majhni koščki ali delčki zrna, ki gredo lahko skozi sito z 1,4 mm mrežo); razcepljeno zrno (koščki, nastali z vzdolžno delitvijo zrna) spada pod to opredelitev.

D. „Nezrela zrna“ pomenijo zrna, ki niso popolnoma zrela.

   E. „Zrna, ki so naravno deformirana,“ pomenijo zrna, ki so naravno deformirana, dedno ali ne, v primerjavi z morfološkimi lastnostmi, tipičnimi za določeno sorto.
   F. „Kredasta zrna“ pomenijo zrna, katerih najmanj tri četrtine površine zgleda neprosojno in kredasto.
   G. „Zrna z rdečimi progami“ pomenijo zrna, ki zaradi ostankov semenskega mešička kažejo vzdolžne rdeče proge, ki so različno intenzivne in obarvane.
   H. „Pikasta zrna“ pomenijo zrna, na katerih se kaže dobro označen, majhen krogec temne barve bolj ali manj pravilne oblike; med pikasta zrna spadajo tudi zrna, ki imajo neizrazite črne proge samo na površini; proge in pike ne smejo imeti rumenega ali temnega žarnega venca.
   I. „Zrna z madeži“ pomenijo zrna, katerih naravna barva je na manjši površini vidno spremenjena; madeži so lahko različnih barv (črnkasti, rdečkasti, rjavi); globoke temne proge se prav tako štejejo med madeže. Če je barva madežev tako intenzivna (črna, rožnata, rdečkasto rjava), da je takoj opazna, in če pokriva površino, ki ni manjša od polovice površine zrna, je treba zrna šteti za rumena zrna.
   J. „Rumena zrna“ pomenijo zrna, katerih naravna barva se je v celoti ali delno spremenila, vendar ne z barvanjem, tako da je njihov ton v barvi limone ali oranžno rumen.
   K. „Zrna jantarne barve“ pomenijo zrna, katerih barva se je po vsej površini rahlo in enotno spremenila, vendar ne z barvanjem; zaradi tega se je barva zrn spremenila v svetlo jantarno rumeno barvo.

Del II: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem sladkorja

1.  „Beli sladkor“ pomeni sladkor, ki ne vsebuje dodatkov za aromo ali barvil niti nobenih drugih dodatkov in ki vsebuje v suhem stanju 99,5 mas. % ali več saharoze, določene s polarimetrično metodo;

2.  „surovi sladkor“ pomeni sladkor, ki ne vsebuje dodatkov za aromo ali barvil niti nobenih drugih dodatkov in ki vsebuje v suhem stanju manj kot 99,5 mas. % saharoze, določene s polarimetrično metodo;

3.  „izoglukoza“ pomeni proizvod, pridobljen iz glukoze ali njenih polimerov z vsebnostjo najmanj 10 % fruktoze po teži v suhem stanju;

4.  „inulinski sirup“ pomeni proizvod, neposredno pridobljen s hidrolizo inulina ali oligofruktoz, ki vsebuje najmanj 10 mas. % fruktoze v suhem stanju v prosti obliki ali v obliki saharoze in je izražen kot ekvivalent sladkorja/izoglukoze. Da bi preprečili omejitve na trgu za proizvode z nizko sladilno močjo, ki jih proizvajajo predelovalci inulinskih vlaken brez kvote za inulinski sirup, Komisija lahko to opredelitev spremeni;

5.  „kvotni sladkor“, „kvotna izoglukoza“ in „kvotni inulinski sirup“ pomenijo vsako količino proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisano določenemu tržnemu letu v okviru kvote zadevnega podjetja;

6.  „industrijski sladkor“ pomeni vsako količino proizvodnje sladkorja, pripisano določenemu tržnemu letu, ki je višja od količine sladkorja iz točke 5, namenjeno za industrijsko proizvodnjo enega izmed proizvodov iz člena 55(2);

7.  „industrijska izoglukoza“ in „industrijski inulinski sirup“ pomenita vsako količino proizvodnje izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisano določenemu tržnemu letu, ki je namenjena za industrijsko proizvodnjo enega izmed proizvodov iz člena 55(2);

8.  „presežni sladkor“, „presežna izoglukoza“ in „presežni inulinski sirup“ pomenijo vsako količino proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisano določenemu tržnemu letu, ki je višja od količin iz točk 5, 6 in 7;

9.  „kvotna sladkorna pesa“ pomeni vso sladkorno peso, predelano v kvotni sladkor;

10.  „dobavna pogodba“ pomeni pogodbo, sklenjeno med prodajalcem in podjetjem za dobavo sladkorne pese za proizvodnjo sladkorja;

11.  „panožni sporazum“ pomeni:

   (a) sporazum, sklenjen na ravni Unije pred sklenitvijo kakršne koli dobavne pogodbe, med skupino nacionalnih organizacij podjetij na eni strani in skupino nacionalnih organizacij prodajalcev na drugi;
   (b) sporazum, sklenjen pred sklenitvijo kakršne koli dobavne pogodbe, med podjetji ali organizacijo podjetij, priznanimi v zadevni državi članici, na eni strani in združenjem prodajalcev, priznanim v državi članici, na drugi;
   (c) če ne obstaja sporazum iz točk (a) ali (b), zakon o podjetjih in zakon o zadrugah, če urejata dobavo sladkorne s strani delničarjev ali članov podjetja ali zadruge, ki proizvaja sladkor;
   (d) če ne obstaja sporazum iz točke (a) ali (b), ureditve, ki so obstajale pred sklenitvijo kakršne koli dobavne pogodbe, če prodajalci, ki sprejemajo ureditev, dobavijo vsaj 60 % skupne količine sladkorne pese, ki jo je kupilo podjetje za proizvodnjo sladkorja v eni ali več tovarnah;

12.  „stalna rafinerija“ pomeni proizvodni obrat:

   katerega edina dejavnost je prečiščevanje uvoženega surovega trsnega sladkorja ali
   ki je v tržnem letu 2004/2005 prečistil najmanj 15 000 ton uvoženega surovega trsnega sladkorja.

