Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2012 o osnutku uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Protokola o Statutu Sodišča Evropske unije in Priloge I k Protokolu (02074/2011 – C7-0090/2011 – 2011/0901A(COD))

P7_TA(2012)0294 A7-0185/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju prošnje Sodišča, predložene Evropskemu parlamentu in Svetu (02074/2011),

–  ob upoštevanju člena 257(2) in drugega odstavka člena 281 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je bil Parlamentu podan osnutek akta (C7-0090/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) in (15) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Komisije (COM(2011)0596),

–  ob upoštevanju pisma Sodišča z dne 8. maja 2012,

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 30. maja 2012,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 31. maja 2012, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za ustavne zadeve (A7-0185/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  ugotavlja, da je treba zaradi delne zamenjave članov Sodišča 7. oktobra 2012 in nujne potrebe, da se najde rešitev, ki bo zagotavljala ustrezno delovanje Sodišča za uslužbence, nemudoma sprejeti predlagane spremembe Statuta, ki se nanašajo na organizacijo Sodišča in Splošnega sodišča ter Sodišča za uslužbence, kakor poudarja tudi predsednik Sodišča Evropske unije v pismu z dne 8. maja 2012;

3.  si pridržuje pravico, da bo kasneje preučil del zahteve o članstvu Splošnega sodišča, ki jo je predložilo Sodišče;

4.  sklene, da bo v bližnji prihodnosti v Parlamentu potekala razprava o smiselnosti uvedbe možnosti objavljanja ločenih mnenj na Sodišču;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Sodišču in Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. julija 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU, Euratom) št. …/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Protokola o statutu Sodišča Evropske unije in Priloge I k Protokolu

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 741/2012.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2012 o osnutku uredbe Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z začasnimi sodniki Sodišča za uslužbence Evropske unije (01923/2011 – C7-0091/2011 – 2011/0902(COD))

P7_TA(2012)0295 A7-0184/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve Sodišča Evropske unije, predložene Evropskemu parlamentu in Svetu (01923/2011),

–  ob upoštevanju členov 257 in 281 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je bil Parlamentu podan osnutek akta (C7-0091/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) in (15) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Komisije (KOM(2011)0596),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 31. maja 2012, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A7-0184/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Sodišču, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. julija 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU, Euratom) št. .../2012 Evropskega parlamenta in Sveta o začasnih sodnikih Sodišča za uslužbence Evropske unije

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 979/2012.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1639/2006/ES o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) ter Uredbe (ES) št. 680/2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij (COM(2011)0659 – C7-0372/2011 – 2011/0301(COD))

P7_TA(2012)0296 A7-0150/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0659),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in členov 172 in 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0372/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. februarja 2012(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 30. maja 2012, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za promet in turizem (A7-0150/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. julija 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1639/2006/ES o ustanovitvi okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) ter Uredbe (ES) št. 680/2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 670/2012.)

(1) UL C 143, 22.5.2012, str. 134.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2012 o stališču Sveta o osnutku spremembe proračuna Evropske unije št. 3/2012 za proračunsko leto 2012, Oddelek III – Komisija (11113/2012 – C7-0147/2012 – 2012/2071(BUD))

P7_TA(2012)0297 A7-0206/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 310 in 314 Pogodbe, ter Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti člena 106a Pogodbe,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(1) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), zlasti členov 15, 37 in 38 Uredbe,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, kot je bil dokončno sprejet 1. decembra 2011(2),

–  ob upoštevanju stališča Sveta o zahtevku za prenos DEC 9/2012, sprejetem 7. junija 2012,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–  ob upoštevanju osnutku spremembe proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012 št. 3/2012, ki ga je Komisija predložila dne 16. aprila 2012 (COM(2012)0181),

–  ob upoštevanju stališča Sveta o osnutku spremembe proračuna št. 3/2012, ki ga je Svet sprejel 11. junija 2012 (11113/2012 – C7-0147/2012),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 22. decembra 2010 za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Unije (COM(2010)0815),

–  ob upoštevanju členov 75b in 75e Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0206/2012),

A.  ker je cilj osnutka spremembe proračuna št. 3/2012, da se v proračun za leto 2012 vključi presežek iz proračunskega leta 2011, ki znaša 1 496 968 014 EUR,

B.  ker so glavni elementi tega presežka neporabljena sredstva za odhodke v višini 0,73 milijarde EUR, pozitivni rezultat pri prihodkih v višini več kot 0,67 milijarde EUR in pozitivni saldo tečajnih razlik v višini 0,1 milijarde EUR,

C.  ker glavni del sredstev na strani prihodkov (0,45 milijarde EUR od 0,67 milijarde EUR) izhaja iz glob in zamudnih obresti,

D.  ker neporabljena sredstva za odhodke, ki se nanašajo na proračunska sredstva za leto 2011 v višini 0,56 milijarde EUR in prenose iz leta 2010 v višini 0,17 milijarde EUR, ne izhajajo iz težav s črpanjem ali slabega upravljanja, ampak iz veljavnih pravil za prilagoditev porazdelitve plačil v skladu s potrebami, zlasti v zadnjih tednih proračunskega leta,

E.  ker po drugi strani vsi razpoložljivi kazalniki letos kažejo na pomanjkanje plačil na mnogih področjih posredovanja EU, zlasti zato, ker je leta 2011 proračunski organ že drugo leto zapored v primerjavi s prvotnimi ocenami Komisije za več kot 3 milijarde EUR zmanjšal stopnjo odobritev plačil v proračunu Unije za leto 2012, tudi za raziskave in kohezijsko politiko,

F.  ker je Svet v svojem stališču o zahtevku za prenos DEC 9/2012 znatno zmanjšal odobritve plačil, prenesene na področje raziskav, kjer so za spoštovanje že prevzetih obveznosti nujno potrebna plačila, in ni posegal v odobritve plačil za proračunske vrstice, kjer teh sredstev ni mogoče porabiti, vendar ob upoštevanju zahtevka za prenos DEC 19/2012 končno ponovno preučuje svoje stališče,

G.  ker člen 15 finančne uredbe določa, da je treba odstopanja od ocen vključiti v proračun Unije s spremembo proračuna, ki se pripravi samo zaradi tega odstopanja,

1.  je seznanjen z osnutkom spremembe proračuna št. 3/2012, ki je namenjen izključno vnosu presežka iz leta 2011 v proračun v skladu s členom 15 finančne uredbe; poudarja, da ta člen dopušča nekaj svobode pri namembi presežka;

2.  je seznanjen s tem, da so glavni elementi tega presežka neporabljena sredstva za odhodke v višini 0,73 milijarde EUR, pozitivni rezultat pri prihodkih v višini več kot 0,67 milijarde EUR in pozitivni saldo tečajnih razlik v višini 0,1 milijarde EUR;

3.  poudarja, da neporabljena sredstva za odhodke (0,73 milijarde EUR) ne izhajajo iz težav s črpanjem ali slabega upravljanja, ampak iz veljavnih pravil za prilagoditev porazdelitve plačil v skladu s potrebami; skladno s tem meni, da bi jih bilo treba obravnavati drugače kot del presežka, ki izhaja iz sprememb v prejemkih; poleg tega poudarja, da velik del teh neporabljenih sredstev izhaja iz sklepa Sveta, da ne bo uskladil prejemkov in pokojnin, kakor določajo kadrovski predpisi;

4.  obžaluje, da je Svet kljub določbam člena 310(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije o dobrem finančnem poslovodenju in kljub skupni izjavi o odobritvi plačil, o kateri so se vse tri institucije sporazumele v okviru proračunskega postopka za leto 2012, najprej sklenil za dve tretjini zmanjšati raven zahtevka za prenos DEC 9/2012 v višini 485 milijonov EUR z nedokončanih energetskih projektov na podporo oživitvi gospodarstva za okrepitev treh proračunskih vrstic sedmega okvirnega programa – Sodelovanje;

5.  poudarja, da bi to umetno povečalo neporabljena sredstva plačil za leto 2012 in tako povečalo presežek v letu 2012, pri tem pa vsi razpoložljivi kazalniki za to leto že kažejo na pomanjkanje plačil na področju raziskav in drugih področjih posredovanja EU; zato pozdravlja dejstvo, da je Svet s sprejetjem zahtevka za prenos DEC 19/2012 sklenil ponovno preučiti svoje stališče;

6.  brez predlogov sprememb soglaša s stališčem Sveta o osnutku sprememb proračuna št. 3/2012;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je bila sprememba proračuna št. 3/2012 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (2) UL L 56, 29.2.2012. (3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2012 o politiki EU o Zahodnem bregu in vzhodnem Jeruzalemu (2012/2694(RSP))

P7_TA(2012)0298 RC-B7-0373/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij, zlasti resolucije z dne 29. septembra 2011 o razmerah v Palestini(1), resolucije z dne 16. februarja 2012 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi regionalne konvencije o vseevropsko-sredozemskih preferencialnih pravilih o poreklu(2) in resolucije z dne 9. septembra 2010 o stanju reke Jordan s posebnim poudarkom na območju njenega spodnjega toka(3),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o bližnjevzhodnem mirovnem procesu z dne 14. maja 2012, 18. julija in 23. maja 2011 ter 8. decembra 2009,

