Kazalo 
Sprejeta besedila
Torek, 11. december 2012 - Strasbourg
Makrofinančna pomoč Kirgiški republiki***I
 Program za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme ***I
 Dokončanje enotnega digitalnega trga
 Financiranje dejavnosti in vlaganj MSP: lažji dostop do posojil v podporo internacionalizaciji
 Strategija digitalne svobode v zunanji politiki EU
 Prehodni dogovori za dvostranske sporazume o naložbah med državami članicami in tretjimi državami ***II
 Nadaljnja makrofinančna pomoč Gruziji ***II
 Evropska agencija za pomorsko varnost ***II
 Uvedba enotnega patentnega varstva ***I
 Enotno patentno varstvo *
 Sodni sistem za patentne spore
 Izvajanje dvostranske zaščitne klavzule in stabilizacijskega mehanizma za banane iz Sporazuma o pridružitvi med EU in Srednjo Ameriko ***I
 Sporazum o pridružitvi med EU in Srednjo Ameriko
 Sporazum o pridružitvi med EU in Srednjo Ameriko***
 Izvajanje dvostranske zaščitne klavzule in stabilizacijskega mehanizma za banane iz Sporazuma o prosti trgovini med EU ter Kolumbijo in Perujem ***I
 Trgovinski sporazum med EU ter Kolumbijo in Perujem ***
 Preprečevanje starostnih bolezni žensk
 Mikrobni izziv – Naraščajoča nevarnost protimikrobne odpornosti
 Glasovanje v primeru sprostitve mesta polnopravnega člana odbora (razlaga člena 187(1) Poslovnika)

Makrofinančna pomoč Kirgiški republiki***I
PDF 225kWORD 42k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Kirgiški republiki (COM(2011)0925 – C7-0521/2011 – 2011/0458(COD))
P7_TA(2012)0466A7-0208/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0925),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 209 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0521/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0208/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. decembra 2012 z namenom sprejetja Sklepa št. …/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Kirgiški republiki

P7_TC1-COD(2011)0458


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 209 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Sodelovanje EU in Kirgiške republike temelji na Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju (PCA, Partnership and Cooperation Agreement), ki je začel veljati leta 1999. EU je Kirgiško republiko vključila v splošni sistem preferencialov (SSP).

(2)  Kirgiško gospodarstvo sta prizadela mednarodna finančna kriza v letu 2009 in etnično nasilje junija 2010, ki sta prekinila gospodarske dejavnosti, bistveno povečala javno porabo za obnovo in socialno pomoč in privedla do večje vrzeli v zunanjem in proračunskem financiranju.

(3)  Na srečanju donatorjev na visokem nivoju julija 2010 je mednarodna skupnost obljubila 1,1 milijarde USD nujne pomoči za okrevanje Kirgiške republike. EU je na srečanju donatorjev na visokem nivoju najavila, da bo zagotovila finančno pomoč do višine 117,9 milijona EUR.

(4)  Svet EU za zunanje zadeve je v svojih sklepih o Kirgiški republiki z dne 26. julija 2010 pozdravil prizadevanja nove kirgiške vlade za oblikovanje demokratičnega institucionalnega okvira in pozval Komisijo, da „ naj kirgiškim oblastem pri izvajanju njihovega programa reform še naprej zagotavlja pomoč, vključno z novimi programi pomoči, ter pripomore k trajnostnemu gospodarskemu in socialnemu razvoju države“.

(5)  EU s politično in gospodarsko pomočjo, namenjeno nastajajoči parlamentarni demokraciji v Kirgiški republiki, pošilja politično sporočilo, da skladno s svojo politiko do regije iz Strategije za centralno Azijo 2007-2013 in skladno z izjavami voditeljev EU močno podpira demokratične reforme v centralni Aziji.

(6)  Gospodarsko prilagajanje in proces reformiranja Kirgiške republike sta podprta s finančno pomočjo Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Kirgiški organi so junija 2011 sprejeli triletni instrument za razširjeno kreditiranje MDS v višini 66,6 milijona SDR za pomoč državi.

(7)  EU namerava Kirgiški republiki zagotoviti sektorsko proračunsko pomoč v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje v celotni vrednosti 33 milijonov EUR za obdobje 2011–2013 za podporo reformam v socialnem varstvu in izobraževanju ter reformi upravljanja javnih financ.

(8)  Kirgiška republika je leta 2010 zaradi slabšanja gospodarskih razmer in napovedi zaprosila za makrofinančno pomoč Unije.

(9)  Glede na to, da je kljub makroekonomski pomoči MDS in Svetovne banke v plačilni bilanci še vedno prisotna preostala vrzel financiranja, in glede na ranljivost zunanjega položaja na zunanje šoke, ki zahteva ohranjanje zadostne stopnje deviznih rezerv, se ocenjuje, da je makrofinančna pomoč primeren odziv na prošnjo Kirgiške republike v trenutnih izjemnih razmerah. Program makrofinančne pomoči EU za Kirgiško republiko (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) z dopolnjevanjem virov iz finančnega aranžmaja MDS podpira gospodarsko stabilizacijo države in program strukturnih reform.

(10)  Makrofinančna pomoč Unije ne bi smela le dopolnjevati programov in virov MDS in Svetovne banke, temveč bi morala zagotoviti tudi dodano vrednost vključenosti Unije.

(11)  Komisija bi morala zagotoviti, da je makrofinančna pomoč Unije pravno in vsebinsko skladna z ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjih dejavnosti, in drugimi ustreznimi politikami Unije.

(12)  Posebni cilji makrofinančne pomoči Unije morajo izboljšati učinkovitost, preglednost in odgovornost pri upravljanju javnih financ v Kirgiški republiki. Komisija bi morala te cilje redno spremljati.

(13)  Pogoji, na podlagi katerih se zagotavlja makrofinančna pomoč Unije, bi morali odražati glavna načela in cilje politike Unije do Kirgiške republike.

(14)  Za zagotovitev učinkovite zaščite finančnih interesov EU, povezanih s to makrofinančno pomočjo, mora Kirgiška republika sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti v zvezi s to pomočjo ter za boj proti tem pojavom. Prav tako bi morala Komisija opravljati ustrezne nadzore in Računsko sodišče ustrezne revizije.

(15)  Sprostitev finančne pomoči EU ne vpliva na pristojnosti proračunskega organa.

(16)  S to pomočjo bo upravljala Komisija. Z namenom zagotoviti Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-finančnemu odboru možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju Komisija morala redno obveščati o dogodkih v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(17)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2).

(18)  Pogoji gospodarske politike iz memoranduma o soglasju bodo priloženi makrofinančni pomoči Unije. Za zagotavljanje učinkovitosti in enotnih pogojev izvajanja se za pogajanja o teh pogojih s kirgiškimi organi pooblasti Komisija, pod nadzorom odbora držav članic iz Uredbe (EU) št. 182/2011. Ob dejstvu, da je pomoč omejena z najvišjim zneskom, je treba upoštevati drugi stavek člena 2(3) Uredbe (EU) št. 182/2011, po katerem je sprejetje memoranduma o soglasju predmet svetovalnega postopka.[Sprememba 1]

(19)  Kirgiška republika v skladu s klasifikacijo Mednarodnega denarnega sklada spada med „nastajajoča gospodarstva in gospodarstva v razvoju“; po klasifikaciji Svetovne banke Kirgiška republika spada v skupino „gospodarstev z nizkim prihodkom“ in v skupino „držav IDA“; po klasifikaciji UN-OHRLLS(3) je Kirgiška republika uvrščena v kategorijo „neobalnih držav v razvoju“; po klasifikaciji Odbora za razvojno pomoč organizacije OECD je Kirgiška republika uvrščena na seznam „drugih držav z nizkim dohodkom“. Tako se Kirgiška republika obravnava kot država v razvoju v skladu s členom 208 PDEU, kar upravičuje uporabo člena 209 PDEU, kot pravno podlago za ta sklep–

STA SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.  Evropska unija zagotovi Kirgiški republiki makrofinančno pomoč v višini največ 30 milijonov EUR za pomoč gospodarski stabilizaciji države in za kritje njenih plačilnobilančnih potreb, kot so opredeljene v tekočem programu MDS. Od tega zneska bo največ 15 milijonov EUR zagotovljenih v obliki posojil in največ 15 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev. Sprostitev predlagane makrofinančni pomoči je odvisna od odobritve proračuna za leto 2013 s strani proračunskega organa. Komisija se pooblasti, da si v imenu Evropske unije izposodi potrebna sredstva za financiranje posojilne komponente makrofinančne pomoči Unije. Rok zapadlosti posojila ne sme presegati 15 let.

2.  Sprostitev finančne pomoči Unije upravlja Komisija v skladu s sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med MDS in Kirgiško republiko, in v skladu z glavnimi načeli in cilji gospodarskih reform, določenih v Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Kirgiško republiko ter Strategiji za centralno Azijo 2007–2013. Komisija redno obvešča Evropski parlament in Ekonomsko-finančni odbor o dejavnostih, povezanih z upravljanjem pomoči, in jima posreduje ustrezne dokumente.

3.  Finančna pomoč Evropske unije se da na voljo za obdobje dveh let z začetkom na prvi dan po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju iz člena 2(1).

Člen 2

1.  Komisija je pooblaščena, da se v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 6(2) dogovori s kirgiškimi organi o pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih v zvezi z makrofinančno pomočjo Evropske unije, ki se določijo v memorandumu o soglasju, ki vključuje časovni okvir za njihovo izpolnjevanje (v nadaljnjem besedilu: memorandum o soglasju). Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(2). Namen teh pogojev je zlasti krepitev učinkovitosti, preglednosti in upravičljivosti pomoči, vključno s sistemi za upravljanje javnih financ v Kirgiški republiki. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev. Podrobni finančni pogoji pomoči se določijo v sporazumu o nepovratnih sredstvih pomoči in sporazumu o posojilu, ki jih sklenejo Komisija in kirgiški organi.

2.  Med izvajanjem finančne pomoči Evropske unije Komisija spremlja zanesljivost kirgiških finančnih ureditev, upravnih postopkov, mehanizmov notranje in zunanje kontrole, ki zadevajo to pomoč, in upoštevanje dogovorjenega časovnega okvira.

3.  Komisija redno preverja, ali so gospodarske politike Kirgiške republike v skladu s cilji makrofinančne pomoči Unije in ali se zadovoljivo izpolnjujejo dogovorjeni pogoji gospodarske politike. Komisija pri tem tesno sodeluje z MDS in Svetovno banko ter po potrebi z Ekonomsko-finančnim odborom.

Člen 3

1.  V skladu s pogoji iz odstavka 2 da Komisija finančno pomoč Evropske unije na voljo Kirgiški republiki v dveh obrokih, vsak od njiju pa je sestavljen iz nepovratnih sredstev in iz posojila. Višina vsakega obroka se določi v memorandumu o soglasju.

2.  Komisija se odloči o začetku izplačevanja obrokov na podlagi zadovoljivega izpolnjevanja pogojev gospodarske politike, dogovorjenih v memorandumu o soglasju. Drugi obrok se ne izplača prej kot v od sprostitve prvega obroka.

3.  Sredstva Evropske unije se izplačajo nacionalni banki Kirgiške republike. V skladu z določbami, ki se določijo v memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo preostalih potreb po proračunskem financiranju, se lahko sredstva Unije nakažejo državni blagajni Kirgiške republike kot končnemu upravičencu.

Člen 4

1.  Najemanje in dajanje posojil, povezanih s posojilnim delom pomoči Evropske unije, se izvede v eurih z istim datumom valute, za Evropsko unijo pa ne pomeni spremembe rokov zapadlosti, tečajnega ali obrestnega tveganja ali drugega komercialnega tveganja.

2.  Komisija na zahtevo Kirgiške republike sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi vključitev klavzule o predčasnem poplačilu v posojilne pogoje in skladnost te klavzule z ustrezno klavzulo v pogojih za najemanje posojil.

3.  Na zahtevo Kirgiške republike in kadar okoliščine dovoljujejo izboljšanje obrestne mere posojil, lahko Komisija refinancira vsa ali del prvotnih posojil ali prestrukturira ustrezne finančne pogoje. Refinanciranje ali prestrukturiranje se opravi v skladu s pogoji iz odstavka 1 in ne povzroči podaljšanja povprečnega roka zapadlosti zadevnega posojila ali povečanja zneska še dolgovanega kapitala na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.

4.  Vse stroške, ki jih ima Evropska unija v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil v skladu s tem sklepom, krije Kirgiška republika.

5.  Evropski parlament in Ekonomsko-finančni odbor se redno obveščata o dogajanjih v zvezi z dejavnostmi iz odstavkov 2 in 3.

Člen 5

Finančna pomoč Evropske unije se izvaja v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(4), in njenimi izvedbenimi pravili. Memorandum o soglasju, sporazum o posojilu in sporazum o nepovratnih sredstvih, ki se sklenejo s kirgiškimi oblastmi, bodo določili ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s to pomočjo, ter za boj proti tem pojavom. Da se zagotovi večja preglednost pri upravljanju in izplačevanju sredstev, se v memorandumu o soglasju, sporazumu o posojilu in sporazumu o nepovratnih sredstvih pomoči predvidi tudi nadzor, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, ki ga opravlja Komisija, ob vključitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam. Poleg tega se v navedenih dokumentih predvidijo tudi revizije, ki jih opravlja Računsko sodišče, po potrebi tudi na kraju samem.

Člen 6

1.  Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 7

1.  Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 30. junija poročilo o izvajanju tega sklepa v predhodnem letu, skupaj z oceno njegovega izvajanja. V poročilu se opiše povezava med pogoji gospodarske politike, določenimi v memorandumu o soglasju, tekočo gospodarsko in fiskalno uspešnostjo Kirgiške republike ter odločitvijo Komisije o izplačilu obrokov pomoči.

2.  Najpozneje dve leti po koncu obdobja razpoložljivosti iz člena 1(3) Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o naknadnem ocenjevanju.

Člen 8

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V ...,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) Mnenje Evropskega parlamenta 11. decembra 2012.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) Urad visokega predstavnika ZN za najmanj razvite države, neobalne države v razvoju in male otoške države v razvoju.
(4) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.


Program za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme ***I
PDF 268kWORD 20k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o programu Evropske unije za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme in o spremembah Uredbe (ES) št. 106/2008 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme (COM(2012)0109 – C7-0077/2012 – 2012/0049(COD))
P7_TA(2012)0467A7-0382/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0109),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0077/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega socialno-ekonomskega odbora z dne 25. aprila 2012(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju predstavnika Sveta, ki se je v pismu z dne 26. oktobra 2012 zavezal, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0382/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. decembra 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 106/2008 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme

P7_TC1-COD(2012)0049


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 174/2013.)

(1) UL C 191, 29.6.2012, str. 142.


Dokončanje enotnega digitalnega trga
PDF 480kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o dokončanju enotnega digitalnega trga (2012/2030(INI))
P7_TA(2012)0468A7-0341/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Akt za enotni trg II (COM(2012)0573),

–  ob upoštevanju predloga z dne 4. junija 2012 o Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah za elektronske transakcije na notranjem trgu (COM(2012)0238),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. maja 2012 z naslovom Pregled stanja potrošniških trgov: Kje v Evropi so razmere za potrošnike najboljše – sedma izdaja točkovne tabele za potrošnike (SWD(2012)0165),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2012 o strategiji za krepitev pravic ranljivih potrošnikov(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2012 o pregledu notranjega trga(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2012 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Evropska agenda za potrošnike – krepitev zaupanja in rasti (COM(2012)0225),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 22. maja 2012 z naslovom „Poročilo o potrošniški politiki (julij 2010–december 2011)“ (SWD(2012)0132), ki je priložen sporočilu Evropska agenda za potrošnike – krepitev zaupanja in rasti (COM(2012)0225),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. maja 2012 z naslovom „Evropska strategija za boljši internet za otroke“ (COM(2012)0196),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. aprila 2012 z naslovom „Strategija za e-javna naročila“ (COM(2012)0179),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. januarja 2012 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (Splošna uredba o varstvu podatkov) (COM(2012)0011),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. januarja 2012 z naslovom „Skladen okvir za okrepitev zaupanja v enotni digitalni trg elektronskega poslovanja in spletnih storitev“ (COM(2011)0942),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o novi strategiji za potrošniško politiko(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o spletnih igrah na srečo na notranjem trgu(4),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta(5),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o programu varstva potrošnikov 2014–2020 (COM(2011)0707) in spremljajočih dokumentov (SEC(2011)1320 in SEC(2011)1321),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020(6),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope z dne 19. oktobra 2011 (COM(2011)0665),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2011 z naslovom „Zagotavljanje učinkovitosti trgov v korist potrošnikov – šesta izdaja pregleda stanja potrošniških trgov“ (SEC(2011)1271),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o bolj učinkovitem in poštenem maloprodajnem trgu(7),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 7. aprila 2011 z naslovom „Krepitev moči potrošnikov v EU“ (SEC(2011)0469),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. marca 2011 z naslovom Potrošniki doma na enotnem trgu, peta izdaja pregleda stanja razmer za potrošnike (SEC(2011)0299),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu svetu z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2010 o vplivu oglaševanja na vedenje potrošnikov(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. septembra 2010 o dokončnem oblikovanju notranjega trga za elektronsko poslovanje(9),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2010/45/EU z dne 13. julija 2010 o spremembah Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede pravil o izdajanju računov(10),

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije o Googlu (združene zadeve C-236/08 do C-238/08 z dne 23. marca 2010) in BergSpechte (zadeva C-278/08, sodba z dne 25. marca 2010), v katerih je kot standardni internetni potrošnik opredeljen normalno informiran in razmeroma pozoren uporabnik interneta,

–  ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah)(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2010 o varstvu potrošnikov(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020(13),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju poročila Maria Montija z dne 9. maja 2010 o novi strategiji za enotni trg,

–  ob upoštevanju analitskega poročila o odnosu podjetij do čezmejnega trgovanja in varstva potrošnikov, ki ga je Komisija marca 2010 objavila v Flash Eurobarometru št. 282,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. oktobra 2009 o čezmejnem e-trgovanju med podjetji in potrošniki v EU (COM(2009)0557),

–  ob upoštevanju študije Mystery shopping evaluation of cross-border e-commerce in the EU (Ocena čezmejnega e-poslovanja v EU s skrivnimi nakupovalci), ki jo je za GD SANCO Evropske komisije izvedel inštitut YouGovPsychonomics in je bila objavljena 20. oktobra 2009,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 22. septembra 2009 o nadaljnjem ukrepanju na področju maloprodajnih finančnih storitev v zvezi s pregledom stanja potrošniškega trga (SEC(2009)1251),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. julija 2009 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o usklajeni metodologiji za klasifikacijo pritožb in poizvedb potrošnikov ter poročanje o njih (COM(2009)0346) in spremljajočega osnutka priporočila Evropske komisije (SEC(2009)0949),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2009 o izvrševanju pravnega reda o varstvu potrošnikov (COM(2009)0330),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 2. julija 2009 o uporabi Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov („Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov“) (COM(2009)0336),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 5. marca 2009 z naslovom „Poročilo o čezmejnem elektronskem poslovanju v EU“ (SEC(2009)0283),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2009 o mednarodni trgovini in internetu(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. januarja 2009 o prenosu, izvajanju in izvrševanju Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter Direktive 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. septembra 2008 o vplivu trženja in oglaševanja na enakost med ženskami in moškimi(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. junija 2007 o zaupanju potrošnikov v digitalno okolje(17),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov („Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov“)(18),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju(19),

–  ob upoštevanju člena 20(2) Direktive 2006/123/ES z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu(20),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 23. marca 2006 o evropskem pogodbenem pravu in spremembi pravnega reda Skupnosti: pot naprej(21) in resolucije z dne 7. septembra 2006 o evropskem pogodbenem pravu(22),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o pregledu regulativnega okvira EU za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (COM(2006)0334),

–  ob upoštevanju Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu(23),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi(24),

–  ob upoštevanju posebne raziskave Eurobarometra št. 342 o krepitvi moči potrošnikov,

–  ob upoštevanju konvencije UNCITRAL o uporabi elektronskih komunikacij pri sklepanju mednarodnih pogodb iz leta 2005, vzorčnega zakona UNCITRAL o elektronskih podpisih iz leta 2001 in vzorčnega zakona UNCITRAL o elektronskem poslovanju iz leta 1996(25),

–  ob upoštevanju prvega poročila o uporabi z dne 21. novembra 2003 o direktivi o elektronskem poslovanju (COM(2003)0702),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo in o spremembi Direktive Sveta 90/619/EGS ter direktiv 97/7/ES in 98/27/ES(26),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij(27),

–  ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o določenih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja, na notranjem trgu(28),

–  ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(29),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, vključene v Pogodbi s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji, zlasti njenega člena 7 (spoštovanje zasebnega in družinskega življenja), člena 21 (nediskriminacija), člena 24 (otrokove pravice), člena 25 (pravice starejših), člena 26 (vključevanje invalidov) in člena 38 (varstvo potrošnikov),

–  ob upoštevanju člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da „pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti Unija upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja“,

–  ob upoštevanju člena 11 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da je treba „zahteve varstva okolja vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja“,

–  ob upoštevanju člena 12 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da se „pri opredeljevanju in izvajanju drugih politik in dejavnosti Unije upoštevajo zahteve varstva potrošnikov“,

–  ob upoštevanju člena 14 Pogodbe o delovanju Evropske unije in njenega protokola 26 o storitvah v splošnem (gospodarskem) interesu,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za razvoj, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravne zadeve (A7-0341/2012),

A.  ker je dokončanje enotnega digitalnega trga ključen dejavnik, ki bo pripomogel, da EU postane najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu;

B.  ker so elektronsko poslovanje in spletne storitve gonilna sila interneta in ključne za uresničevanje ciljev strategije EU 2020 glede notranjega trga ter koristni za državljane in podjetja s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo;

C.  ker mala in srednja podjetja (MSP) predstavljajo 99 % vseh evropskih podjetij in zagotavljajo 85 % zaposlitev ter so tako gonilna sila evropskega gospodarstva, katere glavna odgovornost je ustvarjanje bogastva, zaposlitev in rasti, pa tudi inovacije ter raziskave in razvoj;

D.  ker je elektronsko poslovanje postalo bistven del poslovanja ter pomembno gonilo potrošniške izbire, konkurence in tehnoloških inovacij, saj potrošniki in podjetja v vsakdanjem življenju vse manj razlikujejo med spletnim in nespletnim;

E.  opozarja, da je enotni digitalni trg, na katerem je mogoč prost pretok storitev za 500 milijonov potrošnikov, bistven za konkurenčnost in gospodarsko rast, saj zagotavlja delovna mesta za visoko usposobljeno delovno silo in pospešuje konvergenco EU v gospodarstvo, ki bo temeljilo na znanju;

F.  poudarja, da sta širokopasovno omrežje in internet pomembni gonili gospodarske rasti, družbe znanja, ustvarjanja delovnih mest, inovacij in evropske konkurenčnosti ter spodbujata spletno trgovino in spletne storitve; poudarja, da uporabniki in podjetja potrebujejo širokopasovni dostop, da bi lahko v celoti izkoristili internet;

G.  poudarja pomembnost storitve „vse na enem mestu“ za DDV, da bi MSP olajšali čezmejno e-trgovino ter spodbudili elektronsko izdajanje računov; vendar poudarja, da je take storitve mogoče vzpostaviti le v okviru obstoječih institucij, brez povečanja obremenitve davkoplačevalcev;

H.  ker so podjetja z razvitim internetnim poslovanjem napredovala dosti bolj kot druga in ker je v trenutni gospodarski in finančni krizi ustvarjanje zaposlitev dejansko odvisno od MSP, je treba nujno odpraviti ovire za spletno trgovino, da bi lahko izkoristili vse njene prednosti;

I.  ker morajo biti spletni trgi čim bolj prožni, da bi ustvarili boljše poslovne in razvojne priložnosti v tem sektorju;

J.  ker elektronsko poslovanje pomembno dopolnjuje nespletno poslovanje, zagotavlja malim podjetjem priložnosti za rast in nudi boljši dostop do blaga in storitev, tudi na odmaknjenih območjih in podeželju ter invalidom in gibalno oviranim osebam;

K.  ker je bil delež interneta v zadnjih petih letih v nekaterih državah G-8 pri gospodarski rasti 20-odstoten, pri ustvarjanju delovnih mest pa 25-odstoten;

L.  ker je zahvaljujoč internetu in elektronskemu poslovanju koristi globalizacije mogoče enakomerneje porazdeliti med potrošnike ter MSP;

M.  ker bi bila uresničitev učinkovitega delovanja notranjega trga velik korak k izpolnitvi ciljev lizbonske strategije, namreč povečevanje rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti, da bodo služili 500 milijonom potrošnikov v EU;

N.  ker enotni digitalni trg nudi potrošnikom, zlasti tistim, ki živijo na slabše dostopnih, oddaljenih ali odročnih območjih, kot tudi gibalno oviranim, ki sicer ne bi imeli dostopa do široke ponudbe dobrin, širšo ponudbo s konkurenčnejšimi cenami, ker internet omogoča začetek dejavnosti novih podjetij, zlasti MSP, obstoječim podjetjem pa, da dosegajo napredek z izkoriščanjem novih tržnih niš;

O.  ker je v Evropi 75 milijonov invalidov in bi morali tudi oni imeti neoviran dostop do notranjega trga, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti izzivom digitalnih vmesnikov za slabovidne ljudi;

P.  ker sta internet in tehnologija orodji, ki omogočata internacionalizacijo MSP in njihovo večjo vključenost v mednarodne trge in trgovino; poziva k integriranemu evropskem trgu za kartična, spletna in mobilna plačila; hkrati poziva k izboljšanju okvira za elektronsko izdajanje računov; pri obeh točkah poudarja pomen medobratovalnosti in odprtih standardov, s čimer se omogočata čim večji tržni potencial in konkurenčnost;

Q.  ker elektronsko poslovanje potrošnikom zagotavlja nižje cene in širšo ponudbo ter možnosti nakupovanja od doma; ker je to koristno zlasti za invalidne potrošnike in potrošnike na podeželju ali odmaknjenih območjih;

R.  ker je dobro delujoče digitalno gospodarstvo nujno za dobro delujoče gospodarstvo EU; ker prost pretok digitalnih storitev danes zelo ovirajo razdrobljena pravila na nacionalni ravni, zaradi česar se podjetja pri čezmejni prodaji v EU soočajo s številnimi ovirami, predvsem zaradi različnih pravil na ravni držav članic na področjih, kot so varstvo potrošnikov, DDV, predpisi za posamezne proizvode in plačilne transakcije; ker je treba institucije EU pozvati, naj okrepijo svojo zavezo, da bodo do leta 2015 odstranile glavne regulativne ovire za čezmejne spletne transakcije, Komisijo pa pozvati, naj še naprej predlaga ciljno usmerjene zakonodajne ukrepe za odpravljanje največjih ovir;

S.  ker elektronsko poslovanje potrošnikom omogoča, da imajo korist od nižjih cen in širše ponudbe, vendar je trenutno 60 % spletnih strani neprimernih za čezmejne spletne nakupovalce, zaupanje potrošnikov in podjetnikov v digitalno okolje pa ostaja majhno;

T.  ker bi bilo treba povečati dostop do zanesljivih informacij in preglednost, s čimer bi se potrošnikom omogočilo, da poleg cen primerjajo tudi kakovost in trajnost blaga in storitev na spletu;

U.  ker razdrobljenost digitalnega trga EU ogroža pravice, ki jih zagotavlja pravni red Evropske unije, saj so potrošniki in podjetja v čezmejnem elektronskem poslovanju zaradi številnih pravnih določb z različnimi zahtevami deležni majhne pravne varnosti, ta okoliščina pa ne omogoča gospodarskim subjektom, organom ali potrošnikom, da bi imeli koristi od jasnih in izvedljivih pravil;

V.  ker se večina sporov dejansko reši zunajsodno in so roki za alternativno reševanje sporov lahko prekratki, je potreben učinkovit sistem spletnega reševanja sporov;

W.  ker je nujno preseči pravno razdrobljenost, ki je trenutno prisotna na številnih področjih, da bi dokončno oblikovali in dejansko uresničili enotni digitalni trg;

X.  ker elektronsko poslovanje in spletne storitve spodbujajo razvoj trajnostnega enotnega trga z uporabo nizkoogljične in okolju prijazne tehnologije, standardov, oznak, proizvodov in storitev;

Enotni digitalni trg za rast in zaposlovanje

1.  poudarja, da je v času gospodarske in finančne krize nujno sprejeti ukrepe za spodbuditev rasti in ustvarjanje zaposlitev ter da bi bilo dokončno oblikovanje enotnega digitalnega trga ključen korak naprej pri doseganju tega cilja; zato poziva Komisijo, naj udejanji svoj načrt za uveljavitev in dokončanje enotnega digitalnega trga; poudarja, da lahko podjetja in državljani najlažje izkoristijo prednosti enotnega trga prek enotnega digitalnega trga;

2.  pozdravlja novo sporočilo Komisije o elektronskem poslovanju in spletnih storitvah, ki je bilo objavljeno 11. januarja 2012 in katerega cilj je razviti skladen okvir za elektronsko poslovanje s krepitvijo zaupanja in širitvijo elektronskega poslovanja in spletnih storitev na poslovanje med podjetji (B2B), med podjetji in potrošniki (B2C), med potrošniki (C2C) in med vladnimi organizacijami (G2G); poziva Komisijo, naj do konca leta 2012 poroča o napredku 16 glavnih ukrepov, določenih na petih prednostnih področjih iz sporočila;

3.  pozdravlja novo sporočilo Komisije o aktu za enotni trg II, ki vključuje glavne ukrepe, s katerimi se podpira razvoj evropskega digitalnega gospodarstva; poudarja, da je treba v celoti izkoristiti prednosti enotnega digitalnega trga;

4.  poziva Komisijo, naj udejanji, razvije in učinkovito dokonča svoj akcijski načrt za olajšanje čezmejnega dostopa do spletnih proizvodov in vsebin ter v ta namen pripravi program za izvedbo časovnega načrta, ki bo zagotovil razvoj enotnega digitalnega trga in spodbujanje dolgoročne rasti, konkurenčnosti in ustvarjanja zaposlitev, hkrati pa pripravil evropsko gospodarstvo na izzive današnjega svetovnega gospodarstva;

5.  poudarja, da sta razdrobljenost in pomanjkljiva pravna varnost poglavitna razloga za skrb na enotnem digitalnem trgu ter da je treba ukrepati zaradi nedoslednega izvajanja predpisov v državah članicah, da bi se povečala izbira za potrošnike; meni, da do razdrobljenosti pride, ker države članice slabo ali pozno izvedejo prenos direktiv, institucije EU pa bi morale nad tem izvajati strožji nadzor;

6.  poudarja, da bi bilo treba za vso novo zadevno zakonodajo o enotnem trgu izvesti preizkus digitalnega enotnega trga; poziva Komisijo, naj preuči, ali bi lahko tak preizkus izvedla pri oceni učinka, s čimer bi zagotovila, da nova zakonodaja ne bo oteževala razvoja enotnega digitalnega trga ali dodatno ovirala ali drobila spletno in običajno poslovanje;

7.  pozdravlja, da je Komisija napovedala novo obvestilo in akcijski program, ter v zvezi s tem opozarja, da morajo v skladu z direktivo o elektronskem poslovanju ponudniki storitev informacijske družbe v nekaterih okoliščinah ravnati tako, da preprečijo ali ustavijo nezakonite dejavnosti na spletu;

8.  se strinja s Komisijo, da sedanjega pravnega okvira, ki ga določa direktiva o e-trgovanju, ni treba revidirati; vendar poudarja, da je za izvajanje postopkov obveščanja in ukrepanja v primeru nezakonitih vsebin potrebna dodatna pojasnitev;

9.  poudarja, da je treba posodobiti in olajšati postopke priznavanja poklicnih kvalifikacij ter razširiti samodejno priznavanje na poklice, ki trenutno niso pokriti, zlasti nove poklice, potrebne v zeleni in digitalni industriji; ugotavlja, da bo to olajšalo mobilnost visoko kvalificiranih delavcev;

10.  poudarja, kako pomemben je razvoj evropske strategije za računalništvo v oblaku zaradi njenega potenciala za konkurenčnost, rast in ustvarjanje delovnih mest v EU; poudarja, da je računalništvo v oblaku zaradi zelo nizkih vstopnih stroškov in potrebne infrastrukture priložnost za evropsko industrijo informacijske tehnologije in predvsem za MSP, da se razvijejo in prevzamejo vodilni položaj na področjih, kot so zunanje izvajanje, nove digitalne storitve in podatkovna središča;

11.  ugotavlja, kako pomembna je vez med direktivo o elektronskem poslovanju in informacijskim sistemom za notranji trg;

Mala in srednja podjetja

12.  poudarja, da so MSP glavni steber evropskega gospodarstva, zato je treba nujno oblikovati akcijski načrt za njihovo vključitev v enotni digitalni trg; poudarja tudi, da vsa evropska MSP nujno potrebujejo širokopasoven dostop; poudarja, da bi izkoriščanje možnosti, ki jih digitalno gospodarstvo in enotni digitalni trg ponujata z inovacijami in pametno uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), močno pomagalo MSP pri izhodu iz krize ter ustvarjanju rasti in zaposlitev;

13.  podpira odločenost Komisije, da za premostitev digitalnega razkoraka okrepi in olajša razvoj infrastrukture IKT; opozarja, da je imel razvoj infrastrukture IKT pozitiven vpliv na socialno kohezijo, gospodarsko rast in konkurenčnost v Evropski uniji in na komunikacije, ustvarjalnost in dostop državljanov do izobraževanja in informacij; pozdravlja pobude v okviru programov za regionalni razvoj in razvoj podeželja, pa tudi Evropske investicijske banke, za boljšo dostopnost podeželskih območij do infrastrukture IKT;

14.  poudarja, da bi bilo odpravljanje preostalih pravnih ovir za elektronsko poslovanje in zagotavljanje potrebnih informacij, znanja in orodij podjetjem, da bi lažje in učinkoviteje razvijala svoje spletno poslovanje, ključno pri doseganju cilja ustvarjanja rasti in zaposlitev;

15.  poudarja, da so za uresničitev polno delujočega enotnega digitalnega trga potrebna usklajena prizadevanja, da bi imeli vsi državljani, ne glede na starost, kraj prebivanja, izobrazbo ali spol, dostop do interneta in potrebna znanja za njegovo uporabo;