Del III: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem hmelja

1.  „Hmelj“ pomeni posušeno socvetje, imenovano tudi storžek, (ženske) vzpenjajoče se rastline hmelja (humulus lupulus); ta socvetja, ki so zelenkasto rumene barve in jajčaste oblike, imajo pecelj, njihova največja dolžina je večinoma med 2 in 5 cm;

2.  „hmelj v prahu“ pomeni proizvod, pridobljen z mletjem hmelja, ki vsebuje vse njegove naravne sestavine;

3.  „hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina“ pomeni proizvod, pridobljen z mletjem hmelja po predhodni mehanski odstranitvi dela listov, pecljev, lističev storžka in vretenc;

4.  „hmeljni ekstrakt“ pomeni koncentrirane proizvode, pridobljene z delovanjem topila na hmelj ali na hmelj v prahu;

5.  „mešani hmeljni proizvodi“ pomenijo mešanico dveh ali več proizvodov iz točk 1 do 4.

Del IV: Opredelitve pojmov v zvezi z vinskim sektorjem

V zvezi z vinsko trto

   1. „Izkrčitev“ pomeni popolno odstranitev vseh rastlin vinske trte na površini, zasajeni z vinsko trto.
   2. „Zasaditev“ pomeni dokončno zasaditev rastlin vinske trte ali delov rastlin vinske trte, bodisi cepljenih ali necepljenih, za pridelavo grozdja ali vzpostavitev matičnega nasada za cepiče.
   3. „Precepljanje“ pomeni cepljenje vinske trte, ki je že bila cepljena.

V zvezi s proizvodom

   4. „Sveže grozdje“ pomeni plod vinske trte, ki se uporablja za pridelavo vina, zrel ali tudi delno sušen, ki ga je mogoče zdrozgati ali stisniti z običajnimi kletarskimi postopki in lahko začne spontano alkoholno vreti.
   5. „Sveži grozdni mošt, pri katerem je vrenje ustavljeno z dodatkom alkohola“ pomeni proizvod, ki:
   (a) ima dejanski delež alkohola najmanj 12 vol. % in največ 15 vol. %;
  (b) je pridobljen tako, da se delno prevretemu grozdnemu moštu, ki ima naravni delež alkohola najmanj 8,5 vol. % in izvira izključno iz sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 166(2), doda:
   (i) bodisi nevtralni alkohol, ki izvira iz vina, vključno z alkoholom, pridobljenim z destilacijo sušenega grozdja, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 96 vol. %,
   (ii) ali neprečiščeni proizvod, pridobljen z destilacijo vina, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 52 vol. % in največ 80 vol. %.
  6. „Grozdni sok“ pomeni tekoči, neprevreti, toda za vrenje sposobni proizvod, ki:
   (a) je pridobljen z ustreznim postopkom, da je nespremenjen primeren za porabo;
   (b) je pridobljen iz svežega grozdja ali grozdnega mošta ali z razredčenjem. Kadar je pridobljen z razredčenjem, se razredči zgoščeni grozdni mošt ali zgoščeni grozdni sok.

Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola grozdnega soka je do 1 vol. %.

   7. „Zgoščeni grozdni sok“ je nekaramelizirani grozdni sok, dobljen z delnim sušenjem grozdnega soka s katero koli priznano metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 50,9 %.

Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola zgoščenega grozdnega soka je do 1 vol. %.

  8. „Vinske droži“ pomenijo ostanke:
   (a) ki se kopičijo v posodi z vinom po vrenju, med skladiščenjem ali po odobrenem postopku obdelave;
   (b) ki nastanejo s filtriranjem ali centrifugiranjem proizvoda iz točke (a);
   (c) ki se kopičijo v posodah z grozdnim moštom med shranjevanjem ali po odobrenem postopku obdelave ali
   (d) ki nastanejo s filtriranjem ali centrifugiranjem proizvoda iz točke (c).
   9. „Grozdne tropine“ pomenijo prevreti ali neprevreti ostanek po stiskanju svežega grozdja.
  10. „Piquette“ pomeni proizvod, pridobljen:
   (a) z vrenjem neobdelanih grozdnih tropin, namočenih v vodi, ali
   (b) z izpiranjem prevretih grozdnih tropin z vodo.
  11. „Vino, alkoholizirano za destilacijo“ pomeni proizvod, ki:
   (a) ima dejanski delež alkohola najmanj 18 vol. % in največ 24 vol. %;
   (b) je pridobljen izključno tako, da se vinu, ki ne vsebuje ostanka sladkorja, doda neprečiščeni proizvod destilacije vina, katerega dejanski delež alkohola je največ 86 vol. %, ali
   (c) ima največjo vsebnost hlapnih kislin, izraženih kot ocetna kislina, 1,5 grama na liter.
  12. „Cuvée“ pomeni:

namenjeno za pripravo določene vrste penečih vin.
   (a) grozdni mošt;
   (b) vino ali
   (c) mešanico različnih grozdnih moštov in/ali vin z različnimi lastnostmi,