–  ob upoštevanju govora visoke predstavnice/podpredsednice Catherine Ashton na plenarnem zasedanju Parlamenta 12. junija 2012 o najnovejših dogodkih na Bližnjem vzhodu in v Siriji,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Catherine Ashton, zlasti izjave z dne 8. junija 2012 o širitvi naselbin, izjave z dne 25. aprila 2012 o odločitvi izraelskih oblasti o statusu naselbin Sansana, Rečelim in Bručin na zasedenem palestinskem ozemlju ter izjave z dne 22. februarja 2012 o odobritvi izraelskih naselbin,

–  ob upoštevanju poročil vodij misije EU o vzhodnem Jeruzalemu iz januarja 2012, o območju C in oblikovanju palestinske države iz julija 2011, o nasilju naseljencev iz aprila 2011 in spremnem obvestilu vodij misije EU o nasilju naseljencev iz februarja 2012,

–  ob upoštevanju četrte ženevske konvencije o zaščiti civilnih oseb v času vojne iz leta 1949,

–  ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov,

–  ob upoštevanju resolucij generalne skupščine Združenih narodov 181 (1947) in resolucij varnostnega sveta Združenih narodov 242 (1967), 252 (1968), 338 (1973), 476 (1980), 478 (1980), 1397 (2002), 1515 (2003) in 1850 (2008),

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta ZN o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju izjav bližnjevzhodne četverice, zlasti tistih z dne 11. aprila 2012 in 23. septembra 2011,

–  ob upoštevanju skupne izjave Izraela in palestinske uprave z dne 12. maja 2012,

–  ob upoštevanju svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča o pravnih posledicah izgradnje zidu na okupiranem palestinskem ozemlju z dne 9. julija 2004,

–  ob upoštevanju dvoletnega načrta palestinskega predsednika vlade Salama Fajada za oblikovanje države z naslovom „Konec okupacije, vzpostavitev države“ iz avgusta 2009,

–  ob upoštevanju začasnega sporazuma o Zahodnem bregu in Gazi z dne 18. septembra 1995,

–  ob upoštevanju sporazumov iz Osla (deklaracija o načelih o začasnih samoupravnih sporazumih) z dne 13. septembra 1993,

–  ob upoštevanju člena 110(2)in 110(4) Poslovnika,

A.  ker je EU že večkrat potrdila, da podpira rešitev z dvema državama, po kateri bi Izrael z varnimi in priznanimi mejami ter sosednja neodvisna in demokratična palestinska država, ki bi bila sposobna preživetja, živela v miru in varnosti; ker je EU izjavila, da ne bodo priznane spremembe meja, ki so bile v veljavi do leta 1967, razen sprememb, o katerih se bosta strani dogovorili, vključno z vprašanjem Jeruzalema kot prestolnice obeh držav; ker pravica Palestincev do samoodločbe in do lastne države ni sporna, prav tako pa ni sporna pravica Izraela do obstoja v okviru varnih meja,

B.  ker so sklepi Sveta z dne 14. maja 2012 poudarili, da je zaradi sedanjih sprememb v arabskem svetu še večja potreba, da se v bližnjevzhodnem mirovnem procesu doseže napredek, in da je upoštevanje prizadevanj tamkajšnjega prebivalstva, tudi prizadevanj Palestincev po lastni državi in Izraelcev po varnosti, ključnega pomena za trajen mir, stabilnost in blaginjo v tej regiji;

C.  ker so neposredna mirovna pogajanja med stranema zastala in ker so spodletela vsa nedavna prizadevanja za njihovo obnovitev; ker je Evropska unija pozvala obe strani k dejanjem, ki bi okrepila ozračje zaupanja, potrebno za plodna pogajanja, hkrati pa naj se vzdržijo dejanj, ki bi ogrozila verodostojnost procesa, ter naj preprečijo hujskaštvo;

D.  ker sta Izrael in palestinska uprava 12. maja 2012 objavila to izjavo: „Izrael in palestinska uprava sta zavezana vzpostavitvi miru, obe strani pa upata, da bo izmenjava pisem med predsednikom Abasom in predsednikom vlade Netanjahujem pripomogla k temu cilju“;

E.  ker za Zahodni Breg, vključno z vzhodnim Jeruzalemom in Gazo, v celoti velja mednarodno pravo o človekovih pravicah in humanitarno pravo, vključno s četrto ženevsko konvencijo; ker je Izrael med drugim dolžan v dobri veri zagotoviti izpolnitev osnovnih potreb okupiranega palestinskega prebivalstva, zasedeno ozemlje upravljati v korist lokalnemu prebivalstvu, zaščititi in ohraniti civilne objekte ter preprečiti preseljevanje lastnega prebivalstva na zasedeno ozemlje ter selitev prebivalstva z zasedenega ozemlja na ozemlje svoje države;

F.  ker so zadnja poročila vodij misij EU o območju C in oblikovanju palestinske države, o vzhodnem Jeruzalemu in o nasilju naseljencev ponovno razkrila zaskrbljujoč in morda nepopravljiv razvoj dogodkov na prizadetih območjih; ker izraelski zunanji minister zavrača izjave iz dokumentov EU in je dokumente grajal, da ne pripomorejo k napredku v mirovnem procesu;

G.  ker je bil Zahodni breg od sporazumov iz Osla leta 1995 upravno razdeljen na tri cone oziroma območja; ker območje C obsega največji del ozemlja Zahodnega brega; ker je socialni in gospodarski razvoj območja C bistvenega pomena za obstoj prihodnje palestinske države;

H.  ker je navzočnost Palestincev na Zahodnem bregu, zlasti na območju C, in v vzhodnem Jeruzalemu ogrožena zaradi politike izraelske vlade, zlasti zaradi gradnje in širitve naselbin; ker so izraelske naselbine po mednarodnem pravu nezakonite in so velika ovira za prizadevanja za mir, pri čemer jih izraelska vlada subvencionira z znatnimi spodbudami na področju davkov, stanovanj, infrastrukture, cest, dostopa do vode, izobraževanja, zdravstvenega varstva itd.;

I.  ker je Izrael v svojem temeljnem zakonu o Jeruzalemu, glavnem mestu Izraela, iz leta 1980 Jeruzalem razglasil za nedeljivo in združeno glavno mesto Izraela, kar je v nasprotju z resolucijo 478 (1980) varnostnega sveta ZN; ker je Svet v sklepih z dne 14. maja 2012 ponovno poudaril, da je treba najti način, kako s pogajanji razrešiti status Jeruzalema kot bodočega glavnega mesta dveh držav; ker so glede na sedanje dogajanje v vzhodnem Jeruzalemu možnosti, da postane prihodnje glavno mesto dveh držav, v praksi vse manj verjetne in uresničljive; ker je vzhodni Jeruzalem vse bolj ločen od Zahodnega brega, hkrati pa je zgodovinsko jedro v Jeruzalemu vse bolj ločeno od preostalega dela vzhodnega Jeruzalema;

J.  ker Palestinci, ki živijo v vzhodnem Jeruzalemu, predstavljajo 37 % prebivalstva Jeruzalema ter ustvarijo 36 % davčnih prihodkov te občine, vendar se za vzhodni del mesta porabi zgolj 10 % občinskega proračuna, pri čemer je zagotavljanje storitev izrazito pomanjkljivo; ker so izraelske oblasti v vzhodnem Jeruzalemu zaprle večino palestinskih institucij, vključno s Hišo Orienta, ter tako med tamkajšnjim palestinskim prebivalstvom ustvarile institucionalno in vodstveno praznino, ki ostaja ključna skrb;

K.  ker imajo Palestinci, ki živijo v vzhodnem Jeruzalemu, status stalnega prebivalca, ki ga je pod določenimi pogoji mogoče prenesti le na otroke in se s sklenitvijo zakonske zveze ne prenese samodejno, kar zakoncem in otrokom številnih stalnih prebivalcev vzhodnega Jeruzalema preprečuje, da bi živeli s svojimi družinskimi člani; ker po drugi strani v vzhodnem Jeruzalemu in njegovi okolici živi približno 200.000 izraelskih naseljencev;

L.  ker je zaščita palestinskega prebivalstva in njegovih pravic na Zahodnem bregu, zlasti na območju C, in v vzhodnem Jeruzalemu bistvenega pomena za nadaljnjo uresničljivost rešitve z dvema državama; ker na življenjske razmere Palestincev močno negativno vplivajo trenutna širitev naselbin in nasilje naseljencev, urbanistične omejitve in posledično hudo pomanjkanje stanovanj, rušenje hiš, prisilne izselitve in preselitve, zaplembe zemljišč, otežen dostop do naravnih virov ter pomanjkanje osnovnih socialnih storitev in pomoči; ker gospodarske razmere na teh območjih, ki jih še poslabšuje omejevanje dostopa, gibanja in prostorskega načrtovanja, ostajajo velik razlog za zaskrbljenost; ker je po letnem poročilu Mednarodne organizacije dela na Zahodnem bregu brezposelnih 53,5 % mladih žensk in 32,3 % mladih moških med 15. in 24. letom starosti;