16.  vztraja, da je digitalna pismenost ključnega pomena za razvoj konkurenčnega enotnega digitalnega trga ter da bi vsi državljani EU morali imeti ustrezno digitalno znanje; poudarja, da je bistveno do leta 2015 za polovico zmanjšati primanjkljaje v digitalni pismenosti in znanju;

17.  skladno s tem Komisijo in države članice poziva, naj razvijejo akcijski načrt, ki bo temeljil na spodbujanju vključevanja MSP v digitalne vrednostne verige z izvajanjem ukrepov in pobud, ki spodbujajo pametno uporabo IKT za inovacije in konkurenčnost ter razvoj e-veščin, hkrati pa dajo na voljo več informacij o prednostih in zmožnostih internetnega gospodarstva, na primer prek Evropske mreže za podporo e-poslovanja (eBSN), pri tem pa med drugim zagotovijo tudi finančno podporo inovativnim MSP;

18.  poudarja, da je treba razviti strategijo, ki bo okrepila digitalno podjetništvo v Evropi, spodbujati usposabljanje za spletne trgovce in podpirati razvojne programe MSP s poudarkom na inovativnih in dinamičnih MSP iz vseh sektorjev, da bi zagotovili visok potencial rasti in inovacije ter ustvarili nova delovna mesta v Evropi, hkrati pa okrepili zaupanje potrošnikov in razvili nove nišne trge za MSP, ki jih sicer ne bi bilo;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo obstoječo zakonodajo, da bi odpravili ovire, ki zavirajo rast MSP, kot so visoki stroški vstopa na trg, stroški osveščanja o blagovnih znamkah v več državah ter omejitve sistemov informacijske tehnologije;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo ukrepe za nudenje finančne pomoči inovativnim MSP s sedanjimi programi, na primer s programom za konkurenčnost in inovacije (CIP), novim programom za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME) ter programom za raziskave in inovacije „Obzorje 2020“, ali z uvedbo posebnih programov, pa tudi s predlagano uredbo o skladih tveganega kapitala;

21.  meni, da je za razvoj enotnega digitalnega trga poleg doslednega uvajanja IKT bistvenega pomena spodbujanje odličnosti v raziskavah IKT ter javnih in zasebnih naložb v visoko tvegane skupne raziskave in inovacije na tem področju; poudarja, da bi morala biti Evropa v samem vrhu pri razvoju internetnih tehnologij in standardov; predlaga, naj se v okviru prihajajoče finančne perspektive in programa Obzorje 2020 znatno poveča proračun EU za raziskave IKT;

Odpravljanje preostalih ovir za enotni digitalni trg

22.  podira možnost sodelovanja z raziskovalnimi centri; pozdravlja načrte Komisije za spodbujanje javnih in zasebnih naložb v vseevropska telekomunikacijska omrežja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope in poudarja pomen trajne uvedbe vseevropskega digitalnega omrežja na področju storitev za gospodarsko rast in konkurenčnost EU;

23.  meni, da je hitra širitev ultrahitrih širokopasovnih omrežij bistvena za svetovno konkurenčnost Evrope, razvoj evropske produktivnosti ter za nastajanje novih in malih podjetij, ki so lahko vodilna v različnih sektorjih, na primer v zdravstvu, proizvodnji in storitvenih dejavnostih;

24.  poziva k sprejetju posebnih ukrepov, da bi MSP lahko v celoti izrabila potencial širokopasovnega omrežja na področju e-trgovine in e-naročanja; poziva Komisijo, naj podpre pobude držav članic za razvoj e-veščin v MSP in spodbuja inovativne internetne poslovne modele s programom za konkurenčnost in inovacije ter njegovim prihodnjim naslednikom, programom za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME);

25.  poziva Komisijo, naj opredeli ovire za storitve čezmejne dostave in sprejme ustrezne ukrepe za njihovo odpravo, pri tem pa upošteva ugotovitve nove študije, ki je bila izvedena tako, da bo podjetjem in potrošnikom omogočala, da bodo v celoti izkoristili enotni digitalni trg; poudarja, da sta svobodna in poštena konkurenca najboljša spodbuda za dejavnike, kot so dostopnost, zanesljivost, hitra dostava, prijazne storitve, učinkovit in pregleden sistem vračil ter primerne cene za storitve čezmejne dostave, da se ne bi zavirala čezmejna trgovina in da bi se povečalo zaupanje potrošnikov; poudarja, da storitve čezmejne dostave ne bi smele temeljiti samo na fizičnih mejah, ampak bi morale, če je mogoče, upoštevati tudi oddaljenost od potrošnika; meni, da je bistvenega pomena zagotoviti inovativne oblike dostave, ki bodo omogočale večjo prožnost glede izbire časa ali mesta prejema ali možnega mesta prevzema brez dodatnih stroškov; meni, da je bistveno upoštevati ukrepe, ki zagotavljajo zmerne cene dostave na oddaljenih ali odročnih območjih;

26.  opozarja, da je potreben celovit politični pristop pri dokončnem oblikovanju enotnega trga prevoznih storitev, ki bo zajemal vse načine prevoza (tudi kabotažo v cestnem prometu, železniški prevoz blaga itd.), in pri okoljski zakonodaji, da bi preprečili neučinkovitost v dobavni verigi ali nepotrebne višje stroške za prodajalce na daljavo in stranke pri elektronskem poslovanju;

27.  poziva države članice in Komisijo, naj zmanjšajo upravna bremena tako, da omogočijo uporabo sistema bodisi države prodajalca bodisi države kupca, s čimer bi se izognili dvojnim postopkom in zmedi glede tega, katera pravila se uporabljajo za spletne prodajalce in kupce;

28.  poziva Komisijo, naj poišče rešitve za težave MSP pri obravnavi vračil in infrastrukture pomorskega prometa ter zniža stroške, ki nastanejo pri čezmejnem reševanju pritožb in sporov;

29.  poudarja, da je mogoče vsebino spletnih mest precej enostavno v grobem strojno prevesti, zato je dodatna prednost digitalnega sveta, da lahko pomaga premostiti jezikovne ovire na enotnem trgu;

30.  poudarja, da je v skladu z zadnjim pregledom stanja potrošniških trgov za potrošnike najbolj pomembno, da je dostava učinkovita, da prejmejo boljše povratne informacije o njej ter da proizvode prejmejo pravočasno;

31.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnosti za poenostavitev in standardizacijo predpisov o DDV za čezmejne spletne transakcije; poudarja, da sedanji evropski pravni okvir za DDV ovira razvoj novih digitalnih storitev in da bi spodbujanje podjetij pri razvoju in ponudbi novih vseevropskih spletnih storitev moralo biti prednostna naloga pri pregledu predpisov o DDV; meni, da bi morala za digitalno distribucijo kulturnih, novinarskih ali ustvarjalnih vsebin veljati ista stopnja DDV kot za enake proizvode v fizični obliki ali ki se ne prodajajo na spletu, da bi preprečili izkrivljanje trga; poziva Komisijo in države članice, naj izkoristijo priložnost, ki jo bodo prinesle spremembe predpisov o DDV leta 2015, ter vsaj za MSP vzpostavijo in razširijo koncept enotne evropske kontaktne točke za elektronsko poslovanje;

32.  poziva Komisijo, naj predlaga revizijo Direktive 2006/112/ES zaradi uvedbe nove kategorije elektronskega opravljanja storitev s kulturno vsebino, za katere bi veljala znižana stopnja DDV; predlaga, da bi bila kulturna dela in storitve, ki se prodajajo prek spleta, na primer digitalne knjige, podobno prednostno obravnavani kot primerljivi proizvodi v tradicionalni obliki, kot so žepne knjige, in bi zanje veljala znižana stopnja DDV; v zvezi s tem meni, da bi lahko z uporabo znižane stopnje DDV za digitalne publikacije spodbudili razvoj zakonite ponudbe in močno povečali privlačnost digitalnih platform;

33.  poziva Komisijo, naj pri svojem pregledu zakonodaje o DDV reši anomalijo možne uporabe znižanih stopenj DDV za tiskane knjige in druge kulturne vsebine, ne pa za enake dobrine, ki so na voljo v elektronski obliki;

34.  pozdravlja zeleno knjigo Komisije o kartičnih, spletnih in mobilnih plačilih; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo in izvedejo ustrezne ukrepe za dosego popolnoma in učinkovito povezanega, konkurenčnega, inovativnega, nevtralnega in varnega regulativnega okvira EU za spletna in mobilna plačila;

35.  poudarja pomen obravnave mikroplačil in visokih upravnih stroškov, ki pogosto nastanejo pri plačevanju majhnih vrednosti; ugotavlja vse bolj razširjeno uporabo plačevanja z mobilnimi telefoni, pametnimi telefoni in tabličnimi računalniki in meni, da to zahteva nove odzive;

36.  poudarja, da se za plačevanje medijskih in kulturnih spletnih vsebin vse bolj uporabljajo mikroplačila, in meni, da je to koristno orodje za zagotavljanje nadomestila imetnikom pravic;

37.  poudarja, da so domače in čezmejne večstranske medbančne provizije v enotnem območju plačil v eurih (območje SEPA) v državah članicah zelo različne; meni, da bi bilo treba obe vrsti provizij v območju SEPA uskladiti, da bi imeli potrošniki korist od enotnega trga; poziva Komisijo, naj do konca leta 2012 izvede oceno učinka za določitev zgornje meje teh provizij in njeno postopno zniževanje; poziva Komisijo, naj poda predlog uredbe o uskladitvi domačih in čezmejnih večstranskih provizij ter njihovem postopnem zniževanju, da bodo do leta 2015 usklajene z dejanskimi stroški; meni, da bi bilo treba postopno odpraviti tudi doplačila, popuste in druge oblike usmerjanja, kar bi pripomoglo k preglednejšemu evropskemu enotnemu trgu plačil;

38.  poudarja, da sta zasebnost in varnost podatkov posebno problematični za potrošnike, ki se zato ne odločajo za spletne nakupe; meni, da je treba veljavno zakonodajo o varstvu podatkov prilagoditi novim izzivom in inovacijam sedanjega in prihodnjega tehnološkega razvoja, kot je računalništvo v oblaku;

39.  priznava gospodarski in družbeni potencial, ki ga je računalništvo v oblaku izkazalo do zdaj, in poziva Komisijo, naj sprejme pobude na tem področju, da bi izkoristili prednosti te tehnologije, ko bo celoviteje razvita; vendar priznava, da razvoj računalništva v oblaku prinaša številne tehnične in pravne izzive;

40.  priznava, da ima računalništvo v oblaku velik potencial, in poziva Komisijo, naj brez odlašanja predlaga evropsko strategijo za to področje;

41.  poziva Komisijo, naj okrepi določbe o obveščanju o kršitvah varstva podatkov v telekomunikacijskem svežnju in jih da na voljo vsem potrošnikom v državah članicah;

42.  opozarja na določbe v direktivi o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov, po katerih morajo telekomunikacijski operaterji obvezati ponudnike internetnih storitev, da zagotavljajo sporočila o javnih storitvah vsem svojim strankam; poziva Komisijo, naj spremlja in poroča Evropskemu parlamentu, koliko regulatorjev za telekomunikacije deluje v skladu s temi predpisi;

43.  zato pozdravlja predlagano novo uredbo Komisije o varstvu podatkov in poudarja, da je treba državljanom zagotoviti boljši nadzor nad obdelavo njihovih osebnih podatkov ter o tem sprejeti in izvesti novo uredbo, ki bo ob varovanju zasebnosti in temeljnih pravic zagotavljala pravno varnost in podjetjem omogočala zadostno prilagodljivost pri razvoju njihovega poslovanja, s čimer bi se ta izognila velikim stroškom, hkrati pa bi jim omogočila poenostavitev in zmanjšanje upravnih bremen ob ohranitvi trdne zavezanosti spoštovanju obstoječih obveznosti;

44.  pozdravlja predlog Komisije za pravni okvir kolektivnega upravljanja avtorskih in sorodnih pravic, da bi zagotovili večjo odgovornost in preglednost ter boljše vodenje družb za kolektivno upravljanje pravic, vzpostavili učinkovite mehanizme za reševanje sporov ter razjasnili in poenostavili sistem licenciranja; meni, da so jasne in razumljive informacije za spletne uporabnike o tem, kateri osebni podatki se zbirajo in za kakšen namen ter kako dolgo se hranijo, nujne za krepitev njihovih pravic in s tem zaupanja v splet; poudarja, da je treba pri reviziji pravnega reda na področju varstva podatkov zagotoviti pravno varnost in pravno jasnost ter zelo visoko raven varstva podatkov; pozdravlja napoved splošne evropske strategije o računalništvu v oblaku za leto 2012 in v zvezi s tem pričakuje zlasti pojasnitev vprašanj v zvezi z jurisdikcijo, varstvom podatkov in pristojnostjo;

45.  je trdno prepričan, da varstvo zasebnosti ni le temeljna vrednota Evropske unije, temveč ima poleg tega osrednjo vlogo pri spodbujanju potrebnega zaupanja uporabnikov v digitalno okolje, ki bo omogočilo, da se bo enotni digitalni trg v celoti razvil; zato pozdravlja predloge Komisije za prilagoditev direktive o varstvu podatkov sedanjemu digitalnemu okolju, da bi tako utrdili inovativni značaj spletnega okolja in pospešili razvoj obetavnih novih tehnologij, kot je računalništvo v oblaku;

46.  poudarja, da je za soočanje z izzivi, kot sta varstvo podatkov in piratstvo, nujen globalen pristop; pri tem spodbuja tesno sodelovanje med EU in forumom o upravljanju interneta;

47.  zahteva, da se pojasni, da morajo ponudniki spletnih storitev pri zbiranju in/ali obdelovanju podatkov znotraj EU spoštovati zakonodajo EU o varstvu podatkov in konkurenci, varstvo intelektualne lastnine in direktivo o elektronskem poslovanju(30) ter telekomunikacijski paket(31) ne glede na to, kje se ti podatki hranijo in/ali obdelujejo; meni, da bi morala imeti večja preglednost pri identifikaciji ponudnikov spletnih storitev pomembno vlogo pri povečevanju zaupanja potrošnikov, spodbujala bo tudi najboljšo prakso na tem področju in bo poglavitno merilo za oblikovanje evropske znamke zaupanja;

48.  želi spomniti, da se morajo ponudniki spletnih storitev po členu 5 Direktive 2000/31/ES jasno identificirati in da spoštovanje te obveznosti prispeva k zagotavljanju zaupanja potrošnikov v elektronsko poslovanje;

49.  poziva Komisijo, naj pri dokončnem oblikovanju enotnega digitalnega trga posodobi pravni okvir, ki ureja pravice intelektualne lastnine, in predlaga ter hitro izvaja evropsko strategijo za pravice intelektualne lastnine, da bodo te ustrezale spletni resničnosti 21. stoletja; z zanimanjem pričakuje predloge Komisije za pravna sredstva na tem področju, kot sta zakonodaja za poenostavitev kolektivnega upravljanja avtorskih pravic v Evropi ter direktiva o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in boju proti ponarejanju in piratstvu; meni tudi, da je treba razmisliti o inovativnih poslovnih modelih in različnih strukturah licenciranja in jih razvijati, da bi povečali razpoložljivost, hkrati pa ohranili avtorske pravice in zagotovili nadomestilo imetnikom pravic;

50.  poudarja pomembnost usklajenega pristopa k izjemam in omejitvam na področju avtorskih pravic ter usklajenih zakonskih izjem za blagovne znamke in patente, ki pogosto koristijo raziskovalcem in razvijalcem, da bi olajšali razvoj, uvajanje novih in inovativnih storitev in njihovo sprejetost med potrošniki ter da bi raziskovalnim skupinam, inovatorjem, umetnikom in uporabnikom zagotovili pravno varnost, ki je potrebna za oblikovanje uspešnega evropskega digitalnega okolja;

51.  opozarja, da si je treba stalno prizadevati za regulativno usklajevanje v zvezi s pravicami intelektualne lastnine ob hkratnem spoštovanju državljanskih pravic in svoboščin, da bi olajšali dokončanje enotnega digitalnega trga;

52.  poziva Evropsko komisijo, naj predlaga sporazumne rešitve, ki so prilagojene posameznim sektorjem, spoštujejo avtorske pravice, avtorjem zagotavljajo primerno plačilo in javnosti omogočajo dostop do raznovrstne zakonite kulturne ponudbe;

53.  poziva Komisijo, naj pospeši svoje pripravljalno delo v zvezi z zakonodajnim predlogom o „kolektivnem upravljanju pravic“, da bi zagotovili večjo odgovornost in preglednost ter boljše upravljanje družb za kolektivno upravljanje pravic, vzpostavili učinkovite mehanizme za reševanje sporov ter pojasnili in poenostavili sistem licenciranja v glasbenem sektorju;

54.  poudarja, da so za plačevanje medijskih in kulturnih spletnih vsebin vse bolj pomembna mikroplačila,vendar jih je mogoče narediti še prijaznejša uporabniku, in meni, da so koristno orodje, ki omogoča, da dobijo ustvarjalci nadomestila, saj omogočajo dostopnost pravnih vsebin za javnost; zato meni, da so mikroplačila lahko učinkovit način za boj proti nezakoniti vsebini; poudarja pa, da je treba težave, povezane s spletnimi plačilnimi sistemi, kot so pomanjkanje medobratovalnosti in visoki stroški mikroplačil za potrošnike, reševati s preprostimi, inovativnimi in stroškovno učinkovitimi rešitvami, ki koristijo tako potrošnikom kot digitalnim platformam; poudarja, da lahko razširitev zakonite spletne ponudbe cenovno dostopnih kulturnih vsebin dolgoročno omeji nezakonite spletne platforme;

55.  poudarja, da so nove internetne tehnologije in spletne storitve, ki se hitro širijo, povečale povpraševanje po avdiovizualnih ter drugih kulturnih in ustvarjalnih spletnih vsebinah, zagotavljajo pa tudi nove in inovativne načine za prilagajanje in obogatitev ponudbe, zlasti med mladimi; vendar ugotavlja, da je zakonita ponudba glede na povpraševanje nezadostna, kar ustvarja okoliščine, ki uporabnike spodbujajo k dostopu do nezakonite vsebine; meni, da je treba razmisliti o inovativnih poslovnih modelih in različnih strukturah licenciranja, da bi povečali dostop do teh vsebin; poziva k boljši izrabi digitalnih tehnologij, ki naj služijo kot odskočna deska za bolj raznoliko in obsežnejšo zakonito ponudbo ter tako ohranijo zaupanje potrošnikov in rast, hkrati pa zagotovijo, da dobijo umetniki pravično in sorazmerno nadomestilo;

56.  močno podpira ukrepanje na ravni držav članic in na evropski ravni proti ponarejanju proizvodov in njihovemu piratstvu na spletu;

57.  pozdravlja predlog za povečanje dostopnosti in za razvoj zakonitih spletnih storitev z vsebinami, vendar poudarja, da na ravni Unije potrebujemo posodobljeno in bolje usklajeno zakonodajo o avtorskih pravicah; zato poudarja, da potrebujemo zakonodajo o avtorskih pravicah, ki bo zagotovila ustrezne pobude in ravnotežje ter bo v koraku s sodobno tehnologijo; meni, da bi bilo treba spodbujanje, pospeševanje in trajnost licenciranja za več območij na enotnem digitalnem trgu olajšati predvsem s tržno naravnanimi pobudami, ki upoštevajo povpraševanje potrošnikov; poziva Komisijo, naj v skladu s tem brez odlašanja izvaja pobude strategije za pravice intelektualne lastnine;

58.  odločno obsoja vsakršno diskriminacijo med potrošniki glede na državljanstvo in prebivališče, ob sklicevanju na člen 20(2) direktive o storitvah (Direktive 2006/123/ES), ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bo ta direktiva v celoti izvajala;

Krepitev zaupanja v enotni digitalni trg

59.  poudarja, da je direktiva o pravicah potrošnikov zaznamovala pomemben korak k izboljšanju pravne varnosti za potrošnike in podjetja pri spletnih transakcijah in danes predstavlja glavni instrument varstva potrošnikov pri spletnih storitvah; poziva države članice, naj zagotovijo njeno učinkovito in hitro izvajanje; poziva k sprejetju kodeksa dobrega ravnanja za spletna podjetja ter pri tem podpira predloge o vzorčnih pogodbah; meni, da bi bile vzorčne pogodbe pomemben del izvajanja direktive o pravicah potrošnikov, hkrati pa bi bilo treba spoštovati obstoječe prakse trgovine na drobno; nadalje poziva države članice, naj se odločijo, ali dolgoročno podpirajo popolno uskladitev zakonodaje o enotnem trgu ali drugo nacionalno ureditev; v slednjem primeru spodbuja države članice, naj si močneje prizadevajo za konstruktivno predložitev dosjejev, kot je skupno evropsko prodajno pravo, da se v korist potrošnikov in podjetij olajša čezmejno trgovanje v EU;

60.  meni, da ima nedavno predlagana uredba o skupnem evropskem prodajnem pravu, o kateri se lahko pogodbene stranke dogovorijo kot o alternativi za nacionalne predpise na področju prodajnega prava, velike možnosti za preprečitev razdrobljenosti enotnega trga ter za lažji dostop potrošnikov in podjetij do spletnega poslovanja in za njegovo večjo pravno zanesljivost;

61.  opozarja, da morajo države članice tudi odigrati svojo vlogo pri zagotavljanju hitrega in nebirokratskega izvajanja pravil EU, da bi udejanjile pravice potrošnikov;

62.  poziva Komisijo in države članice, naj ustvarijo ustrezna sredstva in jih namenijo učinkovitim instrumentom, kot je omrežje za sodelovanje na področju varstva potrošnikov (CPC), da bodo spletni trgovci upoštevali pravila EU o preglednosti in nepoštenem poslovnem ravnanju, ter s tem zagotovijo visoko raven varstva potrošnikov;

63.  poudarja, da so v državah članicah potrebne pobude za izboljšanje e-veščin v širši javnosti; poudarja, da morajo državljani EU usvojiti digitalne veščine, da bodo lahko v celoti izkoristili prednosti spleta ter se vključevali v digitalno družbo;

64.  poziva Komisijo, naj v vse politike enotnega digitalnega trga vključi element dostopnosti za potrošnike v smislu izvajanja okolja brez ovir in široke palete dostopnih storitev za invalide ter tako vsem skupinam državljanov zagotovi dostop do enotnega digitalnega trga in jim omogoči, da v celoti izkoristijo njegove prednosti;

65.  poudarja, da so v državah članicah potrebne pobude za izboljšanje e-veščin v širši javnosti, zlasti med socialno prikrajšanimi skupinami, posebno pozornost pa je treba nameniti starejšim, da bi spodbudili pojem aktivnega staranja;

66.  priznava pomembnost evropske listine o pravicah uporabnikov, ki bi pojasnila pravice in obveznosti državljanov v informacijski družbi;

67.  poudarja, da je pomembno spodbujati ustvarjanje spletnih mest v različnih jezikih, ki bi omogočale pregledno in zanesljivo primerjavo cen, da bi se povečalo zaupanje potrošnikov v čezmejno trgovino;

68.  poudarja potrebo po oblikovanju evropskega logotipa zaupanja, ki bi zagotavljal, da podjetja s spletnim poslovanjem v celoti spoštujejo evropsko zakonodajo; moral bi biti preprost in dobro strukturiran, z bogato vsebino, ki zagotavlja dodano vrednost elektronskemu poslovanju, in kot tak krepiti zaupanje in preglednost ter pravno varnost za potrošnike in podjetja, zagotavljati pa bi moral tudi informacije v skladu z veljavnimi, pravno nezavezujočimi standardi Konzorcija za svetovni splet (W3C) v interesu invalidov;

69 nadalje poudarja potrebo po celovitem pristopu, da bi dosegli večje zaupanje potrošnikov pri dostopu do zakonitih čezmejnih spletnih storitev;

70.  poudarja, da mora EU pri podjetjih in potrošnikih nujno ustvariti zaupanje v spletno trgovanje in jim zagotoviti sredstva zanj, da se bo povečala čezmejna trgovina; zato poziva, da je treba poenostaviti sistem za izdajanje dovoljenj in pripraviti učinkovit okvir za avtorske pravice;

71.  pozdravlja pobudo Komisije, katere namen je obravnavati ovire za dokončanje enotnega digitalnega trga, zlasti tiste, ki preprečujejo razvoj zakonitih čezmejnih spletnih storitev; poleg tega poudarja potrebo po izboljšanju zaupanja potrošnikov, kar zadeva dostop do zakonitih čezmejnih storitev; poudarja, da bo enotni digitalni trg državljanom omogočil, da bodo po vsej EU lahko dostopali do vseh oblik digitalne vsebine in storitev (glasbene ali avdiovizualne vsebine, video igre);

72.  se strinja s Komisijo, da enotni spletni trg ne more v celoti uresničiti svojega potenciala predvsem zato, ker obstaja mozaik različnih pravnih predpisov ter težko „interoperabilnih“ standardov in praks;

73.  pozdravlja zakonodajna predloga Komisije o alternativnem reševanju sporov in spletnem reševanju sporov ter poudarja pomen njihovega učinkovitega sprejetja, ki bo pripomoglo k reševanju čezmejnih pritožb in sporov; poudarja tudi potrebo po širši seznanitvi potrošnikov in prodajalcev s temi mehanizmi, da bodo lahko dosegli želeno raven učinkovitosti v praksi; opozarja na pomembnost učinkovitega odškodninskega mehanizma kot sredstva za zagotavljanje, da potrošniki lahko uveljavljajo svoje pravice, hkrati pa poudarja, da bi morali biti državljani bolje obveščeni o podrobnostih tega mehanizma in drugih sredstev za reševanje težav; meni, da bi moralo to okrepiti čezmejne nakupe blaga in storitev ter prispevati k odstranjevanja preostalih ozkih grl, ki predvsem na digitalnem trgu zavirajo rast in inovacije in ki enotnemu trgu zdaj onemogočajo, da bi v celoti razvil svoj potencial; poudarja, da bo platforma za spletno reševanje sporov v domačem in elektronskem čezmejnem poslovanju povečala zaupanje potrošnikov v enotni digitalni trg;

74.  priznava, da je treba ustvariti načine, ki bodo povečali zaupanje državljanov v spletno okolje, in zagotoviti varstvo osebnih podatkov, zasebnosti ter svobode izražanja in obveščanja, med drugim z odpravo geografskih, tehničnih in organizacijskih ovir, ki zavirajo delovanje mehanizmov za reševanje sporov; meni, da je hitro in stroškovno učinkovito reševanje sporov prav pri spletnem poslovanju temeljni pogoj za zaupanje uporabnikov; zato pozdravlja predloge Komisije o zunajsodnem in spletnem reševanju potrošniških sporov ter podpira napovedano zakonodajno pobudo za reševanje sporov med podjetji;

75.  je seznanjen s predlogi Komisije za skupne ukrepe s ponudniki plačilnih storitev za boj proti nedovoljenim in nezakonitim vsebinam; poudarja, da mora morebitno sodelovanje z zasebnimi strankami temeljiti na trdnem pravnem okviru, za katerega so značilni spoštovanje zasebnosti podatkov, varstvo potrošnikov, pravica do pritožbe in pravica do sodnega varstva za vse stranke; poudarja, da mora biti prvi korak učinkovito izvajanje postopka obveščanja, ki zagotavlja spoštovanje univerzalne in temeljne pravice do poštenega sojenja pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, kot zahteva zakon; poudarja, da morajo vsi ponudniki, vključno s ponudniki plačilnih storitev in oglaševalci, sodelovati v boju proti nedovoljenim ali nezakonitim vsebinam;

76.  je zelo vesel sporočila Komisije o strategiji za boljši internet za otroke; spodbuja Komisijo, države članice in industrijo, naj pospešujejo uporabo novih tehnoloških razvojnih dosežkov v izobraževanju in zaščiti mladoletnikov ter tesno in učinkovito sodelujejo, da bi omogočili varen internet za mladoletnike; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj podprejo projekte digitalnega opismenjevanja in seznanjanja z digitalnimi tehnologijami, namenjene odraslim, ki so odgovorni za izobraževanje in usposabljanje ter za prihodnost novih generacij, da bi jih tako ozavestili o priložnostih in nevarnostih IKT za otroke in mladoletnike, hkrati pa bi pripomogli k zmanjšanju tehnološke ločnice med generacijami; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo programe usposabljanja na področju informacijske tehnologije v zvezi s pravicami, obveznostmi in tveganji potrošnikov na notranjem digitalnem trgu;

77.  poziva zainteresirane strani, naj se zavežejo k odgovornemu oglaševanju za mladoletnike, predvsem tako, da se odpovejo nasilnemu in zavajujočemu televizijskemu in spletnemu oglaševanju ter da spoštujejo in v celoti izvajajo obstoječe kodekse ravnanja in podobne pobude;

78.  meni, da je treba nujno podpreti digitalizacijo izobraževalnih in kulturnih del v čim več uradnih jezikov EU, da bi za javnost zagotovili uporabno in koristno vsebino;

79.  poudarja, da je pomembno določiti jasna načela za ureditev odnosov z digitalnimi trgi tretjih držav, zlasti v zvezi s projekti na ravni Unije, kot je digitalizacija svetovne kulturne dediščine;

80.  poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno uporabo pravil o selektivni distribuciji, da bi se izognili zlorabam in diskriminaciji;

81.  poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo, ki bo zagotavljala nevtralnost omrežja;

82.  poudarja, da so med osnovnimi nujnimi pogoji omrežne nevtralnosti večja konkurenčnost, preglednost pri upravljanju prometa, kakovost storitev in preprosta zamenjava ponudnika; ponovno poudarja podporo odprtemu internetu, kjer dostopa do vsebin in individualnih trgovinskih storitev ni mogoče blokirati; opozarja na nedavne ugotovitve Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in meni, da so potrebni dodatni ukrepi za zagotovitev omrežne nevtralnosti;

83.  ponovno opozarja na možne probleme, povezane z zmanjšano omrežno nevtralnostjo, med drugim nekonkurenčno vedenje, onemogočanje inovacij, omejevanje svobode izražanja, premajhna ozaveščenost potrošnikov in kršenje zasebnosti, ter na dejstvo, da pomanjkanje omrežne nevtralnosti škoduje podjetjem, potrošnikom in družbi kot celoti;

84.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo svobodno in pošteno konkurenco na spletu s sprejetjem ukrepov proti nepoštenim poslovnim praksam med podjetji, kot so spletno omejevanje ter nadzor nad cenami in kvotami;

85.  meni, da imata največjo prednost vzpostavitev širokopasovnih komunikacijskih omrežij in zlasti vključitev podeželskih, odmaknjenih in najbolj oddaljenih območij v omrežje elektronskih komunikacij; zato poziva Komisijo, naj stalno preverja in po potrebi z regulativnimi ukrepi zagotavlja ohranjanje nevtralnosti omrežja, ponudnikom na spletu pa nemoten oziroma neoviran dostop do omrežne infrastrukture;

Vzpostavitev podlage za bolj konkurenčno in vključujočo Evropo

86.  poziva države članice, naj okrepijo in olajšajo razvoj informacijske in komunikacijske infrastrukture, ker imajo vse države članice nacionalno širokopasovno strategijo, vendar jih ima le nekaj popolnoma oblikovane operativne načrte, ki vsebujejo potrebne cilje za celovito uresničenje digitalne agende za Evropo, kot je določena v strategiji Evropa 2020; pozdravlja novo pobudo „Instrument za povezovanje Evrope“, ker bo ključna za učinkovito izvajanje ciljev, zastavljenih v Evropski digitalni agendi za leto 2020, ki obljubljajo širokopasovni dostop za vse, ter vmesnega cilja, da bi do leta 2013 vsi državljani EU imeli osnovno internetno povezavo;

87.  poudarja, da se internetne storitve ponujajo na čezmejni ravni in da je zato potrebno usklajeno ukrepanje v skladu z evropsko digitalno agendo; poudarja, da bi bil evropski trg s skoraj 500 milijoni ljudmi s hitrim širokopasovnim dostopom gonilo razvoja notranjega trga; poudarja, da je treba digitalno agendo povezati z zagotavljanjem novih storitev, kot so e-trgovina, e-zdravstvo, e-učenje, e-bančništvo in e-uprava;

88.  poudarja, da je za razvoj evropskega enotnega digitalnega trga pomembno nadaljevati prizadevanja, da bi vsi potrošniki povsod imeli možnost hitrega dostopa, tako da se spodbuja dostop do stacionarnega in mobilnega interneta ter z uvajanjem infrastrukture naslednje generacije; poudarja, da so za to potrebne politike, ki bodo spodbujale dostop po konkurenčnih pogojih; poziva Komisijo in države članice, naj s posodobitvijo ustreznih ciljev zagotovijo nov zagon za evropsko strategijo za hitra in ultrahitra širokopasovna omrežja;

89.  poudarja potencialno vrednost prehoda na digitalne javne storitve za potrošnike in podjetja ter poziva države članice, naj za to razvijejo nacionalne načrte, ki bi morali vključevati cilje in ukrepe, da bi bile vse javne storitve dostopne na spletu do leta 2015; priznava, da so hitra omrežja osnovni pogoj za razvoj spletnih storitev in gospodarsko rast; poziva Komisijo, naj razvije cilje digitalne agende, ki bodo vodilni na svetovni ravni in ki bodo zagotovili, da bo Evropa postala svetovna vodilna sila na področju internetne hitrosti in povezljivosti; poziva države članice, naj še naprej razvijajo načrte za nacionalna širokopasovna omrežja in sprejmejo operativne načrte s konkretnimi ukrepi za izvajanje ambicioznih ciljev na področju širokopasovnih omrežij, ter poudarja, da so instrumenti, ki jih je Komisija predlagala v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, strateškega in bistvenega pomena;

90.  obžaluje, da EU zaostaja na področju optičnih internetnih povezav; zato poziva države članice in Evropsko komisijo, naj pospešijo razširitev in sprejetje ultra hitrih širokopasovnih omrežij, in se zavzema za evropsko strategijo za obsežno uvajanje tehnologije FTTx („optična vlakna do točke x“);

91.  poziva države članice, naj oblikujejo načrte za odzivanje na kibernetske incidente, s katerimi bi obvladovali kibernetske motnje ali napade s čezmejnim vplivom, vključno z evropskimi in nacionalnimi načrti za ključno informacijsko infrastrukturo, ter razvijejo strategije za bolj odporno in zanesljivo infrastrukturo; poudarja, da bi bilo treba okrepiti mednarodno sodelovanje na tem področju; opozarja, da je omrežna in informacijska varnost odgovornost vseh udeleženih strani, med katerimi so uporabniki na domu, ponudniki storitev in razvijalci proizvodov; priporoča spodbujanje usposabljanja in izobraževanja o kibernetski varnosti za državljane in strokovnjake;

92.  poudarja, da se internet vse bolj uporablja na mobilnih napravah, in poziva k sprejetju ukrepov, ki bodo zagotovili večjo razpoložljivost radiofrekvenčnega spektra za mobilni internet in višjo kakovost e-storitev na teh mobilnih napravah; poudarja, da je treba pri prihodnjem dodeljevanju radijskega spektra zagotoviti vodilno evropsko vlogo pri brezžičnih aplikacijah in novih storitvah, da bi tako pospešili rast in svetovno konkurenčnost Evrope;

93.  ugotavlja, da fiksni in mobilni prenos podatkov skokovito narašča ter da bo za obvladovanje tega povečanja potrebnih več ukrepov, kot so nadaljnje usklajene dodelitve spektra za brezžična širokopasovna omrežja, povečanje učinkovitosti spektra in pospešeno uvajanje naslednje generacije dostopovnih omrežij;

94.  ugotavlja, da je ocena potrebe po odprtju 700 MHz pasu za mobilni prenos podatkov nujen prvi korak, da bi zadovoljili prihodnje potrebe po zmogljivostih;

95.  pozdravlja novo sporočilo Komisije o e-javnih naročilih, ki je bilo objavljeno 20. aprila 2012; poudarja, da bodo e-javna naročila poenostavila izvedbo javnega naročanja, zagotovila preglednost, zmanjšala bremena in stroške, povečala sodelovanje MSP ter izboljšala kakovost in znižala cene;

96.  pozdravlja zakonodajni predlog Komisije o uredbi o elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah za elektronske transakcije na notranjem trgu, ki bo povečala zaupanje in udobje v varnem digitalnem okolju in vzpostavila vzajemno priznavanje in sprejemanje priglašenih sistemov elektronske identifikacije na ravni EU, zato bi lahko omogočila varno in brezhibno elektronsko interakcijo med podjetji, državljani in javnimi organi ter s tem povečala učinkovitost javnih in zasebnih spletnih storitev, e-poslovanja in elektronskega trgovanja v EU; poudarja pomen elektronskih podpisov in vzajemnega priznavanja elektronskih osebnih izkaznic na evropski ravni za zagotavljanje pravne varnosti za evropske potrošnike in podjetja; poudarja, da je pomembno hkrati zagotoviti medobratovalnost v vsej EU in varstvo osebnih podatkov;

97.  poudarja, da je uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij v javnem sektorju temelj za razvoj digitalne družbe znanja, zato poziva Komisijo in države članice, naj še naprej razvijajo varne in učinkovite e-storitve; ugotavlja, da je čezmejna medobratovalnost osnovni pogoj za sprejetje čezmejnih rešitev za elektronsko izdajanje računov, zlasti v zvezi z e-identifikacijo in e-podpisom;

98.  opozarja, da Parlament v svoji resoluciji z dne 20. aprila 2012 o konkurenčnem enotnem digitalnem trgu in e-upravi kot vodilni sili poudarja, da je pomembno spodbuditi široko sprejetost dejavnikov, kot so pravna varnost, pregledno tehnično okolje ter odprte in medobratovalne rešitve za elektronsko izdajanje računov, ki bodo temeljile na skupnih pravnih pogojih, poslovnih postopkih in tehničnih standardih; poziva Komisijo, naj oceni potrebo po enotnih odprtih standardih za e-identifikacijo in e-podpise v vsej Uniji; ugotavlja, da so največje ovire za čezmejni dostop do elektronskih storitev javne uprave povezane z uporabo elektronskih podpisov in identifikacije ter pomanjkljivo medobratovalnostjo sistemov e-uprave na ravni EU; pozdravlja predlog Komisije za uredbo o elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah za elektronske transakcije na notranjem trgu;

o
o   o

99.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0209.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0211.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0491.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0492.
(5) UL L 304, 22.11.2011, str.64.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0453.
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0307.
(8) UL C 169 E, 15.6.2012, str. 58.
(9) UL C 50 E, 21.2.2012, str. 1.
(10) UL L 189, 22.7.2010, str. 1.
(11) UL L 95, 15.4.2010, str. 1.
(12) UL C 349 E, 22.12.2010, str. 1.
(13) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0453.
(14) UL C 67 E, 18.3.2010, str. 112.
(15) UL C 46 E, 24.2.2010, str. 26.
(16) UL C 295 E, 4.12.2009, str. 43.
(17) UL C 146 E, 12.6.2008, str. 370.
(18) UL L 364, 9.12.2004, str. 1.
(19) UL L 376, 27.12.2006, str. 21.
(20) UL L 376, 27.12.2006, str. 36.
(21) UL C 292 E, 1.12.2006, str. 109.
(22) UL C 305 E, 14.12.2006, str. 247.
(23) UL L 149, 11.6.2005, str. 22.
(24) UL L 373, 21.12.2004, str. 37.
(25) http://www.un.or.at/unictral
(26) UL L 271, 9.10.2002, str. 16.
(27) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
(28) UL L 178, 17.7.2000, str. 1.
(29) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(30) Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).
(31) Direktiva 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 (UL L 337, 18.12.2009, str. 11) in Direktiva 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 (UL L 337, 18.12.2009, str. 37).