Delež alkohola

   13. „Dejanski volumenski delež alkohola“ pomeni število volumenskih enot čistega alkohola, ki ga pri temperaturi 20 °C vsebuje 100 volumenskih enot proizvoda pri tej temperaturi.
   14. „Potencialni volumenski delež alkohola“ pomeni število volumenskih enot čistega alkohola pri temperaturi 20 °C, ki se lahko tvorijo s popolnim prevretjem sladkorja, vsebovanega v 100 volumskih enotah proizvoda pri tej temperaturi.
   15. „Skupni volumenski delež alkohola“ pomeni vsoto dejanskega in potencialnega deleža alkohola.
   16. „Naravni volumenski delež alkohola“ pomeni celotni volumenski delež alkohola proizvoda pred kakršno koli obogatitvijo.
   17. „Dejanski masni delež alkohola“ pomeni število kilogramov čistega alkohola, ki jih vsebuje 100 kilogramov proizvoda.
   18. „Potencialni masni delež alkohola“ pomeni število kilogramov čistega alkohola, ki se lahko tvorijo s popolnim prevretjem sladkorja, vsebovanega v 100 kilogramih proizvoda.
   19. „Skupni masni delež alkohola“ pomeni vsoto dejanskega in potencialnega deleža alkohola.

Del V: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem govejega in telečjega mesa

1.  „Govedo“ pomeni žive živali vrste domače govedo, ki spada pod oznake KN ex 0102 10, 0102 90 05 do 0102 90 79;

2.  „odraslo govedo“ pomeni govedo, katerih živa masa znaša več kakor 300 kilogramov.

Del VI: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem mleka in mlečnih izdelkov

Za izvajanje tarifne kvote za maslo s poreklom iz Nove Zelandije izraz „izdelano neposredno iz mleka ali smetane“ ne izključuje masla, izdelanega iz mleka ali smetane brez uporabe skladiščenih materialov, v enem samem, samozadostnem in neprekinjenem postopku, med katerim gre lahko smetana skozi stopnjo koncentrirane mlečne maščobe in/ali frakcioniranja takšne mlečne maščobe.

Del VII: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem jajc

1.  „Jajca v lupini“ pomenijo perutninska jajca v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana, razen valilna jajc, navedena pod 2;

2.  „valilna jajca“ pomenijo perutninska valilna jajca;

3.  „celi proizvodi“ pomenijo ptičja jajca brez lupine, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, primerna za človeško prehrano;

4.  „ločeni proizvodi“ pomenijo rumenjake ptičjih jajc, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, primerne za prehrano ljudi.

Del VIII: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem perutninskega mesa

1.  „Živa perutnina“ pomeni žive kokoši, race, gosi, purane in pegatke, ki tehtajo več kot 185 gramov;

2.  „piščanci“ pomenijo žive kokoši, race, gosi, purane in pegatke, ki tehtajo manj kot 185 gramov;

3.  „zaklana perutnina“ pomeni mrtve kokoši, race, gosi, purane in pegatke, cele, z drobovino ali brez nje;

4.  „predelani proizvodi“ pomenijo naslednje:

   (a) proizvode iz točke (a) dela XX Priloge I;
   (b) proizvode iz točke (b) dela XX Priloge I, razen zaklane perutnine in užitnih klavničnih odpadkov, imenovanih „kosi perutnine“;
   (c) užitne klavnične odpadke iz točke (b) dela XX Priloge I;
   (d) proizvode iz točke (c) dela XX Priloge I;
   (e) proizvode iz točk (d) in (e) dela XX Priloge I;
   (f) proizvode iz točke (f) dela XX Priloge I, razen proizvodov, zajetih pod oznaki KN 1602 20 11 in 1602 20 19.

Del IX: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem čebelarstva

1.  „Med“ pomeni naravno sladko snov, ki jo izdelajo čebele Apis mellifera iz nektarja cvetov, izločkov živih delov rastlin ali izločkov sesajočih žuželk na živih delih rastlin, ki jih čebele zberejo, predelajo s pomešanjem z določenimi lastnimi snovmi, ga shranijo, mu odvzamejo vodo in pustijo dozoreti v satju.

Glavne vrste medu so:

  (a) glede na izvor:
   (i) cvetlični med ali nektar: med, pridobljen iz nektarja cvetov;
   (ii) med iz mane: med, pridobljen predvsem iz izločkov sesajočih žuželk (Hemiptera) na živih delih rastlin ali izločkov živih delov rastlin;
  (b) glede na način proizvodnje in/ali predstavitve:
   (iii) med v satju: med, ki ga čebele hranijo v novozgrajenem satju brez zalege ali v tankih osnovnih ploščah satja iz čistega čebeljega voska in se daje v promet v celih pokritih satih ali kot del teh satov;
   (iv) med s satjem ali deli satja v medu: med, ki vsebuje enega ali več kosov satja v medu;
   (v) samotok (odtočeni med): med, pridobljen z iztekanjem medu iz odkritih satov brez zalege;
   (vi) točeni med: med, pridobljen s centrifugiranjem odkritih satov brez zalege;
   (vii) prešani med: med, pridobljen s stiskanjem satov brez zalege, brez uporabe ali z uporabo zmerne toplote, ki ne presega 45 oC;
   (viii) filtrirani med: med, pridobljen tako, da se pri odstranjevanju tujih anorganskih ali organskih primesi odstrani tudi znaten del cvetnega prahu.