M.  ker se palestinsko prebivalstvo na Zahodnem bregu, zlasti na območju C, in v vzhodnem Jeruzalemu sooča s hudim pomanjkanjem vode; ker je palestinske kmete močno prizadelo pomanjkanje vode za namakanje, do katerega prihaja zato, ker večino te vode porabijo v Izraelu oziroma izraelski naseljenci; ker je razpoložljivost zadostnih vodnih virov bistvena za obstoj bodoče palestinske države;

N.  ker je Izrael z izgradnjo ločevalnega zidu, ki ni v skladu z zeleno črto, odrezal precejšnje dele palestinskega ozemlja tako na Zahodnem bregu kot v vzhodnem Jeruzalemu; ker je v svetovalnem mnenju Mednarodnega sodišča o pravnih posledicah izgradnje zidu na okupiranem palestinskem ozemlju iz leta 2004 navedeno, da sta zid, ki ga na zasedenem palestinskem ozemlju gradi Izrael ..., ter s tem povezana ureditev v nasprotju z mednarodnim pravom;

O.  ker je Parlament večkrat izrazil podporo prizadevanjem predsednika Mahmuda Abasa in predsednika vlade Salama Fajada za oblikovanje države ter priznal in pozdravil uspeh Fajadovega dvoletnega načrta za oblikovanje države; ker bi morali v palestinskih nacionalnih razvojnih načrtih območje C in vzhodni Jeruzalem ohraniti kot prednostno nalogo, zlasti kot odziv na občutek zapostavljenosti Palestincev, ki živijo na teh območjih;

P.  ker je v izraelskih zaporih in centrih za pridržanje še vedno zaprtih več kot 4500 Palestincev, med katerimi je 24 članov palestinskega zakonodajnega sveta, okrog 240 otrok in več kot 300 upravno priprtih Palestincev;

Q.  ker so arabski beduini staroselci, ki v stalnih naselbinah na zemlji svojih prednikov ohranjajo tradicionalno kmečko življenje in si prizadevajo za uradno in trajno priznanje svojega edinstvenega položaja in statusa; ker so arabske beduinske skupnosti, ki jih s spodkopavanjem možnosti za preživljanje, vključno s prisilnim premeščanjem, ogroža izraelska politika, posebej ranljive skupine prebivalstva tako na zasedenem palestinskem ozemlju kot v Negevu;

R.  ker so po podatkih iz poročila delovne skupine za preseljevanje, objavljenega 14. maja 2012, in mesečnega humanitarnega biltena Urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti več kot 60 zgradb, vključno s sončnimi kolektorji, zbiralniki vode in kmetijskimi zgradbami, ki so jih financirale Evropska unija in številne države članice, od januarja 2011 porušile izraelske sile; ker več kot 100 podobnim projektom grozi rušenje;

S.  ker so EU in države članice večkrat, tudi s sklepi Sveta z dne 14. maja 2012, ponovile trdno zavezanost varnosti Izraela in najstrože obsodile namerno nasilje nad civilnim prebivalstvom, vključno z raketnimi napadi iz Gaze, ter pozvale k učinkovitemu preprečevanju tihotapljenja orožja v Gazo;

T.  ker člen 2 sporazuma o pridružitvi med EU in Izraelom določa, da odnosi med stranema temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih načel, kar vodi njuno notranjo in mednarodno politiko in je bistveni element tega sporazuma;

U.  ker blokada Gaze in tamkajšnja humanitarna kriza trajata že od leta 2007 kljub številnim pozivom mednarodne skupnosti za takojšnjo, trajno in brezpogojno odprtje mejnih prehodov za pretok humanitarne pomoči, blaga in oseb v Gazo in iz nje, kot je poudarjeno tudi v sklepih Sveta z dne 14. maja 2012;

1.  ponovno poudarja, da odločno podpira rešitev z dvema državama, ki bi temeljila na mejah iz leta 1967 z Jeruzalemom kot glavnim mestom obeh držav in po kateri bi v miru in varnosti skupaj živeli država Izrael z varnimi in priznanimi mejami in sosednja neodvisna, demokratična palestinska država, ki bi bila sposobna preživetja;

2.  pozdravlja sklepe Sveta o bližnjevzhodnem mirovnem procesu z dne 14. maja 2012, ki vključujejo sklepe o Zahodnem bregu in vzhodnem Jeruzalemu, in ponovno poudarja, da EU ne bo priznala sprememb meja izpred leta 1967, kar velja tudi za Jeruzalem, razen tistih, o katerih se bosta strani dogovorili, pozdravlja pa tudi izjavo bližnjevzhodne četverice z dne 11. aprila 2012;

3.  poudarja, da je končanje konflikta v osnovnem interesu tako EU kot udeleženih strani in širše regije, doseči pa ga je mogoče s pomočjo celovitega mirovnega sporazuma, ki bo temeljil na ustreznih resolucijah varnostnega sveta ZN, madridskih načelih, vključno z načelom „zemlja za mir“, časovnem načrtu, sporazumih, ki sta jih strani že sprejeli, in arabski mirovni pobudi; vztraja pri dejstvu, da nobena sprejeta rešitev ne bi smela žaliti dostojanstva vpletenih strani; ugotavlja, da ima EU kot največja donatorica palestinski upravi in ena glavnih trgovinskih partneric Izraela na voljo instrumente, s katerimi lahko obe strani dejavneje spodbudi k iskanju rešitve; obe strani poziva, naj sodelujeta z Evropsko unijo, ki bi morala storiti vse za rešitev konflikta; opozarja na uporabo mednarodnega humanitarnega prava na zasedenem palestinskem ozemlju, vključno z uporabo četrte ženevske konvencije o zaščiti civilnih oseb v času vojne;

4.  poudarja, da bi bilo treba brez odlašanja znova začeti neposredna pogajanja, ki bi Izraelce in Palestince pripeljala do rešitve z dvema državama, skladno z roki, ki jih je zahtevala četverica, da bi lahko sedanje nesprejemljivo stanje premaknili z mrtve točke; pozdravlja izmenjavo pisem med stranema, ki se je začela 17. aprila 2012, ter skupno izjavo Izraela in palestinske uprave z dne 12. maja 2012;

5.  izraža resno zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov na območju C na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu, kot je opisano v poročilih vodij misije EU o območju C in oblikovanju palestinske države iz julija 2011 in o vzhodnem Jeruzalemu iz januarja 2012;

6.  poudarja, da je pomembno zaščititi palestinsko prebivalstvo in njegove pravice na območju C in v vzhodnem Jeruzalemu, kar je bistveno za uresničljivost rešitve z dvema državama;

7.  ponovno poudarja, da so vse naselbine po mednarodnem pravu še vedno nezakonite, ter izraelsko vlado poziva, naj ustavi vso gradnjo in širitev naselbin na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu ter odstrani vsa oporišča, zgrajena po marcu 2001;

8.  ostro obsoja vsa dejanja ekstremizma, nasilja in nadlegovanja naseljencev nad palestinskim civilnim prebivalstvom ter poziva izraelsko vlado in oblasti, naj privedejo storilce teh dejanj pred sodišče in poskrbijo, da bodo zanje odgovarjali;

9.  poziva, naj se veljavna zakonodaja EU in dvostranski sporazumi med EU in Izraelom izvajajo v celoti in učinkovito, s čimer bi zagotovili, da nadzorni mehanizem EU – „tehnične ureditve“ – ne bo dovoljeval uvoza blaga izraelskih priseljencev na evropski trg po preferenčnih pogojih iz pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom;

10.  poziva izraelsko vlado in oblasti, naj izpolnijo svoje obveznosti v okviru mednarodnega humanitarnega prava in naj zlasti:

11.  poziva, da morajo izraelske oblasti ustaviti upravna pridržanja Palestincev brez uradne obtožnice ali sojenja, da morajo imeti vsi palestinski priporniki dostop do poštenega sojenja ter da je treba izpustiti palestinske politične zapornike, zlasti člane palestinskega zakonodajnega sveta, vključno z Marvanom Bargutijem, in upravno priprte osebe; poziva tudi k takojšnji izpustitvi Nabila Al Raija, umetniškega vodje Gledališča svobode v begunskem taborišču Dženin, ki so ga aretirali 6. junija 2012 in je od takrat v priporu; pozdravlja sporazum, dosežen dne 14. maja 2012, ki je omogočil prekinitev gladovne stranke palestinskih zapornikov, in poziva k njegovemu popolnemu in takojšnjemu izvajanju;

12.  poziva k zaščiti beduinskih skupnosti za Zahodnem bregu in v Negevu ter k temu, da morajo izraelske oblasti v celoti spoštovati pravice teh skupnosti, in obsoja vse kršitve (npr. rušenja hiš, prisilno preseljevanje, omejevanje javnih storitev); v zvezi s tem tudi poziva izraelsko vlado, naj umakne Praverjev načrt;