Financiranje dejavnosti in vlaganj MSP: lažji dostop do posojil v podporo internacionalizaciji
PDF 307kWORD 32k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o financiranju dejavnosti in vlaganj MSP v EU: lažji dostop do posojil v podporo internacionalizaciji (2012/2114(INI))
P7_TA(2012)0469A7-0367/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Globalna Evropa: Konkurenca v svetu – Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta“ (COM(2006)0567),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom „za dosego celovite evropske mednarodne naložbene politike“ (COM(2010)0343),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Trgovina, rast in svetovne zadeve – Trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020“ COM(2010)0612),

–  ob upoštevanju Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, ki je bil sprejet leta 1994 kot del urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj v okviru GATT(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3286/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije(2) (uredba o trgovinskih ovirah),

–  ob upoštevanju poročila Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) o naložbah po svetu iz leta 2011,

–  ob upoštevanju poročil OECD/WTO/UNCTAD o trgovinskih in naložbenih ukrepih skupine G20 (od sredine oktobra 2010 do aprila 2011),

–  ob upoštevanju političnega okvira za naložbe Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 13. septembra 2011 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi nekaterih smernic na področju uradno podprtih izvoznih kreditov(3),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o obetih v trgovinskih odnosih med EU in Kitajsko(4), resolucije z dne 1. junija 2006 o čezatlantskih gospodarskih odnosih EU-ZDA(5), resolucije z dne 28. septembra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih Evropske unije z Indijo(6), resolucije z dne 12. oktobra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih med EU in Mercosurjem z namenom sklenitve medregionalnega pridružitvenega sporazuma(7), resolucije z dne 22. maja 2007 o globalni Evropi – zunanji vidiki konkurenčnosti(8), resolucije z dne 19. junija 2007 o gospodarskih in trgovinskih odnosih med EU in Rusijo(9), resolucije z dne 19. februarja 2008 o strategiji EU za olajšanje dostopa evropskim podjetjem na zunanje trge(10), resolucije z dne 24. aprila 2008: Reformirani Svetovni trgovinski organizaciji naproti„(11), resolucije z dne 5. februarja 2009 o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Kitajsko(12), resolucije z dne 26. marca 2009 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo(13), resolucije z dne 21. oktobra 2010 o trgovinskih odnosih Evropske unije z Latinsko Ameriko(14), resolucije z dne 17. februarja 2011 o sporazumu o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Korejo(15) , resolucije z dne 6. aprila 2011 o evropski mednarodni naložbeni politiki(16), svojega stališča z dne 10. maja 2011 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prehodnih dogovorih za dvostranske sporazume o naložbah med državami članicami in tretjimi državami(17), resolucije z dne 11. maja 2011 o trenutnem stanju pogajanj glede sporazuma o prosti trgovini med EU in Indijo(18), resolucije z dne 11. maja 2011 o trgovinskih odnosih med EU in Japonsko(19), resolucije z dne 8. junija 2011 o trgovinskih odnosih med EU in Kanado(20) in resolucije z dne 27. septembra 2011 o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije EU 2020(21),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu svetu z naslovom „Poročilo o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe v letu 2011 – Zavezovanje strateških gospodarskih partnerjev k boljšemu dostopu do trga: prednostni ukrepi za odstranitev trgovinskih ovir“ (COM(2011)0114),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2011 o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe(22),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom: „Mala podjetja, velik svet – novo partnerstvo za pomoč MSP pri izkoriščanju priložnosti v svetu“ (COM(2011)0702),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP“ (COM(2011)0870),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu svetu o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe 2012 (COM(2012)0070),

–  ob upoštevanju poročila Mednarodne finančne korporacije/Svetovne banke z naslovom Poslovanje 2012: Poslovanje v preglednejšem svetu (Doing Business in a More Transparent World) (v nadaljevanju „indeks poslovanja za leto 2012“),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2012 o privlačnosti za naložbe v Evropo(23),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A7-0367/2012),

A.  ker skupna trgovinska politika od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe v skladu s členom 207 PDEU obsega neposredne tuje naložbe in je v izključni pristojnosti EU; ker se lahko države članice pogajajo o dvostranskih sporazumih o naložbah in jih sklepajo samo na podlagi pooblastila Unije; ker je za vse sporazume o trgovini in naložbah, o katerih se v imenu Unije pogaja Komisija, potrebna privolitev Parlamenta;

B.  ker EU v skladu s poročilom Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj za leto 2011 ostaja pomembno območje, ki privlači neposredne tuje naložbe; ker je v nasprotju s tem iz podatkov Eurostata razvidno, da so skupni odlivi neposrednih tujih naložb EU-27 padli za 30 % v letu 2008, za nadaljnjih 28 % v letu 2009 in dodatnih 62 % v letu 2010;

C.  ker države članice v skladu z indeksom poslovanja za leto 2012 predstavljajo na svetovni ravni samo 40 % (članice evroobmočja pa samo 26 %) od 35 najpomembnejših držav z vidika podjetništva;

D.  ker Komisija ocenjuje, da je 99 % vseh podjetij v EU malih in srednjih podjetij (MSP) in ker je 92 % teh MSP mikropodjetij, ki zaposlujejo enega do devet uslužbencev, 6,7 % malih podjetij, ki zaposlujejo med 10 in 49 uslužbencev ter 1,1 % srednjih podjetij, ki imajo od 50 do 249 zaposlenih; ker je SMP 23 milijonov in so hrbtenica gospodarstva Unije ter zagotavljajo dve tretjini delovnih mest v zasebnem sektorju;

E.  ker so mikro, mala in srednja podjetja (MMSP) različna in imajo različne potrebe, ki izhajajo iz posebnega značaja industrijskega ali storitvenega sektorja, v katerem delujejo, države članice ali celo regije, iz katere poslujejo, velikosti, poslovnega modela, podjetniške kulture in poslovnega okolja, tako na mednarodni ravni kot znotraj enotnega trga; ker se v svojem poslovnem ciklu spopadajo z različnimi izzivi;

F.  ker pomanjkanje finančnih sredstev, poleg šibkejšega podjetniškega duha, kot obstaja v drugih industrializiranih gospodarstvih, ostaja eden glavnih izzivov za konkurenčnost in podjetništvo podjetij EU, in ker stalna regulativna razdrobljenost in birokratske ovire še naprej omejujejo zmogljivost MSP, zlasti malih in mikropodjetij, da bi se prilagodila energetsko učinkovitemu in z viri gospodarnemu gospodarstvu ter širila na trge zunaj matične države, znotraj enotnega trga in po svetu;

G.  ker je 44 % MSP poročalo, da je pomanjkanje ustreznih informacij znatna ovira za internacionalizacijo;

H.  ker odpor evropskih MSP, da bi razvila mednarodne dejavnosti, izhaja predvsem iz pomanjkanja analize ali predhodne analize njihovih izvoznih možnosti;

I.  ker se precej evropskih MSP ukvarja z dejavnostmi mednarodnega izvoza (25 % vseh), in ker samo 13 % evropskih MSP deluje na trgih zunaj EU, le 4 % MSP, ki niso dejavna na mednarodnem trgu, pa imajo specifične načrte za začetek mednarodnih dejavnosti v bližnji prihodnosti; ker se nekatera MSP zaradi poslovnih profilov in velikosti niso sposobna internacionalizirati;

J.  ker le 10 % mikropodjetij uporablja več kot 300 programov javne pomoči, ki so že na voljo, in ker imajo MSP glede na veliko število programov pomoči težave pri prepoznavanju in uporabi pomoči, ki je že na voljo;

K.  ker je svetovna gospodarska in finančna kriza posebno prizadela evropska MSP in ker je treba spodbujati tudi njihovo internacionalizacijo prek enotnega trga;

L.  ker v minulih dveh letih dosledno skoraj tretjina MSP, ki so zaprosila za bančno posojilo, ni dobila kredita ali pa je dobila manj, kot je želela; ker so bila mikropodjetja deležna največje stopnje zavrnitve;

M.  ker je okvirni program za konkurenčnost in inovativnost finančnim ustanovam omogočil nova sredstva v višini 30 milijard EUR za več kot 315.000 MSP za obdobje 2007–2013; in ker je Evropska investicijska banka (EIB) za MSP zagotovila posojila v višini približno 40 milijard EUR, od katerih je imelo v obdobju 2008–2011 korist več kot 210.000 MSP;

N.  ker bo novi predlagani program Komisije za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME) podjetjem in MSP zagotovil instrument za posojilna jamstva, ki bo ponudil jamstva za dolžniško financiranje prek posojil, konzorcijskih in podrejenih posojil ali zakupa, s čimer bi zmanjšali posebne težave, s katerimi se soočajo MSP pri dostopu do financiranja za rast podjetja, in bo zagotovil listinjenje dolžniških finančnih portfeljev MSP, katerega cilj je tem podjetjem zagotoviti dodatno dolžniško financiranje, in se bo izvajal od leta 2014 do leta 2020, z načrtovanim proračunom 2,5 milijarde EUR;

O.  ker so izkušnje držav članic pri politikah, ki podpirajo internacionalizacijo MSP in mikropodjetij, ter izkušnje institucij civilne družbe (gospodarske zbornice, podjetniška združenja ipd.) pomemben del pridobljenih izkušenj glede oblikovanja novih uspešnih in učinkovitih politik na tem področju;

P.  ker morajo vse politike, ki se izvajajo na evropski ravni za podporo MSP, podpirati in dopolnjevati veljavne politike, zagotavljati evropsko dodano vrednost, preprečevati podvajanje in prekrivanje z obstoječimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi programi ter zagotoviti najboljše načrtovanje in operativno usklajevanje;

Q.  ker poročilo Komisije o ovirah za trgovanje in naložbe navaja primere, kako dostop EU do trgov različnih držav sveta, tudi industrijsko razvitih gospodarstev in večjih gospodarstev v vzponu ter članic WTO, bolj omejujejo različne netarifne kot pa tarifne ovire, saj se slednje z napredovanjem globalizacije v znatni meri opuščajo, ker pravila WTO prepovedujejo neupravičene netarifne ovire;

R.  ker mora EU po potrebi podpirati in aktivno braniti svojo industrijo in družbe, tudi MSP, pred kršitvami dogovorjenih pravil, standardov in načel WTO s strani njenih trgovinskih partneric, in uporabiti vsa ustrezna in sorazmerna sredstva; ker bi morala biti uporaba večstranskih in dvostranskih mehanizmov reševanja sporov ter zlasti instrumentov trgovinske zaščite, skladnih z WTO, zadnja v vrsti ukrepov;

S.  ker je pravna negotovost osrednji dejavnik, ki MSP odvrača od internacionalizacije, in ker je pravni okvir s trgovinskimi partnerji, ki zagotavlja pravno gotovost, absolutno bistvenega pomena; ker mora EU braniti interese evropskih podjetij, predvsem MSP, pred kršitvami pravne gotovosti naložb v državah nečlanicah EU;

1.  poziva Komisijo in, kjer je to primerno, države članice, da spodbuja udeležbo MSP in po potrebi mikropodjetij na svetovnih trgih z izvajanjem primernih ukrepov za njihovo internacionalizacijo, zlasti pa njihovo dodatno vključevanje v enotni trg EU, vključno z lažjim dostopom do kapitala in redno posodobljenimi informacijami o poslovnih priložnostih v tujini ter učinkovitimi instrumenti trgovinske zaščite, s katerimi bi jih upravičeno zaščitili pred nepoštenim dampingom in subvencijami, da se zavaruje poštena konkurenca s tretjimi državami ter obenem zagotovi varstvo človekovih, delavskih in socialnih pravic ter okolja v tretjih državah;

2.  ugotavlja, da se MSP soočajo s težavami predvsem zato, ker je prišlo zaradi gospodarske krize do upada domačega povpraševanja;

I.Dostop do informacij

3.  poudarja, da je treba izboljšati zbiranje podatkov na ravni podjetij za dvig osveščenosti o potrebah MMSP, razširjanju najboljših praks in nudenju bolje usmerjene podpore na državni ravni in ravni EU; poziva tudi k redni analizi stroškov in koristi za preverjanje učinkovitosti take podpore z osredotočanjem na povečanje inovativnosti in konkurenčnosti MMSP tako na enotnem trgu kot na svetovni ravni;

4.  poudarja, da bi bilo treba najprej preveriti, kateri so obstoječi programi pomoči na nacionalni ravni in na ravni EU in kateri programi manjkajo, da bi preprečili prekrivanje ali vrzeli, v to pa bi bilo treba vključiti obstoječe ponudnike storitev in v sodelovanju z nacionalnimi agencijami oblikovati strategije pomoči; spodbuja organe držav članic, naj vzpostavijo podobne enotne spletne podatkovne zbirke z nacionalnimi in regionalnimi viri financiranja;

5.  poudarja, da je treba oceniti razpoložljivi trg za širjenje internacionalizacije in še naprej spodbujati razvoj MSP na notranjem trgu, prav tako pa upoštevati razvoj MSP na notranjem trgu enako kot razvoj MSP v tujini;

6.  meni, da je za konkurenčnost in rast EU ključno ustvariti mrežo, kot del digitalne platforme, združiti nacionalno službo za pomoč MSP, gospodarske zbornice, izvozne agencije, poslovna združenja in Komisijo, da bi podjetjem v EU, zlasti izvoznikom in uvoznikom, zagotovili natančne, pravočasne in bralcu prijazne informacije z enega mesta, zato da bi lahko popolnoma izkoristili novo skupno trgovinsko politiko Unije;

II.   Dostop do kapitala

7.  poudarja, da so ponavljajoče se težave pri dostopu do kapitala eden od ključnih razlogov za preprečevanje internacionalizacije MSP; poziva nacionalne vlade, naj podprejo MSP z uradno podprtimi izvoznimi krediti, pri čemer ne smejo izkrivljati konkurence znotraj EU, pa tudi z zagotavljanjem zadostnega financiranja za MSP (na primer posebna posojila, sofinanciranje in tvegani kapital), da bi pomagale premostiti zmanjševanje naložb in finančnih vzvodov bank; poudarja, da bi moralo biti tako financiranje zagotovljeno MSP, ki že izvažajo in ki lahko predstavijo izvedljiv poslovni načrt za izboljšanje ali konsolidacijo obstoječega tržnega deleža ter ustvarjajo delovna mesta, zlasti za mlade;

8.  meni, da se za podporo gospodarstvu EU ne sme spregledati pomoči za ustanavljajoča se podjetja, ki nudijo inovativne proizvode in storitve ter za MSP, ki potrebujejo začetne oziroma dodatne investicije, bodisi delujejo na notranjem trgu ali, ko se želijo razvijati prek internacionalizacije;

9.  zato poziva nacionalne vlade, naj pomagajo MSP s preučitvijo možnosti za oblikovanje, med drugim, investicijskih skladov za MSP, v katere bi lahko vsak evropski državljan naložil prihranke;

10.  poziva, naj so uradno podprti izvozni krediti v skladu s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), in spodbuja projekte, ki so v skladu z mednarodnimi delovnimi in okoljskimi standardi;

11.  poziva, naj se pomoč za MSP za dostop do kapitala prilagodi v skladu z ustreznim in posebnim povpraševanjem MSP, da bi se izognili enakemu pristopu za vse; ugotavlja, da v tem oziru industrija v EU kaže številne poslovne profile in potrebe, ki odražajo velikost, strukturo, področje dejavnosti in geografski položaj MSP;

12.  meni, da je nujno potrebujemo celostno strategijo za financiranje trgovine, ki bo namenjena pospeševanju internacionalizacije MSP; meni, da bi morala EU dejavno spodbujati in podpirati spodbude za razvoj MSP v strateških sektorjih, zlasti v primeru proizvodnih dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, ki ponujajo konkurenčno prednost pred gospodarstvi v vzponu in visoko kakovostna delovna mesta za evropske državljane; zato poudarja, da je treba opredeliti obetavne tržne niše in spodbujati njihov razvoj;

13.  poziva Komisijo, naj preuči evropski trg poslovnih angelov in druge podobne trge po svetu, da bi upoštevala izkušnje in vzpostavila zmogljivosti za vodje mrež poslovnih angelov v EU; spodbuja banke in druge finančne institucije, naj strankam svojih MSP zagotavljajo redno posodobljene informacije o razpoložljivih finančnih instrumentih, vključno s podpornimi mrežami MSP in poslovnimi angeli; poziva tudi Komisijo, naj v zvezi s tem ponudi ustrezne informacije;

14.  priznava obstoj ustaljenih in preverjenih sistemov za podporo MSP na nacionalni ravni, ki ponujajo dostop do izvoznih kreditov prek izvoznih agencij, in meni, da je to pomoč smiselno nadaljevati; vendar pa meni, da bi veljalo srednjeročno dodatno razpravljati o vzpostavitvi sistematske podpore za izvozne kredite na ravni EU, skupaj z vzpostavitvijo izvozno/uvozne organizacije MSP, ki bi izplačevala MSP dodatno pomoč prek izvoznih agencij na podlagi primerov najboljše prakse v posameznih državah; meni, da bi ta dodatna pomoč lahko vključevala posojila z ugodno in fiksno obrestno mero, kratkoročni delovni kapital in refinanciranje, lastniški kapital in rešitve zavarovalnega poslovanja;

15.  opozarja na regulativne in zakonske korake, ki jim je treba narediti za izboljšanje dostopa MSP do jamstev, tj.:

   zmanjševanje ovir pri registraciji nepremičnin (npr. z ustanovitvijo kreditnih uradov);
   znižanje stroškov za posojilodajalce in zviševanje splošne kakovosti finančnih informacij v zvezi z MSP za spodbujanje njihove kreditne sposobnosti pri posojilodajalcih;

16.  poudarja potrebo po zagotavljanju finančne in tehnične pomoči MSP, z osredotočanjem na raziskavo trga, svetovanjem v zvezi z načrtovanjem in financiranjem izvoza, pravnim svetovanjem (npr. o odstopnih klavzulah ali kaznih pri zamudah plačil ali neplačilu), carinske in davčne obveznosti ter predstavljanje podjetij na sejmih in poslovnih dogodkih (npr. za iskanje distributerjev v tretjih državah);

17.  vztraja, da se je treba osredotočiti tudi na odpravo kreditne vrzeli za mikropodjetja; poudarja koristno vlogo majhnih posojil pri omogočanju ustanavljanja takih podjetij; ponovno poudarja, da pri nišnih trgih že majhne neposredne tuje naložbe lahko spodbudijo osnovne poslovne pobude z vidika ustvarjanja rasti in trajnostnega razvoja na lokalni ravni (npr. razvijanje obrtniškega znanja);

18.  poziva k povečanju javno-zasebnih partnerstev pri zagotavljanju izhodiščnega in tveganega kapitala MMSP v EU s porazdelitvijo podjetniškega tveganja; poudarja, da imajo v tem oziru mikrofinančne institucije in skladi socialnega podjetništva pri razvijanju poslovnih možnosti pozitivno vlogo, ker imajo močne socialne, etične in okoljske cilje;

III.   Priporočila za dejanske ukrepe

19.  poziva k prizadevanju za poenostavitev poslovnega okolja za MSP na nacionalni ravni in ravni EU, da bi v tesnem posvetovanju z združenji MSP EU ter trgovinskimi in obrtnimi zbornicami, pa tudi drugimi primernimi zainteresiranimi stranmi, podprli skrajšanje upravnih postopkov in internacionalizacijo MSP;

20.  poziva države članice, naj vzpostavijo enotne službe za pomoč podjetjem na lokalni ravni, ki bi jih upravljali v sodelovanju s podjetji EU, da bi lahko MSP v svojem jeziku prejemala informacije, ki bi jih lahko takoj uporabila, o izvoznih/uvoznih priložnostih, obstoječih (tarifnih in netarifnih) ovirah za trgovino, zaščiti naložb, določbah o reševanju sporov, konkurentih kot tudi poznavanju in razumevanju kulturnih in človeških praks na trgih tretjih držav;

21.  zahteva, da se razvije mreža med MSP ter velikimi evropskimi podjetji, da bi MSP izkoristila njihovo strokovno znanje ter izvozne in inovacijske zmogljivosti;

22.  poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjave med vodilnimi iz evropskih in tujih MSP, ki delujejo na podlagi vzorca programa „Erasmus za mlade podjetnike“, ki trenutno obstaja na ravni Evropske unije;

23.  poudarja, da je treba spodbujati sodelovanje med evropskimi MSP in podjetji iz tretjih držav, da bi jim olajšali vstop na trg ter vključevanje na trge tretjih držav;

24.  poziva Komisijo in države članice, naj evropska MSP bolje osvestijo glede trgovinskih sporazumov, o katerih se pogaja, in glede mednarodnih naložbenih možnosti, ki se jim ponujajo;

25.  spodbuja podjetja in izvoznike EU, da dejavno uporabljajo instrumente trgovinske zaščite, kot so pritožbe v okviru uredbe o trgovinskih ovirah ali register pritožb v podatkovni zbirki o dostopu na trg, da se Komisiji poroča o materialni škodi zaradi trgovinskih ovir in omogoči, kjer je primerno, da Komisija po uradni dolžnosti začne protidampinške preiskave in preiskave izravnalnih dajatev, pri tem pa tesno sodeluje z industrijo, da se kar najbolj zmanjša nevarnost povračilnih ukrepov;

26.  meni, da je učinkovito varstvo MSP pred nepoštenimi trgovinskimi praksami partnerskih držav EU enako pomembna kot pomoč MSP, ki se želijo internacionalizirati; meni, da sta internacionalizacija in varstvo dve plati istega procesa globalizacije;

27.  poziva Komisijo, naj vprašanje izboljšanega dostopa MSP do protidampinških preiskav in preiskav izravnalnih dajatev ustrezno obravnava pri reformi instrumentov trgovinske zaščite EU;

28.  poziva Komisijo, naj vključi MSP v oblikovanje mednarodnih standardov (npr. ISO), ker spremembe v ureditvenih režimih neposredno vplivajo na njihovo dobičkonosnost; vztraja, da je treba odpravo neupravičenih netarifnih ovir obravnavati kot glavno prednostno nalogo Komisije, zlasti z usklajevanjem tehničnih pravil na podlagi ustreznih globalnih standardov;

29.  poziva Komisijo, naj to razširjeno in trdovratno problematiko obravnava v večstranskih in dvostranskih trgovinskih sporazumih, posebno v takih z industrijsko razvitimi gospodarstvi in gospodarstvi v vzponu, in zagotovi, da bo WTO netarifnim oviram pri trgovanju posvetila prav toliko pozornosti kot ukinitvi tarif;

30.  obžaluje pomanjkanje konkretnih sredstev, ki jih imajo na voljo evropska podjetja, zlasti MSP, za učinkovito spopadanje s kršenjem pravic intelektualne lastnine; pozdravlja odločitev Komisije, da predlaga pregled direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine; poziva Komisijo in države članice, naj se odločneje zavzamejo za pravice intelektualne lastnine v vseh ustreznih večstranskih organizacijah (WTO, Svetovna zdravstvena organizacija, Svetovna organizacija za intelektualno lastnino);

31.  poudarja, da so MSP občutljiva na nihanje cen; zato poziva Komisijo, naj si na ravni EU in v mednarodnih forumih, kot je G20, dejavno prizadeva za boj proti finančnim špekulacijam v zvezi s hrano in surovinami;

32.  poziva Unijo, naj v celoti izkoristi priložnosti za naložbe za MSP v EU, ki izvirajo iz evropske sosedske politike, pri tem pa posebno pozornost nameni čezmejnim naložbam v državah vzhodnega partnerstva in partnerstva z južnim Sredozemljem; poudarja, da bi morale naložbene priložnosti na teh območjih občutno prispevati k izpolnjevanju gospodarskih in socialnih potreb prebivalcev iz zadevnih držav ter spodbujati trajnostni gospodarski razvoj, poglabljati regionalno sodelovanje in regionalno stabilnost;

33.  meni, da bi morali Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje razviti sinergije za dodatno izboljšanje trgovinske diplomacije Unije v svetu;

34.  poziva EU, naj razvije velikopotezno skupno industrijsko politiko, ki bo temeljila na spodbujanju raziskav in inovacij, ki imajo koristi od inovativnih oblik financiranja, kot so projektne obveznice, in bo podpirala razvoj MSP prek dostopa do javnih naročil, da bi tako ohranili njeno konkurenčnost v odnosu do velikih akterjev v industrijskem in raziskovalnem sektorju;

o
o   o

35.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) http://www.wto.org/english/docs_e/legal_e/17-tbt.pdf
(2) UL L 349, 31.12.1994, str. 71.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0363.
(4) UL C 233 E, 28.9.2006, str. 103.
(5) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 235.
(6) UL C 306 E, 15.12.2006, str. 400.
(7) UL C 308 E, 16.12.2006, str. 182.
(8) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 128.
(9) UL C 146 E, 12.6.2008, str. 95.
(10) UL C 184 E, 6.8.2009, str. 16.
(11) UL C 259 E, 29.10.2009, str. 77.
(12) UL C 67 E, 18.3.2010, str. 132.
(13) UL C 117 E, 6.5.2010, str. 166.
(14) UL C 70 E, 8.3.2012, str. 79.
(15) UL C 188 E, 28.6.2012, str. 113.
(16) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 34.
(17) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 203.
(18) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 13.
(19) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 19.
(20) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0257.
(21) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0412.
(22) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0565.
(23) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0275.