„Pekovski med“ pomeni med, ki:

   (a) je primeren za industrijsko uporabo ali kot sestavina drugih živil, ki se nato predelujejo in
  (b) lahko:
   ima tuj okus ali vonj ali
   začenja fermentirati oziroma je že fermentiral ali
   je bil pregret.

2.  „Čebelji izdelki“ pomeni med, čebelji vosek, matični mleček, propolis ali cvetni prah.

PRILOGA IV

STANDARDNA KAKOVOST RIŽA IN SLADKORJA IZ ČLENA 8(1) IN (3)

Standardna kakovost za neoluščeni riž

Neoluščen riž standardne kakovosti:

   (a) je zdrave in neoporečne tržne kakovosti, brez vonja;
   (b) z vsebnostjo vlage največ 13 %;
   (c) ima donos dobro brušenega riža 63 mas. % v celih zrnih (z odstopanjem 3 % okrušenih zrn), od katerih predstavljajo mas. % dobro brušenih riževih zrn, ki niso neoporečne kakovosti:

kredasta zrna neoluščenega riža pod oznakama KN 1006 10 27 in KN 1006 10 98

1,5 %

kredasta zrna neoluščenega riža, ki ne spada pod oznaki KN 1006 10 27 in KN 1006 10 98:

2,0 %

zrna z rdečimi progami

1,0 %

pikasta zrna

0,50 %

zrna z madeži

0,25 %

rumena zrna

0,02 %

zrna jantarne barve

0,05 %

Standardne kakovosti za sladkor

I.  Standardne kakovosti za sladkorno peso

Sladkorna pesa standardne kakovosti:

   (a) je zdrave in neoporečne tržne kakovosti;
   (b) ima na prevzemnem mestu 16 % vsebnost sladkorja.

II.  Standardna kakovost za beli sladkor

1.  Beli sladkor standardne kakovosti ima naslednje značilnosti:

15 točk za vsebnost pepela,

9 točk za tip barve, ki se izračuna z uporabo metode Instituta za kmetijsko tehnologijo iz Braunschweiga (v nadaljnjem besedilu „metoda Braunschweig“),

6 točk za obarvanje raztopine, ki se izračuna z uporabo metode Mednarodnega odbora za enotne metode analiziranja sladkorja (v nadaljnjem besedilu „metoda ICUMSA“).

   (a) zdravo, izvirno in tržno kakovost; je suh, iz homogenih kristalov v zrnih, sipek;
   (b) minimalno polarizacijo: 99,7;
   (c) najvišjo vsebnost vlage: 0,06 %;
   (d) maksimalno vsebnost invertnega sladkorja: 0,04 %;
   (e) število točk, ugotovljenih v skladu s točko 2, ne presega 22 točk ter ne presega naslednjih vrednosti:

2.  Ena točka ustreza:

   (a) 0,0018 % vsebnosti pepela, ki se izračuna z uporabo metode ICUMSA pri 28o Brix;
   (b) 0,5 enote tipa barve, ki se izračuna z uporabo metode Braunschweig;
   (c) 7,5 enote za obarvanje raztopine, ki se izračuna z uporabo metode ICUMSA.

3.  Metode za določanje faktorjev iz točke 1 so enake tistim, ki se uporabljajo za določanje navedenih faktorjev pri intervencijskih ukrepih.

III.  Standardna kakovost za surovi sladkor

1.  Surovi sladkor standardne kakovosti je sladkor, katerega donos v belem sladkorju znaša 92 %.

2.  Donos surovega pesnega sladkorja se izračuna tako, da se od stopnje polarizacije navedenega sladkorja odšteje:

   (a) odstotek vsebnosti pepela, pomnožen s štiri;
   (b) odstotek vsebnosti invertnega sladkorja, pomnožen z dve;
   (c) število 1.

3.  Donos surovega trsnega sladkorja se izračuna tako, da se od stopnje polarizacije navedenega sladkorja, pomnožene z dve, odšteje 100.

PRILOGA V

LESTVICE UNIJE ZA RAZVRŠČANJE TRUPOV IZ ČLENA 34

Lestvica Unije za razvrščanje trupov odraslega goveda

I.  Opredelitve pojmov

Uporabljajo se naslednje opredelitve pojmov:

   1. „trup“: celo telo zaklane živali, kakor je pripravljeno po izkrvavitvi, odstranitvi notranjih organov in kože;
   2. „klavna polovica“: proizvod, pridobljen s simetrično razpolovitvijo trupa iz točke 1 po sredi vratnih, hrbtnih, ledvenih vretenc in križnice ter po sredi prsnice in medenične zrasti.

II.  Kategorije

Trupi se razvrstijo v naslednje kategorije:

A: trupi bikov, mlajših od dveh let;

B: trupi drugih bikov;

C: trupi moških kastriranih živali;

D: trupi krav;

E: trupi telic.