13.  spodbuja palestinsko vlado in oblasti, naj v palestinskih nacionalnih razvojnih načrtih in projektih namenijo večjo pozornost območju C in vzhodnemu Jeruzalemu, da bi izboljšali položaj in življenjske razmere palestinskega prebivalstva na teh območjih;

14.  ponovno poudarja, da so mirna in nenasilna sredstva edini način za dosego trajne rešitve izraelsko-palestinskega konflikta; v zvezi s tem še naprej podpira politiko predsednika Abasa o nenasilnem uporu in spodbuja spravo med Palestinci ter oblikovanje palestinske države, predsedniške in parlamentarne volitve pa vidi kot pomemben del tega procesa;

15.  ponovno izraža svojo odločno zavezanost varnosti izraelske države; obsoja vsakršno namerno nasilje obeh strani nad civilnim prebivalstvom in je zgrožen nad raketnimi napadi iz Gaze;

16.  poziva Svet in Komisijo, naj še naprej podpirata palestinske institucije in razvojne projekte na območju C in v vzhodnem Jeruzalemu ter jim pošiljata pomoč, da bi zaščitili in okrepili palestinsko prebivalstvo; poziva k izboljšanemu usklajevanju med EU in državami članicami na tem področju; poudarja, da mora Izrael prenehati zadrževati prihodke od carin in davkov, ki pripadajo palestinski upravi;

17.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj na terenu preverita vse domneve glede uničevanja in škode, povzročene na stavbah in projektih, ki jih je financirala EU, na okupiranih ozemljih, in rezultate posredujeta Parlamentu;

18.  poziva Svet in Komisijo, naj v dvostranskih odnosih EU z Izraelom in s palestinsko upravo ta vprašanja še naprej obravnavata na vseh ravneh; poudarja, da mora EU v svojih dvostranskih odnosih z Izraelom v celoti upoštevati njegovo zavezanost spoštovanju obveznosti, ki jih ima na podlagi mednarodnega prava o človekovih pravicah in humanitarnega prava do palestinskega prebivalstva;

19.  ponovno poziva EU in njene države članice, naj igrajo dejavnejšo politično vlogo, tudi v okviru četverice, pri prizadevanjih, da se doseže pravičen in trajen mir med Izraelci in Palestinci; ponovno opozarja na osrednjo vlogo četverice in še naprej podpira prizadevanja visoke predstavnice, da bi poskrbela za verodostojne možnosti za nadaljevanje mirovnega procesa;

20.  ponovno poziva k takojšnji, trajni in brezpogojni odpravi blokade območja Gaze glede oseb, pretoka humanitarne pomoči in blaga, in k sprejetju ukrepov, ki bodo omogočili obnovo in gospodarsko oživitev tega območja; ob priznavanju legitimne varnostne potrebe Izraela poziva k vzpostavitvi učinkovitega nadzornega mehanizma za preprečevanje tihotapljenja orožja v Gazo; je seznanjen s sklepom Sveta o podaljšanju mandata misije pomoči Evropske unije za mejni prehod Rafa do 30. junija 2013 in pričakuje, da bo misija izpolnila svoje naloge ter igrala odločilno in učinkovito vlogo pri vsakodnevnem upravljanju čezmejnih odnosov in izgradnji zaupanja med izraelsko in palestinsko upravo; poziva Hamas, naj prizna državo Izrael in podpre rešitev z dvema državama; prav tako poziva Hamas, naj konča nasilje, ki se navznoter in navzven izvaja proti državi Izrael;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, posebnemu predstavniku EU za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, predsedniku generalne skupščine ZN, vladam in parlamentom članic varnostnega sveta ZN, odposlancu bližnjevzhodne četverice, knesetu in izraelski vladi, predsedniku palestinske uprave in palestinskemu zakonodajnemu svetu.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0429. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0060. (3) UL C 308 E, 20.10.2011, str. 81.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2012 o nasilju nad lezbijkami ter pravicah lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih in interseksualnih oseb v Afriki (2012/2701(RSP))

P7_TA(2012)0299 RC-B7-0389/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah ter Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk ter Pekinških izhodišč za ukrepanje, ki poudarjajo, da imajo vse ženske pravico do nadzora v vprašanjih svoje spolnosti ter o njih svobodno odločajo brez prisile, stigmatizacije in nasilja,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta Združenih narodov za človekove pravice A/HRC/17/19 z dne 17. junija 2011 o človekovih pravicah, spolni usmerjenosti in spolni identiteti ter poročila visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice z dne 17. novembra 2011 o diskriminatornih zakonih in praksah ter nasilju nad posamezniki zaradi njihove spolne usmerjenosti in identitete,

–  ob upoštevanju razprave Sveta Združenih narodov za človekove pravice o človekovih pravicah, spolni usmerjenosti in spolni identiteti, ki je potekala 7. marca 2012,

–  ob upoštevanju izjave visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice Navanethem Pillay na javni razpravi o človekovih pravicah, spolni usmerjenosti in spolni identiteti na 19. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice 7. marca 2012,

–  ob upoštevanju letnega poročila organizacije Amnesty International za leto 2012 o stanju na področju človekovih pravic po svetu, ki navaja, da se je v Afriki povečala nestrpnost proti lezbijkam, gejem, biseksualcem in transseksualcem,

–  ob upoštevanju druge revizije Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi (sporazuma iz Cotonouja) ter klavzul o človekovih pravicah v tem sporazumu, zlasti v členih 8(4) in 9,

–  ob upoštevanju členov 2, 3(5) in 21 Pogodbe o Evropski uniji ter člena 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki Evropsko unijo in njene države članice zavezujejo k spoštovanju in spodbujanju splošnih človekovih pravic ter k varovanju posameznikov v njihovih odnosih do širšega sveta,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta Evropske unije o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v razvoju za obdobje 2010–2015,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Evropske komisije/visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednika Evropskega parlamenta ob mednarodnem dnevu boja proti homofobiji v letih 2010, 2011 in 2012,

–  ob upoštevanju priročnika Sveta za spodbujanje in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 7. decembra 2011 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (COM(2011)0840) in sporočila Komisije z dne 13. oktobra 2011 o povečanju učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe (COM(2011)0637),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 17. decembra 2009 o Ugandi: osnutek zakona proti istospolno usmerjenim(1), z dne 16. decembra 2010 o Ugandi: predlog tako imenovanega Bahatijevega zakona in diskriminacija proti lezbijkam, gejem, biseksualcem in transseksualcem(2), resolucije z dne 17. februarja 2011 o Ugandi: umor Davida Kata(3) in resolucije z dne 28. septembra 2011 vprašanju človekovih pravic, spolne usmerjenosti in spolne identitete v Združenih narodih(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. maja 2009 o vključevanju načela enakosti med spoloma v zunanje odnose EU ter v vzpostavljanje miru in oblikovanje državnih struktur(5),

–  ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker so vsi ljudje rojeni svobodni in enaki, z dostojanstvom in pravicami; ker so vse države dolžne preprečiti nasilje in hujskanje k sovraštvu zaradi spolne usmerjenosti, spolne identitete in njenega izražanja ter spoštovati načela enakosti med moškimi in ženskami;

B.  ker so pravice lezbijk, biseksualnih, transspolnih in interseksualnih žensk iste človekove pravice kot pravice vseh žensk in moških in jih je treba zaščititi ne glede na njihovo spolno usmerjenost, spolno identiteto ali njeno izražanje;

C.  ker so nekatere afriške države v ospredju pri varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ker je bila ustava Južne Afrike po apartheidu prva ustava na svetu, ki je prepovedala diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in ker je bila Južna Afrika pobudnica resolucije Sveta Združenih narodov za človekove pravice A/HRC/17/19 o človekovih pravicah, spolni usmerjenosti in spolni identiteti;

D.  ker obstajajo politična gibanja in voditelji, ki bi bili sposobni voditi na poti k spremembam in krepitvi človekovih pravic, pravic žensk ter pravic lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih in interseksualnih oseb v Afriki;

E.  ker se povečujeta stigmatizacija in nasilje nad lezbijkami, biseksualnimi, transspolnimi in interseksualnimi ženskami ter ženskami, ki veljajo za lezbijke, biseksualne, transspolne ali interseksualne, s strani države in policijskih sil, njihovih družin ter članov skupnosti v Afriki, kar je skupen razlog za zaskrbljenost in se kaže v številnih izjavah generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna in komisarke Združenih narodov za človekove pravice Navanethem Pillay in v resoluciji Sveta Združenih narodov za človekove pravice A/HRC/17/19 o človekovih pravicah, spolni usmerjenosti in spolni identiteti;

F.  ker je na letni razpravi Sveta Združenih narodov za človekove pravice o zagovornicah človekovih pravic 25. in 26. junija 2012 posebna poročevalka ZN o zagovornikih človekovih pravic Margret Sekaggya opozorila, da nasilje nad zagovornicami človekovih pravic zaznamujejo kršitve na podlagi spola, ki segajo od verbalne zlorabe na podlagi spola do spolne zlorabe in posilstva, da so ženske obravnavane, kot da zavračajo sprejete družbene norme, kulturo ali običaje ali verske predpise in so zaradi tega stigmatizirane, ter da zagovornice človekovih pravic potrebujejo posebno pozornost, saj trpljenje, ki ga prestajajo pri svojem delu, pogosto presega trpljenje njihovih moških kolegov;