Strategija digitalne svobode v zunanji politiki EU
PDF 234kWORD 37k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU (2012/2094(INI))
P7_TA(2012)0470A7-0374/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta ZN za človekove pravice z dne 5. julija 2012 o spodbujanju, varstvu in uživanju človekovih pravic na internetu, ki priznava pomen varstva človekovih pravic in prost pretok informacij na internetu(1),

–  ob upoštevanju poročil posebnega poročevalca ZN Franka La Rueja z dne 16. maja 2011 (A/HRC/17/27) in 10. avgusta 2011 (A/66/290) o spodbujanju in varovanju pravice do svobode mnenja in izražanja, v katerih poudarja veljavnost mednarodnih meril in standardov na področju človekovih pravic, ki se nanašajo na pravico do svobode mnenja in izražanja, za internet kot komunikacijski medij,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta ZN za človekove pravice z dne 28. marca 2008 (7/36), ki določa mandat posebnega poročevalca za spodbujanje in varovanje pravice do svobode mnenja in izražanja,

–  ob upoštevanju poročila ZN z dne 16. junija 2011 o vodilnih načelih o podjetništvu in človekovih pravicah: izvajanje okvira ZN za varovanje, spoštovanje in pomoč (v katerem se odraža delo posebnega predstavnika ZN Johna Ruggieja),

–  ob upoštevanju resolucije, ki jo je sprejel svet Medparlamentarne unije 19. oktobra 2011(2) ,

–  ob upoštevanju strateškega okvira za človekove pravice in demokracijo, ki ga je sprejel Svet 25. junija 2012(3),

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 13. junija 2012 o posebnem predstavniku EU za človekove pravice(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2012 o zaščiti kritične informacijske infrastrukture – dosežki in naslednji koraki: h globalni kibernetski varnosti(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2012 o konkurenčnem enotnem digitalnem trgu – e-uprava kot vodilna sila(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. aprila 2012 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu in politiki Evropske unije na tem področju, vključno s posledicami za strateško politiko EU o človekovih pravicah(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2012 o dostopu slepih do knjig in drugega tiskanega gradiva(8)

–  ob upoštevanju splošnega proračuna za leto 2012 z dne 29. februarja 2012, zlasti poziva za ustanovitev Sklada Evropske unije za vsesplošno svobodo interneta(9),

–  ob upoštevanju sporočila komisarke za digitalno agendo z dne 12. decembra 2011 o strategiji stalne povezanosti,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 12. decembra 2011 o človekovih pravicah in demokraciji v središču zunanjega delovanja – za učinkovitejši pristop (COM(2011)0886),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 2011 o odprtem internetu in nevtralnosti omrežja v Evropi(10),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2011 o obnovljeni strategiji EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011-2014 (COM(2011)0681),

–  ob upoštevanju vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o učinkoviti strategiji o surovinah za Evropo(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2011 o zunanjih politikah EU v prid demokratizaciji(12),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije z dne 25. maja 2011 o novem odzivu na spremembe v sosedstvu (COM(2011)0303),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o kulturnih razsežnostih zunanjega delovanja EU(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti podjetij v mednarodnih trgovinskih sporazumih(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o upravljanju interneta: naslednji koraki(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o internetu stvari(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 o klavzuli o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih Evropske unije(17),

–  ob upoštevanju svojih resolucij o nujnih primerih kršitev človekovih pravic, demokratičnih načel in načel pravne države, ki vzbujajo skrb glede digitalne svobode,

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 27. septembra 2011 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št.1334/2000 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo(18),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 36/2012 z dne 18. januarja 2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 442/2011, ki uvaja izvozne omejitve za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter orodja za nadzor(19),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 264/2012 z dne 23. marca 2012 o spremembi Uredbe (EU) št. 359/2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Iranu, ki izvaja izvozne omejitve za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter orodja za nadzor(20),

–  ob upoštevanju členov 3 in 21 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju smernic Evropske unije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in vseh ustreznih mednarodnih instrumentov o človekovih pravicah, vključno z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju konvencije ZN z dne 17. aprila 2003 o varovanju nesnovne kulturne dediščine(21),

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in tekočih pogajanjih o pristopu EU k tej konvenciji,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A7-0374/2012),

A.  ker tehnološki napredek omogoča, da posamezniki po vsem svetu uporabljajo novo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter imajo povezavo z internetom, in tako spodbuja korenite spremembe v družbi, delovanju demokracije, upravljanju, gospodarstvu, podjetništvu, medijih, razvoju in trgovini;

B.  ker je internet osnovno sredstvo, ki omogoča dostop do informacij, svobodo izražanja, svobodo tiska in svobodo zbiranja ter gospodarski, družbeni, politični in kulturni razvoj;

C.   ker velja splošno soglasje, ki se odraža v mednarodnem pravu, da morajo biti omejitve temeljnih pravic predvidene v zakonodaji;

D.  ker mora EU varovati in spodbujati človekove pravice, tudi na spletu in zunaj njega;

E.  ker so vključenost, spodbujanje digitalne pismenosti in premostitev digitalnih vrzeli osrednjega pomena za izkoriščanje močnega potenciala interneta ter informacijske in komunikacijske tehnologije za krepitev samozavesti posameznikov;

F.  ker se informacijska in komunikacijska tehnologija, čeprav je bila ključnega pomena za organizacijo družbenih gibanj in protestov v različnih državah, zlasti med arabsko pomladjo, uporablja tudi za represijo prek (masovne) cenzure, nadzora ter iskanja in sledenja informacij o posameznikih;

G.  ker lahko informacijska in komunikacijska tehnologija koristi tudi terorističnim organizacijam pri pripravi in izvedbi napadov;

H.  ker okvir, v katerem se tehnologije uporabljajo, v veliki meri vpliva na to, ali ta tehnologija spodbuja pozitivni razvoj ali pa je sredstvo represije;

I.   ker s temi spremembami nastajajo nove okoliščine, ki zahtevajo prilagojeno uporabo veljavnih zakonov na podlagi strategije vključevanja interneta ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij v vse ukrepe zunanje politike EU;

J.   ker se je internet uveljavil in se postopoma razvil v platformo z velikim javnim pomenom; ker pa zloraba novih možnosti in instrumentov, ki jih ponuja internet, ustvarja tudi nova tveganja in nevarnosti;

K.   ker je tudi internet postal dejavnik razvoja mednarodne trgovine, ki zahteva stalen nadzor, zlasti glede varstva potrošnikov;

L.   ker je treba omejevanje dostopa dovoliti v le v primerih uporabe interneta za nezakonite dejavnosti, kot so spodbujanje k sovraštvu, nasilju in rasizmu, totalitarna propaganda, dostop otrok do pornografije in spolno izkoriščanje otrok;

M.  ker globalna in brezmejna narava interneta zahteva nove oblike mednarodnega sodelovanja in upravljanja, pri katerih sodeluje več zainteresiranih strani;

N.   ker člen 21 Pogodbe o Evropski uniji določa: „Unija skrbi za usklajenost različnih področij svojega zunanjega delovanja in usklajenost teh s svojimi drugimi politikami. Svet in Komisija, ki jima pomaga visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, zagotavljata to usklajenost in v ta namen sodelujeta.“

O.  ker je nevtralnost omrežja bistveno načelo odprtega interneta, saj zagotavlja konkurenčnost in preglednost;

P.  ker sta digitalna varnost in digitalna svoboda bistveni in druga druge ne moreta nadomestiti;

Q.  ker je lahko EU vzor na področju digitalnih svoboščin le, če se te svoboščine zagotavljajo znotraj njenih meja;

Človekove pravice in razvoj

1.  priznava, da je necenzuriran dostop do odprtega interneta, mobilnih telefonov ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij vplival na človekove pravice in temeljne svoboščine, s širitvijo področja svobode govora, dostopa do informacij, pravice do zasebnosti in svobode zbiranja po svetu;

2.  priznava, da imata odprt internet ter informacijska in komunikacijska tehnologija velik potencial za omogočanje, ustvarjanje in spodbujanje izgradnje skupnosti, civilne družbe svetovnega ekonomskega, družbenega, znanstvenega, kulturnega in političnega razvoja, ter tako prispevata k splošnemu človeškemu napredku; se vseeno zaveda novih tveganj in nevarnosti za človekove pravice, ki izhajajo iz zlorabe informacijske in komunikacijske tehnologije;

3.  priznava, da internet in družabni mediji vladam omogočajo neposredno opravljanje diplomatske dejavnosti, ljudem po vsem svetu pa vse več stikov; poudarja, da lahko odprta izmenjava zamisli preprečuje ekstremizem ter izboljšuje medkulturno sodelovanje in razumevanje;

4.   meni, da kultura pomaga pri dostopu in stikih v primeru, ko so politični odnosi blokirani ali težavni; priznava, da sta svoboda in kultura tesno povezani in da ima EU strateški interes za digitalno kulturno diplomacijo;

5.   priznava vlogo umetniške svobode in svobode do posnemanja in ponovne uporabe kot temelja ustvarjalnosti in svobode izražanja in zamisli; se zaveda precejšnjega števila izjem in omejitev v ekosistemu avtorskih pravic, zlasti na področju novinarstva, citiranja, satire, arhivov, knjižnic in zagotavljanja dostopa in uporabnosti kulturne dediščine;

6.  poziva Komisijo, naj ustrezno obravnava dejstvo, da obstajajo države, ki uporabljajo represijo ter nadzor nad državljani, organizacijami civilne družbe in aktivisti, praksa v nekaterih državah pa vključuje vse pogostejšo uporabo tehnologije za blokiranje vsebin, spremljanje in identifikacijo zagovornikov človekovih pravic, novinarjev, aktivistov in oporečnikov; poleg tega poziva Komisijo, naj ukrepa proti inkriminaciji legitimnega izražanja na spletu in sprejemanju restriktivne zakonodaje, ki upravičuje takšne ukrepe; zato ponovno potrjuje, da je tako delovanje v nasprotju s københavnskimi merili;

7.   poudarja, da morajo ponudniki internetnih storitev, razvijalci programske opreme, izdelovalci strojne opreme, storitve socialnega mreženja/mediji in drugi priznavati in izvajati načela družbene odgovornosti podjetij, da bi zagotovili svobodo delovanja in varnost zagovornikov človekovih pravic ter svobodo izražanja;

8.  poudarja, da bi morali spodbujanje in varovanje digitalnih svoboščin pod vodstvom visoke predstavnice in Evropske službe za zunanje delovanje vključiti v vse zunanje ukrepe EU, politiko in instrumente financiranja in pomoči, ter ju letno preverjati, da bi zagotovili odgovornost in stalnost; zahteva, da se glede tega zavzame dejavni pristop ter sprejmejo ukrepi, ki bi zagotovili horizontalno sodelovanje in usklajevanje med zadevnimi institucijami in agencijami EU ter znotraj njih;

9.  podpira spoznanje Komisije, da je varen dostop do interneta del københavnskih meril in da bi bilo treba omejitve svobode izražanja, tudi na internetu, utemeljiti na podlagi nujne socialne potrebe in zlasti sorazmerno z legitimno zastavljenim ciljem;

10.  se zaveda pomislekov o varstvu in spodbujanju človekovih pravic in svoboščin na spletu, ki se porajajo v vseh državah, obenem pa priznava ključne ločnice, ki vplivajo na kontekst, v katerem se uporablja informacijska in komunikacijska tehnologija, kot sta obstoj pravne države in pravica do pravnega varstva;

11.  poziva Komisijo, naj takrat, ko zagovarja nujno potrebne in sorazmerne omejitve temeljnih pravic, poskrbi za skladnost med zunanjim delovanjem EU in svojimi notranjimi strategijami, zlasti pri upoštevanju temeljnih načel mednarodnega prava, denimo da morajo biti te omejitve zakonsko utemeljene, ne pa da jih priložnostno uvaja industrija;

12.  spodbuja posebnega predstavnika EU za človekove pravice, da digitalne svoboščine in strategijo stalne povezanosti vključi med svoje osrednje prednostne naloge;

13.  poudarja, da je treba za učinkovito razvojno politiko EU in politiko s področja človekovih pravic vanju vključiti informacijsko in komunikacijsko tehnologijo in premostiti digitalno vrzel, in sicer z zagotavljanjem osnovne tehnološke infrastrukture, s poenostavitvijo dostopa do znanja in informacij in s spodbujanjem digitalne pismenosti po vsem svetu;

14.  meni, da informacijska in komunikacijska tehnologija omogoča preglednost, dobro upravljanje, pismenost, izobrazbo, spolno in reproduktivno zdravstveno varstvo, učinkovito spremljanje volitev in pomoč pri nesrečah, zlasti na oddaljenih območjih in družbah v razvoju;

15.  poudarja, da bi morali programi s področja razvojne politike in človekovih pravic EU zajemati programe pomoči za spodbujanje digitalne svobode, zlasti v skupnostih v nedemokratičnih državah in državah, ki so v obdobju po konfliktu ali v katerih se odvija politična tranzicija; meni, da so strokovnjaki EU za oblikovanje predpisov bistveni sogovorniki za usposabljanje drugih tovrstnih strokovnjakov ter za vključevanje temeljnih pravic in načel v nove predpise in zakonodajo (na področju medijev) v tretjih državah; poudarja, da bi morali pomoč v obliki izgradnje infrastrukture za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo pogojevati z izvajanjem in ohranjanjem necenzuriranega dostopa do interneta in spletnih podatkov, pa tudi z digitalno svobodo v širšem smislu;

16.  opozarja, da je pomembno razvijati informacijsko in komunikacijsko tehnologijo na konfliktnih območjih in tako spodbujati dejavnosti za izgradnjo miru na ravni civilne družbe, da bi zagotovili varne komunikacije med stranmi, ki sodelujejo v miroljubnem reševanju sporov, in tako dejavno premagali fizične ovire in nevarnosti v dvostranskih stikih, ki pretijo ljudem in organizacijam na teh območjih;

17.  upa, da bo ustrezna uporaba novih komunikacijskih tehnologij, predvsem družabnih medijev, z vzpostavitvijo družbenih platform za oblikovanje zakonodaje pomagala okrepiti neposredno demokracijo med državljani EU in državljani tretjih držav;

18.  poudarja, da lahko digitalno zbiranje in razširjanje dokazov kršitev človekovih pravic prispevata k svetovnemu boju proti nekaznovanju; meni, da bi to gradivo morali biti sprejemljivo kot dokaz v sodnih postopkih v okviru mednarodnega (kazenskega) prava;

19.  poudarja, da je treba zagotoviti, da se bodo redke zemlje, ki se uporabljajo pri proizvodnji na področju informacijske in komunikacisjke tehnologije, pridobivale v pogojih, v katerih se spoštuje človekove, delavske in okoljske pravice, in da v tem primeru ne bodo veljaje monopolne prakse ali omejitve dostopa do trgovine iz izključno političnih razlogov; je prepričan, da je večstranski pristop pri zagotavljanju dostopa do redkih zemelj v človeških razmerah temeljni pogoj za izpolnitev teh ciljev;

Trgovina

20.  ugotavlja, da je internet postal del javnega prostora, v katerem se uresničujejo nove oblike čezmejne trgovine, pa tudi inovativen razvoj trga ter družbeni in kulturni stiki; meni, da bi se morali digitalna svoboda in čezmejna trgovina podpirati in dopolnjevati ter tako ustvarjati in izboljševati poslovne priložnosti za evropska podjetja v svetovnem digitalnem gospodarstvu;

21.  je seznanjen s pomisleki, da nekateri ljudje vse pogosteje sovražijo pomen, ki se skriva za izrazom avtorske pravice; priznava pomembno vlogo, ki jo je pri oblikovanju mehanizmov za uveljavljanje avtorskih pravic imela zunanjetrgovinska politika;

22.  obžaluje dejstvo, da se tehnologija in storitve iz EU v tretjih državah včasih uporabljajo za namene, ki kršijo človekove pravice, in sicer za cenzuriranje informacij, množični nadzor, spremljanje, iskanje ter sledenje državljanov in njihove uporabe (mobilnih) telefonskih omrežij in interneta; poziva Komisijo, naj sprejme vse ukrepe, potrebne za ustavitev te trgovine z digitalnim orožjem;

23.  zahteva prepoved izvoza tehnologij in storitev, ki se uporabljajo za represijo, avtoritarnim režimom; meni, da bi morala biti ta prepoved vzorčni primer za strukturne omejevalne ukrepe; vendar meni, da bi bilo preudarno navesti, da se morajo te prepovedi izdajati na osnovi posameznega primera ob upoštevanju posebnosti konfliktnih območjih ali avtoritarnih režimov;

24.  ocenjuje, da so nekateri tehnološki proizvodi in storitve za motenje, nadzor, spremljanje in prestrezanje namenjeni izključno za „enojno rabo“, zato poziva k izdelavi redno posodobljenega seznama držav, ki kršijo svobodo izražanja v okviru človekovih pravic in v katere bi moral biti izvoz proizvodov z enojno rabo prepovedan;

25.  poudarja, da je treba sankcije EU glede tehnologij izvajati in spremljati na ravni Unije in tako zagotoviti, da jih vse države članice enako spoštujejo in se ohranijo enaki konkurenčni pogoji;

26.  poudarja, da bi morala Komisija imeti možnost, da podjetjem, ki dvomijo o tem, ali naj zaprosijo za izvozno dovoljenje, zagotoviti informacije v dejanskem času o zakonitosti ali morebitnih škodljivih učinkih trgovinskih dogovorov; to velja tudi za podjetja iz EU ali podjetja s sedežem v EU, ki stopajo v pogodbena razmerja z vladami tretjih držav, da bi pridobila dovoljenja za obratovanje, se pogajala o klavzulah za mirovanje ali sprejela sodelovanje javnosti pri poslovanju ali javno uporabo svojih omrežij in storitev;

27.  poudarja pomen zaščite pravic potrošnika v okviru mednarodnih sporazumov, povezanih z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo;

28.  poziva Komisijo, naj najpozneje v letu 2013 predloži predloge, ki od podjetij s sedežem v EU zahtevajo večjo preglednost in odgovornost ter razkritje politik presoje učinka v povezavi s človekovimi pravicami, da bi izboljšali spremljanje izvoza informacijske in komunikacijske tehnologije, izdelkov in storitev, namenjenih blokiranju spletnih strani, množičnemu nadzoru, sledenju in spremljanju posameznikov, vdiranju v zasebne pogovore (po elektronski pošti) in filtriranju zadetkov iskanja;

29.  poziva Komisijo, naj pripravi predloge zakonodajnega okvira EU, v skladu s katerim bi morala podjetja, ki sodelujejo pri javnih naročilih v državah članicah, izvajati ocene učinka ustrezne informacijske in komunikacijske tehnologije na človekove pravice, in sicer že v fazi raziskav in razvoja, in ne bi smela sodelovati pri morebitnih kršitvah človekovih pravic v tretjih državah;

30.  meni, da bi morala podjetja oblikovati in izvajati poslovne prakse za nadzor nad mogočimi vplivi novih izdelkov informacijskih in komunikacijskih tehnologij na človekove pravice, in sicer tudi v fazi raziskav in razvoja, ter za zagotovitev nesodelovanja pri morebitnih kršitvah človekovih pravic v tretjih državah; poziva Komisijo, naj podjetjem EU zagotovi širok razpon informacij za izoblikovanje ustreznega ravnovesja med poslovnimi interesi in družbeno odgovornostjo gospodarskih družb.

31.  v zvezi s tem obžaluje dejavno sodelovanje evropskih in mednarodnih podjetij, ki delujejo v EU, z državami, ki uporabljajo represivne vladne politike proti zagovornikom človekovih pravic in političnim oporečnikom v povezavi z digitalnimi pravicami, dostopom do interneta ter informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami; poziva Komisijo, naj podjetja, ki sodelujejo v takih dejavnostih, izključi iz postopkov javnih naročil in razpisov EU;

32.  poziva Komisijo, naj podjetjem v EU zagotovi širok nabor informacij in na podlagi načel ZN, ki jih je vpeljal John Ruggie, poda smernice, s čimer bi zagotovila upoštevanje interesov podjetij in družbene odgovornosti gospodarskih družb;

33.  poudarja, da je treba upoštevati učinek določanja tehnoloških standardov za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter telekomunikacijske proizvode in storitve v EU v primerih, ko se to blago in storitve izvažajo v tretje države, v katerih imajo koncepti, kot je „zakonito prestrezanje“, drugačen pomen, na primer države, kjer ne veljajo načela pravne države;

34.  se zaveda, da je internet postal javni prostor in trg, za katera sta prost pretok informacij in dostop do informacijske in komunikacijske tehnologije nenadomestljiva; zato meni, da je treba digitalno svobodo in prosto trgovino spodbujati in varovati istočasno, da bi pospešili in podprli svobodno izmenjavo idej in večje poslovne priložnosti za državljane EU v vedno bolj digitaliziranem svetovnem gospodarstvu;

35.  poziva, naj EU v prihodnje sporazume o prosti trgovini vključi klavzule o pogojenosti, s katerimi se določijo pregledni zaščitni ukrepi, ohrani neomejen dostop do interneta in zagotavi prost pretok informacij;

36.  poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bodo mandati za večstranska in dvostranska trgovinska pogajanja, pa tudi sam potek pogajanj resnično prispevali k doseganju pomembnih ciljev EU, zlasti k spodbujanju njenih vrednot, kot sta demokracija in pravna država, vzpostavitvi pravega enotnega digitalnega trga ter spoštovanju politike razvojnega sodelovanja;

37.  poziva EU, naj zagotovi politično podporo za evropska podjetja, kadar se ta soočijo z zahtevo, naj odstranijo vsebino, ki so jo objavili uporabniki, ali posredujejo osebne podatke tako, da kršijo temeljne pravice in omejujejo svobodo poslovanja;

38.  poziva EU, naj ukrepa proti čezmejnemu učinku zakonodaje tretjih držav na državljane EU in podjetja iz EU na spletu in ga čimbolj zmanjša;

39.  ugotavlja, da se je elektronsko trgovanje razvilo zunaj tradicionalnih trgovinskih ureditvenih okvirov; poudarja pomen tesnejšega mednarodnega sodelovanja v STO in Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino, ki bo zaščitilo in zagotovilo razvoj svetovnega digitalnega trga; zahteva, da se veljavni sporazum o trgovini z izdelki informacijske tehnologije v STO pregleda in posodobi, EU pa naj raziščem, kakšne so možnosti za mednarodni sporazum o digitalnem gospodarstvu;

40.  poziva Komisijo, naj v prihodnje trgovinske sporazume prenese uveljavitev in pravice intelektualne lastnine negospodarskih akterjev ter zagotovi, da lahko do posegov v svobodo internetnih pravic pride le v skladu z načeli pravne države in z odločitvijo sodne oblasti;

41.  meni, da gre pri omejevanju dostopa za podjetja iz EU in potrošnike na spletu do (digitalnih) trgov zaradi množične cenzure v tretjih državah za protekcionistične ukrepe in trgovinske ovire; poziva Komisijo, naj predstavi strategijo, ki bi izpodbijala ukrepe tretjih držav, ki omejujejo dostop podjetij EU do njihovih spletnih trgov;

42.  poziva EU, naj si prizadeva regulacijo interneta ter informacijske in komunikacijske tehnologije ohraniti na upravičeni in ustrezni ravni ter jo uporabiti le takrat, ko meni, da je potrebna.

43.  poziva, naj se v Wassenaarski sporazum vključi tehnologija, ki je namenjena izključno represiji;

44.  poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj zagotovijo politično podporo podjetjem iz EU, ki delujejo v tretjih državah, v katerih se srečujejo z zahtevami, naj odstranijo vsebino, ki so jo objavili uporabniki, omejijo svobodo zagotavljanja storitev ali predložijo osebne podatke tako, da bi se s tem kršile temeljne pravice; poudarja, da digitalna podjetja pogosto delujejo brez meja ter da lahko zakonodaja tretjih držav negativno vpliva na evropske uporabnike in potrošnike; zato še poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da bo vpliv zakonodaje tretjih držav na fizične ali pravne osebe, ki delujejo v EU, čim manjši;

45.  ugotavlja, da vse pogostejše vladno vmešavanje in reguliranje ovirata odprtost in neomejenost interneta ter tako omejujeta možnosti za povečanje elektronske trgovine in zavirata podjetja EU, ki delujejo v digitalnem gospodarstvu; meni, da je sodelovanje več zainteresiranih strani najboljši način za izoblikovanje ravnovesja med javnimi in zasebnimi interesi na internetu in svetovnem trgu; spodbuja mednarodna prizadevanja, ki bi omogočila, da se zgradi potrebna infrastruktura za razširitev digitalnega gospodarstva, vključno z liberalnimi zakonskimi predpisi, ter poziva države v razvoju, naj povečajo vzajemne koristi v skladu z načelom trgovine za spremembe;

46.  meni, da je omejevanje dostopa podjetij EU do digitalnih trgov in spletnih potrošnikov – ki se med drugim izvaja z masovno državno cenzuro ali omejevanjem dostopa do trga za evropske ponudnike spletnih storitev v tretjih državah – trgovinska ovira; poziva Komisijo in Svet, naj v vse prihodnje trgovinske sporazume vključita varovalni mehanizem, in sicer zlasti v tiste, ki vsebujejo določbe z vplivom na spletne storitve in spletne skupnosti uporabnikov, ki delijo informacije, saj bi se tako zagotovilo, da tretje strani od podjetij za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo iz EU ne bodo zahtevale, naj omejijo dostop do spletnih mest, odstranijo vsebino, ki so jo objavili uporabniki, ali posredujejo osebne podatke – na primer naslov IP – tako, da se s tem kršijo temeljne pravice in svoboščine; poleg tega poziva Svet in Komisijo, naj razvijeta strategijo za izpodbijanje ukrepov tretjih držav, ki omejujejo dostop podjetij EU do svetovnih spletnih trgov;

47.  poziva Komisijo, naj predloži nov osnutek regulativnega okvira o izvozu blaga z dvojno rabo, ki bo obravnaval potencialno škodljivi izvoz izdelkov in storitev informacijske in komunikacijske tehnologije v tretje države ter predvidel usklajevalno in nadzorno vlogo Komisije;

Upravljanje interneta

48.  meni, da je za spoštovanje odprte in participativne narave interneta bistveno sprejemanje odločitev, ki je pregledno in temelji na sodelovanju; meni, da morajo biti vse razprave o pravilih o internetu odprte in vključevati vse interesne skupine, zlasti tiste, ki so specializirane za zaščito temeljnih pravic, ter vsakodnevne uporabnike interneta; meni, da bi morala imeti EU vodilno vlogo pri oblikovanju temeljnih pravil in norm vedenja v kibernetičnem svetu na področju digitalne svobode, vključno z mehanizmi reševanja sporov, pri čemer bi bilo treba upoštevati navzkrižja sodnih pristojnosti;

49.  ugotavlja, da je struktura interneta zaenkrat razmeroma neregulirana in se upravlja na podlagi pristopa vključevanja več zainteresiranih strani; poudarja, da mora EU zagotoviti vključujoč model z več zainteresiranimi stranmi, v katerem velika podjetja in vladni akterji ne smejo prevladati nad majhnimi podjetji ter akterji civilne družbe in uporabniki;

50.  meni, da sodelovanje med vladami in zasebnimi akterji glede vprašanj informacijske in komunikacijske tehnologije ne bi smelo temeljiti na tem, da se ponudnikom internetnih storitev naloži neposredne in posredne obveznosti, naj z nadzorom in reguliranjem interneta prevzamejo prenesene vloge organov pregona;

51.  poudarja pomen skupne strategije EU za upravljanje interneta, pa tudi za reševanje vprašanj, povezanih z regulacijo telekomunikacij, in opozarja, da sektor na mednarodni ravni ureja Mednarodna telekomunikacijska zveza, v kateri ima vsaka država članica en glas;

52.  je zaskrbljen zaradi predlogov koalicij vlad in podjetij, s katerimi si prizadevajo uvesti regulativni nadzor ter povečati vladni in zasebni nadzor nad internetom in telekomunikacijami;

53.  poziva EU, naj obravnava in prepreči izventeritorialni vpliv zakonov tretjih držav, zlasti zakonov o pravici intelektualne lastnine, na državljane, potrošnike in podjetja EU; glede tega poziva Komisijo, naj čim prej predloži vseevropsko strategijo za računalništvo v oblaku, ki jo poudarja digitalna agenda za Evropo;

54.  opozarja, da so internet, podatkovne povezave, shranjevanje podatkov ter informacijske in komunikacijske tehnologije bistveni deli kritične infrastrukture EU;

55.  obžaluje, da v EU obstaja pritisk, da bi okrepili pooblastila za blokiranje spletnih strani, saj bi to vedno moral biti izhod v sili;

56.  močno podpira načelo spletne nevtralnosti, kar pomeni, da ponudniki internetnih storitev ne blokirajo, diskriminirajo, škodujejo ali zmanjšujejo, niti s pomočjo cen, zmožnosti posameznikov, da uporabljajo storitve za dostop, uporabo, pošiljanje, objavljanje, prejemanje ali ponujanje katerekoli vsebine, uporabniškega programa ali storitve po lastni izbiri, ne glede na vir ali cilj;

57.  meni, da je potrebnega več sodelovanja na svetovni ravni za ohranitev in posodobitev pravic intelektualne lastnine v prihodnosti, kar je bistvenega pomena za zagotavljanje inovacij, delovnih mest in odprte svetovne trgovine;

58.  poziva države članice in Komisijo, naj razvijejo politiko pravic intelektualne lastnine, da bo ljudem še naprej omogočeno ustvarjanje in deljenje lastne vsebine brez pridobitve pravic intelektualne lastnine, če bodo tako želeli;

59.  poziva Komisijo, naj predlaga nov regulativni okvir za čezmejno spletno trgovanje, oceno in revizijo Direktive o informacijski družbi (2001/29/ES) da bi zagotovila predvidljivost in prilagodljivost ureditve avtorskih pravic EU, ter revizijo direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, s čimer bi se potreba po ustrezni reformi in varstvu avtorskih pravic uravnotežila s potrebo po varstvu temeljnih pravic na spletu ter ohranilo odprti internet in služilo kot osnova za pravice intelektualne lastnine in obveznosti za prihodnje prostotrgovinske sporazume;

Strategija digitalne svobode

60.  se zaveda, da je treba človekove pravice spoštovati tudi na spletu, in meni, da bi bilo treba za napredek pri teh prizadevanjih v vse programe EU, zlasti v evropsko sosedsko politiko in strateška partnerstva, vključiti informacijsko in komunikacijsko tehnologijo;

61.  poziva EU, naj digitalno svobodo prizna kot temeljno pravico in nujen pogoj za uživanje splošnih človekovih pravic, kot so zasebnost, svoboda izražanja, svoboda zbiranja in dostop do informacij ter zagotavljanje preglednosti in odgovornosti v javnem življenju;

62.  poziva Komisijo in Svet, naj podpreta, usposobita in spodbujata zagovornike človekovih pravic, aktiviste civilne družbe in neodvisne novinarje, ki pri svojih dejavnostih uporabljajo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, ter se zavzemata za s tem povezane temeljne pravice do zasebnosti, svobodnega izražanja ter svobode zbiranja in združevanja na spletu;

63.  poziva države članice, naj izjemo javnega reda in miru ne uporabljajo kot omejevalnega ukrepa za omejevanje temeljnih pravic organizacij civilne družbe do zbiranja in demonstracij in opozarja, da morajo biti take izjeme motivirane in sorazmerne;

64.  poziva k politični in diplomatski podpori digitalni svobodi v državah prejemnicah pomoči EU poleg programov pomoči;

65.  meni, da bi bilo treba omejitve digitalne svobode v celoti upoštevati pri odnosih EU s tretjimi državami, tiste države – razen držav, v katerih so hudi konflikti, ki trpijo zaradi nesreče ali ki se nahajajo v razmerah neposredno po nesrečah ali konfliktih – ki tovrstno podporo in pomoč že prejemajo, pa bi morale informacijsko in komunikacijsko tehnologijo uporabljati na načine, s katerimi bi povečale preglednost in odgovornost;

66.  odločno poziva Svet in Komisijo, naj v pristopna pogajanja in pogajanja o okvirnih sporazumih s tretjimi državami, dialoge o človekovih pravicah, trgovinska pogajanja in pri vseh stikih, ki se nanašajo človekove pravice, vključita klavzule o pogojenosti, ki določajo, da je treba zagotavljati in spoštovati neomejen dostop do interneta in digitalno svobodo;

67.  poziva Komisijo in Svet, naj spodbujata in ohranjata visoke standarde za digitalno svobodo v EU, zlasti s kodifikacijo načela nevtralnosti omrežja v ustreznih predpisih, in tako okrepita verodostojnost Unije pri spodbujanju in zaščiti digitalne svobode po svetu in zavzemanju zanjo;

68.  meni, da sta združevanje trgovinskih, varnostnih in zunanjih politik EU ter usklajevanje vrednot in interesov nujna, če želi Unija v celoti uporabiti svojo gospodarsko moč in pri zavzemanju za digitalno svobodo delovati kot globalni akter;

69.  meni, da so pri pripravi in izvajanju strategije digitalne svobode usklajevanje in skupne diplomatske pobude s preostalimi državami OECD nujno potrebni za učinkovito in uspešno ukrepanje;

70.  poziva Komisijo in Svet, naj čim prej sprejmeta strategijo za digitalno svobodo v zunanji politiki EU;

o
o   o

71.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve/podpredsednici Komisije ter Evropski službi za zunanje delovanje.

(1) http://www.ohchr.org/EN/HRBodies/HRC/RegularSessions/Session20/Pages/ResDecStat.aspx
(2) ki jo je 19. oktobra 2011 v Bernu soglasno sprejel svet Medparlamentarne unije na svojem 189. zasedanju http://www.ipu.org/english/issues/hrdocs/189/is01.htm
(3) http://eeas.europa.eu/delegations/un_geneva/press_corner/focus/events/2012/20120625_en.htm
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0250
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0237.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0140.
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0126.
(8) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0059.
(9) UL L 56, 29.2.2012, str. 1.
(10) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0511.
(11) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0364.
(12) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0334.
(13) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 135.
(14) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 101.
(15) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 33.
(16) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 24.
(17) UL C 290 E, 29.11.2006, str. 107.
(18) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0406.
(19) UL L 16, 19.1.2012, str. 1.
(20) UL L 87, 24.3.2012, str. 26.
(21) http://unesdoc.unesco.org/images/0013/001325/132540e.pdf


Prehodni dogovori za dvostranske sporazume o naložbah med državami članicami in tretjimi državami ***II
PDF 193kWORD 20k
Resolucija
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prehodnih dogovorih za dvostranske sporazume o naložbah med državami članicami in tretjimi državami (11917/1/2012 – C7-0328/2012 – 2010/0197(COD))
P7_TA(2012)0471A7-0389/2012

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (11917/1/2012 – C7-0328/2012),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(1) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2010)0344),

–  ob upoštevanju pisma predsednika Odbora za mednarodno trgovino z dne 31. maja 2012, s katerim se je zavezal, da bo na plenarnem zasedanju priporočil sprejetje stališča Sveta v prvi obravnavi,

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 72 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za mednarodno trgovino (A7-0389/2012),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  odobri skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

5.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj podpiše akt, potem ko bo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, in po dogovoru z generalnim sekretarjem Sveta uredi objavo akta v Uradnem listu Evropske unije skupaj s skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA
K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije

V tej uredbi, zlasti pa v uvodnih izjavah 17, 18 in 19, je sicer določena uporaba postopkov iz Uredbe (EU) št. 182/2011, vendar to ne pomeni precedensa v zvezi s prihodnjimi uredbami, ki bi Uniji omogočale, da v skladu s členom 2(1) PDEU pooblasti države članice, da izdajo in sprejmejo pravno zavezujoče akte na področjih v izključni pristojnosti Unije. Poleg tega se uporaba svetovalnega postopka v tej uredbi in ne postopka pregleda ne šteje kot precedens za prihodnje uredbe o vzpostavitvi okvira za skupno trgovinsko politiko.

(1) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 203.


Nadaljnja makrofinančna pomoč Gruziji ***II
PDF 294kWORD 34k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji (05682/1/2012 – C7-0221/2012 – 2010/0390(COD))
P7_TA(2012)0472A7-0363/2012

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta iz prve obravnave (05682/1/2012 – C7-0221/2012),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(1) glede predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2010)0804),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 66 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za mednarodno trgovino (A7-0363/2012),

1.  sprejme stališče v drugi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v drugi obravnavi dne 11. decembra 2012 z namenom sprejetja Sklepa št. …/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji

P7_TC2-COD(2010)0390


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Odnosi med Gruzijo in Evropsko unijo se razvijajo v okviru evropske sosedske politike. Skupnost in Gruzija sta se leta 2006 dogovorili o akcijskem načrtu evropske sosedske politike, v katerem so opredeljene srednjeročne prednostne naloge v odnosih med Unijo in Gruzijo. Unija in Gruzija sta leta 2010 začeli pogajanja o pridružitvenem sporazumu, ki bo po pričakovanjih nadomestil obstoječi sporazum o partnerstvu in sodelovanju(3). Okvir odnosov med Unijo in Gruzijo se je dodatno okrepil z novo vzpostavljenim vzhodnim partnerstvom.

(2)  Na izrednem zasedanju Evropskega sveta 1. septembra 2008 je bila potrjena pripravljenost Unije, da po oboroženem spopadu med Gruzijo in Rusko federacijo avgusta 2008 okrepi odnose med Unijo in Gruzijo.

(3)  Od tretjega četrtletja leta 2008 na gruzijsko gospodarstvo vpliva mednarodna finančna kriza, kar se kaže v upadanju proizvodnje, zniževanju davčnih prihodkov in naraščanju potreb po zunanjem financiranju.

(4)  Na mednarodni donatorski konferenci dne 22. oktobra 2008 je mednarodna skupnost obljubila podporo za okrevanje gruzijskega gospodarstva v skladu s skupno oceno potreb, ki so jo opravili Združeni narodi in Svetovna banka.

(5)  Unija je napovedala, da bo zagotovila do 500 milijonov EUR finančne pomoči za Gruzijo.

(6)  Prilagajanje in okrevanje gruzijskega gospodarstva podpira finančna pomoč Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Septembra 2008 so se gruzijski organi dogovorili z MDS o 750 milijonov USD vrednem „stand-by“ aranžmaju, ki bo podprl gruzijsko gospodarstvo pri doseganju potrebne prilagoditve z ozirom na finančno krizo.