III.  Razvrščanje

Trupi se razvrstijo na podlagi ocene:

  1. Mesnatosti:

Razvoj profila trupov, še posebej najpomembnejših delov (stegno, hrbet, pleče)

Razred mesnatosti

Opis

S
Superiorni

Vsi profili izredno konveksni; izjemna razvitost mišic (dvojna omišičenost)

E
Odličen

Vsi profili konveksni do super konveksni; mišice izjemno razvite

U
Zelo dober

Profili v večini konveksni; mišice zelo dobro razvite

R
Dober

Profili v večini ravni; mišice dobro razvite

O
Zadovoljiv

Profili v večini ravni do konkavni; mišice povprečno razvite

P
Slab

Vsi profili konkavni do zelo konkavni; mišice slabo razvite
   2. Zamaščenost:

Količina maščobe na površini trupa in v prsni votlini

Razred zamaščenosti

Opis

1

Slaba

Brez maščobe ali zelo slaba pokritost trupa z maščobo

2

Zadovoljiva

Neznatna pokritost z maščobo, meso je vidno skoraj povsod

3

Srednja

Meso, razen stegna in pleč, skoraj povsod pokrito z maščobo, manjše maščobne obloge v prsni votlini

4

Močna

Meso prekrito z maščobo, vendar na stegnu in plečetu še delno vidno, nekaj razločnih oblog v prsni votlini

5

Zelo močna

Celoten trup pokrit z maščobo; obilne obloge v prsni votlini

Države članice lahko razdelijo obstoječe razrede iz točk 1 in 2 v največ tri podrazrede. [Sprememba 41]

IV.  Predstavitev

Trupi in klavne polovice se predstavijo:

   1. brez glave in brez spodnjih delov nog; glava se loči od trupa pri prvem vratnem vretencu, spodnji deli nog se odrežejo pri skočnem (tarzalnem) ali zapestnem (karpalnem) sklepu;
   2. brez organov, ki jih vsebujeta prsna in trebušna votlina, z ledvicami, ledvičnim in medeničnim lojem ali brez njih;
   3. brez spolnih organov s pripadajočim mišičevjem ter pri samicah brez vimena ali maščobe vimen.

V.  Razvrščanje in označevanje

Klavnice, odobrene v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(55), sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se vsi trupi in klavne polovice odraslih goved, zaklanih v takih klavnicah in z oznako zdravstvene ustreznosti, določene v členu 5(2) v povezavi s poglavjem III oddelka I Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(56), razvrstijo in označijo v skladu z lestvico Unije.

Pred označevanjem živali z žigom lahko države članice odobrijo odstranitev podkožne maščobe s trupov ali klavnih polovic, če to upravičuje zamaščenost.

Lestvica Unije za razvrščanje trupov prašičev

I.  Opredelitev

„Trup“ pomeni telo zaklanega prašiča po izkrvavitvi in odstranitvi notranjih organov; celo ali razpolovljeno po sredi.

II.  Razvrščanje

Trupi se uvrščajo v razrede glede na ocenjeno vsebnost pustega mesa in se ustrezno razvrstijo:

Razredi

Pusto meso kot delež teže trupa

S

60 ali več (*)

E

55 ali več

U

50 ali več, vendar manj kot 55

R

45 ali več, vendar manj kot 50

O

40 ali več, vendar manj kot 45

P

manj kot 40

(*) [Države članice lahko za prašiče, zaklane na njihovem ozemlju, uvedejo ločen razred, in sicer 60 % ali več pustega mesa, označen s črko S.]

III.  Predstavitev

Trupi se predstavijo brez jezika, ščetin, kopit, genitalij, ledvične maščobe, ledvic in prepone.

IV.  Vsebnost pustega mesa

1.  Vsebnost pustega mesa se oceni z metodami za ocenjevanje, ki jih odobri Komisija. Odobrijo se lahko le statistično potrjene metode za oceno, ki temeljijo na fizičnih meritvah enega ali več anatomskih delov trupa prašiča. Za odobritev metod za ocenjevanje mora biti izpolnjeno najvišje odstopanje statistične napake pri oceni.

2.  Vendar pa komercialne vrednosti trupov ne določa le njihova ocenjena vsebnost pustega mesa.

V.  Označevanje trupov

Razen če Komisija ne določi drugače, se razvrščeni trupi označijo z žigom v skladu z lestvico Unije.

Lestvica Unije za razvrščanje trupov ovac

I.  Opredelitev

Glede izrazov „trup“ in „klavna polovica“ se uporabljajo opredelitve iz točke A.I.

II.  Kategorije

Trupi se razvrstijo v naslednje kategorije:

A: klavni trupi ovac, starih manj kot dvanajst mesecev,

B: trupi drugih ovac.

III.  Razvrščanje

1.  Trupi se razvrstijo smiselno z uporabo določb iz točke A.III. Vendar pa se izraz „stegno“ v točki A.III.1 in v 3. in 4. vrsti razpredelnice pod točko A.III.2 zamenja z izrazom „zadnja četrt“.

2.  Z odstopanjem od točke 1 lahko Komisija z izvedbenim aktom brez uporabe člena 323 države članice pooblasti, da za jagnjeta s težo trupa manj kot 13 kg uporabijo naslednja merila za razvrščanje:

   (a) teža trupa;
   (b) barva mesa;
   (c) zamaščenost. [Sprememba 42]

IV.  Predstavitev

Trupi in klavne polovice so predstavljeni brez glave (odrezana pri atlanto-okcipitalnem sklepu), spodnjih delov nog (odrezane pri karpalnem ali tarzalnem sklepu), repa (odrezan med šestim in sedmim repnim vretencem), vimena, genitalij, jeter in drobovja. Trup vsebuje ledvice in medenični loj.

V.  Označevanje trupov

Razvrščeni trupi in klavne polovice se označijo z žigom v skladu z lestvico Unije.