G.  ker so lahko ženske, ki kršijo družbene in kulturne norme, označene za lezbijke in lahko postanejo tarča nasilnega vedenja in/ali ponižujočega ravnanja moških, kar duši izražanje spolnosti in svobodo izbire vseh žensk, tudi heteroseksualnih, in ker so spolne pravice povezane s telesno avtonomijo in svobodo izbire za vse ženske;

H.  ker je v Afriki homoseksualnost med ženskami zakonita v 27 državah in nezakonita v 27 državah, ker je homoseksualnost med moškimi zakonita v 16 državah in nezakonita v 38 državah in ker se v Mavretaniji, Sudanu, delih Somalije in Nigerije homoseksualnost kaznuje s smrtjo ter ker osnutek zakona, ki ga je v ugandskem parlamentu vložil poslanec, določa smrtno kazen za homoseksualnost;

I.  ker zakoni, ki kriminalizirajo istospolne zveze in spolnost, pripomorejo k ozračju, ki spodbuja nasilje nad ženskami, ki so lezbijke ali zanje veljajo;

J.  ker iz vseh delov sveta poročajo o pobojih, mučenju in stigmatizaciji lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev, zapornih kaznih zanje, nasilju nad njimi ter sovražnemu govoru proti njim, kar je ponekod dovoljeno z zakonom; ker se v več afriških državah ponavlja nasilje na lezbijkami in napadi nanje;

K.  ker je boj za enakost in pravičnost ter za prepoznavnost in pravice lezbijk tesno povezan z bojem za človekove pravice žensk na splošno; ker so lezbijke tako kot številne druge ženske žrtve nasilja zato, ker so ženske, in zaradi svoje spolne usmerjenosti;

L.  ker je bilo februarja 2012 v Kamerunu aretiranih deset žensk, tri med njimi pa so bile prvič obtožene homoseksualnosti; ker se nadaljujejo policijske aretacije in pretepanje, najnovejši primer pa je bil zabeležen 24. junija 2012; ker je odvetnica Alice Nkom zaradi obrambe ljudi, obtoženih homoseksualnosti, večkrat prejela grožnje s smrtjo in nasiljem; ker je 19. maja 2012 tolpa nasilno prekinila srečanje lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev v Yaoundéju;

M.  ker liberijski senat trenutno razpravlja o predlogu za razširitev prepovedi istospolnih zvez, določene v veljavnem zakonu; ker mediji in splošna javnost vse bolj skušajo zastrašiti lezbijke, geje, biseksualce, transseksualce in interseksualce; ker so v Liberiji oboroženi moški pred kratkim napadli dve lezbijki;

N.  ker je bila januarja 2011 v Malaviju homoseksualnost med ženskami na novo prepovedana; ker je nova predsednica Joyce Banda izjavila, da bo parlament pozvala k razveljavitvi zakonov, ki kriminalizirajo homoseksualnost;

O.  ker skuša Nigerija kriminalizirati registracijo, delovanje in vzdrževanje nekaterih organizacij in njihovih srečanj ali sprevodov ter prepoveduje dejavnosti, ki strogo sodijo na področje zasebnega življenja;

P.  ker se v Južni Afriki nezadržno nadaljujejo tako imenovana „poboljševalna posilstva“ lezbijk in transspolnih žensk; ker sedanje razprave o ustavni zaščiti žrtev zaradi spolne usmerjenosti spodbujajo nasilje nad lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci; ker so pred kratkimi mučili in ubili gejevskega aktivista Thapela Makutleja, 22-letno lezbijko Phumezo Nkolonzi so zaradi njene spolne usmerjenosti ubili s strelom v glavo, Neila Danielsa pa so zabodli, pohabili in živega zažgali, ker je bil gej;

Q.  ker v Svaziju kljub kriminalizaciji homoseksualnosti potekajo pozitivna prizadevanja za preprečevanje in zdravljenje virusa HIV/AIDS-a pri ogroženem prebivalstvu, tudi pri ženskah in moških, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi;

R.  ker so v Ugandi februarja in junija 2012 policijske sile in minister za etiko in integriteto brez sodnega naloga in ob nespoštovanju svobode državljanov do zbiranja prekinili zasebna srečanja zagovornikov človekovih pravic; ker minister načrtuje prepoved 38 organizacij, ki naj bi delale za človekove pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev; ker še vedno teče razprava o zakonskem osnutku proti homoseksualnosti, ki je bil prvič predlagan leta 2009 in v katerega se lahko vključijo nesprejemljive določbe, tudi smrtna kazen; ker so tožbe in preiskave v Ugandi in Združenih državah med drugim razkrile vlogo Scotta Livelyja in fundamentalistične evangeličanske skupine Abiding Truth Ministries iz ZDA pri širjenju sovraštva in nestrpnosti na podlagi spolne usmerjenosti ter pri uvedbi zakona;

Diskriminacija lezbijk v Afriki in nasilje nad njimi

1.  ostro obsoja vse oblike nasilja nad lezbijkami in njihovo diskriminacijo v afriških državah, kjer se to dogaja, vključno z vsemi skrajnimi oblikami nasilja, kot so „poboljševalna posilstva“, ter druge oblike spolnega nasilja;

2.  izraža močno podporo kampanjam in pobudam za odpravo vseh diskriminacijskih zakonov proti ženskam ter lezbijkam, gejem, biseksualcem in transseksualcem; poziva vse afriške države, v katerih še veljajo diskriminacijski zakoni, naj jih nemudoma odpravijo, tudi zakone, ki prepovedujejo homoseksualnost, ter zakone, ki diskriminirajo ženske z vidika zakonskega stanu, lastnine in dednih pravic;

3.  potrjuje, da je v Afriki boj za temeljne pravice in človekove pravice lezbijk tesno povezan z dostopom do spolnega in reproduktivnega zdravja za vse ženske; zato poziva Evropsko unijo, naj se pri sodelovanju s partnerskimi državami v Afriki trdno zaveže, da bo glede virov in politike podpirala spolno in reproduktivno zdravje;

4.  poziva pristojne oblasti v Afriki, naj vse ženske dejansko zaščitijo pred umori, tako imenovanimi „poboljševalnimi“ posilstvi in drugim spolnim nasiljem, ter storilce privedejo pred sodišče;

5.  meni, da sta stigmatizacija lezbijk, biseksualnih, transseksualnih in interseksualnih žensk ter nasilje nad njimi pogosto tesno povezana z diskriminacijo;

6.  izraža solidarnost in podporo vsem akterjem, ki se mobilizirajo za odločnejši načrt za pravice žensk;

7.  poziva Evropsko komisijo in države članice EU, naj podprejo ženske organizacije ter organizacije lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev v Afriki v njihovem boju za enakopravnost in telesno avtonomijo ter spolno svobodo vseh žensk ter lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev; hkrati poudarja, da je treba znotraj tega gibanja ter znotraj ženskih in drugih družbenih gibanj posebno pozornost nameniti lezbijkam, da se obsodi dvojna ali včasih celo trojna diskriminacija, ki so ji priča lezbijke v afriških državah;

8.  poziva Evropsko komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj pospešijo uresničevanje ciljev iz akcijskega načrta EU za enakost spolov in večjo vlogo žensk pri razvoju ter naj pri odnosih s tretjimi državami posebno pozornost namenijo pravicam lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualnih žensk, ter naj, ko posojajo denar, podprejo nevladne organizacije ter zagovornike človekovih pravic;

Pravice lezbijk, homoseksualcev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev v Afriki

9.  poziva vseh 76 držav v svetu, kjer je homoseksualnost nezakonita, vključno z 38 državami v Afriki, naj jo dekriminalizirajo;

10.  obsoja pozive k sovraštvu in nasilju zaradi spolne usmerjenosti, spolne identitete ali njenega izražanja; poziva zgoraj navedene države, naj dejansko podprejo pravice lezbijk, homoseksualcev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev do življenja in dostojanstva, ter obsoja vse oblike nasilja, diskriminacije, stigmatizacije in poniževanja teh ljudi;

11.  poziva politične in verske vodje, naj obsodijo preganjanje in diskriminacijo, ki temeljita na spolni usmerjenosti, ter naj zavzamejo trdno stališče zoper homofobijo in se pridružijo pozivu nadškofa Desmonda Tutuja proti nepravičnosti in predsodkom ter k solidarnosti in pravičnosti;

12.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Evropsko komisijo in države članice, naj v političnem dialogu afriške države opozorijo na njihovo dolžnost, da izpolnijo obveze iz zakonsko obvezujočih mednarodnih instrumentov in konvencij o človekovih pravicah ter naj zlasti spoštujejo in spodbujajo pravico do nediskriminacije zaradi spolne usmerjenosti in spolne identitete;