(7)  Po nadaljnjem poslabšanju gospodarskih razmer v Gruziji ter zaradi potrebe po spremembi osnovnih ekonomskih predpostavk programa MDS in večjih potreb Gruzije po zunanjem financiranju sta se Gruzija in MDS sporazumela o povečanju posojila iz „stand-by“ aranžmaja za 424 milijonov USD, kar je avgusta 2009 odobril upravni odbor MDS.

(8)  Unija namerava v obdobju 2010–2012 zagotoviti proračunsko podporo v obliki subvencij Gruziji v okviru Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (ENPI) v znesku 37 milijonov EUR na leto.

(9)  Zaradi slabšanja gospodarskih razmer v Gruziji in njene perspektive je Gruzija zaprosila za makrofinančno pomoč Unije.

(10)  Glede na to, da je v plačilni bilanci Gruzije še vedno vrzel v financiranju, je makrofinančna pomoč v trenutnih izrednih okoliščinah ustrezen odgovor na zahtevo Gruzije po podpori za gospodarsko stabilizacijo v povezavi s sedanjim programom MDS.

(11)  Makrofinančna pomoč Unije Gruziji (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) ne bi smela le dopolnjevati programov in sredstev MDS in Svetovne banke, temveč bi morala zagotoviti tudi dodano vrednost vključenosti Unije.

(12)  Komisija bi morala zagotoviti, da je makrofinančna pomoč Unije pravno in vsebinsko skladna z ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjih ukrepov, in drugimi ustreznimi politikami Unije.

(13)  Posebni cilji makrofinančne pomoči Unije bi morali biti povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti. Komisija bi morala te cilje redno spremljati.

(14)  Pogoji, na podlagi katerih se zagotavlja makrofinančna pomoč Unije, bi morali odražati ključna načela in cilje politike Unije do Gruzije.

(15)  Za zagotovitev učinkovite zaščite finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, mora Gruzija sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in vseh drugih nepravilnosti v zvezi z navedeno finančno pomočjo ter za boj proti tem pojavom. Prav tako bi morala Komisija poskrbeti za ustrezen nadzor, Računsko sodišče pa opravljati ustrezne revizije.

(16)  Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne vpliva na pristojnosti proračunskega organa.

(17)  Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-finančnemu odboru zagotovili možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju Komisija morala redno obveščati o razvoju dogajanj v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(18)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(4)

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.  Unija da Gruziji na voljo makrofinančno pomoč v višini največ 46 milijonov EUR (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije), da bi podprla gospodarsko stabilizacijo Gruzije in pokrila njene plačilnobilančne potrebe, opredeljene v sedanjem programu MDS. Od tega najvišjega zneska bo največ 23 milijonov EUR zagotovljeno v obliki subvencij in največ 23 milijonov EUR v obliki posojil. Sprostitev predlagane makrofinančne pomoči Unije je odvisna od odobritve proračuna Unije za leto 2013 s strani proračunskega organa.

2.  Komisija je pooblaščena, da si v imenu Unije izposodi potrebna sredstva za financiranje posojilne komponente makrofinančne pomoči Unije. Rok zapadlosti posojila ne sme presegati 15 let.

3.  Sprostitev makrofinančne pomoči Unije upravlja Komisija na način, ki je skladen s sporazumi ali dogovori med MDS in Gruzijo ter s ključnimi načeli in cilji gospodarske reforme, opredeljenimi v Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Unijo in Gruzijo. Komisija redno obvešča Evropski parlament in Ekonomsko-finančni odbor o dogajanjih v okviru upravljanja makrofinančne pomoči Unije, in jima posreduje ustrezne dokumente.

4.  Makrofinančna pomoč Unije se da na voljo za dve leti in šest mesecev, z začetkom na prvi dan po začetku veljavnosti Memoranduma o soglasju iz člena 2(1).

Člen 2

1.  Komisija v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 6(2) sprejme Memorandum o soglasju, ki vsebuje pogoje gospodarske politike in finančne pogoje, ki veljajo za makrofinančno pomoč Unije, vključno s časovnim okvirom za izpolnjevanje teh pogojev. Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v Memorandumu o soglasju, so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3). Namen teh pogojev je zlasti krepitev učinkovitosti, preglednosti in upravičljivosti makrofinančne pomoči Unije, vključno s sistemi za upravljanje javnih financ v Gruziji. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev. Podrobni finančni pogoji makrofinančne pomoči Unije se določijo v sporazumu o subvenciji in sporazumu o posojilu, ki ju sklenejo Komisija in gruzijski organi.

2.  Med izvajanjem makrofinančne pomoči Unije Komisija spremlja zanesljivost gruzijskih finančnih ureditev, upravne postopke, mehanizme notranje in zunanje kontrole, ki zadevajo to pomoč, ter upoštevanje dogovorjenega časovnega okvira s strani Gruzije.

3.  Komisija redno preverja, ali so gospodarske politike Gruzije v skladu s cilji makrofinančne pomoči Unije in ali se zadovoljivo izpolnjujejo dogovorjeni pogoji gospodarske politike. V ta namen tesno sodeluje z MDS in Svetovno banko ter po potrebi z Ekonomsko-finančnim odborom.

Člen 3

1.  Ob upoštevanju pogojev iz odstavka 2 da Komisija makrofinančno pomoč Unije na voljo v dveh obrokih, vsak izmed njiju pa je sestavljen iz subvencije in iz posojila. Višina vsakega obroka se določi v Memorandumu o soglasju.

2.  Komisija se odloči o sprostitvi obrokov na podlagi zadovoljivega izpolnjevanja pogojev gospodarske politike in finančnih pogojev, dogovorjenih v Memorandumu o soglasju. Drugi obrok se ne izplača pred iztekom treh mesecev po sprostitvi prvega obroka.

3.  Sredstva Unije se izplačajo Nacionalni banki Gruzije. V skladu z določbami, ki se določijo v Memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo preostalih potreb po proračunskem financiranju, se lahko sredstva Unije nakažejo državni blagajni Gruzije kot končnemu upravičencu.

Člen 4

1.  Najemanje in dajanje posojil, povezana s posojilno komponento makrofinančne pomoči Unije, se izvedeta v eurih z istim datumom valute, Unije pa ne vključujeta v spremembe rokov zapadlosti, v tečajno ali obrestno tveganje ali v drugo poslovno tveganje.

2.  Komisija sprejme ustrezne ukrepe, če Gruzija to zahteva, da zagotovi vključitev klavzule o predčasnem poplačilu v posojilne pogoje in skladnost te klavzule z ustrezno klavzulo v pogojih za najemanje posojil Komisije.

3.  Na zahtevo Gruzije in kadar okoliščine dovoljujejo izboljšanje obrestne mere posojila, lahko Komisija refinancira vsa prvotno najeta posojila ali njihov del ali prestrukturira ustrezne finančne pogoje. Refinanciranje ali prestrukturiranje se opravi v skladu s pogoji iz odstavka 1 in ne povzroči podaljšanja povprečnega roka zapadlosti zadevnega posojila ali povečanja zneska še dolgovanega kapitala na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.

4.  Vse stroške, ki jih ima Unija v povezavi z najemanjem in dajanjem posojil v skladu s tem sklepom, krije Gruzija.

5.  Komisija obvešča Evropski parlament in Ekonomsko-finančni odbor o dogajanjih v zvezi z dejavnostmi iz odstavkov 2 in 3.

Člen 5

Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5), in njenimi izvedbenimi pravili(6). Zlasti v Memorandumu o soglasju, sporazumu o posojilu in sporazumu o subvenciji, ki se sklenejo z gruzijskimi organi, se predvidijo posebni ukrepi za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, ki vplivajo na makrofinančno pomoč Unije, ter za boj proti tem pojavom. Da se zagotovi večja preglednost pri upravljanju in izplačevanju sredstev, se v Memorandumu o soglasju, sporazumu o posojilu in sporazumu o subvenciji predvidi tudi nadzor, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, ki ga opravlja Komisija, ob vključitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam. Poleg tega se v navedenih dokumentih predvidijo tudi revizije, ki jih opravlja Računsko sodišče, po potrebi tudi na kraju samem.

Člen 6

1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 7

1.  Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 30. junija poročilo o izvajanju tega sklepa v predhodnem letu, skupaj z oceno njegovega izvajanja. V poročilu se opiše povezava med pogoji gospodarske politike in finančnimi pogoji, določenimi v Memorandumu o soglasju, trenutno gospodarsko in fiskalno uspešnostjo Gruzije ter odločitvami Komisije o sprostitvi obrokov makrofinančne pomoči Unije.

2.  Najpozneje dve leti po izteku obdobja razpoložljivosti iz člena 1(4) Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o naknadni oceni.

Člen 8

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[Sprememba 1]

(1) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 211.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2011 (UL C 377 E, 7.12.2012, str. 211) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 10. maja 2012 (UL C 291 E, 27.9.2012, str. 1). Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012.
(3) Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Gruzijo na drugi strani (UL L 205, 4.8.1999, str. 3).
(4) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(5) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(6) Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, 31.12.2002, str. 1).


Evropska agencija za pomorsko varnost ***II
PDF 189kWORD 19k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1406/2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (10090/2/2012 – C7-0329/2012 – 2010/0303(COD))
P7_TA(2012)0473A7-0387/2012

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (10090/2/2012 – C7-0329/2012),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. februarja 2011(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2010)0611),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 72 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A7-0387/2012),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj po tem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 107, 6.4.2011, str. 68.
(2) Sprejeta besedila z dne 15.12.2011, P7_TA(2011)0581.


Uvedba enotnega patentnega varstva ***I
PDF 265kWORD 20k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva (COM(2011)0215 – C7-0099/2011 – 2011/0093(COD))
P7_TA(2012)0474A7-0001/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0215),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in prvega odstavka člena 118 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0099/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj španskega poslanskega kongresa in španskega senata ter italijanske poslanske zbornice v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. novembra 2012, da bo Svet odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0001/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. decembra 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva

P7_TC1-COD(2011)0093


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1257/2012.)


Enotno patentno varstvo *
PDF 381kWORD 26k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o predlogu uredbe Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja (COM(2011)0216 – C7-0145/2011 – 2011/0094(CNS))
P7_TA(2012)0475A7-0002/2012

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2011)0216),

–  ob upoštevanju člena 118 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0145/2011),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj španskega poslanskega kongresa in španskega senata ter italijanske poslanske zbornice v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A7-0002/2012),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Ker je Evropski patentni urad pristojen za podelitev evropskih patentov, mora ureditev prevajanja za evropski patent z enotnim učinkom temeljiti na trenutnem postopku pri Evropskem patentnem uradu. Cilj te ureditve mora biti doseganje potrebnega ravnovesja med interesi gospodarskih subjektov in javnim interesom, kar zadeva stroške postopka in razpoložljivost tehničnih informacij.
(6)  Ker je Evropski patentni urad pristojen za podelitev evropskih patentov, mora ureditev prevajanja za evropski patent z enotnim učinkom temeljiti na trenutnem postopku pri Evropskem patentnem uradu. Cilj te ureditve mora biti doseganje potrebnega ravnovesja med interesi gospodarskih subjektov, zlasti malih in srednjih podjetij, in javnim interesom, kar zadeva stroške postopka in razpoložljivost tehničnih informacij.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Da se olajša dostop do evropskih patentov z enotnim učinkom, zlasti za mala in srednja podjetja, je treba prijaviteljem, katerih jezik ni eden od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada, omogočiti, da svoje patentne prijave pri Evropskem patentnem uradu vložijo v katerem koli drugem uradnem jeziku Unije. Kot dopolnilni ukrep mora Evropski patentni urad v skladu s členom 12 Uredbe xx/xx [materialne določbe] za prijavitelje, ki želijo pridobiti evropske patente z enotnim učinkom in imajo prebivališče ali glavni kraj poslovanja v državi članici Unije, katere uradni jezik ni eden od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada, poleg že obstoječih patentov Evropskega patentnega urada upravljati tudi sistem dodatnih povračil stroškov, povezanih s prevajanjem iz tega jezika v jezik postopka Evropskega patentnega urada.
(9)  Da se olajša dostop do evropskih patentov z enotnim učinkom, zlasti za mala in srednja podjetja, je treba prijaviteljem, katerih jezik ni eden od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada, omogočiti, da svoje patentne prijave pri Evropskem patentnem uradu vložijo v katerem koli drugem uradnem jeziku Unije. Kot dopolnilni ukrep mora biti za mala in srednja podjetja, fizične osebe in neprofitne organizacije, ki želijo pridobiti evropske patente z enotnim učinkom in imajo prebivališče ali glavni kraj poslovanja v državi članici Unije, katere uradni jezik ni eden od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada, poleg že obstoječih patentov Evropskega patentnega urada, na voljo tudi sistem dodatnih povračil stroškov, povezanih s prevajanjem iz tega jezika v jezik postopka Evropskega patentnega urada. Sistem dodatnih povračil stroškov bi moral upravljati Evropski patentni urad v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. [.../2012] Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Podrobnosti in raven povračil dodatnih stroškov prevajanja se določijo na način, ki načeloma zagotavlja polno povračilo stroškov prevoda; določiti je treba najvišjo ceno strani prevoda, ki bo odražala običajno povprečno tržno ceno prevoda in preprečevala zlorabo.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Zaradi spodbujanja razpoložljivosti patentnih informacij in razširjanja tehnološkega znanja morajo biti čim prej na voljo strojni prevodi patentnih prijav in spisov v vse uradne jezike Unije. Sistem strojnih prevodov, ki je zelo pomembno orodje pri izboljševanju dostopa do patentnih informacij in obsežnem razširjanju tehnološkega znanja, razvija Evropski patentni urad. Pravočasna razpoložljivost sistema visokokakovostnih strojnih prevodov evropskih patentnih prijav in spisov v vse uradne jezike Unije bi koristila vsem uporabnikom evropskega patentnega sistema. Strojni prevodi so glavna značilnost politike Evropske unije. Ti strojni prevodi se lahko uporabljajo le v informativne namene in ne smejo imeti pravnega učinka.
(10)  Zaradi spodbujanja razpoložljivosti patentnih informacij in razširjanja tehnološkega znanja morajo biti čim prej na voljo strojni prevodi patentnih prijav in spisov v vse uradne jezike Unije. Sistem strojnih prevodov, ki je zelo pomembno orodje pri izboljševanju dostopa do patentnih informacij in obsežnem razširjanju tehnološkega znanja, razvija Evropski patentni urad. Pravočasna razpoložljivost sistema visokokakovostnih strojnih prevodov evropskih patentnih prijav in spisov v vse uradne jezike Unije bi koristila vsem uporabnikom evropskega patentnega sistema. Strojni prevodi so glavna značilnost politike Evropske unije. Ti strojni prevodi se lahko uporabljajo le v informativne namene in ne smejo imeti pravnega učinka. Ob objavi patentne prijave in podeljenega patenta bi morali biti brezplačno na voljo na spletu.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)  Po koncu prehodnega obdobja Evropski patentni urad še naprej objavlja dodatni prevod evropskega patentnega spisa v angleški jezik, ki ga prostovoljno zagotovi prijavitelj. S tem se omogoči nadaljnja mednarodna objava ter omeji možnosti, da bi kršitelj lahko trdil, da je ravnal v dobri veri.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Člen 1
S to uredbo se izvaja okrepljeno sodelovanje na področju uvedbe enotnega patentnega varstva, ki je bilo odobreno s Sklepom Sveta 2011/167/EU v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja.

1.  S to uredbo se izvaja okrepljeno sodelovanje na področju uvedbe enotnega patentnega varstva, ki je bilo odobreno s Sklepom Sveta 2011/167/EU v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja. Ureja ureditev prevodov evropskih patentov tako, da imajo enoten učinek.
1a.  Ta uredba ne posega v ureditev glede jezikov v institucijah Unije, določeno v skladu s členom 342 Pogodbe o delovanju Evropske unije in Uredbo Sveta št. 1/1958.
1b.  Ta uredba temelji na jezikovni ureditvi Evropskega patentnega urada in se ne sme obravnavati, kot da vzpostavlja posebno jezikovno ureditev za Unijo ali precedens za omejeno jezikovno ureditev v kakršnem koli prihodnjem pravnem instrumentu Unije.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Ob objavi patentne prijave in podeljenega patenta se da strojne prevode patentnih prijav in spisov v vse jezike Unije iz člena 6(3), ko so pripravljeni, brezplačno na voljo na spletu.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Po koncu prehodnega obdobja iz člena 6 in v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. [.../2012] Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva sodelujoče države članice v skladu s členom 143 EPK Evropskemu patentnemu uradu naložijo, da objavi dodatne celotne prevode spisov v angleški jezik, če je prijavitelj prostovoljno zagotovil tak dodaten prevod. Tak prevod ni opravljen avtomatizirano.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
1.  V primeru spora glede evropskega patenta z enotnim učinkom imetnik patenta na zahtevo in po izbiri domnevnega kršitelja zagotovi celoten prevod patenta v uradni jezik sodelujoče države članice, v kateri se je zgodila domnevna kršitev ali v kateri ima domnevni kršitelj stalno prebivališče.
1.  V primeru spora glede evropskega patenta z enotnim učinkom imetnik patenta na zahtevo in po izbiri domnevnega kršitelja zagotovi celoten prevod patenta v uradni jezik sodelujoče države članice, v kateri se je zgodila domnevna kršitev ali v kateri ima domnevni kršitelj stalno prebivališče. Tak prevod ni opravljen avtomatizirano.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2
2.  V primeru spora glede evropskega patenta z enotnim učinkom imetnik patenta med sodnim postopkom na zahtevo sodišča, pristojnega za spore glede evropskih patentov z enotnim učinkom na ozemljih sodelujočih držav članic, zagotovi celoten prevod patenta v jezik postopka navedenega sodišča.
2.  V primeru spora glede evropskega patenta z enotnim učinkom imetnik patenta med sodnim postopkom na zahtevo sodišča, pristojnega za spore glede evropskih patentov z enotnim učinkom na ozemljih sodelujočih držav članic, zagotovi celoten prevod patenta v jezik postopka navedenega sodišča. Tak prevod ni opravljen avtomatizirano.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4
4.  V primeru spora glede odškodninskega zahtevka sodišče, ki obravnava spor, upošteva, da je domnevni kršitelj, preden je prejel prevod iz odstavka 1, morda ravnal v dobri veri in ni vedel ali upravičeno ni mogel vedeti, da krši patent.
4.  V primeru spora o odškodninskem zahtevku sodišče, ki obravnava spor, upošteva, zlasti v primeru malih in srednjih podjetij, fizičnih oseb, neprofitnih organizacij, univerz in javnih raziskovalnih organizacij, ali je domnevni kršitelj, preden je prejel prevod iz odstavka 1, morda ravnal v dobri veri in ni vedel ali upravičeno ni mogel vedeti, da krši patent.
Sprememba 12 in 13
Predlog uredbe
Člen 5
Glede na to, da se evropske patentne prijave lahko vložijo v katerem koli jeziku iz člena 14(2) EPK, v skladu s členom 12 Uredbe xx/xx [materialne določbe] sodelujoče države članice v skladu s členom 143 EPK dodelijo Evropskemu patentnemu uradu nalogo upravljanja sistema za nadomestila za povrnitev vseh stroškov prevajanja do določene zgornje meje iz pristojbin iz člena 13 navedene uredbe, in sicer za prijavitelje, ki pri Evropskem patentnem uradu vložijo patentne prijave v enem od uradnih jezikov Unije, ki ni uradni jezik Evropskega patentnega urada.

1.  Glede na to, da se evropske patentne prijave lahko vložijo v katerem koli jeziku iz člena 14(2) EPK, v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. [.../2012] Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva sodelujoče države članice v skladu s členom 143 EPK dodelijo Evropskemu patentnemu uradu nalogo upravljanja sistema za nadomestila za povrnitev vseh stroškov prevajanja do določene zgornje meje iz pristojbin iz člena 13 navedene uredbe, in sicer za prijavitelje, ki pri Evropskem patentnem uradu vložijo patentne prijave v enem od uradnih jezikov Unije, ki ni uradni jezik Evropskega patentnega urada.
1a.  Sistem nadomestil iz odstavka 1 se financira iz pristojbin iz člena 10 Uredbe (EU) št. [.../2012] Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva in je na voljo samo malim in srednjim podjetjem, fizičnim osebam, neprofitnim organizacijam, univerzam in javnim raziskovalnim organizacijam s stalnim bivališčem ali glavnim krajem poslovanja v državi članici Unije.
1b.  Sistem nadomestil iz odstavka 1 zagotavlja polno povračilo stroškov prevoda do zgornje meje, ki je določena tako, da odraža povprečno tržno ceno prevoda in preprečuje zlorabe.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Taki prevodi niso opravljeni avtomatizirano.

Sprememba 15
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2
2.  Uporablja se od [določen bo poseben datum, ki se bo ujemal z datumom začetka uporabe Uredbe xx/xx o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva].
2.  Uporablja se od 1. januarja 2014 ali od datuma začetka veljavnosti Sporazuma o enotnem patentnem sodišču, karkoli nastopi pozneje.

Sodni sistem za patentne spore
PDF 196kWORD 26k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o sodnem sistemu za patentne spore (2011/2176(INI))
P7_TA(2012)0476A7-0009/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/167/EU z dne 10. marca 2011 o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva(1),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva (COM(2011)0215),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja (COM(2011)0216),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča EU št. 1/09 z dne 8. marca 2011(2),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za ustavne zadeve (A7-0009/2012),

A.  ker je učinkovit patentni sistem v Evropi nujen pogoj za spodbujanje rasti prek inovacij in za pomoč evropskim podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem (MSP), pri soočanju z gospodarsko krizo in mednarodno konkurenco;

B.  ker so bili v skladu s Sklepom Sveta 2011/167/EU o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Grčija, Francija, Irska, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo pooblaščeni, da med seboj vzpostavijo okrepljeno sodelovanje na področju uvedbe enotnega patentnega varstva z uporabo ustreznih določb iz Pogodb;

C.  ker je 13. aprila 2011 na podlagi sklepa o odobritvi Sveta Komisija sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva in predlog uredbe Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja;

D.  ker je 8. marca 2011 Sodišče Evropske unije izdalo mnenje o predlogu Sodišča za evropske patente in patente Skupnosti in opozorilo na njegovo nezdružljivost z zakonodajo Unije;

E.  ker je mogoče učinkovito enotno patentno varstvo zagotoviti samo z delujočim sistemom reševanja patentnih sporov;

F.  ker so se po objavi mnenja Sodišča Evropske unije države članice, ki sodelujejo v okrepljenem sodelovanju, zavzele za vzpostavitev enotnega sodišča za reševanje patentnih sporov z mednarodnim sporazumom;

G.  ker s tem v zvezi obstaja znatna vsebinska razlika med običajnimi mednarodnimi sporazumi in ustanovitvenimi pogodbami Evropske unije, saj so slednje vzpostavile nov pravni red in imajo svoje institucije, v korist katerih so države članice omejile svoje suverene pravice na vedno širših področjih, in katerim niso podrejene le države članice, temveč tudi njihovi državljani, varuhi tega pravnega reda pa so Sodišče Evropske unije in redna sodišča držav članic;

H.  ker mora enotno patentno sodišče tako kot vsa nacionalna sodišča v celoti spoštovati in uporabljati pravo Unije, v sodelovanju s Sodiščem Evropske unije;

I.  ker bi moralo enotno patentno sodišče izhajati iz sodne prakse Sodišča Evropske unija in nanj naslavljati prošnje za predhodno odločanje v skladu s členom 267 PDEU;

J.  ker bi bilo na podlagi členov 258, 259 in 260 PDEU treba zagotoviti spoštovanje primarnosti in ustrezno uporabo prava Unije;

K.  ker bi moralo biti enotno patentno sodišče del sodnih sistemov držav pogodbenic in imeti izključno pristojnost za evropske patente z enotno veljavnostjo in za evropske patente, v katerih je imenovana ena ali več držav pogodbenic;

L.  ker je za učinkovit sodni sistem potrebna decentralizirana prva stopnja;

M.  ker je učinkovitost sistema reševanja sporov odvisna od kakovosti in izkušenj sodnikov;

N.  ker bi morala obstajati enotna postopkovna pravila za vse postopke na vseh oddelkih in stopnjah sodišča;

O.  ker bi si moralo enotno patentno sodišče prizadevati za kakovostne odločbe brez nepotrebno dolgotrajnih postopkov in bi moralo pomagati zlasti malim in srednjim podjetjem, da zavarujejo svoje pravice ali se branijo pred neutemeljenimi zahtevki ali patenti, ki bi jih bilo treba preklicati;

1.  poziva k vzpostavitvi enotnega sistema za reševanje patentnih sporov, saj razdrobljeni trg patentov in razlike v izvrševanju zakonov ovirajo inovacije in napredek na notranjem trgu, zaradi njih je uporaba patentnega sistema bolj zapletena, so dragi in onemogočajo učinkovito patentno varstvo, predvsem malih in srednjih podjetij;

2.  spodbuja države članice, naj nemudoma sklenejo pogajanja in ratificirajo mednarodni sporazum („sporazum“) med temi državami članicami („države pogodbenice“) o ustanovitvi enotnega patentnega sodišča („sodišče“), Španijo in Italijo pa spodbuja k razmisleku o pridružitvi postopku okrepljenega sodelovanja;

3.  vztraja, da mora Sodišče Evropske unije kot varuh prava Unije zagotoviti enakost pravnega reda v Uniji in primarnost evropskega prava na tem področju;

4.  meni, da države članice, ki se še niso odločile za okrepljeno sodelovanje na področju uvedbe enotnega patentnega varstva, lahko sodelujejo v enotnem sistemu za reševanje patentnih sporov za evropske patente, veljavne na njihovem ozemlju;

5.  poudarja, da bi morala biti prednostna naloga enotnega patentnega sodišča okrepitev pravne varnosti in boljše uveljavljanje patentov s poštenim ravnotežjem med interesi imetnikov pravic in vpletenih strani;

6.  poudarja potrebo po stroškovno učinkovitem sistemu za reševanje patentnih sporov, ki bi se financiral na tak način, da bo vsem lastnikom patentov kot tudi malim in srednjim podjetjem, posameznikom in neprofitnim organizacijam zagotavljal dostop do sodišča;

Splošni pristop

7.  priznava, da bi bilo treba dosleden sistem reševanja patentnih sporov v državah članicah, ki so udeležene v okrepljenem sodelovanju oblikovati s sporazumom;

8.  zato poudarja naslednje:

   (i) države pogodbenice so lahko samo države članice Evropske unije;
   (ii) sporazum naj začne veljati, ko ga ratificira najmanj trinajst držav članic pogodbenic, vključno s tremi državami članicami, v katerih je v letu pred letom, v katerem je potekala diplomatska konferenca za podpis sporazuma, veljalo največ evropskih patentov;
   (iii) sodišče bi moralo biti skupno sodišče za vse države pogodbenice, zanj pa bi morale veljati enake obveznosti spoštovanja prava Unije kot za vsako nacionalno sodišče; tako bi na primer ob uporabi člena 267 PDEU sodelovalo s Sodiščem Evropske unije;
   (iv) sodišče bi moralo delovati v skladu s pravom Unije in spoštovati njegovo primarnost; če bi prizivno sodišče kršilo pravo Unije, bi bile države pogodbenice skupaj odgovorne za škodo, ki bi jo stranke utrpele v postopku; za vse pogodbenice bi se uporabljali postopki za ugotavljanje kršitev na podlagi členov 258, 259 in 260 PDEU;

9.  pozdravlja ustanovitev sodišča za mediacijo in arbitražo v okviru sporazuma;

Ustroj sistema za reševanje patentnih sporov

10.  meni, da bi moral biti učinkovit sodni sistem in sistem za reševanje sporov decentraliziran in da:

   (i) sistem sodišča za reševanje sporov morala sestavljati prva stopnja (v nadaljnjem besedilu: „sodišče prve stopnje“) in stopnja za pritožbe (v nadaljnjem besedilu: „prizivno sodišče“); da bi se izognili neučinkovitosti in dolgotrajnim postopkom, dodatnih stopenj ne bi smelo biti;
   (ii) decentralizirano prvo stopnjo bi morali poleg osrednjega oddelka sestavljati tudi lokalni in regionalni oddelki;
   (iii) dodatni lokalni oddelki na prvi stopnji bi se v državi pogodbenici vzpostavili na njeno zahtevo, če se je v tej državi pogodbenici v treh zaporednih letih pred začetkom veljavnosti sporazuma ali po njem začelo več kot sto zadev na koledarsko leto; predlaga tudi, naj država pogodbenica ne bi imela več kot štiri oddelke;
   (iv) regionalni oddelek bi se vzpostavil za dve ali več pogodbenic na njihovo zahtevo;

Sestava sodišča in usposobljenost sodnikov

11.  poudarja, da je učinkovitost sistema reševanja sporov najbolj odvisna od kakovosti in izkušenj sodnikov;

12.  v ta namen:

   (i) priznava, da bi morala prizivno sodišče in sodišče prve stopnje imeti večnacionalno sestavo; poudarja, da mora njihova sestava upoštevati obstoječi ustroj sodišč, hkrati pa se zaveda, da je najvišji cilj ustanovitev novih, resnično enotnih sodišč; zato predlaga, naj sestava lokalnih oddelkov postane večnacionalna čim prej, pri čemer so morebitna odstopanja od tega temeljnega načela možna na podlagi odobritve upravnega odbora za največ petletno prehodno obdobje, hkrati pa je treba zagotoviti, da se standarda kakovosti in učinkovitosti obstoječega ustroja ne znižata; meni, da bi bilo treba to petletno obdobje izkoristiti za intenzivno usposabljanje in pripravo sodnikov;
   (ii) meni, da bi morali sodišče sestavljati tako pravno kot tehnično usposobljeni sodniki; ti bi morali zagotoviti najvišje standarde znanja in dokazano usposobljenost na področju patentnih sporov in protimonopolnega prava; to usposobljenost bi morali med drugim izkazati z ustreznimi poklicnimi izkušnjami in poklicnim usposabljanjem; pravno usposobljeni sodniki bi morali biti ustrezno usposobljeni za imenovanje v sodniško službo v državi pogodbenici; tehnično usposobljeni sodniki bi morali imeti univerzitetno diplomo in strokovno znanje z nekega tehnološkega področja poleg znanja civilnega in civilnega procesnega prava;
   (iii) predlaga, da se določbe sporazuma o sestavi sodišča po njegovi uveljavitvi ne bi smele spremeniti, razen če zaradi teh določb ne bodo izpolnjeni cilji sistema reševanja sporov, tj. najvišja kakovost in učinkovitost; predlaga, da bi moral sklepe v zvezi s sestavo sodišča pristojni organ sprejemati soglasno;
   (iv) meni, da bi moral sporazum vsebovati varnostne ukrepe, ki bi zagotavljali, da so primerni zgolj sodniki v katerih nevtralnost ni dvoma, zlasti če so bili člani odborov za pritožbe pri nacionalnih patentnih uradih ali Evropskem patentnem uradu;

Postopek

13.  glede postopkovnih zadev meni, da:

   (i) bi morala enotna postopkovna pravila veljati za postopke na vseh oddelkih in stopnjah sodišča;
   (ii) bodo sodni postopki pred sodiščem, ki so sestavljeni iz pisnega, začasnega in ustnega postopka, uvedli elemente prilagodljivosti, kot se zdijo primerni, ob upoštevanju ciljev glede hitrosti in učinkovitosti postopka;
   (iii) bi moral biti jezik postopkov na katerim koli lokalnem ali regionalnem oddelku uradni jezik države pogodbenice, ki gosti oddelek, ali uradni jezik, ki ga določijo države pogodbenice, ki si delijo regionalni oddelek; stranke bi se lahko dogovorile, da se za jezik postopka uporabi jezik, v katerem je podeljen patent, kar mora odobriti pristojni oddelek; jezik postopka na osrednjem oddelku bi moral biti jezik, v katerem je podeljen patent; jezik postopka na prizivnem sodišču bi moral biti jezik postopka na sodišču prve stopnje;
   (iv) sodišče bi moralo imeti pristojnost izrekanja predhodnih odredb, s katerimi bi preprečilo možne kršitve in prepovedalo nadaljevanje domnevne kršitve; taka pristojnost pa ne sme voditi v nepravično izbiranje najugodnejšega sodišča; ter
   (v) stranke bi morali zastopati samo odvetniki, pooblaščeni za opravljanje tega dela pred sodiščem ene od držav pogodbenic; zastopnikom strank bi lahko pomagali patentni odvetniki, ki bi imeli pravico do besede na zaslišanjih pred sodiščem;

Pristojnost in učinek odločb sodišča

14.  poudarja, da:

   (i) bi moralo sodišče imeti izključno pristojnost v zvezi z evropskimi patenti z enotno veljavnostjo in evropskimi patenti, v katerih je imenovana ena ali več držav pogodbenic; v ta namen bo treba spremeniti Uredbo (ES) št. 44/2001(3);
   (ii) bi moral tožnik postopek začeti na lokalnem oddelku, ki ga gosti država pogodbenica, v kateri je kršitev nastala oziroma bi lahko nastala ali v kateri ima sam sedež ali poslovalnico, ali na regionalnem oddelku, v katerem ta država pogodbenica sodeluje; če zadevna država pogodbenica ne gosti lokalnega oddelka in ne sodeluje v regionalnem oddelku, bi moral tožnik postopek začeti na osrednjem oddelku; stranke bi se lahko dogovorile, na katerem oddelku sodišča prve stopnje (lokalnem, regionalnem ali osrednjem) bo uveden postopek;
   (iii) bi moral imeti v primeru nasprotne tožbe za preklic lokalni ali regionalni oddelek diskrecijsko pravico, da postopek v primeru kršitve nadaljuje neodvisno od tega, ali oddelek prevzame tudi nasprotno tožbo ali jo odstopi osrednjemu oddelku;
   (iv) se pravila o pristojnosti sodišča po uveljavitvi ne bi smela spremeniti, razen če zaradi teh pravil ne bodo izpolnjeni cilji sistema reševanja sporov, tj. najvišja kakovost in učinkovitost; predlaga, da bi moral sklepe v zvezi s pristojnostjo sodišča pristojni organ sprejemati soglasno;
   (v) bi morale biti odločbe vseh oddelkov sodišča prve stopnje in odločbe prizivnega sodišča izvršljive v kateri koli državi pogodbenici brez potrdila o izvršljivosti;
   (vi) bi moral biti v sporazumu opredeljen odnos med sporazumom in Uredbo (ES) št. 44/2001;

Materialno pravo

15.  meni, da bi morale odločbe sodišča temeljiti na pravu Unije, sporazumu, evropski patentni konvenciji in nacionalnem pravu, sprejetem v skladu z njo, določbah mednarodnih sporazumov, ki se uporabljajo za patente ter zavezujejo vse države pogodbenice in na pravu države pogodbenice glede na pravo Unije, ki se uporablja;

16.  poudarja, da bi moral na podlagi evropskega patenta z enotno veljavnostjo njegov lastnik imeti pravico, da tretji osebi prepreči neposredno in posredno uporabo izuma na ozemlju držav pogodbenic brez njegove odobritve, da bi moral biti lastnik upravičen do odškodnine v primeru nezakonite uporabe izuma in da bi moral imeti pravico do povračila izgubljenega dobička zaradi kršitve in drugih izgub, do ustrezne licenčnine ali do dobička, ki izhaja iz nezakonite uporabe izuma;

o
o   o

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1) UL L 76, 22.3.2011, str. 53.
(2) UL C 211, 16.7.2011, str. 2.
(3) Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in trgovinskih zadevah (Bruselj I) (UL L 12, 16.1.2001, str. 1).