PRILOGA VI

NACIONALNE IN REGIONALNE KVOTE ZA PROIZVODNJO SLADKORJA, IZOGLUKOZE IN INULINSKEGA SIRUPA IZ ČLENA 50

od tržnega leta 2010/2011 dalje

(v tonah)

Države članice ali regije

(1)

Sladkor

(2)

Izoglukoza

(3)

Inulinski sirup

(4)

Belgija

676 235,0

114 580,2

0

Bolgarija

0

89 198,0

Češka

372 459,3

Danska

372 383,0

Nemčija

2 898 255,7

56 638,2

Irska

0

Grčija

158 702,0

0

Španija

498 480,2

53 810,2

Francija (matična Francija)

3 004 811,15

0

Francoski čezmorski departmaji

432 220,05

Italija

508 379,0

32 492,5

Latvija

0

Litva

90 252,0

Madžarska

105 420,0

220 265,8

Nizozemska

804 888,0

0

0

Avstrija

351 027,4

Poljska

1 405 608,1

42 861,4

Portugalska (celinska)

0

12 500,0

Avtonomna regija Azori

9 953,0

Romunija

104 688,8

0

Slovenija

0

Slovaška

112 319,5

68 094,5

Finska

80 999,0

0

Švedska

293 186,0

Združeno kraljestvo

1 056 474,0

0

SKUPAJ

13 336 741,2

690 440,8

0

PRILOGA VII

PODROBNA PRAVILA O PRENOSU KVOT SLADKORJA ALI IZOGLUKOZE V SKLADU S ČLENOM 53

I

V tej prilogi:

   (a) „združitev podjetij“ pomeni povezavo dveh ali več podjetij v eno samo podjetje;
   (b) „prenos podjetja“ pomeni prenos ali prevzem premoženja enega podjetja, kateremu so bile dodeljene kvote, na eno ali več podjetij;
   (c) „prenos tovarne“ pomeni prenos lastništva tehnične enote, vključno z vso opremo, ki je potrebna za izdelavo zadevnega proizvoda, na eno ali več podjetij, česar posledica je delni ali popolni prevzem proizvodnje podjetja, ki prenaša lastništvo;
   (d) „zakup tovarne“ pomeni zakupno pogodbo tehnične enote, vključno z vso opremo, ki je potrebna za proizvodnjo sladkorja, sklenjeno za najmanj tri zaporedna tržna leta, pri čemer stranke soglašajo, da ne bo prekinjena pred koncem tretjega tržnega leta, s podjetjem, ki ima sedež v isti državi članici kakor zadevna tovarna, če se podjetje, ki je zakupilo zadevno tovarno, po uveljavitvi zakupa lahko šteje kot podjetje, ki proizvaja izključno sladkor glede na svojo celotno proizvodnjo.

II

1.  Brez poseganja v točko 2 se pri združitvi ali prenosu podjetij za proizvodnjo sladkorja ali prenosu tovarn za proizvodnjo sladkorja kvote prilagodijo na naslednje načine:

   (a) pri združitvi podjetij za proizvodnjo sladkorja države članice dodelijo podjetju, nastalemu kot rezultat združitve, kvoto, ki je enaka vsoti kvot, ki so bile dodeljene zadevnim podjetjem za proizvodnjo sladkorja pred združitvijo;
   (b) pri prenosu podjetja za proizvodnjo sladkorja države članice dodelijo kvoto prenesenega podjetja prevzemnemu podjetju za proizvodnjo sladkorja; če gre za več prevzemnih podjetij, se kvota dodeli sorazmerno z obsegom proizvodnje sladkorja, ki jo je prevzelo vsako podjetje;
   (c) pri prenosu tovarne za proizvodnjo sladkorja države članice znižajo kvoto podjetja, ki prenaša lastništvo tovarne, in poviša kvoto podjetja ali podjetij za proizvodnjo sladkorja, ki zadevno tovarno kupuje oziroma kupujejo, v višini odštete količine, sorazmerno z obsegom prevzete proizvodnje.

2.  Če več pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa, na katere neposredno vpliva eden izmed postopkov iz točke 1, izrecno izrazijo pripravljenost za dobavo sladkorne pese ali sladkornega trsa podjetju za proizvodnjo sladkorja, ki ni udeleženo pri teh postopkih, lahko država članica dodeli kvoto na osnovi obsega proizvodnje, ki ga prevzame podjetje, kateremu nameravajo pridelovalci dobavljati sladkorno peso ali sladkorni trs.

3.  Pri zapiranju, v okoliščinah, ki ne ustrezajo okoliščinam iz točke 1:

lahko država članica dodeli del kvot, povezanih z zapiranjem, enemu ali več podjetjem za proizvodnjo sladkorja.

   (a) podjetja za proizvodnjo sladkorja,
   (b) ene ali več tovarn podjetja za proizvodnjo sladkorja,

Tudi v primeru iz točke (b) predhodnega pododstavka, če nekateri od zadevnih pridelovalcev izrecno izrazijo svojo pripravljenost za dobavo sladkorne pese ali sladkornega trsa določenemu podjetju za proizvodnjo sladkorja, lahko država članica dodeli delež kvot, ki ustrezajo zadevni sladkorni pesi in sladkornemu trsu, podjetju, ki mu nameravajo dobavljati zadevne proizvode.