13.  pozdravlja dejstvo, da so nekatere afriške države, tudi Zelenortski otoki, Srednjeafriška republika, Gabon, Gvineja Bissau, Malavi, Mauritius, Ruanda, Sao Tome in Principe, Južna Afrika in Svazi, seznanile javnost s svojim nasprotovanjem kriminalizaciji homoseksualnosti ter lezbijkam, homoseksualcem, biseksualcem, transseksualcem in interseksualcem zagotovile dostop do zdravstvenega varstva ali zagotovile dekriminalizacijo homoseksualnosti;

14.  poziva države skupine AKP, naj se vključijo v odprto, konstruktivno in vzajemno spoštljivo razpravo;

15.  poziva afriške države, naj zagovornikom človekovih pravic lezbijk, homoseksualcev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev zagotovijo varnost, ter poziva EU, naj pomaga lokalni civilni družbi pri programih krepitve zmogljivosti v Afriki;

16.  poziva Evropsko komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj popolnoma izkoristijo priročnik za spodbujanje pravic lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev ter spodbujajo tretje države, naj dekriminalizirajo homoseksualnost, pomagajo zmanjšati nasilje in diskriminacijo ter zaščitijo zagovornike človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev;

17.  poziva Komisijo ter zlasti visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednico Evropske komisije Catherine Ashton, naj sprejme dejanske ukrepe za mobilizacijo vseh razpoložljivih instrumentov za izvajanje pritiska, da se zaščitijo ljudje pred diskriminacijo in preganjanjem zaradi spolne usmerjenosti, ter naj bodo ta vprašanja izpostavljena v odnosih in dialogih EU s tretjimi državami;

o
o   o

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Komisije, državam članicam, generalnemu sekretarju skupine državi AKP, vsem veleposlanikom držav AKP v Evropski uniji, parlamentu Južne Afrike ter Afriški uniji in njenim institucijam.

(1) UL C 286 E, 22.10.2010, str. 25. (2) UL C 169 E, 15.6.2012, str. 134. (3) UL C 188 E, 28.6.2012, str. 62. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0427. (5) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 32.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2012 o Belorusiji: zlasti zadevi Andrzeja Poczobuta (2012/2702(RSP))

P7_TA(2012)0300 RC-B7-0393/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Belorusiji, zlasti tistih z dne 29. marca 2012(1), 16. februarja 2012(2), 15. septembra 2011(3), 12. maja 2011(4), 10. marca 2011(5), 20. januarja 2011(6), 10. marca 2010(7) in 17. decembra 2009(8),

–  ob upoštevanju izjave visoke predstavnice EU Catherine Ashton z dne 28. junija 2012 o razmerah v Belorusiji,

–  ob upoštevanju izjave za tisk z dne 22. junija 2012 predstavnice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi o svobodi medijev Dunje Mijatović o prijetju poljsko-beloruskega novinarja Andrzeja Poczobuta,

–  ob upoštevanju pisne izjave parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 523 z dne 26. junija 2012, s katero poziva k izpustitvi poljsko-beloruskega novinarja Andrzeja Poczobuta iz zapora v Belorusiji;

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 1. in 2. marca 2012, s katerimi je izrazil globoko zaskrbljenost glede nadaljnjega slabšanja razmer v Belorusiji,

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Sveta 2012/126/SZVP z dne 28. februarja 2012 o izvajanju Sklepa Sveta 2010/639/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Belorusiji(9),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta o začetku evropskega dialoga o modernizaciji beloruske družbe, sprejetih na 3157. zasedanju Sveta za zunanje zadeve v Bruslju dne 23. marca 2012,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 354/2012 z dne 23. aprila 2012, ki spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih proti Belorusiji(10),

–   ob upoštevanju izjave visoke predstavnice EU Catherine Ashton z 28. februarja 2012 o njeni odločitvi ter odločitvi poljske vlade, da odpokličeta vodjo delegacije EU v Minsku ter poljskega veleposlanika v Belorusiji,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2012/36/SZVP z dne 23. januarja 2012 o spremembi Sklepa Sveta 2010/639/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Belorusiji(11),

–  ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 1857(2012) z dne 25. januarja 2012 o razmerah v Belorusiji, v kateri obsoja sedanje preganjanje pripadnikov opozicije ter nadlegovanje aktivistov civilne družbe, neodvisnih medijev in zagovornike človekovih pravic v Belorusiji,

–  ob upoštevanju poročila visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice z dne 10. aprila 2012 in resolucije sveta Združenih narodov za človekove pravice št. 17/24 s 17. junija 2011 o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji,

–  ob upoštevanju izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva, ki je bilo od 7. do 9. maja 2009 v Pragi, in izjave o razmerah v Belorusiji, sprejete dne 30. septembra 2011 na vrhunskem srečanju vzhodnega partnerstva v Varšavi,

–  ob upoštevanju skupne izjave zunanjih ministrov višegrajske skupine, Estonije, Latvije in Litve, sprejete dne 5. marca 2012 v Pragi,

–  ob upoštevanju izjave beloruske nacionalne platforme pri forumu za civilno družbo v okviru vzhodnega partnerstva, sprejete dne 2. marca 2012 v Minsku,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta o Belorusiji, sprejetih dne 20. junija 2011 na 3101. seji Sveta za zunanje zadeve,

–  ob upoštevanju izjave uradnega govorca visoke predstavnice EU Catherine Ashton z 10. aprila 2011 o represivnih ukrepih nad neodvisnimi mediji v Belorusiji,

–  ob upoštevanju člena 19 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, člena 19 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 19 Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948 in deklaracije Združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic iz decembra 1998,

–  ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker je bil Andrzej Poczobut, dopisnik poljskega dnevnika Gazeta Wyborcza, vidni aktivist za pravice beloruske poljske manjšine ter predsednik Sveta Zveze Poljakov v Belorusiji 21. junija 2012 prijet v beloruskem mestu Grodno;

B.  ker je urad javnega tožilstva preiskal stanovanje Andrzeja Poczobuta v Grodnem ter zaplenil gradivo; ker je potem osebje organov pregona preiskalo tudi prostore urada Zveze Poljakov v Grodnem, ki jih uradno najema Andrzej Poczobut, in zaplenil računalniško opremo;

C.  ker je bil Andrzej Poczobut obtožen t. i. obrekovanja predsednika Aleksandra Lukašenka po členu 367 kazenskega zakonika Republike Belorusije zaradi 12 člankov, ki jih je objavil na spletnih straneh „Listina 97“ in „Beloruski partizan“, med drugim o lanskoletnem sodnem postopku proti osebam, ki so podtaknile bombe na podzemni železnici;

D.  ker je Andrzej Poczobut v preteklosti že preživel tri mesece v zaporu in prestaja triletno pogojno zaporno kazen, na katero je bil obsojen zaradi iste obtožbe domnevne žalitve predsednika v članku, ki je bil objavljen v Gazeti Wyborczi ter na neki beloruski spletni strani; zato mu grozi omejitev ali odvzem prostosti v dolžini do sedem let in devet mesecev, kar vključuje pogojno kazen;

E.  kjer je bil Andrzej Poczobut 30. junija 2012 pogojno izpuščen iz zapora in je podpisal izjavo, da ne bo zapustil kraja prebivališča;

F.  ker je sodišče Leninskega okrožja v Grodnem dne 5. julija 2011 oprostilo Andrzeja Poczobuta obtožbe žaljenja predsednika po 1. delu člena 368 kazenskega zakonika, vendar ga je spoznalo krivega obrekovanja predsednika po 1. delu člena 367 kazenskega zakonika,

G.  ker je sedanje prijetje Andrzeja Poczobuta 21. junija 2012 sovpadalo z miroljubnim protestom, ki ga je pod njegovim vodstvom pripravila Zveza Poljakov proti prisilni rusifikaciji poljske šole v Grodnem, ki jo izvaja Lukašenkov režim, in na katerem je bilo pridržano okoli dvajset oseb;

H.  ker je beloruski medijski zakon, ki je začel veljati 2008, omejujoče narave, saj so novinarske dejavnosti nadzorovane preko različnih ukrepov, kot so cenzura televizije in radia, nadzor dejavnosti neodvisnih novinarjev in založniških hiš;

I.  ker ima v skladu s členom 19 Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah vsakdo pravico do mnenj brez vmešavanja in pravico do svobode izražanja, člen 34 beloruske ustave pa jamči svobodo govora; ker neodvisni in mednarodni opazovalci medijev in novinarji dosledno obsojajo vladne omejitve svobode govora in medijev;

J.  ker je organizacija Amnesty International Andrzeja Poczobuta po njegovem prijetju aprila 2011 priznala kot zapornika vesti;

K.  ker je primer Andrzeja Poczobuta le del v večjem vzorcu dolgotrajnega in stalnega nadlegovanja civilne družbe, poljske manjšine in zagovornikov človekovih pravic po predsedniških volitvah decembra 2010, zaradi česar se je občutno poslabšalo stanje na področju človekovih pravic ter civilnih in političnih svoboščin v Belorusiji;