Izvajanje dvostranske zaščitne klavzule in stabilizacijskega mehanizma za banane iz Sporazuma o pridružitvi med EU in Srednjo Ameriko ***I
PDF 361kWORD 23k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju dvostranske zaščitne klavzule in stabilizacijskega mehanizma za banane iz Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani in Srednjo Ameriko na drugi strani (COM(2011)0599 – C7-0306/2011 – 2011/0263(COD))
P7_TA(2012)0477A7-0237/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0599),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0306/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 31. oktobra 2012, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0237/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(1);

2.  upošteva izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta in Komisije, priloženo tej resoluciji;

4.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. decembra 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju dvostranske zaščitne klavzule in stabilizacijskega mehanizma za banane iz Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani

P7_TC1-COD(2011)0263


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 20/2013.)

PRILOGI K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA KOMISIJE

Komisija pozdravlja dogovor v prvi obravnavi med Evropskim parlamentom in Svetom o Uredbi (EU) št. 20/2013(2)

Kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 20/2013, bo Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložila letno poročilo o izvajanju dela IV Sporazuma ter bo pripravljena razpravljati s pristojnim odborom Evropskega Parlamenta o vseh vprašanjih, ki izhajajo iz izvajanja dela IV Sporazuma.

Komisija bo posebno pozornost namenila učinkovitemu izvajanju obvez glede trgovine in trajnostnega razvoja v Sporazumu, pri čemer bo upoštevala posebne informacije, ki jih posredujejo zadevni nadzorni organi iz temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela ter večstranskih okoljskih sporazumov, navedenih v naslovu VIII dela IV Sporazuma. Glede tega bo Komisija zbrala stališča zadevnih svetovalnih skupin civilne družbe.

Po prenehanju veljavnosti stabilizacijskega mehanizma za banane 31. decembra 2019 bo Komisija ocenila razmere na trgu Unije za banane in razmere pri proizvajalcih banan v Uniji. Komisija bo o svojih ugotovitvah poročala Evropskemu parlamentu in Svetu ter vključila predhodno oceno delovanja „Programme d'Options Spécifiques à l'Éloignement et l'Insularité“ (POSEI) pri varovanju proizvodnje banan v Uniji.

SKUPNA IZJAVA

Evropski parlament in Komisija se strinjata o pomembnosti tesnega sodelovanja pri spremljanju izvajanja dela IV Sporazuma in Uredbe (EU) št. 20/2013(3). Glede tega sta se dogovorila naslednje:

Komisija na zahtevo pristojnega odbora Evropskega parlamenta temu poroča o vseh specifičnih zadevah, ki se nanašajo na izvajanje obvez srednjeameriških držv glede trgovine in trajnostnega razvoja.

Če Evropski parlament sprejme priporočilo za začetek zaščitne preiskave, bo Komisija podrobno pregledala, ali so izpolnjeni pogoji iz Uredbe (EU) št. 20/2013 za začetek po uradni dolžnosti. Če Komisija meni, da pogoji niso izpolnjeni, bo pristojnemu odboru Evropskega parlamenta predložila poročilo, vključno z obrazložitvijo vseh dejavnikov, povezanih z začetkom takšne preiskave.

(1) To stališče nadomesti spremembe, sprejete dne 13. septembra 2012 (Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0348).
(2) UL L 17, 19.1.2013, str. 13.
(3) UL L 17, 19.1.2013, str. 13.


Sporazum o pridružitvi med EU in Srednjo Ameriko
PDF 300kWORD 30k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (16395/1/2011 – C7-0182/2012 – 2011/0303(NLE))
P7_TA(2012)0478A7-0360/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (16395/1/2011),

–  ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (16396/2011),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 217 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0182/2012),

  ob upoštevanju poglavja o trgovini Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani,

–  ob upoštevanju resolucij z dne 15. novembra 2001 o globalnem partnerstvu in skupni strategiji za odnose med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko(1), z dne 27. aprila 2006 o okrepljenem partnerstvu med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko(2) ter z dne 24. aprila 2008 o petem vrhunskem srečanju Latinske Amerike, Karibov in Evropske Unije (EU-LAK) iz Lime(3),

–  ob upoštevanju resolucij z dne 1. junija 2006 o trgovini in revščini: oblikovanje trgovinske politike, ki bo povečala prispevek trgovine k odpravi revščine(4), z dne 23. maja o 2007 o pomoči EU za trgovino(5), z dne 21. oktobra 2010 o trgovinskih odnosih Evropske Unije z Latinsko Ameriko(6) ter z dne 12. junija 2012 o opredelitvi novega razvojnega sodelovanja z Latinsko Ameriko(7),

–  ob upoštevanju resolucij z dne 5. februarja 2009 o okrepitvi vloge evropskih malih in srednje velikih podjetij v mednarodni trgovini(8), z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih(9), z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih(10) in z dne 27. septembra 2011 o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije EU 2020(11),

–  ob upoštevanju resolucij z dne 5. maja 2010 o strategiji EU za odnose z Latinsko Ameriko(12) in z dne 5. julija 2011 povečevanju učinka razvojne politike EU(13),

–  ob upoštevanju resolucij Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine (Eurolat) in zlasti resolucij o obetih za trgovinske odnose med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko, o strategijah za zaščito in ustvarjanje delovnih mest, predvsem za ženske in mlade, ter o odnosih med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko na področju varnosti in obrambe, sprejetih na njenem petem rednem plenarnem zasedanju, ki je potekalo 18. in 19. maja 2011 v Montevideu v Urugvaju,

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 15. marca 2007 o pogajalskem mandatu za pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami Srednje Amerike na drugi strani(14),

–  ob upoštevanju izjav s šestih vrhovnih srečanj voditeljev držav in vlad Latinske Amerike in Karibov ter Evropske unije, ki so se odvijala 28. in 29. junija 1999 v Riu de Janeiru, 17. in 18. maja 2002 v Madridu, 28. in 29. maja 2004 v Guadalajari, 12. in 13. maja 2006 na Dunaju, 16. in 17. maja 2008 v Limi ter 17. in 18. maja 2010 v Madridu,

–  ob upoštevanju člena 81(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju vmesnega poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za razvoj (A7-0360/2012),

A.  ker Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in Srednjo Ameriko pomeni pomemben precedenčni primer, saj gre za prvi dvoregionalni sporazum o pridružitvi, ki ga je Evropska unija sklenila od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe,

B.  ker so regionalno, socialno, gospodarsko in kulturno vključevanje s sklepanjem dvostranskih in podregionalnih sporazumov o pridružitvi glavni cilji dvoregijskega strateškega partnerstva med EU in Latinsko Ameriko,

C.   ker je nujno treba spoštovati demokracijo, pravno državo in celovito uživanje človekovih pravic vseh državljanov kot temeljne sestavne dele političnega dialoga, da bi razvoj pridružitvenih odnosov med EU in Latinsko Ameriko koristil obema stranema in vsem prinesel ugodnosti,

D.  ker je vrhunsko srečanje v Madridu maja 2010 omogočilo obnovitev vseh trgovinskih pogajanj z Latinsko Ameriko, ki so bila v zadnjih letih zaustavljena, ter zaključek pogajanj o tem sporazumu o pridružitvi,

E.  ker pomeni razvoj odnosov z Latinsko Ameriko vzajemno korist in potencialne prednosti za vse države članice EU,

F.  ker je Parlament v resoluciji z dne 11. oktobra 2007 o umorih žensk v Mehiki in Srednji Ameriki ter vlogi Evropske unije v boju proti temu pojavu(15) izrazil zaskrbljenost zaradi nasilja nad ženskami,

G.  ker je EU glavna vlagateljica in druga največja trgovinska partnerica v Srednji Ameriki, pa tudi glavna donatorka razvojne pomoči,

H.  ker so spoštovanje demokracije, pravne države in človekovih, državljanskih ter političnih pravic državljanov obeh regij sestavni deli sporazuma,

I.  ker sporazum vključuje klavzulo o človekovih pravicah, ki vzajemno obvezuje podpisnici k ustreznemu preverjanju človekovih pravic in zagotavljanju njene izvedbe v praksi,

J.  ker je treba upoštevati razmere hude revščine, socialne izključenosti in socialne ter okoljske občutljivosti, ki so značilni za srednjeameriško regijo,

K.   ker sporazum o pridružitvi predpostavlja politično in gospodarsko partnerstvo med EU in regijo ter njenimi različnimi državami, ki upošteva obstoječa nesorazmerja in razlike med obema regijama in med različnimi srednjeameriškimi državami,

L.  ker mora biti cilj sporazuma med drugim spodbujanje trajnostnega razvoja, socialne kohezije in regionalnega povezovanja,

M.  ker bi lahko EU s sodelovanjem pripomogla k iskanju rešitev za zagotavljanje varnosti v regiji, saj je to vprašanje v Srednji Ameriki zelo zaskrbljujoče,

N.  ker Sporazum o pridružitvi ustreza cilju Unije glede spodbujanja regionalnega povezovanja s pomočjo trgovine, kar je zapisano v sporočilu Komisije (COM(2010)0612) z naslovom „Trgovina, rast in svetovne zadeve“, in ker v skladu s strategijo Evropa 2020 uporablja trgovino kot gonilno silo za konkurenčnost, razvoj in ustvarjanje delovnih mest,

O.  ker bo razsežnost trgovinskega dela Sporazuma o pridružitvi z vidika kakovosti in količine razširila obseg blaga in storitev, ki bodo deležni koristi območja proste trgovine, in določila okvir varnosti in pravne gotovosti, kar bo spodbudilo pretok blaga, storitev in naložb,

P.  ker se pričakuje, da bo trgovinski del Sporazuma o pridružitvi po posameznih sektorjih omogočil takojšnjo ali postopno asimetrično zmanjšanje carin s ciljem vzpostaviti dvoregijsko območje proste trgovine, za katerega bo veljal stabilen in predvidljiv režim, ki bo spodbujal donosne naložbe, večjo udeležbo srednjeameriške regije v svetovni trgovini, učinkovito upravljanje virov in večjo konkurenčnost,

Q.  ker je eden izmed glavnih ciljev sporazuma o pridružitvi prispevati k večji regionalni povezanosti in stabilnosti v Srednji Ameriki, kar bo mogoče doseči, če bodo države pogodbenice (vključno s Panamo) pokazale jasno politično voljo ter se zavezale k premagovanju težav in napredku pri dinamiki povezovanja in v ta namen sprejele učinkovite, enakovredne in primerne ukrepe za ustvarjanje medsebojno koristnih sinergij in krepitev določb sporazuma o pridružitvi, kar bo prispevalo h gospodarskemu, političnemu in socialnemu razvoju,

R.  ker bo oblikovanje okvira, ki bo okrepil pravno varnost, pozitivno vplivalo na obe strani, saj bo to spodbudilo povečanje trgovinskih tokov in naložb ter sektorsko in geografsko diverzifikacijo; ker bo največji učinek za Unijo prihranek zaradi postopnega zmanjšanja ali odprave carine ter lažje trgovanje in vlaganje v okviru stabilnosti in vzajemnega zaupanja, in ker poudarja zavezanost obeh regij spoštovanju mednarodnih standardov, zlasti Svetovne trgovinske organizacije in Mednarodne organizacije dela; ker bo to za Srednjo Ameriko pomenilo večjo mednarodno prisotnost, strateško partnerstvo z uveljavljenim trgom, priložnost za diverzifikacijo in dolgoročne donosne naložbe,

S.  ker se asimetrična narava trgovinskega dela sporazuma o pridružitvi med drugim kaže v stopnjevanju in oblikovanju različnih prehodnih obdobij za obe regiji, kar bo omogočilo, da se proizvodne strukture prilagodijo novi gospodarski in trgovinski resničnosti, ki izhaja iz izvajanja sporazuma,

T.  ker bo med njegovimi načeli spoštovanje demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic ter pravne države okrepilo notranje in zunanje politike obeh strani; ker se poudarja pomen vključitve posebnega naslova o „trgovini in trajnostnem razvoju“, ki se sklicuje na mednarodne standarde in sporazume na področju dela, okolja in upravljanja, v skladu s ciljem trajnostnega in uravnoteženega razvoja, ki zmanjšuje razlike med državami pogodbenicami in znotraj njih in tako zagotavlja pomemben precedenčni primer za prihodnja pogajanja; ker se pričakuje, da bo trgovina spodbujala gospodarski razvoj, zeleno rast in socialno kohezijo; ker je dobrodošla vključitev institucionalnih mehanizmov in mehanizmov spremljanja, kot sta Odbor za trgovino in trajnostni razvoj ter Forum za dialog s civilno družbo,

U.  ker se poudarja zavezanost obeh regij spoštovanju geografskih označb in intelektualne lastnine v skladu z mednarodnimi predpisi,

V.  ker so vse države Srednje Amerike vključene v splošni sistem preferencialov (GSP+), ki bo prenehal veljati 31. decembra 2013; ker nova shema splošnega sistema preferencialov (GSP) brez izjem ne več bo veljala za države, ki jih Svetovna banka uvršča med države z višjimi srednjimi dohodki, kar pomeni, da bosta Kostarika in Panama izgubili pravico do vključitve v ta sistem; ker je splošni sistem preferencialov (GSP) enostranski, začasen, spremenljiv sistem, ki zajema manjši nabor izdelkov in izključuje večino kmetijskih proizvodov; ker bo sporazum o pridružitvi izboljšal trgovinski položaj vseh držav Srednje Amerike, tako da bo določil nov, širši in varen pravni okvir, ki bo koristil vsem stranem; ker je dobrodošlo dejstvo, da bo nova shema omogočila postopno liberalizacijo izmenjave blaga in storitev, javne razpise in spodbudila naložbe,

1.  poziva Svet in Komisijo, naj upoštevata naslednja priporočila:

Uvod

Politični dialog kot glavni element razvoja dvoregijskega partnerstva

Učinkovito sodelovanje za boj proti revščini in spodbujanje socialne kohezije

Zaključek

o
o   o

   (a) olajšata obravnavo, sprejetje in ratifikacijo sporazuma o pridružitvi;
   (b) opozarja, da so se voditelji držav in vlad Evropske unije ter nekaterih srednjeameriških držav maja 2006 na vrhu Evropska unija-Latinska Amerika in Karibi na Dunaju odločili za začetek pogajanj o sporazumu o pridružitvi med dvema regijama, ki so se uradno začela oktobra 2007;
   (c) opozarja, da je Panama, ki je ta pogajanja sprva spremljala kot opazovalka, januarja 2010 zaprosila za pridružitev pogajanjem, in da je 10. marca 2010 Evropska unija uradno sprejela vključitev Paname v pogajanja;
   (d) opozarja, da so se maja 2010 pogajanja uspešno zaključila, po pravnem pregledu pa je bilo 22. marca 2011 besedilo sporazuma parafirano, 28. junija 2012 pa podpisano v Tegucigalpi;
   (e) spominja, da sporazum o pridružitvi, sklenjen maja 2010, vsebuje tri glavne stebre: politični dialog, sodelovanje in trgovino;
   (f) poudarja, da gre za prvo celovito partnerstvo med regijama, kar je posledica jasne politične volje Unije, ter pomeni odločen prispevek k vključevanju Srednje Amerike, vendar ob upoštevanju dejstva, da je odnos s to regijo širši od same proste trgovine;
   (g) poudarja, da je izpeljava tega sporazuma o pridružitvi s Srednjo Ameriko logični zaključek politike podpore za vzpostavljanje miru, stabilnosti in demokracije regije, ki jo je Evropska unija začela izvajati v osemdesetih letih s pomočjo znatnega političnega delovanja z različnimi mirovnimi sporazumi in procesom skupine Contadora;
   (h) pozdravlja nove in izjemne možnosti, ki jih za dvoregijske odnose med Evropsko unijo in Srednjo Ameriko ponuja politični dialog na podlagi novega sporazuma o pridružitvi, tako na izvršilni ravni kot na področju medparlamentarnega dialoga in dialoga s civilno družbo, kar pomeni povečanje kakovosti glede na proces dialoga iz San Joseja, ki se je začel leta 1984;
   (i) poudarja parlamentarno razsežnost sporazuma z vzpostavitvijo pridružitvenega parlamentarnega odbora, ki ga sestavljajo člani Evropskega parlamenta in srednjeameriških parlamentov, ki bo obveščena o sklepih pridružitvenega sveta ter bo lahko pripravljala priporočila in prejemala informacije o izvajanju sporazuma;
   (j) poziva ju, naj zagotovita optimalno izvajanje sporazuma o pridružitvi in posebno pozornost namenita zlasti točkam, ki jih je Evropski parlament izpostavil v tej resoluciji, ter določbam iz uredbe o izvajanju sporazuma o pridružitvi, prav tako pa naj podpirata dejavnosti pridružitvenega parlamentarnega odbora;
   (k) poudarja, da sporazum o pridružitvi, sklenjen s Srednjo Ameriko, vsebuje pomembne elemente, ki prispevajo k uresničevanju ciljev zunanjega delovanja Evropske unije iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji, zlasti krepitev in spoštovanje človekovih pravic, utrjevanje demokracije, vzpostavljanje trajnostnega gospodarstva ter družbeni in okoljski razvoj;
   (l) poudarja, da se člen 1 sporazuma nanaša na spoštovanje demokratičnih načel, temeljnih človekovih pravic in načel pravne države, ki so bistveni elementi sporazuma, tako da bi v primeru, da jih podpisnice ne bi spoštovale, morali sprejeti ukrepe, ki bi lahko povzročili celo prekinitev sporazuma; kljub temu meni, da se mora oblikovati konkretne mehanizme, ki bodo zagotovili spoštovanje in izpolnjevanje klavzule o človekovih pravicah iz sporazuma;
   (m) predlaga, da Komisija Evropskemu parlamentu pripravi letno poročilo, da bo lahko spremljal celoten sporazum o pridružitvi, vključno z vidiki, ki se nanašajo na načela demokracije in človekove pravice;
   (n) poudarja, da je treba sporazum o pridružitvi s Srednjo Ameriko razumeti kot primeren okvir, da se na enaki osnovi združijo prizadevanja za boj proti socialnim neenakostim in revščini, za vključujoč razvoj in za boj proti še vedno obstoječim socialnim, gospodarskim in političnim izzivom;
   (o) pozdravlja odločno zavzemanje za multilateralizem, ki omogoča boljše varovanje skupnih vrednot in ciljev, kot tudi učinkovito spopadanje s svetovnimi izzivi;
   (p) ugotavlja, da novi sporazum o pridružitvi ponuja nove možnosti za dialog na področju boja proti prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu, v skladu z regionalno varnostno strategijo, ki so jo podpisali srednjeameriški predsedniki; pozdravlja različne zaveze za usklajevanje boja proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami, pranju denarja, financiranju terorizma, organiziranemu kriminalu in korupciji;
   (q) meni, da je treba spodbujati primerno udeležbo civilne družbe v EU in Srednji Ameriki ter omogočiti dejavno udeležbo na forumih ter v odborih in pododborih; v zvezi s tem pozdravlja vzpostavitev skupnega posvetovalnega odbora srednjeameriške in evropske civilne družbe;
   (r) poudarja prednostno nalogo, ki se dodeljuje socialni koheziji kot cilju politik za regionalno sodelovanje; poudarja, da je ta kohezija možna samo, če se zmanjšajo stopnje revščine, neenakosti, socialne izključenosti in vse oblike diskriminacije z ustreznim izobraževanjem, vključno s poklicnim usposabljanjem; poudarja, da se socialne neenakosti v zadnjih letih niso dovolj zmanjšale in da je pomanjkanje varnosti v Srednji Ameriki zelo zaskrbljujoče;
   (s) poudarja priložnosti, ki jih sporazum ponuja za izboljšanje socialne kohezije in trajnostnega razvoja, ki sta bistvena za utrditev gospodarske rasti, socialne stabilnosti in demokratičnih prizadevanj;
   (t) poudarja prizadevanja za sodelovanje na področju posodabljanja države in javne uprave, izboljšanja sistema pobiranja davkov in preglednost, boja proti korupciji in nekaznovanosti, krepitve pravnega sistema in vključevanja civilne družbe;
   (u) poudarja sporazum, ki so ga podpisnice dosegle na področju okolja, med cilji katerega so izboljšanje kakovosti okolja, trajnostni razvoj, sodelovanje na področju obvladovanja naravnih nesreč in spopadanje s podnebnimi spremembami, krčenje gozdov, dezertifikacija in ohranjanje biotske raznovrstnosti;
   (v) poziva ju, naj prispevata k oživitvi in okrepitvi gospodarskih in trgovinskih odnosov ter k vključevanju proizvodne strukture obeh regij s ciljem doseči največje koristi pri izvajanju sporazuma o pridružitvi ter tako spodbujati uravnoteženo in trajnostno rast, ki bo ustvarila nove gospodarske, trgovinske in naložbene priložnosti, kar bo omogočilo boljše uvozno in izvozno vključevanje Srednje Amerike v mednarodno trgovinsko strukturo;
   (w) poziva ju, naj zagotavljata izpolnjevanje pogojev, opredeljenih v sporazumu o pridružitvi, in si pri tem prizadevata za večje sinergije med obema regijama, toda brez ogrožanja splošnih interesov, med drugim na področju geografskih označb in pravic intelektualne lastnine in prednostnih nalog EU na področju gospodarstva in trgovine;
   (x) zahteva, da s primernimi tehničnimi in finančnimi viri spodbujata sodelovanje v strateških sektorjih obeh regij, zlasti na področju trgovine in trajnostnega razvoja, ter znanstveno in tehnično sodelovanje na področjih, kot so institucionalne zmogljivosti, uskladitev standardov, carinski postopki in statistika, intelektualna lastnina, opravljanje storitev, javna naročila, elektronsko poslovanje, industrijski razvoj, trajnostno upravljanje z viri, sanitarni in fitosanitarni standardi, podpora za mala in srednja podjetja in diverzifikacija; prav tako naj priznata pomen tehnološkega posodabljanja in inovacij ter za dosego tega kot instrument uporabita Sporazum o pridružitvi;
   (y) poziva ju, naj letno prirejata in omogočata dvoregijski Forum za dialog s civilno družbo; zahteva, da k sodelovanju povabita tudi zasebni sektor in civilno družbo, in sicer prek politike družbene odgovornosti podjetij, ki omogoča tesne odnose med obema in zagotavlja trajnejši gospodarski razvoj Srednje Amerike;
   (z) poziva ju, naj spodbujata dejavnosti za seznanitev interesnih skupin v obeh regijah s sporazumom in spodbujata prirejanje poslovnih sejmov v obeh regijah, da se ustvarijo priložnosti za stike in sporazume o sodelovanju, zlasti med MSP;
   (aa) naj ponujata podporo pri vzpostavljanju konkurenčnih proizvodnih centrov z dodano vrednostjo v Srednji Ameriki; predlagata ustanovitev regionalnih akademij za trgovino v regijah Latinske Amerike in v državah članicah EU, namenjenih razvijanju zmogljivosti med MSP z zagotavljanjem usposabljanja o pogojih za trgovanje s kmetijskimi izdelki, blagom in storitvami s partnersko regijo;
   (ab) poudarja, da sporazum o pridružitvi prispeva k uresničevanju ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji; poudarja, da je spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in načel pravne države bistveni element sporazuma;
   (ac) poudarja, da se sedanji trgovinski okvir, ki je začasne narave in temelji na enostranskem sistemu splošnih preferencialov, razvija v smeri vzajemnega in dogovorjenega sistema za postopno liberalizacijo trgovine z blagom in storitvami, javnih naročil in spodbujanja naložb, s čimer se vzpostavi predvidljiv okvir varnosti in pravne gotovosti, ki krepi vzajemno zaupanje, nujno za razvoj trgovine in naložb;
   (ad) poudarja, da je socialna kohezija prednostni cilj politike regionalnega sodelovanja, pri čemer se osredotoča predvsem na zmanjševanje revščine, neenakosti, socialne izključenosti in vseh oblik diskriminacije;
   (ae) poudarja, da sporazum o pridružitvi s Srednjo Ameriko na učinkovit način prispeva k prizadevanjem regionalnega, socialnega in političnega vključevanja in h končnemu cilju dvoregijskega strateškega partnerstva med EU in Latinsko Ameriko;
   (af) poziva pridružitveni svet, naj pet let po začetku izvajanja sporazuma o pridružitvi poda skupno oceno ter po potrebi na podlagi ugotovitev in ugotovljenega vpliva v tej oceni opravi pregled sporazuma o pridružitvi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 140 E, 13.6.2002, str. 569
(2) UL C 296 E, 6.12.2006, str. 123.
(3) UL C 259 E, 29.10.2009, str. 64.
(4) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 261.
(5) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 291.
(6) UL C 70 E, 8.3.2012, str. 79.
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0235.
(8) UL C 67 E, 18.3.2010, str. 101.
(9) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 31.
(10) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 101.
(11) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0412.
(12) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 54.
(13) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0320.
(14) UL C 301 E, 13.12.2007, str. 233.
(15) UL C 227 E, 4.9.2008, str. 140.


Sporazum o pridružitvi med EU in Srednjo Ameriko***
PDF 186kWORD 19k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (16395/1/2011 – C7-0182/2012 – 2011/0303(NLE))
P7_TA(2012)0479A7-0362/2012

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (16395/1/2011),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (16396/2011),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 217 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0182/2012),

–  ob upoštevanju svoje Resolucije z dne 11. decembra 2012 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani(1),

–  ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za razvoj (A7-0362/2012),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in držav Srednje Amerike.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0478.


Izvajanje dvostranske zaščitne klavzule in stabilizacijskega mehanizma za banane iz Sporazuma o prosti trgovini med EU ter Kolumbijo in Perujem ***I
PDF 362kWORD 23k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju dvostranske zaščitne klavzule in stabilizacijskega mehanizma za banane iz Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo ter Kolumbijo in Perujem (COM(2011)0600 – C7-0307/2011 – 2011/0262(COD))
P7_TA(2012)0480A7-0249/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0600),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0307/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 31. oktobra 2012, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0249/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(1);

2.  upošteva izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta in Komisije, priloženo tej resoluciji;

4.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. decembra 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju dvostranske zaščitne klavzule in stabilizacijskega mehanizma za banane iz Trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani

P7_TC1-COD(2011)0262


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 19/2013.)

PRILOGI K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA KOMISIJE

Komisija pozdravlja dogovor v prvi obravnavi med Evropskim parlamentom in Svetom o Uredbi (EU) št. 19/2013(2).

Kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 19/2013, bo Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložila letno poročilo o izvajanju Sporazuma ter bo pripravljena razpravljati s pristojnim odborom Evropskega Parlamenta o vseh vprašanjih, ki izhajajo iz izvajanja Sporazuma.

Komisija bo posebno pozornost namenila učinkovitemu izvajanju obvez glede trgovine in trajnostnega razvoja v Sporazumu, pri čemer bo upoštevala posebne informacije, ki jih posredujejo zadevni nadzorni organi iz temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela ter večstranskih okoljskih sporazumov, navedenih v naslovu IX Sporazuma. Glede tega bo Komisija tudi zbrala stališča zadevnih svetovalnih skupin civilne družbe.

Po prenehanju veljavnosti stabilizacijskega mehanizma za banane 31. decembra 2019 bo Komisija ocenila razmere na trgu Unije za banane in razmere pri proizvajalcih banan v Uniji. Komisija bo o svojih ugotovitvah poročala Evropskemu parlamentu in Svetu ter bo vključila predhodno oceno delovanja „Programme d'Options Spécifiques à l'Éloignement et l'Insularité“ (POSEI) pri varovanju proizvodnje banan v Uniji.

SKUPNA IZJAVA

Evropski parlament in Komisija se strinjata o pomembnosti tesnega sodelovanja pri spremljanju izvajanja Sporazuma in Uredbe (EU) št. 19/2013(3). Glede tega sta se dogovorila naslednje:

Komisija na zahtevo pristojnega odbora Evropskega parlamenta temu poroča o vseh specifičnih zadevah, ki se nanašajo na izvajanje obvez Kolumbije ali Peruja glede trgovine in trajnostnega razvoja.

Če Evropski parlament sprejme priporočilo za začetek zaščitne preiskave, bo Komisija podrobno pregledala, ali so izpolnjeni pogoji iz Uredbe (EU) št. 19/2013 za začetek po uradni dolžnosti. Če Komisija meni, da pogoji niso izpolnjeni, bo pristojnemu odboru Evropskega parlamenta predložila poročilo, vključno z obrazložitvijo vseh dejavnikov, povezanih z začetkom takšne preiskave.

(1) To stališče nadomesti spremembe, sprejete dne 13. septembra 2012 (Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0347).
(2) UL L 17, 19.1.2013, str. 1.
(3) UL L 17, 19.1.2013, str. 1.


Trgovinski sporazum med EU ter Kolumbijo in Perujem ***
PDF 186kWORD 19k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani (14762/1/2011 – C7-0287/2012 – 2011/0249(NLE))
P7_TA(2012)0481A7-0388/2012

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sklepa Sveta (14762/1/2011),

–  ob upoštevanju osnutka Trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani (14764/2011),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 91, členom 100(2), členom 207(4), prvi pododstavek, in členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a) (v) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0287/2012),

–  ob upoštevanju člena 81 in člena 90(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za zunanje zadeve ter Odbora za razvoj (A7-0388/2012),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Kolumbije in Peruja.