4.  Pri sklicevanju na odstopanje iz člena 43(6) lahko zadevna država članica od zadevnih pridelovalcev sladkorne pese in od podjetij za proizvodnjo sladkorja zahteva, da v svoje panožne sporazume vključijo posebne klavzule, ki omogočijo državi članici uporabo točk 2 in 3 tega oddelka.

5.  Pri zakupu tovarne, pripadajoče podjetju za proizvodnjo sladkorja, lahko država članica zmanjša kvote podjetja, ki daje tovarno v zakup, in dodeli del, za katerega je bila zmanjšana kvota, tistemu podjetju, ki je vzelo tovarno v zakup, da bi v njej proizvajalo sladkor.

Če je zakupna pogodba prekinjena v treh tržnih letih iz točke I (d), država članica retroaktivno razveljavi prilagoditev kvot iz prvega pododstavka od dne, ko je začel veljati zakup. Če se zakupna pogodba prekine zaradi višje sile, država članica ni zavezana, da razveljavi prilagoditev.

6.  Če podjetje za proizvodnjo sladkorja ne more več zagotoviti, da bo izpolnjevalo obveznosti do pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa skladno z zakonodajo Unije, in če je to preveril pristojni organ zadevne države članice, lahko država članica za eno ali več tržnih let dodeli del zadevnih kvot enemu ali več podjetjem za proizvodnjo sladkorja, sorazmerno z obsegom proizvodnje, ki jo prevzemajo.

7.  Če država članica odobri podjetju za proizvodnjo sladkorja cenovna in prodajna jamstva za predelavo sladkorne pese v etilni alkohol, lahko država članica v dogovoru z navedenim podjetjem in zadevnimi pridelovalci sladkorne pese za eno ali več tržnih let dodeli celo ali del kvote za proizvodnjo sladkorja enemu ali več drugim podjetjem.

III

Pri združitvi ali prenosu podjetij za proizvodnjo izoglukoze ali prenosu tovarne za proizvodnjo izoglukoze lahko države članice dodelijo zadevne kvote za proizvodnjo izoglukoze enemu ali več drugih podjetij, ne glede na to, ali imajo proizvodno kvoto ali ne.

IV

Ukrepi, sprejeti v skladu z oddelkoma II in III, začnejo učinkovati le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

   (a) upoštevajo se interesi vseh zadevnih strank;
   (b) zadevna država članica meni, da bodo ukrepi najverjetneje izboljšali strukturo sektorjev za pridelavo sladkorne pese, sladkornega trsa in proizvodnjo sladkorja;
   (c) ukrepi zadevajo podjetja s sedežem na istem ozemlju, za katero je v Prilogi VI določena kvota.

V

Če pride do združitve ali prenosa med 1. oktobrom in 30. aprilom naslednjega leta, začnejo ukrepi iz oddelkov II in III učinkovati v tekočem tržnem letu.

Če pride do združitve ali prenosa med 1. majem in 30. septembrom istega leta, začnejo ukrepi iz oddelkov II in III učinkovati v naslednjem tržnem letu.

VI

Če se uporabita oddelka II in III, države članice obvestijo Komisijo o prilagojenih kvotah najpozneje v 15 dneh po preteku obdobij iz oddelka V.

PRILOGA VIII

NACIONALNE KVOTE ZA PROIZVODNJO MLEKA IN DRUGIH MLEČNIH IZDELKOV IZ ČLENA 59

(količine (v tonah) za dvanajstmesečno obdobje na državo članico):

Država članica

2008/09

2009/10

2010/11

2011/12

2012/13

2013/14

2014/15

Belgija

3 427 288,740

3 461 561,627

3 496 177,244

3 531 139,016

3 566 450,406

3 602 114,910

3 602 114,910

Bolgarija

998 580,000

1 008 565,800

1 018 651,458

1,028 837,973

1 039 126,352

1 049 517,616

1 049 517,616

Češka

2 792 689,620

2 820 616,516

2 848 822,681

2 877 310,908

2 906 084,017

2 935 144,857

2 935 144,857

Danska

4 612 619,520

4 658 745,715

4 705 333,172

4 752 386,504

4 799 910,369

4 847 909,473

4 847 909,473

Nemčija

28 847 420,391

29 135 894,595

29 427 253,541

29 721 526,076

30 018 741,337

30 318 928,750

30 318 928,750

Estonija

659 295,360

665 888,314

672 547,197

679 272,669

686 065,395

692 926,049

692 926,049

Irska

5 503 679,280

5 558 716,073

5 614 303,234

5 670 446,266

5 727 150,729

5 784 422,236

5 784 422,236

Grčija

836 923,260

845 292,493

853 745,418

862 282,872

870 905,700

879 614,757

879 614,757

Španija

6 239 289,000

6 301 681,890

6 364 698,709

6 428 345,696

6 492 629,153

6 557 555,445

6 557 555,445

Francija

25 091 321,700

25 342 234,917

25 595 657,266

25 851 613,839

26 110 129,977

26 371 231,277

26 371 231,277

Italija

10 740 661,200

11 288 542,866

11 288 542,866

11 288 542,866

11 288 542,866

11 288 542,866

11 288 542,866

Ciper

148 104,000

149 585,040

151 080,890

152 591,699

154 117,616

155 658,792

155 658,792

Latvija

743 220,960

750 653,170

758 159,701

765 741,298

773 398,711

781 132,698

781 132,698

Litva

1 738 935,780

1 756 325,138

1 773 888,389

1 791 627,273

1 809 543,546

1 827 638,981

1 827 638,981

Luksemburg

278 545,680

281 331,137

284 144,448

286 985,893

289 855,752

292 754,310

292 754,310

Madžarska

2 029 861,200

2 050 159,812

2 070 661,410

2 091 368,024

2 112 281,704

2 133 404,521

2 133 404,521

Malta

49 671,960

50 168,680

50 670,366

51 177,070

51 688,841

52 205,729

52 205,729

Nizozemska

11 465 630,280

11 580 286,583

11 696 089,449

11 813 050,343

11 931 180,847

12 050 492,655

12 050 492,655

Avstrija

2 847 478,469

2 875 953,254

2 904 712,786

2 933 759,914

2 963 097,513

2 992 728,488

2 992 728,488

Poljska

9 567 745,860

9 663 423,319

9 760 057,552

9 857 658,127

9 956 234,709

10 055 797,056

10 055 797,056

Portugalska

1 987 521,000

2 007 396,210

2 027 470,172

2 047 744,874

2 068 222,323

2 088 904,546

2 088 904,546

Romunija

3 118 140,000

3 149 321,400

3 180 814,614

3 212 622,760

3 244 748,988

3 277 196,478

3 277 196,478

Slovenija

588 170,760

594 052,468

599 992,992

605 992,922

612 052,851

618 173,380

618 173,380

Slovaška

1 061 603,760

1 072 219,798

1 082 941,996

1 093 771,416

1 104 709,130

1 115 756,221

1 115 756,221

Finska

2 491 930,710

2 516 850,017

2 542 018,517

2 567 438,702

2 593 113,089

2 619 044,220

2 619 044,220

Švedska

3 419 595,900

3 453 791,859

3 488 329,778

3 523 213,075

3 558 445,206

3 594 029,658

3 594 029,658

Združeno kraljestvo

15 125 168,940

15 276 420,629

15 429 184,836

15 583 476,684

15 739 311,451

15 896 704,566

15 896 704,566

PRILOGA IX

REFERENČNA VSEBNOST MAŠČOB IZ ČLENA 63

Država članica

g/kg

Belgija

36,91

Bolgarija

39,10

Češka

42,10

Danska

43,68

Nemčija

40,11

Estonija

43,10

Grčija

36,10

Španija

36,37

Francija

39,48

Irska

35,81

Italija

36,88

Ciper

34,60

Latvija

40,70

Litva

39,90

Luksemburg

39,17

Madžarska

38,50

Nizozemska

42,36

Avstrija

40,30

Poljska

39,00

Portugalska

37,30

Romunija

38,50

Slovenija

41,30

Slovaška

37,10

Finska

43,40

Švedska

43,40

Združeno kraljestvo

39,70

PRILOGA X

PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA PODPORNE PROGRAME IZ ČLENA 136(1)

V 1 000 EUR

Proračunsko leto

2009

2010

2011

2012

2013

od leta 2014 naprej

BG

15 608

21 234

22 022

27 077

26 742

26 762

CZ

2 979

4 076

4 217

5 217

5 151

5 155

DE

22 891

30 963

32 190

39 341

38 867

38 895

EL

14 286

19 167

19 840

24 237

23 945

23 963

ES

213 820

284 219

279 038

358 000

352 774

353 081

FR

171 909

226 814

224 055

284 299

280 311

280 545

IT(*)

238 223

298 263

294 135

341 174

336 736

336 997

CY

2 749

3 704

3 801

4 689

4 643

4 646

LT

30

37

45

45

45

45

LU

344

467

485

595

587

588

HU

16 816

23 014

23 809

29 455

29 081

29 103

MT

232

318

329

407

401

402

AT

8 038

10 888

11 313

13 846

13 678

13 688

PT

37 802

51 627

53 457

65 989

65 160

65 208

RO

42 100

42 100

42 100

42 100

42 100

42 100

SI

3 522

3 770

3 937

5 119

5 041

5 045

SK

2 938

4 022

4 160

5 147

5 082

5 085

UK

0

61

67

124

120

120

(*) Nacionalne zgornje meje iz Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 73/2009 za Italijo za leta 2008, 2009 in 2010 se zmanjšajo za 20 milijonov EUR; ti zneski so bili vključeni v proračunska sredstva Italije v letih 2009, 2010 in 2011, kakor je določeno s to preglednico.

PRILOGA XI

MEDNARODNE ORGANIZACIJE IZ ČLENA 159(3)

–  Codex Alimentarius

–  Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo

PRILOGA XII

OPREDELITVE, OZNAČEVANJE IN PRODAJNE OZNAKE PROIZVODOV IZ ČLENA 163

V tej prilogi je prodajna oznaka ime, pod katerim se živilo prodaja, v smislu člena 5(1) Direktive 2000/13/ES.

Del I.Meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev

I.  OPREDELITEV

V tem delu te priloge „meso“ pomeni vsak trup, meso s kostmi ali brez njih ter razrezane ali nerazrezane klavnične proizvode, namenjene prehrani ljudi, ki so pridobljeni iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, in sicer sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso ne glede na to ali je pakirano oziroma embalirano ali ne.

Ob zakolu izvajalci pod nadzorom pristojnega organa vsa goveda, stara največ dvanajst mesecev, razvrstijo v eno od naslednjih kategorij:

(A)  Kategorija V: govedo, staro osem mesecev ali manj

Identifikacijska črka kategorije: V;

(B)  Kategorija Z: govedo, staro več kot osem mesecev in največ dvanajst mesecev

Identifikacijska črka kategorije: Z.