L.  ker nenehno prihajajo poročila o sistematičnem nadlegovanju predstavnikov civilne družbe v Belorusiji; ker je bilo nedavno več primerov prijetij, tudi osebnosti kot so aktivist demokratične opozicije Aleksander Acsibašav, Paval Vinagradav in Sergej Kavalenko, ter pridržanja novinarjev Aleksandra Barazenka, Sergeja Balaja, Aline Radačinske in Ine Studžinske ter aktivistov organizacije „Povej resnico“ Hane Kurlovič, Mihajila Paškeviča, Aleksandra Ulicijonaka in Sergeja Vaznjaka;

M.  ker je uprava zapora nedavno izvajala nove nezakonite restriktivne ukrepe ter pritisk na Alesa Bjaljackega, predsednika centra za človekove pravice Vjasna in podpredsednika Mednarodne federacije za človekove pravice, ki je zaprt v kazenski koloniji v mestu Bobrujsk, z jasnim namenom, da bi ga prisilila v priznanje domnevne krivde;

N.  ker je 24. maja 2012 Aleha Volčeka, nekdanjega vodjo organizacije za pravno pomoč prebivalcem, ki je nudila pravno pomoč do svojega zaprtja leta 2003, aretiral policist v civilu in ga obtožil „preklinjanja v javnosti“; ker je bil istega dne obsojen na devetdnevno upravno pridržanje v skladu s členom 17.1 zakona o upravnih prekrških („preklinjanje vpričo policista“); ker je bil Volček januarja 2012 že obsojen na štiridnevno upravno pridržanje, ker naj bi na ulici prostaško govoril; ker je njegovo ime na seznamu oseb, ki ne smejo zapustiti Belorusije;

O.  ker je bila od začetka marca 2012 15 opozicijskim politikom, neodvisnim novinarjem in zagovornikom človekovih pravic z različnimi izgovori odvzeta pravica, da zapustijo državo, medtem pa naj bi beloruski organi domnevno pripravljali seznam 108 zagovornikov človekovih pravic in opozicijskih aktivistov, da bi jim prepovedali odhod iz države;

P.  ker je 14. junija 2012 beloruski parlament sprejel nekaj predlogov sprememb k zakonu o organih državne varnosti, ki daje široka pooblastila beloruskemu KGB, vključno s svobodno uporabo prisilnih ukrepov; ker ima v okviru nove zakonodaje KGB pooblastilo za prost vstop na zasebno posest in aretacijo beloruskih državljanov, diplomatov in predstavnikov mednarodnih institucij brez omejitev,

Q.  ker je bilo v letu 2011 med „tihim protestom“ priprtih najmanj 95 novinarjev, 22 jih je bilo obravnavanih na sodišču, 13 jih je bilo obsojenih na različne oblike upravne zaporne kazni; ker so oblasti ob koncu leta 2011 še dodatno poostrile nadzor nad internetom, vključno z dodatnimi ukrepi za urejanje interneta;

R.   ker se boji, da so bili poskusi beloruskih organov, da bi proti opozicijskim aktivistom vložili kazenske primere, le pretveza za zakonito prepoved odhoda iz države ter sodelovanja z Združenimi narodi in drugimi mehanizmi;

1.  ostro obsoja nedavne aretacije ter domneve proti Andrzeju Poczobutu, novinarju za poljski dnevnik Gazeta Wyborcza;

2.  pozdravlja izpustitev Andrzeja Poczobuta iz pripora ter zahteva, da se prekinejo preiskave in opustijo vse obtožbe proti njemu;

3.  je zelo zaskrbljen zaradi vse slabših razmer zagovornikov človekovih pravic v Belorusiji in obsoja vse grožnje proti novinarjem in posameznikom, ki uveljavljajo svojo pravico do svobodnega izražanja;

4.  poziva, naj se na seji zunanjih ministrov vzhodnega partnerstva, ki bo potekala 23. in 24. julija 2012 v Belorusiji, preuči slabšanje stanja človekovih pravic v Belorusiji in zadeva Andrzeja Poczobuta ter o tem razpravlja;

5.  poziva k prekinitvi sodnega nadlegovanja novinarjev, aktivistov civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic; poziva beloruske organe, naj spremenijo svoje sedanje represivne ukrepe;

6.  glede na zatiranje beloruske civilne družbe brez primere po predsedniških volitvah decembra 2010 in kasneje (kjer je bilo najmanj 21 poročevalcev pretepenih, 27 novinarjev pridržanih in 13 obsojenih na 10- do 15-dnevno priprtje) meni, da je primer Andrzeja Poczobuta politično motiviran in namenjen oviranju njegovega legitimnega dela kot novinarja in vodje nacionalne manjšine;

7.  je zelo zaskrbljen zaradi pogojne obsodbe Andrzeja Poczobuta na tri leta zapora za podobne domnevne „žalitve“; je zaskrbljen, da bo pogojnost ukinjena, saj to pomeni, da se bo moral kadar koli vrniti v zapor na presojo Lukašenkovega režima, če oblasti odločijo, da je pri opravljanju novinarskega dela ponovno „kršil zakon“; meni, da je to dejansko oblika ustrahovanja in poskus, da bi Andrzeja Poczobuta prisilili v samocenzuro;

8.  obžaluje dejstvo, da beloruske oblasti novinarjem onemogočajo opravljanje dela, saj uvajajo represivne zakone, da bi ustavile dejavnosti civilne družbe, z grožnjo kazenskih sankcij pa ustrahujejo zagovornike človekovih pravic in aktiviste za pravice manjšin;

9.  meni, da beloruske oblasti namenoma zlorabljajo in izkoriščajo belorusko zakonodajo in mednarodne mehanizme;

10.  poziva beloruske oblasti, naj v skladu s splošno deklaracijo o človekovih pravicah in mednarodnimi ter regionalnimi instrumenti o človekovih pravicah, ki jih je ratificirala Belorusija, v vseh okoliščinah zagotovijo spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poudarja, da sta svoboda medijev in svoboda izražanja med osnovnimi temelji demokracije, beloruske oblasti pa so se zavezale k spoštovanju teh;

11.  poziva beloruske oblasti, naj izvedejo pravno reformo in zagotovijo skladnost beloruske zakonodaje, zlasti svobode združevanja in izražanja, z mednarodnimi standardi, odpravijo prakso cenzure in samocenzure, ter opustijo dodatno zlorabo zakonov, kot je zapiranje političnih nasprotnikov, utišanje novinarjev, nadlegovanje neodvisnih branilcev in nadziranje interneta;

12.  poziva beloruske oblasti, naj prekličejo predloge sprememb k številnim zakonodajnim aktom, ki jih je parlament sprejel oktobra 2011, in ki še dodatno omejujejo svobodo združevanja, zbiranja, mnenja in izražanja;

13.  poziva beloruske organe, naj prekinejo kratkotrajna samovoljna pridrževanja in samodejne prepovedi potovanja, ki naj bi bili namenjeni ustrahovanju zagovornikov človekovih pravic, političnih nasprotnikov in aktivistov civilne družbe ter oviranju njihovega dela;

14.  meni, da je bila premestitev Mikolaja Statkeviča v samico dejanje zatiranja in poskus, da se ga prisili v podpis prošnje za pomilostitev; zato poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj posredujeta za razrešitev njegove zadeve;

15.  poziva beloruske oblasti, naj nemudoma prekinejo vse oblike pritiska na novinarje in medijske delavce in naj umaknejo vse obsodbe proti novinarjem, ki se preganjajo zaradi poklicnih dejavnosti, in sprejme ukrepe za njihovo rehabilitacijo; poziva jih tudi, naj zagotovijo svobodo izražanja in ustvarijo pravno okolje in prakse, ki bodo pripeljali k dejanski svobodi medijev in odpravili cenzuro in samocenzuro ter zagotovile, da bodo ukrepi za nadzor interneta minimalni, ter da regulacija ne bo vodila k cenzuri elektronskih medijev in svobode govora;

16.  poudarja, da bo za sodelovanje EU z Belorusijo potrebna izpolnitev strogih pogojev, odvisno pa bo od zavezanosti Belorusije k spoštovanju človekovih pravic in pravne države, kakor je zapisano v skupni izjavi praškega srečanja na vrhu vzhodnega partnerstva z dne 7. maja 2009, katere podpisnica je tudi beloruska vlada;

17.  poziva Svet in Komisijo, naj okrepita zaveze z beloruskimi organizacijami civilne družbe in spodbujata več medčloveških stikov;

18.  poziva države članice EU, ki so trenutno članice Sveta Združenih narodov za človekove pravice, naj si v tem organu kolikor mogoče prizadevajo za določitev najmanj dvoletnega posebnega mandata za Belorusijo, kot je posebni poročevalec, o stanju človekovih pravic v Belorusiji; poudarja, da bi ta mehanizem igral tudi pomembno vlogo v neodvisnem dokumentiranju zlorab in pri spremljanju izvajanja priporočil, ki so jih pripravili različni mehanizmi Združenih narodov, zlasti priporočil iz nedavnega poročila visoke komisarke;

19.  poudarja, da je treba okrepiti odnos in politični dialog med EU in njenimi vzhodnimi sosedami v okviru vzhodnega partnerstva, vključno s parlamentarno razsežnostjo – parlamentarno skupščino Euronest, s skupnim ciljem zagotavljanja dejanske demokratične reforme v Belorusiji;

20.  poziva beloruske oblasti, naj glede na parlamentarne volitve iz leta 2012 nadaljujejo proces reforme volilne zakonodaje in praks, z upoštevanjem vseh priporočil OVSE/ODIHR in Evropske komisije za demokracijo skozi pravo in delovanjem v skladu z mednarodnimi demokratičnimi normami in standardi;

21.  poziva države članice, naj ocenijo učinkovitost obstoječih restriktivnih ukrepov za Belorusijo in razmislijo o razširitvi obsega obstoječih sankcij s povečanjem seznama Belorusov, za katere velja prepoved vizuma in zamrznitev premoženja;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, parlamentarnima skupščinama OVSE in Sveta Evrope ter vladi in parlamentu Belorusije.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0112. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0063. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0392. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0244. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0099. (6) UL C 136 E, 11.5.2012, str. 57. (7) UL C 349 E, 22.12.2010, str. 37. (8) UL C 286 E, 22.10.2010, str. 16. (9) UL L 55, 29.2.2012, str. 19. (10) UL L 113, 25.4.2012, str. 1. (11) UL L 19, 24.1.2012, str. 31.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2012 o škandalu s prisilnim splavom na Kitajskem (2012/2712(RSP))

P7_TA(2012)0301 RC-B7-0388/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročil, pripravljenih v skladu s Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) in izbirnega protokola k tej konvenciji ter Konvencije proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju,

–  ob upoštevanju Konvencije o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju v Kairu leta 1994,

–  ob upoštevanju kitajske politike enega samega otroka in zakonov o splavu v tej državi,

–  ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker je bila v pokrajini Zhenping 2. junija 2012 na prisilni splav nasilno odvedena Feng Jianmei, noseča sedem mesecev, kar je sprožilo val ogorčenja in obsodb na Kitajskem in po svetu;

B.  ker kitajski zakon določa, da so splavi po šestem mesecu nosečnosti nezakoniti; ker je občinska oblast Ankanga opravila preiskavo, s katero je ugotovila, da so uradni uslužbenci v pokrajini Zhenping uporabili „surova sredstva“ in nosečnico „prepričali“ da mora splaviti; ker poročilo navaja, da so bile s to odločitvijo kršene njene pravice; ker je mestna uprava Ankanga napovedala kazni za tamkajšnje uslužbence, vpletene v ta primer, v katerem je prišlo tudi do ropanja;

C.  ker je preiskava pokazala, da so lokalni uslužbenci od družine gospe Feng zahtevali „polog“ v znesku 40 000 RMB, kar je po besedah njenega moža globa za drugega otroka; ker so lokalne oblasti ta polog zahtevale brez vsakršne pravne podlage; ker je bila gospa Feng prisiljena podpisati obrazec o soglašanju s prekinitvijo nosečnosti, ker naj ne bi želela plačati globe, in so jo v bolnici zadrževali stražniki;

D.  ker so zaradi kitajske politike enega otroka nezakoniti, po spolu selektivni splavi splošna praksa, zaradi česar prihaja do neravnovesja med številom moških in žensk;

E.  ker EU še vedno zagotavlja sredstva za organizacije, ki se na Kitajskem ukvarjajo z načrtovanjem družine;

1.  odločno poudarja, da je v akcijskem načrtu mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju določeno, da mora biti namen programov družinskega načrtovanja, da parom in posameznikom omogočajo svobodno, odgovorno in informirano odločitev za otroke in da zagotavljajo številne varne, učinkovite in sprejemljive metode družinskega načrtovanja po njihovi izbiri ter da pri tem ni mesta za katero koli obliko prisile;

2.  ponovno opozarja na temeljno pravico vseh žensk do dostopa do sistema javnega zdravstvenega varstva, zlasti do osnovnega, ginekološkega in porodniškega zdravstvenega varstva, kakor ga opredeljuje Svetovna zdravstvena organizacija;

3.  izraža sožalje z družino žrtve, strogo obsoja nadlegovanje, ki ga doživlja, in zanjo zahteva javno zaščito;

4.  strogo obsoja odločitev, da se gospo Feng prisili k splavu, in splošno obsoja prakso prisilnih splavov in sterilizacije, še zlasti če do tega prihaja zaradi politike enega otroka;

5.  pozdravlja odločitev občinske uprave Ankanga, da družini gospe Feng ponudi odškodnino in da strogo kaznuje lokalne uslužbence, vpletene v ta primer;

6.  ugotavlja, da se je za primer gospe Feng razvedelo zahvaljujoč internetu, in opozarja na pomen svobode izražanja, tudi preko spleta; z zadovoljstvom pozdravlja pojav javnega prostora za razpravo, delno tudi z mikroblogi;

7.  meni, da je pomembna sedanja razprava, ki poteka med intelektualci in predstavniki akademskega sveta o tem, ali naj Kitajska še naprej izvaja politiko enega otroka;

8.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da financiranje projektov ne bo v nasprotju s pripombami iz oddelka III, naslov 21 splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012;

9.  poziva Komisijo in evropsko službo za zunanje delovanje, naj prisilne splave vključi na dnevni red naslednjega dvostranskega dialoga o človekovih pravicah s Kitajsko;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, delegaciji Evropske unije pri Organizaciji združenih narodih ter vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske.

Izjava Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2012 o izobraževanju o razvoju in dejavnem globalnem državljanstvu

P7_TA(2012)0302 P7_DCL(2012)0007

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Evropskega soglasja o razvoju, ki poudarja, da „bo EU posebej pozorna na izobraževanje o razvoju in osveščanje“,

–  ob upoštevanju sklepov strukturiranega dialoga o vlogi civilne družbe in lokalnih oblasti pri razvoju, ki poziva države članice EU in Evropsko komisijo, naj okrepijo strategije za izobraževanje in osveščanje o razvoju,

–  ob upoštevanju člena 123 Poslovnika,

A.  ker sta izobraževanje in osveščanje o razvoju v središču evropske razvojne politike, kot je navedeno v evropskem soglasju o izobraževanju o razvoju (Evropsko soglasje o razvoju: prispevek osveščanja javnosti in izobraževanja o razvojnih vprašanjih);

B.  ker Evropska unija nima namenske strategije za to področje, čeprav je med največjimi vlagatelji v izobraževanje o razvoju v Evropi;

C.  ker je zlasti v času, ki ga zaznamujejo varčnost, krize in vzpon nacionalističnih in populističnih gibanj, treba podpirati dejavno globalno državljanstvo;

1.  poziva Komisijo in Svet, naj razvijeta dolgoročno medsektorsko evropsko strategijo za izobraževanje o razvoju, osveščanje in dejavno globalno državljanstvo;

2.  poziva države članice, naj razvijejo ali okrepijo nacionalne strategije za izobraževanje o razvoju;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to pisno izjavo skupaj z imeni podpisnikov(1) posreduje Komisiji, Svetu in parlamentom držav članic.

(1) Seznam podpisnikov je objavljen v Prilogi 1 k zapisniku z dne 5. julija 2012 (P7_PV(2012)07-05(ANN1)).

Izjava Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2012 o razglasitvi evropskega dneva obrtniško izdelanega sladoleda

P7_TA(2012)0303 P7_DCL(2012)0010

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 123 Poslovnika,

A.  ker se evropsko pravo razvija v smeri zagotavljanja kakovosti živilskih proizvodov in ker se obrtniško izdelan sladoled med svežimi mlečnimi izdelki odlikuje po živilski kakovosti in varnosti, ki dodaja vrednost agroživilskim proizvodom vsake posamezne države članice;

B.  ker so izbire potrošnikov vedno bolj usmerjene k zdravim, hranljivejšim, okusnejšim živilom, proizvedenim na tradicionalne načine, ki nimajo posledic za okolje;

C.  ker ta sektor prispeva k neposredni zaposlitvi približno 300.000 delavcev, zlasti mladih, v okoli 50.000 sladoledarnah v vsej Evropi in ker postaja poraba sladoleda postopoma manj in manj povezana z letnim časom, s tem pa se ustvarja promet v višini več sto milijonov evrov vse leto;

1.  poziva države članice, naj spodbujajo kakovostno proizvodnjo, značilno za obrtniško izdelan sladoled, ki je konkurenčni sektor evropskega gospodarstva, saj predstavlja priložnost, na katero je treba staviti v sedanji krizi, ki je med drugimi prizadela tudi mlečni sektor;

2.  uvede evropski dan obrtniško izdelanega sladoleda, ki naj bo 24. marca, da bi prispeval k spodbujanju tega proizvoda in razvoju gastronomske tradicije v tem sektorju;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to pisno izjavo skupaj z imeni podpisnikov(1) posreduje vladam in parlamentom držav članic.

(1) Seznam podpisnikov je objavljen v Prilogi 2 k zapisniku z dne 5. julija 2012 (P7_PV(2012)07-05(ANN2)).