Preprečevanje starostnih bolezni žensk
PDF 322kWORD 37k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o preprečevanju starostnih bolezni žensk (2012/2129(INI))
P7_TA(2012)0482A7-0340/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 168 PDEU,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ,

–  ob upoštevanju bele knjige z naslovom „Skupaj za zdravje: strateški pristop EU za obdobje 2008–2013“ (COM(2007)0630),

–  ob upoštevanju bele knjige o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo (COM(2007)0279),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o zdravstvenem stanju žensk v Evropski uniji,–

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o koristih telemedicine za paciente, zdravstvene sisteme in družbo (COM(2008)0689),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Obvladovanje vpliva staranja prebivalstva v EU“ (COM(2009)0180),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Solidarnost na področju zdravja: zmanjšanje neenakosti na področju zdravja v EU“ (COM(2009)0567),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o boju proti raku: evropsko partnerstvo (COM(2009)0291),

–  ob upoštevanju poročila z naslovom „Krepitev vloge žensk – boj proti oglaševanju tobačne industrije v Evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije“ (Svetovna zdravstvena organizacija, 2010),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o staranju za leto 2012: glavne predpostavke in metodologije projekcije (European Economy 4/11, Komisija, 2011),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1350/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o uvedbi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2008–2013)(1),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 940/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2011 o evropskem letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o inovativnih pristopih h kroničnim boleznim v sistemih javnega zdravstva in zdravstvenega varstva z dne 7. decembra 2010,

–  ob upoštevanju poročila belgijskega predsedstva z dne 23. novembra 2010 o razliki v plačilu med spoloma,

–  ob upoštevanju sklepov vrha Združenih narodov z dne 19. in 20. septembra 2011 o neprenosljivih boleznih,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Obzorje 2020 – Okvirni program za raziskave in inovacije“ (COM(2011)0808),

–  ob upoštevanju poročila Eurostata z naslovom „Aktivno staranje in solidarnost med generacijami – statistični portret Evropske unije 2012“,

–  ob upoštevanju raziskave Eurobarometra o aktivnem staranju (2012),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izvajanje Strateškega izvedbenega načrta evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje“ (COM(2012)0083),

–  ob upoštevanju bele knjige z naslovom „Agenda za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine“ (COM(2012)0055),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2006 o raku dojk v razširjeni Evropski uniji(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. februarja 2007 o spodbujanju zdrave prehrane in telesne dejavnosti: evropska razsežnost za preprečevanje prekomerne teže, debelosti in kroničnih bolezni(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o ukrepih za obravnavo bolezni srca in ožilja(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije dne 19. februarja 2009 o duševnem zdravju(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. novembra 2009 o skupnem načrtovanju raziskav za boj proti nevrodegenerativnim boleznim, zlasti Alzheimerjevi bolezni(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2011 o evropski pobudi o Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2010 o sporočilu Komisije o boju proti raku: evropsko partnerstvo(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o vlogi žensk v starajoči se družbi(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2010 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o pojavni obliki revščine žensk v Evropski uniji(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o razmerah žensk, ki se približujejo upokojitveni starosti(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2011 o stališču in zavezanosti Evropske unije pred srečanjem Združenih narodov na visoki ravni o preprečevanju in nadzoru nenalezljivih bolezni(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2012o spopadanju z razmahom sladkorne bolezni v EU(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2012 s priporočili Komisiji o uporabi načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2012 o enakosti žensk in moških(18),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0340/2012),

Splošno ozadje

A.  ker se Evropska unija zavzema za človekovo dostojanstvo in priznava, da je vsak posameznik upravičen do preventivnega zdravstvenega varstva in zdravljenja, in ker člen 168(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije jasno določa, da so države članice odgovorne za organizacijo, upravljanje in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvenega varstva, vključno z razporeditvijo virov; ker je pomembno, da imajo starejši občani pravico do dostojnega, neodvisnega življenja in do svoje vloge v kulturi in družbi;

B.  ker je staranje prebivalstva eden glavnih izzivov, s katerimi se sooča Evropa; ker je v EU več kot 87 milijonov ljudi, starih več kot 65 let (17,4 % vsega prebivalstva), in ker naj bi po napovedih njihovo število do leta 2060 naraslo na 150 milijonov (na približno 30 %);

C.  ker kljub znatno daljši življenjski dobi in vse višjemu življenjskemu standardu v industrijskih državah, ki starejšim dandanes omogoča veliko bolj aktivno življenje kot v preteklih desetletjih, negativni stereotipi in predsodki do starejših še naprej predstavljajo velike ovire za njihovo vključevanje v družbo, posledica pa je socialna izključenost, ki neposredno vpliva na njihovo kakovost življenja in duševno zdravje;

D.  ker je pričakovana življenjska doba pri ženskah daljša kot pri moških (82,4 leta za ženske v primerjavi s 76,4 leta za moške); ker je razlika v pričakovani dobi zdravega življenja manjša, pri čemer ta pri moških znaša 61,7 leta, pri ženskah pa 62,6 leta;

E.  ker je v letu 2010 stopnja zaposlenosti žensk, starih od 55 do 64 let, znašala 38,6 %, v primerjavi s 54,5 % moških v isti starostni skupini; ker naj bi bilo v skladu s cilji EU do leta 2020 zaposlenih 75 % prebivalstva, starega od 20 do 64 let;

F.  ker ženske zaslužijo manj kot moški (plačni razkorak v EU znaša v povprečju 17,5 %); ker razlika v plačilu med spoloma v starostni skupini od 55 do 64 let v nekaterih državah članicah znaša več kot 30 %, v starostni skupini nad 65 let pa vse do 48 %; ker razlika v plačilu med spoloma vodi do razlike v plačevanju pokojninskih prispevkov, zaradi česar imajo ženske temu primerno nižje pokojnine in pozneje pogosto živijo pod pragom revščine;

G.  ker se ženske v želji, da bi uskladile poklicno in družinsko življenje, odločajo za prilagodljivo delo na domu, skrajšan delovni čas, začasno ali netipično zaposlitev, s čimer ogrožajo svoj poklicni razvoj, kar ima velike posledice za njihove pokojninske prispevke, zato so še toliko bolj izpostavljene negotovosti in revščini;

H.  ker ima generacija žensk, starejših od 50 let, ki jo pogosto opisujejo kot „sendvič generacijo“ ali kot „zaposlene hčerke in zaposlene matere“, manj možnosti, da bi poskrbele za lastno zdravje, saj pogosto skrbijo za svoje starše in vnuke;

I.  ker v Evropi 23,9 % prebivalstva v starosti od 50 do 64 let grozi revščina, od tega 25,9 % žensk v primerjavi z 21,7 % moških; ker se ta delež v Evropski uniji giblje med 39 % in 49 %, odvisno od države, v eni od držav članic pa znaša kar 51 %;

J.  ker poleg tega zaradi razveze, ločitve ali vdovstva 75,8 % žensk, starejših kot 65 let, živi samih in ker je v povprečju 30 % gospodinjstev v Evropski uniji samskih, ki jih sestavljajo večinoma ženske, ki živijo same, zlasti starejše, ta odstotek pa še narašča; ker so samska gospodinjstva ali gospodinjstva z enim dohodkom v večini držav članic obravnavana manj ugodno, gledano tako absolutno kot relativno, pri obdavčevanju, stanovanjskih vprašanjih, zdravstveni oskrbi, zavarovanjih in pokojninah; ker javne politike ne bi smele ljudi kaznovati zato, ker hote ali nehote živijo sami;

K.  ker je leta 2009 7,6 % žensk, starejših od 65 let, živelo v hudem materialnem pomanjkanju, v primerjavi s 5,5 % moških v isti starostni skupini;

L.  ker se starejše ženske kot prikrajšana skupina pogosto soočajo z večkratno diskriminacijo (npr. zaradi starosti, spola ali etnične pripadnosti); ker bi imele starejše ženske, ki so pogosto v slabem socialno-ekonomskem položaju in se soočajo s številnimi težavami, veliko koristi od ukrepov socialnega varstva in dostopa do nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva;

M.  ker je na podeželju zdravstvena oskrba težje dostopna kot v mestih, še zlasti pa primanjkuje zdravstvenih delavcev in bolnišnic, vključno z nujno medicinsko pomočjo;

N.  ker se starejše ženske, zlasti tiste, ki živijo odmaknjeno od drugih, pogosto znajdejo v težkih socialnih in ekonomskih razmerah, kar vpliva na kakovost njihovega življenja ter fizično in duševno zdravstveno stanje;

O.  ker je za ustrezno prilagoditev potrebam starejših žensk potrebno boljše razumevanje bolezni, za katerimi obolevajo;

P.  ker vsi ti dejavniki, vključno z odmaknjenostjo, vplivajo na zmožnost starejših žensk za ustvarjanje in/ali ohranjanje socialnih mrež in s tem aktivno življenje;

Starostne bolezni

Q.  ker so ženske zaradi daljše pričakovane življenjske dobe in večje dovzetnosti za določene bolezni bolj izpostavljene kroničnim in degenerativnim boleznim, s tem pa je tudi bolj ogrožena kakovost njihovega življenja;

R.  ker se učinek, napredovanje in posledice številnih motenj pri moških in ženskah razlikujejo;

S.  ker so po najnovejših podatkih Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) najpogostejše oblike tumorjev, odkritih pri ženskah, rak na dojkah (29,7 %), rak debelega črevesa in danke (13,5 %) in rak na pljučih (7,4 %);

T.  ker zaradi bolezni srca in ožilja v državah članicah vsako leto umre več kot 2 milijona ljudi, kar je 42 % vseh smrti v EU in je vzrok 45 % smrti med ženskami v primerjavi z 38 % moških;

U.  ker je več kot 33 milijonov državljanov EU žrtev diabetesa, ene najpogostejših nenalezljivih bolezni, njihovo število pa naj bi se do leta 2030 povzpelo na 38 milijonov; ker je bilo v letu 2010 približno 9 % odraslih prebivalcev EU (v starosti od 20 do 79 let) diabetikov;

V.  ker je starost dejavnik tveganja za razvoj nevrodegenerativnih bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen (najpogostejša oblika demence); ker so degenerativne bolezni živčevja pogostejše pri ljudeh, starejših od 65 let (prizadenejo približno eno dvajsetino ljudi po 65. letu, eno petino ljudi po 80. letu in eno tretjino ljudi po 90. letu); ker ima demenco v Evropi že več kot 7,3 milijona ljudi; ker študije kažejo, da je pogostost Alzheimerjeve bolezni med ženskami, starimi nad 90 let, kar 81,7 % (v primerjavi s 24 % pri moških); ker sta zaznamovanost in pomanjkanje ozaveščenosti o nevrodegenerativnih boleznih, kot je demenca, vzrok za pozno diagnozo in slab izid zdravljenja;

W.  ker je demenca pogostejša pri ljudeh, starejših od 65 let (prizadene približno eno dvajsetino ljudi po 65. letu, eno petino ljudi po 80. letu in eno tretjino ljudi po 90. letu); ker je razširjenost te bolezni pri starejših ženskah na splošno večja kot pri starejših moških;

X.  ker so ženske bolj izpostavljene boleznim kosti in sklepov (npr. osteoartritisu, revmatoidnemu artritisu, osteoporozi in krhkim kostem); ker se približno 75 % zlomov kolka zaradi osteoporoze zgodi pri ženskah;

Y.  ker so glavni dejavniki tveganja pri boleznih srca in ožilja, tumorjih, sladkorni bolezni, debelosti in kroničnih obstruktivnih bolezni kajenje, premalo gibanja, slaba prehrana, čezmerno uživanje alkohola in onesnaženo okolje;

Z.  ker sta depresija in tesnoba hudi obliki duševne motnje, katerima so ženske bolj izpostavljene kot moški; ker WHO ocenjuje, da se pogostost te motnje pri ženskah v starostni skupini nad 65 let v Evropi giblje med 2 % in 15 %;

AA.  ker okvare sluha in očesne bolezni prav tako v veliki meri prispevajo k bremenu let, preživetih s funkcijskimi omejitvami, pravočasna in pravilna diagnoza, kakovostno zdravljenje ter dostop do kakovostnih medicinskih pripomočkov pa lahko preprečijo nadaljnje slabšanje stanja oziroma prinesejo delno izboljšanje;

AB.  ker je za multiplo sklerozo zbolelo že okrog 600 000 Evropejcev, večinoma žensk; ker je to najpogostejša oblika nevrodegenerativne motnje in ena od glavnih povzročiteljic netravmatske invalidnosti pri starejših ženskah;

Dostop do zdravstvenega varstva

AC.  ker je treba ženskam in moškim zagotoviti enak dostop do zdravstvenega varstva in izboljšati kakovost zdravstvenega varstva, hkrati pa je treba nameniti večjo pozornost posebnemu položaju žensk na podeželju, kjer številne od njih živijo same; pri tem naj se upošteva člen 168(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

AD.  ker imajo starejše ženske v ekonomskem položaju, ko so zaradi spolnega razlikovanja pri plačah, pokojninah in drugih oblikah dohodka še posebej izpostavljene negotovosti in revščini, na voljo manj finančnih sredstev za potrebno zdravstveno in zdravniško oskrbo;

AE.  ker telemedicina lahko izboljša dostop do zdravniške pomoči, ki v težko dostopnih krajih ni na voljo, hkrati pa tudi kakovost in pogostost specialistične zdravstvene oskrbe, ki jo zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebujejo nekateri starejši ljudje;

Raziskave in preventiva

AF.  ker so naložbe v raziskave in inovacije bistvenega pomena za ohranjanje visoke kakovosti življenja in omogočajo spopadanje z glavnim izzivom staranja;

AG.  ker lahko preventiva in zgodnje odkrivanje izboljšata telesno in duševno zdravje moških in žensk, kar bi lahko podaljšajo pričakovano življenjsko dobo v dobrem zdravju in zmanjšalo stroške zdravstvenega varstva, s tem pa zagotovilo dolgoročno trajnost;

AH.  ker morajo biti preventivni ukrepi prednostna naloga na področju zdravstvenega varstva, s posebnim poudarkom na prikrajšanih skupinah;

AI.  ker zdravstvena pismenost ljudem omogoča, da se znajdejo v zapletenih zdravstvenih sistemih in bolje razumejo, kaj lahko sami tekom življenja storijo za preprečevanje bolezni, povezanih s starostjo;

AJ.  ker dovzetnost za bolezni in zdravila glede na spol še ni dovolj raziskana, saj se klinični preskusi osredotočajo večinoma na mlajše moške;

AK.  ker podatki IARC kažejo, da če bi bila stopnja pokritosti mamografije več kot 70 %, bi lahko smrtnost žensk po 50. letu zaradi raka na dojkah zmanjšali za 20 % do 30 %;

AL.  ker ženske pogosteje uporabljajo zdravila in zdravilna zelišča, katerih učinke je treba podrobneje raziskati, da bi zmanjšali tveganje medsebojnih učinkov zdravil;

AM.  ker ženske v življenju doživljajo številne hormonske spremembe in glede na starost jemljejo zdravila, povezana s plodnostjo in menopavzo;

AN.  ker 9 % žensk pogosto jemlje antidepresive, v primerjavi s 5 % moških;

AO.  ker je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) štiri do šest odstotkov starejših ljudi utrpelo neke vrste zlorabo v lastnih domovih, ki sega od telesne, spolne in psihološke zlorabe do finančnega izkoriščanja, zanemarjanja in zapustitve;

Splošno ozadje

1.  se zaveda, da četudi ženske živijo dlje, ne uživajo dlje dobrega zdravja, tj. življenja brez motenj pri svojih dejavnostih in brez hujših okvar (ženske: 62,6 leta; moški: 61,7 leta);

2.  ugotavlja, da ravno starejše ženske potrebujejo ustrezno pomoč v zvezi z zdravstveno oskrbo in gospodinjskimi opravili, da bi lahko uživale enakopravno in samostojno življenje;

3.  poziva Komisijo, naj objavi novo poročilo o stanju zdravja žensk, s posebnim poudarkom na starostni skupini nad 65 let in kazalniki aktivnega staranja;

4.  vztraja, da politike za boljše ravnovesje med poklicnim in družinskim življenjem ter večje socialno vključevanje ženskam olajšajo aktivno in zdravo staranje, zato poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja na tem področju;

5.  poziva države članice, naj spodbujajo popolno integracijo, večjo vključenost in dejavno udeležbo starejših žensk na področju družbenega življenja;

6.  poudarja pomen kulturnih in izobraževalnih ustanov za starejše;

7.  poziva h konkretnim in učinkovitim ukrepom, kot je sprejetje direktive o enaki obravnavi, da bi odpravili večkratno diskriminacijo, s katero se pogosto srečujejo starejše ženske;

8.  podpira pobude za učinkovitejše preprečevanje bolezni in izboljšanje zdravja starejših, da bi jim pomagali ohraniti samostojnost;

9.  poziva Komisijo in Svet, naj objavita poročilo o ukrepih, ki so jih države članice uvedle v podporo aktivnemu staranju, in o njihovem učinku, kar zadeva opredelitev najboljših praks in ugotavljanje, kakšne ukrepe bi bilo mogoče v prihodnje sprejeti na evropski ravni;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo pozitivnejši odnos do staranja ter izboljšajo ozaveščenost državljanov EU o vprašanjih v zvezi s staranjem in njegovih dejanskih učinkih, kar je bilo eno glavnih sporočil leta 2012 kot leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti;

11.  meni, da sprejetje pristopa, ki upošteva medsebojno povezanost staranja in spola, omogoča pot naprej pri razvoju politike o staranju;

12.  ugotavlja, da javna poraba v zdravstvene namene predstavlja 7,8 % BDP EU in da naj bi se odhodki za dolgo- in kratkoročno pomoč zaradi staranja prebivalstva do leta 2060 povečali za 3 %;

13.  poziva države članice, naj namenijo pozornost starejšim priseljenkam, ki živijo v slabih ekonomskih in socialnih pogojih ter imajo pogosto težave z dostopom do ukrepov socialne varnosti in storitev zdravstvene oskrbe; meni, da je treba posebno pozornost nameniti posameznim ženskam, vdovam in ločenkam, ki so zaradi svojega statusa v slabšem položaju, kar zadeva kakovost njihovega življenja in zdravja;

14.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti priznajo razsežnost spola v zdravstvu kot bistven del zdravstvenih politik na ravni EU in nacionalni ravni;

15.  poziva države članice, naj vzpostavijo ravnovesje med izvajanjem drastičnih ukrepov za boj proti finančni in gospodarski krizi ter zagotavljanjem zadostnega in ustreznega financiranja zdravstvenega in socialnega varstva, da bi pripomogle k obvladovanju demografskega trenda starajočega se prebivalstva;

16.  poziva Komisijo, naj objavi oceno učinka gospodarske in finančne krize na starejše ženske s poudarkom na dostopnosti preventivne zdravstvene nege in oskrbe;

17.  ugotavlja, da je za celovite in poglobljene strategije v zdravstvenem sektorju potrebno sodelovanje vlad, zdravstvenih delavcev, nevladnih organizacij, javnih zdravstvenih zavodov, organizacij, ki zastopajo bolnike, množičnih medijev in drugih, ki se ukvarjajo z dejavnim staranjem;

18.  ponovno poudarja potrebo po gradnji in spodbujanju Evropske unije, ki bo pozornejša na potrebe in interese starejših žensk ter moških, in po vključevanju načela enakosti spolov v vse ukrepe in politike obveščanja in ozaveščanja, da bi zagotovili dejavno in zdravo staranje za vse;

Starostne bolezni

19.  poudarja, da se številnim motnjam pri ženskah pogosto ne posveča dovolj pozornosti, na primer boleznim srca, ki veljajo za moško težavo; obžaluje, da srčna kap pri mnogih ženskah ni diagnosticirana, saj so simptomi v splošnem drugačni kot pri moških; poudarja tudi, da je treba pri zdravljenju upoštevati določene biološke razlike med spoloma;

20.  poziva države članice, naj izvajajo akcije za obveščanje javnosti, namenjene ženskam, o dejavnikih tveganja pri boleznih srca in ožilja, ter posebno strokovno izpopolnjevanje za zdravstvene delavce;

21.  obžaluje, da se tako malo pozornosti posveča problematiki povečanega uživanja alkohola med starejšimi ženskami v Evropi, ter poziva Komisijo in države članice, naj opravijo raziskave, ki bodo pomagale reševati to težavo ter ugotoviti njen učinek na njihovo fizično in duševno zdravje;

22.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da število kadilk narašča, kar pomeni večje tveganje za raka na pljučih pri ženskah ter motnje delovanja srca in obtočil; poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo programe za odvračanje od kajenja, namenjene predvsem mladim ženskam (WHO ocenjuje, da se bo delež kadilk v Evropi povečal s sedanjih 12 % na približno 20 % do leta 2025);

23. poziva Komisijo, naj spodbuja pobude za boljše zdravje, navsezadnje z zagotavljanjem potrebnih informacij o tveganjih, povezanih s kajenjem in pitjem alkohola, ter o prednostih ustrezne prehrane in zadostnega gibanja, saj so to načini za preprečevanje debelosti, visokega krvnega pritiska in povezanih zapletov;

24.  poziva Komisijo in države članice, naj sprožijo informacijske kampanje, ki bodo namenjene ženskam pred in med menopavzo;

25.  poziva države članice, naj izboljšajo javno ozaveščenost o boleznih kosti in sklepov, tako da organizirajo kampanje javnega obveščanja in izobraževanja na temo njihovega preprečevanja in zdravljenja;

26.  poziva Komisijo, naj na podlagi rezultatov vrha ZN o nenalezljivih boleznih, ki je potekal septembra 2011, in postopka javnega posvetovanja, ki ga je Komisija sprožila v marcu in aprilu 2012, začne izvajati akcijski načrt EU za nenalezljive bolezni;

27.  poziva Komisijo, naj se osredotoči na mlade, zlasti glede načrtovanega pregleda Direktive 2001/37/ES o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov;

28.  poziva Komisijo, naj pripravi in izvaja posebno strategijo EU v obliki priporočila Sveta za preventivo, diagnosticiranje in obvladovanje diabetesa, vključno z informacijami in raziskavami, ob zagotavljanju vključevanja pristopa na podlagi spola ter enakosti med moškimi in ženskami; pri tem naj se upošteva člen 168(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

29.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo celostni pristop do Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence, ki bo upošteval razlike med spoloma, da bi izboljšali kakovost življenja ter dostojanstvo bolnikov in njihovih družin;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z nacionalnimi in evropskimi združenji za Alzheimerjevo bolezen pripravijo kampanje za seznanjanje javnosti z Alzheimerjevo boleznijo (tj. s samo boleznijo ter možnostmi zdravljenja in oskrbe);

31.  poziva države članice, naj čim prej pripravijo nacionalne načrte in strategije za Alzheimerjevo bolezen, če tega še niso storile;

32.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je stopnja samomorov v EU najvišja v starostni skupini nad 65 let, število poskusov samomora pa je med ženskami večje kot med moškimi in se še povečuje zaradi okrepljenega vpliva gospodarske recesije na starejše ženske; poziva Komisijo, naj objavi študijo o povezavi med temi statističnimi podatki in nesorazmernim vplivom gospodarske krize na starejše ženske;

33.  poziva države članice, naj v sodelovanju s Komisijo in Eurostatom izboljšajo zbiranje podatkov, da bo mogoča razčlenitev po spolu in starosti, in poskrbijo za bolj točne podatke o duševnem zdravju ter povezavah med duševnim zdravjem in zdravim življenjem;

34.  poziva države članice, naj organizirajo posebno usposabljanje o preprečevanju in zdravljenju nevrodegenerativnih bolezni in duševnih motenj za splošne zdravnike in zdravstvene delavce na tem področju, vključno z zdravniki, psihologi in medicinskimi sestrami, ob posebnem poudarku na dodatnih izzivih, s katerimi se soočajo starejše ženske;

35.  poziva države članice, naj dajo prednost ukrepom na področju nevrodegenerativnih bolezni, kot je demenca, in povečajo svoja prizadevanja v medicinskih in družbenih raziskavah, da bi izboljšale kakovost življenja ljudi s to boleznijo in njihovih skrbnikov, omogočile vzdržnost zdravstvenih storitev ter storitev socialnega varstva in okrepile rast na evropski ravni;

36.  poziva države članice, naj zagotovijo, da so zaposleni v javnem in zasebnem sektorju, ki izvajajo oskrbo starejših, vključeni v programe usposabljanja in redno ocenjevanje;

37.  poziva države članice, naj na javnih univerzah spodbujajo specialistične medicinske raziskave iz gerontologije;

Dostop do zdravstvenega varstva

38.  poziva države članice, naj podprejo pobude za pomoč starejšim ženskam pri dostopu do zdravstvenega varstva in storitev, vključno z ženskami, ki živijo daleč stran od večjih središč in na težko dostopnih območjih, ne glede na njihove osebne, ekonomske in socialne okoliščine, s poudarkom na individualizirani pomoči, vključno s čim dlje trajajočo nego na domu, na posebnih oblikah podpore in pomoči za skrbnike in telemedicino, če lahko ta izboljša kakovost življenja kronično obolelih in pripomore h krajšim čakalnim vrstam;

39.  poziva države članice, naj pri načrtovanju proračunov za zdravstvene storitve tudi analizirajo, spremljajo in zagotavljajo upoštevanje načela enakosti spolov;

40. poziva države članice k nadaljnjemu razvoju storitev e-zdravja in podpore iz okolja pri samostojnem življenju, ki bodo upoštevale razlike med spoloma, da bi spodbudili samostojno življenje na domu, ter k izboljšanju učinkovitosti in dostopnosti zdravstvenih storitev za starejše ženske, ki so odmaknjene zaradi mobilnosti in ki pogosto nimajo dostopa do tovrstne podpore, ter naj vzpostavijo mrežo 24-urnih storitev telefonskega svetovanja;

41.  poziva k pristopu, ki bo temeljil na pravicah, da se starejšim ljudem omogoči dejavna vloga pri sprejemanju odločitev o izbiri in vrsti njim namenjenih storitev nege in socialnega skrbstva;

42.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo sheme socialnega varstva, vključno z zdravstvenim zavarovanjem, upoštevale brezposelnost in socialne težave, ki prizadenejo zlasti ženske, in da te ne bodo ostale brez zaščite;

43.  meni, da je pomembno podpreti in omogočiti dostop do zdravniške, zdravstvene in drugih oblik pomoči za ženske, ki morajo kljub svojim lastnim zdravstvenim težavam skrbeti za vzdrževance;

44. odločno poziva k reorganizaciji javnih in zasebnih ustanov za zdravstveno oskrbo starejših, ki delujejo kot bolnišnice, da bodo prijetnejše za varovance in jim ne bodo nudile le zdravniške oskrbe, temveč bodo v ospredje postavljale tudi katero koli obliko neodvisne ali ustvarjalne dejavnosti in s tem preprečile njihovo institucionalizacijo;

45.  je trdno prepričan, da se je treba s starejšimi varovanci javnih ali zasebnih domov posvetovati o vodenju teh ustanov;

46.  vztraja, da mora biti vse več zdravstvenih delavcev in reševalcev visoko usposobljenih in pripravljenih za način dela, ki bo ob upoštevanju dejavnikov spola in starosti zadostil posebnim psihološkim, medosebnim in informacijskim potrebam starejših žensk;

47.  poziva, naj študij medicine vključuje tudi splošno usposabljanje s področja veščin poslušanja in psihologije; hkrati tudi socialne delavce poziva k večji vključenosti v to politiko preprečevanja;

48 izraža podporo združenjem in klicnim centrom za pomoč v stiski, ki zagotavljajo oskrbo, zaščito in psihološko pomoč starejšim;

49.  poziva države članice in Komisijo k zbiranju podatkov in izmenjavi primerov dobre prakse, ki naj vključuje tudi načelo enakosti spolov in naj bo namenjeno opredelitvi dobre prakse glede dostopa do zdravstvenih storitev, zlasti z vidika preprečevanja zamudnih upravnih postopkov in oblikovanja posameznih ukrepov ter politik za izboljšanje kakovosti življenja starejših žensk, ter vladam svetujejo o vzpostavitvi okolja, ki bo spodbujalo ozaveščenost o starostno pogojenih boleznih v državah članicah;

50.  spodbuja države članice, naj okrepijo preventivno zdravstveno varstvo za starejše ženske, tako da jim na primer omogočijo dostopne in redne mamograme ter preglede brisov materničnega vratu, odpravijo starostne omejitve pri dostopu do zdravstvene preventive, kot so presejalni pregledi za raka dojk, in izboljšajo ozaveščenost o pomenu presejalnih pregledov;

51.  poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva za širjenje kulture preventivnega zdravljenja po celotni EU, ter države članice, naj okrepijo akcije obveščanja in ozaveščanja v šolah, na univerzah, delovnih mestih in v centrih za starejše, ob upoštevanju sodelovanja strokovnjakov, lokalnih oblasti in nevladnih organizacij;

Raziskave in preventiva

52.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da rezultati raziskav EU, objavljenih aprila 2011, kažejo, da je bilo v zadnjih 12 mesecih zlorabljenih približno 28 % žensk, starih 60 let in več; meni, da mora biti prednostna naloga zaščita starejših pred zlorabo, grdim ravnanjem, zanemarjanjem in izkoriščanjem ne glede na to, ali je to namerno in premišljeno ali pa izhaja iz malomarnosti; poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za preprečevanje zlorab starejših na domu in v ustanovah;

53.  meni, da je pomembno sprejeti pristop do medicinskih raziskav, ki upošteva posebnosti moških in žensk;

54 poudarja, da strategija za enakost moških in žensk (2010−2015) priznava, da so ženske in moški izpostavljeni posebnim boleznim in zdravstvenim tveganjem, ki jih je treba ustrezno upoštevati pri medicinskih raziskavah in zdravstvenih storitvah;

55.  v okviru programa Obzorje 2020 poziva k razvoju strateškega načrta raziskav na področju zdravstvene nege za ženske v naslednjem desetletju in ustanovitvi raziskovalnega inštituta za zdravje žensk, ki bi izvajal omenjene raziskave;

56.  poudarja, da je pomembno zagotoviti prisotnost strokovnjakinj v nacionalnih posvetovalnih in znanstvenih odborih za oceno zdravil;

57.  poziva Svet, Komisijo in države članice, naj zlorabo starejših uvrstijo med teme raziskav v skupni program za nevrodegenerativne bolezni, da bi izmerili njeno razširjenost in učinek na ljudi z demenco;

58 podpira evropsko partnerstvo za inovacije na področju dejavnega in zdravega staranja kot pilotno pobudo, katere namen je do leta 2020 za dve leti podaljšati pričakovano zdravo življenjsko dobo državljanov EU ter doseči za Evropo tri cilje v zvezi z izboljšanjem standardov zdravja in kakovosti življenja za starejše ter trajnosti in učinkovitosti različnih oblik oskrbe;

59.  pozdravlja projekte in pobude na področju prehrane in življenjskega sloga (projekt EATWELL, Evropska platforma za prehrano, telesno dejavnost in zdravje, Evropski okvir za zmanjšanje porabe soli) ter evropsko partnerstvo za boj proti raku;

60.  poudarja, da morajo vsi cilji in ukrepi v okviru drugega akcijskega programa EU na področju zdravja prispevati k boljšemu razumevanju in sprejemanju različnih potreb moških in žensk ter ustreznih pristopov do zdravstvenih vprašanj;

61.  pozdravlja predlog Komisije v zvezi s svežnjem za kohezijsko politiko (2014−2020), ki dejavno in zdravo staranje ter inovacije na tem področju uvršča med svoje prednostne naložbe;

62.  obžaluje, da se v času, ko stroški zdravljenja in obvladovanja nenalezljivih boleznih zaradi boljše razpoložljivosti diagnosticiranja in zdravljenja močno naraščajo, 97 % proračunov za zdravstvo porabi za zdravljenje nenalezljivih bolezni, samo 3 % pa za naložbe v preprečevanje; v zvezi s tem poziva države članice, naj povečajo svoje zdravstvene proračune ter vanje vključijo preventivne dejavnosti;

63.  poziva Komisijo, naj nameni več pozornosti odpravljanju vzrokov bolezni in v zvezi s tem spodbuja preprečevanje v vseh sektorjih in na vseh ravneh družbe; poziva Komisijo, naj spodbuja zdravje s pravočasnim odkrivanjem bolezni, vzdrževanjem zdravega načina življenja, ustrezno zdravstveno nego in zagotavljanjem primernih delovnih pogojev za starejše delavce;

64.  poziva države članice, naj se v večji meri osredotočijo na akcije ozaveščanja o osteoporozi in zagotovijo jasnejše podatke o preventivnih pregledih za odkrivanje osteoporoze, da se prepreči zlome, vključno z merjenjem kostne gostote, ki bi moralo biti bolj dostopno;

65.  pozdravlja pobudo WHO za upoštevanje spola pacientov, ki kaže, da je treba bolje oceniti dejavnike tveganja, ki ogrožajo zdravje žensk; v zvezi s tem pozdravlja priporočila WHO o oblikovanju „starosti prijaznih“ okolij in povečanju priložnosti za starejše ženske, da produktivno prispevajo k družbi, vključno z medsektorskim sodelovanjem, v okviru katerega bi opredelili in spodbujali ukrepe zunaj zdravstvenega sektorja, ki lahko izboljšajo zdravstvene rezultate za ženske;

66.  poziva države članice, da pri usposabljanju zdravstvenih delavcev in reševalcev poudarijo razlike v bolezenskih znakih in simptomih bolezni srca in ožilja pri ženskah, pri čemer naj poudarijo koristi takojšnjega ukrepanja;

67.  poziva Komisijo in Svet, naj v okviru programa Obzorje 2020 spodbujata tesnejše znanstveno sodelovanje in primerjalne študije multiple skleroze v Evropski uniji, s čimer bi lažje zagotovili ustrezno zdravljenje za preprečevanje te bolezni, ki povzroča hude motnje motorike, zlasti pri starejših ženskah;

68.  poziva Komisijo, naj še naprej podpira akcije ozaveščanja, namenjene zlasti starejšim ženskam in osredotočene na priporočila o pravilni prehrani in pomembnosti gibanja, ki bodo upoštevala vidik spola in starosti, saj lahko pripomorejo k preprečevanju padcev ter zmanjšajo pogostost motenj delovanja srca in obtočil, osteoporoze in nekaterih oblik raka;

69.  poziva k sprejetju ustreznih ukrepov v obliki informacij in izobraževanja v šolah ter zdravstvenih obvestil o pomenu zagotavljanja ustrezne prehrane in tveganjih za zdravje, do katerih pride v nasprotnem primeru;

70.  poziva Komisijo, naj se posvetuje s Svetom z namenom ponovnega priporočila glede preventivnih pregledov za odkrivanje raka in nadaljnjim ukrepanjem v zvezi s tem, pri čemer se je treba osredotočiti na skupine prebivalstva, ki so ogrožene s socialnega in ekonomskega vidika, da bi tako zmanjšali zdravstvene razlike; poziva države članice, ki tega še niso naredile, naj to priporočilo upoštevajo v skladu z evropskimi smernicami za zagotavljanje kakovosti;

71. poziva Komisijo in Svet, naj prilagodita starostno mejo za programe preventivnih pregledov, vsaj v državah, kjer je ta bolezen pogostejša, in v primerih, ko družinska anamneza kaže na večje tveganje za bolnika, v te programe pa vključi tudi starejše ženske, ob upoštevanju, da je njihova pričakovana življenjska doba daljša;

72.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo pravice žensk v boju proti vsem oblikam starostnega in spolnega nasilja ter diskriminacije, na primer s pomočjo kampanj ozaveščanja in obveščanja, namenjenih vsem evropskim prebivalcem od otrok naprej;

73.  poziva države članice, naj okrepijo klinične raziskave o ženskah, in meni, da bi bilo v ta namen mogoče revidirati nedavni predlog za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES;

74.  poziva države članice k razvoju inovativnih rešitev v neposrednem sodelovanju s bolniki, da bi se učinkoviteje odzivali na potrebe starejših ljudi;

o
o   o

75.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 301, 20.11.2007, str. 3.
(2) UL L 246, 23.9.2011, str. 5.
(3) UL C 313 E, 20.12.2006, str. 273.
(4) UL C 250 E, 25.10.2007, str. 93.
(5) UL C 175 E, 10.7.2008, str. 561..
(6) UL C OJ C 76 E, 25.3.2010, str. 24..
(7) UL C OJ C 212 E, 5.8.2010, str. 23..
(8) UL C OJ C 271 E, 7.10.2010, str. 7..
(9) UL C 136 E, 11.5.2012, str. 35.
(10) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 95.
(11) UL C 308 E, 20.10.2011, str. 49.
(12) UL C 74 E, 13.3.2012, str. 19.
(13) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 77.
(14) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0360.
(15) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0390.
(16) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0082.
(17) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0225.
(18) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0069.


Mikrobni izziv – Naraščajoča nevarnost protimikrobne odpornosti
PDF 321kWORD 39k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o mikrobnem izzivu – Naraščajoča nevarnost protimikrobne odpornosti (2012/2041(INI))
P7_TA(2012)0483A7-0373/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. junija 2012 o posledicah protimikrobne odpornosti v zdravstvenem in veterinarskem sektorju – pobuda „Eno zdravje“,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. novembra 2011 z naslovom „Akcijski načrt proti naraščajoči nevarnosti protimikrobne odpornosti“ (COM(2011)0748),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 27. oktobra 2011 o pobudi skupnega načrtovanja na področju raziskav „Mikrobni izziv – nova grožnja za zdravje ljudi“ (C(2011)7660),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2011 o ogroženosti javnega zdravja zaradi protimikrobne odpornosti,(1)

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o odpornosti na antibiotike(2),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 18. novembra 2009 o odpornosti na antibiotike (SANCO/6876/2009r6),

–  ob upoštevanju skupnega tehničnega poročila Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter Evropske agencije za zdravila (EMA) z dne 17. septembra 2009 z naslovom „Bakterije so izziv: čas je za ukrepanje – poziv k zmanjšanju razkoraka med pojavom večkratno odpornih bakterij v EU in razvojem novih protibakterijskih sredstev“(3),

–  ob upoštevanju drugega skupnega poročila Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) z dne 14. marca 2012 o protimikrobni odpornosti zoonotskih bakterij, ki vplivajo na ljudi, živali in hrano,(4)

–  ob upoštevanju sklepov 2876. zasedanja Sveta z dne 10. junija 2008 v zvezi s protimikrobno odpornostjo,

–  ob upoštevanju sklepov 2980. zasedanja Sveta z dne 1. decembra 2009 v zvezi z inovativnimi pobudami za učinkovite antibiotike,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 9. junija 2009 o varnosti pacientov, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo,(5)

–  ob upoštevanju tretje revizije seznama Svetovne zdravstvene organizacije o protimikrobnih sredstvih, ki so bistvenega pomena za humano medicino (poročilo s tretjega srečanja svetovalne skupine Svetovne zdravstvene organizacije za celosten nadzor protimikrobne odpornosti od 14. do 17. junija 2011 v Oslu na Norveškem), in seznama Svetovne organizacije za zdravje živali o protimikrobnih sredstvih s pomenom za veterino (seznam Svetovne organizacije za zdravje živali iz maja 2007) in nadaljnjih izboljšav seznama,

–  ob upoštevanju drugega poročila Komisije Svetu z dne 9. aprila 2010 na podlagi poročil držav članic o izvajanju priporočila Sveta (2002/77/ES) o preudarni rabi protimikrobnih sredstev v humani medicini (COM(2010)0141) in delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega temu poročilu (SEC(2010)0399),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali, ki prepoveduje uporabo antibiotikov kot pospeševalcev rasti(6),

–  ob upoštevanju Priporočila Sveta 2002/77/ES z dne 15. novembra 2001 o preudarni uporabi protimikrobnih sredstev v humani medicini(7) in resolucije Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2001 o predlogu tega priporočila(8),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. junija 2001 o strategiji Skupnosti za boj proti protimikrobni odpornosti (COM(2001)0333),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o vrednotenju in oceni akcijskega načrta za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010(9),

–  ob upoštevanju priporočil za prihodnje sodelovanje med ZDA in EU v čezatlantski projektni skupini o protimikrobni odpornosti (TATFAR)(10),

–  ob upoštevanju smernic komisije Codex Alimentarius za oceno tveganja odpornosti na protimikrobna sredstva organizmov, ki se nahajajo v hrani(11),

  ob upoštevanju kodeksa ravnanja komisije Codex Alimentarius za zmanjšanje in obvladovanje protimikrobne odpornosti (CAC/RCP 61-2005),

–  ob upoštevanju pripravljalnega ukrepa z naslovom „Odpornost na protimikrobna zdravila: raziskave o vzrokih razširjene in neustrezne uporabe antibiotikov“, ki ga je Evropski parlament potrdil v okviru proračuna Evropske unije za finančno leto 2012 in ki je namenjen preučevanju vprašanja neustrezne uporabe in prodaje protimikrobnih učinkovin na recept ali brez njega z vidika vedenja vseh udeleženih akterjev v celotni verigi – od zdravnikov in farmacevtov do bolnikov,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A7-0373/2012),

A.  ker je razvoj odpornosti na zdravila naravna in neizbežna posledica zdravljenja s protimikrobnimi zdravili; ker lahko pretirana in nepremišljena raba protimikrobnih sredstev v humani in veterinarski medicini dodatno pospeši ta proces, kar lahko v povezavi z nezadostnim nadzorom higiene in okužb ogrozi učinkovito rabo že tako omejenega števila obstoječih protimikrobnih sredstev;

B.  ker odpornost nekaterih bakterij na antibiotike v številnih državah članicah znaša kar 25 % ali več;

C.  ker je protimikrobna odpornost v veliki meri posledica zlorabe antibiotikov, zlasti pretirane rabe;

D.   ker številne države članice nimajo trdnega pravnega in regulativnega okvira, da bi predpisale in podprle preudarno rabo zdravil;

E.  ker so bakterije, odporne na protimikrobna sredstva, samo v Evropski uniji, na Islandiji in Norveškem razlog za približno 400 000 okužb in 25 000 smrtnih primerov letno, dodatni stroški zdravstvenega varstva in izgub zaradi zmanjšanja produktivnosti pa znašajo vsaj 1,5 milijarde EUR;

F.  ker je vse večja protimikrobna odpornost zapleteno čezmejno vprašanje, ki je povezano z različnimi, medsebojno povezanimi dejavniki; ker so potrebni številni intervencijski ukrepi na različnih ravneh, za katere je potrebno dobro sodelovanje med državami in sektorji;

G.  ker obstaja vedno večja vrzel med naraščajočo protimikrobno odpornostjo in razvojem novih protimikrobnih sredstev; ker so bili od sedemdesetih let prejšnjega stoletja razviti le trije novi sistemsko uporabljeni antibiotiki za grampozitivne bakterije, odporne na več zdravil(12); ker gramnegativne bakterije povzročijo dve tretjini smrtnih primerov zaradi protimikrobne odpornosti v Evropski uniji, pri čemer ni mogoče pričakovati, da se bodo na trgu kmalu pojavile nove učinkovine;

H.  ker je zaradi pomanjkljivega razvoja novih protibakterijskih zdravil izjemno pomembno, da se učinkovito izkoriščanje obstoječih protimikrobnih sredstev ohrani kar najdlje, kar je mogoče doseči s preudarno rabo, preprečevanjem razširjanja okužb, cepljenjem, alternativnim zdravljenjem in nadzorovanim odmerjanjem protimikrobnih sredstev;

I.   ker je bilo edino cepivo proti tuberkulozi, ki je trenutno na voljo (BCG – Bacillus Calmette-Guérin), razvito pred več kot 90 leti in ne zagotavlja zaščite pred najpogostejšo obliko te bolezni, tj. pljučno tuberkulozo;

J.  ker zdravljenje tuberkuloze temelji na antibiotikih, ki so bili razviti pred desetletji, pri čemer imajo številni izmed njih resne toksične stranske učinke;

K.  ker odpornost na protimikrobna sredstva prizadene tako ljudi kot živali in ima nevarne posledice za zdravje ljudi in živali; obstaja povezava med rabo protimikrobnih sredstev pri živalih in širjenjem odpornosti pri ljudeh, zaradi česar so potrebne nadaljnje raziskave pa tudi usklajen, večsektorski pristop k oblikovanju politik na področju protimikrobne odpornosti, ki bo temeljil na pobudi Eno zdravje in bo osredotočen tako na izvajalce dejavnosti kot uporabnike v vseh sektorjih;

L.  ker na evropski ravni še vedno ni dovolj podrobnih in primerljivih podatkov za izvedbo celovitega meddržavnega spremljanja in analize, ki bi omogočila vzpostavitev povezave med rabo protimikrobnih sredstev in odpornostjo nanje;

M.  ker lahko živali kljub glavnemu cilju kmetov, da zagotovijo zdravje in produktivnost svoje živine z uporabo dobrih kmetijskih praks (higiene, ustrezne krme, pravilne reje in dobrega ravnanja z živalmi), vseeno zbolijo, zaradi česar morajo biti za zdravljenje bolezni na voljo ustrezne oblike zdravljenja in zdravila za uporabo v veterinarski medicini;

N.  ker do tega trenutka še ni bila sprejeta enotna opredelitev, kaj pomeni preventivno zdravljenje in ker zaradi različnih razlag tega pojma prihaja do nenehnih nesporazumov;

O.  ker je potrebno izobraževanje in ozaveščanje vseh, ki sodelujejo pri rabi protimikrobnih sredstev, vključno z oblikovalci politik, zdravstvenimi delavci in širšo javnostjo, da bi dosegli potrebne spremembe v ravnanju oseb, ki predpisujejo in izdajajo zdravila, in državljanov;

P.  ker so antibiotiki v nekaterih državah članicah še vedno na voljo brez recepta, kar povečuje težave, povezane s protimikrobno odpornostjo;

Q.  ker nespoštovanje osnovnih pravil higiene v človekovem okolju, npr. v bolnišnicah, pa tudi doma, povzroča nadaljnje širjenje patogenov, odpornih na protimikrobna sredstva;

R.  ker ima raba diagnostike bistveno vlogo v boju proti protimikrobni odpornosti, saj spodbuja bolj ciljno usmerjene pristope k zdravljenju;

1.  meni, da je bil napredek na področju izpolnjevanja zastavljenih ciljev počasen in neenakomeren, čeprav so skoraj vse države članice oblikovale nacionalne strategije za protimikrobno odpornost v skladu s priporočilom Sveta o preudarni rabi protimikrobnih sredstev v humani medicini; poziva vse vlade, naj sprejmejo trdne zaveze za popolno in pravočasno izvajanje na nacionalni ravni;

2.  pozdravlja petletni strateški akcijski načrt Komisije za boj proti protimikrobni odpornosti, vendar ima pomisleke, ker številne točke tega načrta poudarjajo ukrepe, sprejete pred več kot desetimi leti v priporočilu Sveta z dne 15. novembra 2001 o preudarni uporabi protimikrobnih sredstev v humani medicini;

3.  ugotavlja, da akcijski načrt Komisije ni dovolj daljnosežen, da bi zajel tudi naraščajočo globalno nevarnost protimikrobne odpornosti, čeprav sicer napreduje v pravo smer; meni, da je treba ukrepe, priporočene v tem načrtu, čim prej izvesti; zato poziva Komisijo, naj pripravi celosten načrt, v katerem bodo navedeni ustrezni odzivi politike, vključno z morebitnimi zakonodajnimi ukrepi;

4.  poudarja, da bi moral akcijski načrt zajemati vse živali iz strategije EU o dobrem počutju živali, tudi na primer hišne ljubljenčke in živali, ki se uporabljajo za šport, ter izpostaviti logično povezavo med zdravjem živali in uporabo protimikrobnih sredstev kot tudi povezavo med zdravjem živali in zdravjem ljudi;

Preudarna raba protimikrobnih sredstev v humani in veterinarski medicini

5.  poudarja, da je glavni cilj strategij proti protimikrobni odpornosti ohranitev učinkovitosti obstoječih protimikrobnih sredstev, kar je mogoče doseči z odgovorno rabo ustreznih količin, potrebnih za zdravljenje, le takrat, ko so nujno potrebne in predpisane v omejenem časovnem obdobju in v primernih odmerkih, ter z zmanjšanjem rabe protimikrobnih sredstev na splošno, zlasti rabe protimikrobnih zdravil, ki so bistvenega pomena za ljudi(13), v humani in veterinarski medicini, in sicer z upoštevanjem seznama Svetovne organizacije za zdravje živali; poudarja, da je potreben dejaven celostni pristop, ki bo temeljil na pobudi „eno zdravje“, da bi dosegli boljšo in učinkovitejšo usklajenost med področjem zdravja ljudi in veterinarskim sektorjem; poziva k okrepljenemu nadzoru nad uporabo protimikrobnih sredstev pri dojenčkih in majhnih otrocih ter v kliničnem zdravljenju, kjer mora biti raba protimikrobnih sredstev nadzorovana in merjena;

6.  poudarja, da je raba protimikrobnih sredstev v subterapevtskih odmerkih v Evropski uniji prepovedana;

7.  poudarja, da so potrebna dodatna prizadevanja za nadzor rabe protimikrobnih sredstev v humani in veterinarski medicini; ostro obsoja nenadzorovano profilaktično rabo protimikrobnih sredstev v živinoreji; podpira sklepe Sveta z dne 22. junija 2012, v katerih države članice poziva, naj omejijo profilaktično rabo protimikrobnih sredstev na primere z izraženimi kliničnimi potrebami ter omejijo predpisovanje in uporabo protimikrobnih sredstev pri črednem zdravljenju živali na primere, v katerih veterinar oceni, da je s kliničnega, po potrebi pa tudi z epidemiološkega vidika, nesporno upravičeno zdraviti vse živali; poudarja, da bi se morala živinorejski in ribogojski sektor osredotočiti na preprečevanje bolezni z dobro higieno, pogoji bivanja in vzrejo, pa tudi s strogimi ukrepi biološke varnosti, ne pa s profilaktično rabo antibiotikov; meni, da je treba okrepiti nadzor in kriterije nad uvozom hrane, ki prihaja iz držav nečlanic EU, predvsem zaradi morebitne vsebnosti sledi protimikrobnih sredstev;

8.  poudarja, da se protimikrobna odpornost pri živalih razlikuje glede na vrsto in različne oblike reje;

9.  poziva Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), naj posebno pozornost nameni spremljanju in analizi stanja glede protimikrobne odpornosti pri živini v vsej Evropski uniji;

10.  poziva, naj se protimikrobna sredstva pri živalih uporabljajo preudarno in odgovorno ter naj se veterinarjem in kmetom ponudi več informacij v pomoč pri zmanjševanju razvoja protimikrobne odpornosti; poziva k izmenjavi najboljše prakse kot pomembnega orodja v boju proti razvoju protimikrobne odpornosti, kot je sprejetje smernic o preudarni rabi protimikrobnih sredstev;

11.  poziva države članice, naj uporabljajo sisteme elektronskega evidentiranja in s tem zagotovijo, da bodo vzorci uporabe na posameznih kmetijah primerni, ter s tem omogočijo odgovorno in minimalno uporabo protimikrobnih sredstev;

12.  poudarja, da je treba pregledati določbe o dobrem počutju domačih živali, namenjene izboljšanju njihovega zdravja, da bi zmanjšali uporabo veterinarskih zdravil; poziva Komisijo, naj ponovno oceni veljavne določbe o največji gostoti živine v živinoreji, saj je dandanes velikost čred pogosto ovira zdravljenje posameznih živali ali manjših skupin živali, in poskrbi za spodbude za profilaktično rabo protimikrobnih sredstev; je prepričan, da bi z osredotočenjem na živalske seve, ki so odporni na bolezni in bi mogli pripomoči k zmanjšani rabi veterinarskih zdravil v vzreji, vendar to ne bi smeli nadomestiti dobrega vodenja kmetij in dobre reje;

13.  soglaša s Komisijo, da je treba okrepiti regulativni okvir za veterinarska zdravila in medicirano krmo, in zahteva, da se pri oblikovanju pravil EU poskrbi za skladnost;

14.  poziva k uvedbi zanesljivih pristopov, da bi pri reji živali znatno zmanjšali pojavnost protimikrobne odpornosti; ugotavlja, da je treba posebno pozornost nameniti reji mladih živali, saj te pogosto prihajajo od različnih rejcev in so zato ob združevanju v črede izpostavljene tveganju okužb;

15.  poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog za veterinarski sektor, s katerim bi omejila rabo protimikrobnih sredstev tretje in četrte generacije, ki so bistvenega pomena za ljudi; poudarja, da je treba vse tovrstne predloge utemeljiti na evropskih smernicah za preudarno rabo protimikrobnih sredstev v veterinarski medicini, podprtih z dokazi;

16.  ker je načrtovana revizija Direktive 2001/82/ES pomembna priložnost za sprejetje učinkovitih ukrepov za zmanjšanje protimikrobne odpornosti z uvedbo določb s področja veterine, na primer:

   z omejitvijo predpisovanja protimikrobnih sredstev izključno na strokovno usposobljene veterinarje,
   ločitvijo pravice do predpisovanja in pravice do prodaje tovrstnih sredstev ter tako odpraviti ekonomsko spodbudo za predpisovanje;

17.  poziva Komisijo, naj v zvezi s svojim akcijskim načrtom za boj proti protimikrobni odpornosti oblikuje oprijemljive spodbude za izvajanje dvanajstih ukrepov in naj do konca leta 2013 objavi poročilo o napredku pri izvajanju tega načrta, ter poudarja, da bi moralo zajemati tudi pregled, kako se je v posameznih državah članicah zmanjšala raba veterinarskih protimikrobnih sredstev;

18.  poudarja, da med državami članicami obstajajo bistvene razlike na področju rabe in distribucije antibiotikov; poziva Komisijo, naj oceni in spremlja izvajanje zadevne evropske zakonodaje na področju protimikrobnih sredstev v državah članicah, zlasti glede rabe antibiotikov na recept v zdravstvenem in veterinarskem sektorju in prepovedi rabe protimikrobnih sredstev za pospeševanje rasti v živalski krmi;

19.  poziva Komisijo, naj preuči pogoje za predpisovanje in prodajo protimikrobnih sredstev, da bi ugotovila, ali prakse na področju zdravstvenega varstva ljudi in živali lahko privedejo do prekomernega predpisovanja, pretirane uporabe ali zlorabe teh sredstev;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo prizadevanja, da bi v vseh bolnišnicah zaposlili svojega epidemiologa;

21.  poziva Komisijo, naj spremlja rabo nanosrebra v potrošniških izdelkih, saj lahko to povzroči vedno večjo odpornost mikroorganizmov na srebro, vključno z nanosrebrom in spojinami na osnovi srebra, kar lahko omeji koristnost nanosrebra v medicinskih pripomočkih in za medicinsko uporabo;

22.  poudarja, da je za manjšo rabo protimikrobnih sredstev potrebno izboljšati pravilnost diagnosticiranja, zato je potrebna vedno pogostejša raba diagnostike;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo prizadevanja za rutinsko preučevanje izbruhov bolnišničnih okužb, pa tudi morebitne vloge, ki jo ima širjenje klonov, odpornih na zdravila, na tovrstne izbruhe;

Preventiva

24.  pozdravlja pobude držav članic za pregled pravnega statusa vseh protimikrobnih sredstev za peroralno uporabo, inhaliranje in parenteralno uporabo (vključno z antimalariki, protivirusnimi in protiglivičnimi zdravili), ki so bolnikom še naprej na voljo brez recepta, s katerimi bi omejili neustrezno rabo in nenadzorovan dostop do protimikrobnih učinkovin, tudi prek vse bolj razširjene nezakonite internetne prodaje; poudarja, da protimikrobna sredstva ne bi smela biti na voljo brez recepta, saj se s tem spodbuja samozdravljenje, ki večkrat temelji na nepravilnih predpostavkah; poziva države članice, naj povečajo ozaveščenost glede prodaje brez recepta nezakonite prodaje protimikrobnih sredstev, tako na področju zdravja ljudi kot tudi v veterinarskem sektorju;

25.  ugotavlja, da imajo cepiva pomembno vlogo pri omejevanju razvoja protimikrobne odpornosti, saj zmanjšujejo količine protimikrobnih učinkovin, potrebnih za zdravljenje okužb pri ljudeh in živalih, vendar meni, da to ne sme biti nadomestek za dobro vodenje kmetij in dobro rejo; poziva Komisijo, naj preuči, s katerimi nadaljnjimi preventivnimi ukrepi bi lahko zmanjšali širjenje okužb in bolezni v živinoreji;

26.  predlaga sprejetje ukrepov za spodbujanje trajnostnih živinorejskih sistemov na podlagi dobrih praks upravljanja, ki povečujejo učinkovito rabo virov in zmanjšujejo odvisnost kmetov od dragih in netrajnostnih vložkov z visokim tveganjem za okolje in javno zdravje;

27.  poziva Komisijo in države članice, naj v dogovoru s pristojnimi agencijami EU pripravijo in spodbujajo izvajanje smernic za preudarno rabo, namenjenih zmanjšanju nepotrebne in neustrezne izpostavljenosti protimikrobnim sredstvom v humani in veterinarski medicini, živinoreji, kmetijstvu, ribogojstvu in vrtnarstvu;

28.  poziva Komisijo, naj v okviru skorajšnje revizije evropske zakonodaje na področju veterinarskih farmacevtskih izdelkov uvrsti medicirano krmo na seznam farmacevtskih izdelkov in ne med krmo, da bi zagotovila, da bo spremljanje občutljivega področja medicirane krme v prihodnje potekalo v okviru farmacevtske zakonodaje in da se bo temu primerno izvajal tudi uradni inšpekcijski nadzor ter da bo medicirana krma uvrščena v kategorijo izdelkov, ki se izdajajo zgolj na recept;

29.  poudarja, da sta v boju proti protimikrobni odpornosti temeljnega pomena preprečevanje okužb in nadzor; poziva države članice, naj izboljšajo nadzor nad okužbami ter ozaveščajo o dobrih higienskih standardih in jih spodbujajo – predvsem higieno rok, zlasti v občutljivih okoljih, kot so zdravstvene ustanove –, da bi preprečile širjenje okužb in zmanjšale potrebe po antibiotikih; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo izmenjavo najboljših praks glede preprečevanja in zmanjševanja okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, ter razširijo raziskave o epidemiologiji tovrstnih okužb z bakterijama MRSA in Clostridium difficile in drugimi organizmi, odpornimi na več zdravil;

Razvoj novih protimikrobnih sredstev ali alternativ za zdravljenje

30.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo prizadevanja za razvoj novih in inovativnih poslovnih modelov za javno-zasebna partnerstva, pri katerih bodo naložbe v raziskave in razvoj novih antibiotikov ter diagnostičnih orodij ločene od prodajnih poslov, da bi spodbudile večjo razpoložljivost in cenovno dostopnost ter omejile nepotrebno rabo protimikrobnih sredstev;

31.  poziva k dodatnim in bolje usklajenim raziskavam novih protimikrobnih sredstev, drugih možnosti (cepljenje, biološka zaščita, reja za boljšo odpornost) in strategij, ki temeljijo na dokazih, da bi preprečili in nadzirali nalezljive bolezni pri živalih;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo raziskovalne in razvojne dejavnosti, da bi zagotovile nova orodja za boj proti tuberkulozi in tuberkulozi, odporni na zdravila;

33.  poziva Komisijo, naj vlaga v raziskave in razvoj, namenjene iskanju alternativ za rabo protimikrobnih sredstev v živinoreji in kot podpora inovacijam na področju kmetijskih praks v skladu s cilji bodočega evropskega partnerstva za inovacije na področju produktivnosti in trajnosti kmetijstva;

34.  poudarja, da je treba omejiti rabo protimikrobnih sredstev, ki so bistvenega pomena za ljudi, ter novih protimikrobnih učinkovin in tehnologij, ki se uporabljajo v humani in veterinarski medicini; poudarja, da je pomembno uporabljati tovrstna sredstva zgolj za posebne primere;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo nove regulativne pristope, vključno s prenosljivimi pravicami intelektualne lastnine in podaljšanjem časa veljavnosti patentov, da bi spodbudile naložbe zasebnega sektorja v razvoj protimikrobnih sredstev;

36.  opozarja na pomen dostopa do hitrih, zanesljivih in cenovno dostopnih diagnostičnih orodij za razvoj novih strategij zdravljenja;

37.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo nove regulativne pristope, usmerjene v subvencioniranje raziskav za razvoj novih protimikrobnih sredstev, ki imajo lahko fiskalno ugodne rezultate tako za javnost kot tudi za zasebni sektor;

38.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo spodbude za sodelovanje javnega in zasebnega sektorja, da bi ponovno zagnale raziskave in razvoj na področju protimikrobnih sredstev; meni, da bo izmenjava znanja in združevanje virov v okviru inovativnih javno-zasebnih partnerstev bistvenega pomena za zagotavljanje klinične učinkovitosti in razpoložljivosti obstoječih protimikrobnih sredstev;

39.  poziva Komisijo, naj kot del strategije EU 2020 zagotovi, da bodo kmetje v vseh državah članicah Evropske unije imeli dostop do pametnih, učinkovitih in alternativnih orodij za zdravljenje svojih živali, tudi za manjšo uporabo in vrste, kjer se trenutno spopadajo z znatnim pomanjkanjem zdravil za uporabo v veterinarski medicini;

40.  poziva Komisijo, naj zagotovi razvoj in razpoložljivost večjega števila kmetijskih orodij za zgodnje in hitro diagnosticiranje in nadzor bolezni pa tudi širšega in učinkovitega diagnostičnega sistema na ravni držav članic, ki bo zagotovil pravočasno doseganje rezultatov v primeru opravljanja bakterioloških preiskav;

Spremljanje in poročanje

41.  poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za tesnejše sodelovanje in usklajevanje na področju postopkov zgodnjega odkrivanja, opozarjanja in usklajenega odzivanja v zvezi s patogenimi bakterijami, odpornimi na protimikrobna sredstva, pri ljudeh, živalih, ribah in v živilih, da bi stalno spremljale obseg in rast protimikrobne odpornosti; poleg tega poziva države članice, naj v skladu z enotnimi standardi vzpostavijo nacionalne zbirke podatkov, v katerih bodo morali trgovci, veterinarji in kmetje beležiti izdajanje in rabo antibiotikov;

42.  poudarja, da v nekaterih državah članicah še vedno primanjkuje zanesljivih informacij o rabi protimikrobnih sredstev; poudarja, da bi bilo pomembno vzpostaviti učinkovite evropsko mrežo nacionalnih sistemov nadzora na področju zdravja ljudi in v veterinarskem sektorju, ki bi temeljila na enotnih standardih za vse države članice EU in bi omogočila zbiranje jasnih, primerljivih, preglednih in pravočasnih referenčnih podatkov o rabi protimikrobnih zdravil; meni, da bi morala temeljiti na obstoječih mrežah za spremljanje v okviru Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), evropski mreži za nadzor rabe protimikrobnih sredstev (ESAC-net), evropski mreži za nadzor protimikrobne odpornosti (EARS-net) in mreži za bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo (FWD-Net) znotraj ECDC ter evropskem sistemu za nadzor rabe veterinarskih protimikrobnih sredstev (ESVAC), ki deluje znotraj Evropske agencije za zdravila (EMA);

43.  meni, da bi morali biti zbrani podatki o rabi antibiotikov dostopni le zadevnim strokovnjakom, organom in nosilcem odločanja;

44.  želi spomniti, da je v svoji resoluciji z dne 12. maja 2011 o protimikrobni odpornosti poudaril, da je treba v celoti razumeti kdaj, kje, kako in na katerih živalih se protimikrobna sredstva uporabljajo; meni, da bi Komisija morala te podatke brez odlašanja zbrati, analizirati in javno objaviti in da bi morali biti zbrani podatki usklajeni in primerljivi, da bi omogočali ustrezno analizo ter učinkovite in usklajene ukrepe, specifične za posamezne živalske vrste, ki bodo prilagojeni različnim oblikam reje, da bi se tako na ravni EU kot tudi na ravni držav članic borili proti protimikrobni odpornosti;

45.  poziva Komisijo, naj v svoje poročilo o napredku pri izvajanju akcijskega načrta za boj proti protimikrobni odpornosti vključi tudi pregled, koliko so posamezne države članice zmanjšale rabo veterinarskih protimikrobnih sredstev;

46.  poziva Komisijo, naj države članice obveže k učinkovitejšemu in celovitejšemu spremljanju rabe antibiotikov pri reji z uporabo podatkovnih zbirk; poudarja, da je na kmetijah obvezno evidentirati uporabo antibiotikov;

47.  poziva države članice, naj zagotovijo ločeno spremljanje in nadzor odpornosti pri živini, domačih živalih, živalih, ki se uporabljajo za šport, itd., pri čimer naj kmetom, rejcem oziroma veterinarjem ne nalagajo dodatnih finančnih ali upravnih bremen;

48.  poziva države članice, naj spodbujajo tesnejše medsektorsko sodelovanje med ustreznimi organi in sektorji, da bi spodbudile celovitejši pristop k zdravju živali in ljudi ter spremljale izvajanje nacionalnih strategij za protimikrobno odpornost;

49.  poudarja, da je treba podpreti trajnostne sisteme za pridelavo hrane, ki so v nasprotju z industrijsko pridelavo lahko manj izpostavljeni protimikrobni odpornosti;

50.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo prihodnje merjenje rabe protimikrobnih sredstev tako na področju zdravja ljudi kot tudi v veterinarskem sektorju in poročanje o tem razširjeno in da podatki ne bodo prikazovali le skupne količine uporabljenih protimikrobnih sredstev, temveč tudi njihovo vrsto, čas zdravljenja itd.;

Komuniciranje, izobraževanje in usposabljanje

51.  ugotavlja, da je spodbujanje ustrezne rabe protimikrobnih sredstev odvisno od spremembe miselnosti in prakse med bolniki, kmeti, lekarnarji, zdravniki, veterinarji in drugimi izvajalci dejavnosti na področju humane in veterinarske medicine; meni, da je treba tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni sprejeti učinkovitejše in stalne ukrepe za izobraževanje in usposabljanje, pa tudi zagotoviti celovite informacije v šolah, in sicer že od otroških let dalje, da bi povečali ozaveščenost glede posledic neustrezne rabe protimikrobnih sredstev;

52.  ugotavlja, da se antibiotiki najpogosteje uporabljajo za zdravljenje običajnega prehlada in da bi lahko veliko pridobili, če bi se javnost zavedala, da gre za virusno okužbo, antibiotiki pa se uporabljajo samo proti bakterijskim okužbam;

53.  pozdravlja vsakoletni evropski dan ozaveščanja o antibiotikih (18. november), ki je namenjen spodbujanju odgovorne rabe protimikrobnih sredstev; kljub temu meni, da bi bilo prepoznavnost in potencial tega dogodka mogoče bolj učinkovito povečati na najvišjo možno raven z okrepljeno politične podpore na nacionalni in evropski ravni, širšim pristopom, ki bi zajel tudi živali, ter usklajenimi in inovativnimi kampanjami z velikim učinkom, ki bi temeljile na izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju uspešnih evropskih in mednarodnih pobud; poziva Komisijo, naj uvede celoletne ukrepe obveščanja glede pravilnega odmerjanja predpisanih antibiotikov;

54.  poziva Komisijo, naj sestavi seznam najboljših praks za izvajanje učinkovitih kampanj obveščanja in tečajev strokovnega usposabljanja, namenjenih ozaveščanju o protimikrobni odpornosti in podpori učinkovitemu izvajanju kampanj ozaveščanja, kakršna je tudi delovanje evropske platforme različnih zainteresiranih strani za odgovorno rabo zdravil pri živalih (EPRUMA), saj so informacije med državljani, pa tudi zdravstvenimi in veterinarskimi delavci, ključ do večje ozaveščenosti in posledično boljše preventive;

55.  meni, da je treba pripraviti učinkovite kampanje obveščanja in ozaveščanja, da bi okrepili védenje o nevarnostih nenamernega širjenja patogenov, odpornih na protimikrobna sredstva, v bolnišnicah in doma ter o načinih za preprečitev tega pojava;

56.  poziva Komisijo, naj v študiji o izboljšanju navodil za uporabo in informacij na ovojnini preuči zamisel o boljšem obveščanju bolnikov, ki jemljejo antibiotike, na primer z naslednjim opozorilom: „Prosimo, da te antibiotike uživate le, če vam jih je predpisal zdravnik, in v skladu z njegovimi navodili. Neustrezna uporaba antibiotikov lahko povzroči odpornost na mikrobe, kar škoduje vam in drugim.“;

Mednarodno sodelovanje

57.  opozarja, da lahko vedno večji razmah mednarodnih potovanj, zlasti pa svetovne trgovine z živili in krmo, poveča čezmejno širjenje protimikrobne odpornosti; meni, da je usklajeno in pravočasno mednarodno delovanje, pri čemer bi se izogibali podvajanju ukrepov in dosegli kritično maso, edini način za zmanjšanje svetovne nevarnosti protimikrobne odpornosti za javno zdravje;

58.  priznava, kako pomembne so mednarodne pobude, ki so jih sprejele Svetovna zdravstvena organizacija, Mednarodna organizacija za zdravje živali (OIE), Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) in ostale pristojne mednarodne organizacije; vseeno poudarja vlogo splošnega spoštovanja sprejetih mednarodnih standardov in smernic; poziva Komisijo, naj v okviru svoje ocene izvajanja akcijskega načrta za boj proti protimikrobni odpornosti poroča o napredku držav članic glede spoštovanja glavnih mednarodnih zavez na področju protimikrobne odpornosti;

59.  pozdravlja ustanovitev čezatlantske projektne skupine za protimikrobno odpornost (TATFAR) in oblikovanje nabora priporočil, sprejetih septembra 2011, za prihodnje sodelovanje med EU in ZDA; posebej poudarja pomen konkretnih ukrepov za:

   zbiranje in izmenjavo primerljivih podatkov o protimikrobnih sredstvih v humani in veterinarski medicini;
   razvoj skupnih načrtov, ki bodo temeljili na najboljših praksah za obvladovanje okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo;
   okrepljeno sodelovanje med Uradom ZDA za prehrano in zdravila (FDA) in Evropsko agencijo za zdravila (EMA) na področju usklajenih pristopov, ki bi poenostavili razvoj protibakterijskih zdravil in njihovo zakonsko ureditev, predvsem v fazi kliničnega preskušanja;

60.  poziva Komisijo, naj nadgradi delo, ki ga je opravila čezatlantska projektna skupina za protimikrobno odpornost, in spodbuja podobne večstranske in dvostranske zaveze za preprečevanje in nadzor protimikrobne odpornosti z ostalimi globalnimi partnerji;

61.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo svetovne pobude za obvladovanje tveganj, kot sta seznam Svetovne zdravstvene organizacije s protimikrobnimi sredstvi, ki so bistvenega pomena za ljudi, v humani medicini in seznam Svetovne organizacije za zdravje živali o protimikrobnih sredstvih s pomenom za veterino;

62.  podpora mednarodni pristop k nadzoru nad ponarejenimi protimikrobnimi sredstvi v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije;

o
o   o

63.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0473.
(2) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 131.
(3) http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/Report/2009/11/WC500008770.pdf
(4) http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/2598.htm EFSA Journal 2012;10(3):2598 [233 str.].
(5) UL C 151, 3.7.2009, str. 1.
(6) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.
(7) UL L 34, 5.2.2002, str.13.
(8) UL C 112 E, 9.5.2002, str. 106.
(9) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 25.
(10) http://ecdc.europa.eu/en/activities/diseaseprogrammes/TATFAR/Documents/210911_TATFAR_Report.pdf
(11) CAC/GL 77-2011.
(12) To se nanaša na ohranitev ali spremembo vijoličaste barve, ki se uporablja v Gramovi metodi za obarvanje mikroorganizmov; merjenje odziva na obarvanje je običajna metoda za razvrščanje bakterij.
(13) Poročilo s tretjega srečanja svetovalne skupine Svetovne zdravstvene organizacije za celosten nadzor protimikrobne odpornosti od 14. do 17. junija 2011 v Oslu na Norveškem.


Glasovanje v primeru sprostitve mesta polnopravnega člana odbora (razlaga člena 187(1) Poslovnika)
PDF 180kWORD 19k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 o glasovanju v primeru sprostitve mesta polnopravnega člana odbora (razlaga člena 187(1) Poslovnika) (2012/2254(REG))
P7_TA(2012)0484

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pisma predsednika Odbora za ustavne zadeve z dne 27. novembra 2012,

–  ob upoštevanju člena 211 Poslovnika,

1.  sklene, da se odstavku 1 člena 187 Poslovnika doda naslednja razlaga:"

V primeru sprostitve mesta polnopravnega člana odbora ima stalni namestnik iz iste politične skupine namesto njega pravico začasno sodelovati pri glasovanju do začasne zapolnitve mesta polnopravnega člana v skladu s členom 186(5) ali, v primeru, da do začasne zapolnitve ne pride, do imenovanja novega polnopravnega člana. Ta pravica izhaja iz sklepa Parlamenta o številčni sestavi odbora in ima namen zagotoviti, da pri glasovanju sodeluje enako število članov zadevne politične skupine, kot pred sprostitvijo mesta.

"

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu in Komisiji.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov