Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Unije v okviru uravnoteženega pristopa ter razveljavitvi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/30/ES (COM(2011)0828 – C7-0456/2011 – 2011/0398(COD))

P7_TA(2012)0496 A7-0372/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0828),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0456/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj francoskega senata, nemškega zveznega sveta in nizozemskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 28. marca 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 11. maja 2012(2) ,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0372/2012),

1.  sprejme svoje stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. decembra 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Unije v okviru uravnoteženega pristopa ter razveljavitvi Direktive 2002/30/ES

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Glavni cilj skupne prometne politike je trajnostni razvoj. To zahteva celostni pristop, s katerim se skušata zagotoviti učinkovito delovanje prometnih sistemov v Uniji in varstvo okolja.

(2)  Trajnostni razvoj zračnega prevoza narekuje uvedbo ukrepov, katerih cilj je zmanjšati obremenitev s hrupomhrup zrakoplovov na letališčih in v njihovi okolici s posebnimi problemi s hrupom. Veliko število državljanov Unije je izpostavljenih visokim ravnem hrupa, kar lahko negativno vpliva na zdravje, zlasti zaradi nočnih letov. [Sprememba 1]

(3)  Po izločitvi najhrupnejših zrakoplovov v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/30/ES z dne 26. marca 2002 o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Skupnosti(6) in Direktivo 2006/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o reguliranju uporabe letal, ki jo ureja del II poglavja 3 zvezka 1 Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja (1988)(7), je treba nove ukrepe dopolniti, da bi se organom omogočilo, da s pomočjo mednarodnega okvira uravnoteženega pristopa k upravljanju hrupa ukrepajo v zvezi z najhrupnejšimi zrakoplovi in tako izboljšajo stanje glede hrupa v bližini letališč v Uniji.

(4)  Resolucija A33/7 Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) uvaja pojem „uravnoteženega pristopa“ k upravljanju hrupa in določa skladno metodo za obravnavanje hrupa zrakoplovov. „Uravnotežen pristop“ ICAO bi moral ostati temelj upravljanja hrupa na področju letalstva kot globalnega sektorja. Uravnotežen pristop priznava pomen ustreznih zakonskih obveznosti, obstoječih sporazumov, veljavnih zakonov in opredeljenih politik ter jih ne prejudicira. Z vključevanjem mednarodnih predpisov v uravnotežen pristop v tej uredbi bi se morala v veliki meri zmanjšati tveganja mednarodnih sporov v primerih, ko s hrupom povezane omejitve obratovanja vplivajo na letalske prevoznike iz tretjih držav.

(5)  Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 15. februarja 2008 z naslovom„S hrupom povezane omejitve obratovanja na letališčih EU“ poudarja, da je treba v besedilu Direktive 2002/30/ES pojasniti porazdelitev odgovornosti ter točno določene obveznosti in pravice zainteresiranih strani med postopkom ocenjevanja hrupa, da bi se zagotovilo izvajanje stroškovno učinkovitih ukrepov za namen doseganja ciljev zmanjšanja hrupa.

(6)  Uvedba omejitev obratovanja na posameznih letališčih Unije s strani držav članic lahko kljub omejevanju zmogljivosti prispeva k izboljšanju stanja glede hrupa v bližini letališč. Vendar lahko neučinkovita uporaba obstoječih zmogljivosti povzroči izkrivljanje konkurence ali omejitev splošne učinkovitosti letalskega omrežja Unije. Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ti cilje lažje dosežejo na ravni Unije s pomočjo usklajenih predpisov o uvedbi omejitev obratovanja v okviru postopka upravljanja hrupa, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načeli subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. Taka usklajena metoda ne določa ciljev glede kakovosti hrupa, ki bodo še naprej izhajali iz Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa(8) ali drugih evropskih, nacionalnih ali lokalnih predpisov, in ne prejudicira dejanske izbire ukrepov.

(6a)  Z namenom zmanjšanja potrebe po omejitvi obratovanja bi bilo treba nacionalne akcijske načrte iz Direktive 2002/49/ES v bližnji prihodnosti dopolniti s sprejetjem dopolnilnih ukrepov za upravljanje zunanjega hrupa na letališčih, kot sta zvočna izolacija stanovanjskih objektov in načrtovanje zvočnih pregrad na splošno. [Sprememba 2]

(7)  Medtem ko se mora ocenjevanje hrupa redno izvajati, se dodatni ukrepi za zmanjšanje hrupa na podlagi takšnih ocen oblikujejo le, če trenutna kombinacija ukrepov za blaženje hrupa ne dosega ciljev zmanjšanja hrupa.

(8)  Medtem ko analiza stroškov in koristi prikazuje skupne učinke na gospodarsko blaginjobi bilo treba določiti cilj zmanjšanja hrupa s primerjavo vseh stroškov in vseh koristi, se ocena stroškovne učinkovitosti osredotoča na čim boljbi moral biti instrument za dosego tega cilja stroškovno učinkovit način doseganja zastavljenega cilja in zahteva samo primerjavo stroškov ter bi moral upoštevati zdravstveni, ekonomski in socialni vidik. [Sprememba 4]

(9)  Odložitev ukrepov za blaženje hrupa je pomembna, da bi se izognili neželenim posledicam za letalsko varnost, zmogljivost letališča in konkurenco. Medtem ko se lahko postopek pritožbe proti omejitvam obratovanja, ki so povezane s hrupom, nanaša na cilje zmanjšanja hrupa, metode ocenjevanja in izbiro stroškovno učinkovitih ukrepov, pritožba ne sme odložiti njihovega izvajanja. Zato Komisija bi morala imeti Komisija možnost, da lahko precejpredlagane omejitve obratovanja pregleda pred začetkom izvajanja ukrepov uporabi pravico do pregleda ter odloži ukrepe, za katere velja, da imajo lahko nezaželene ali nepopravljive posledice. Priznano je, da mora biti odložitev časovno omejena.njihovim izvajanjem. [Sprememba 5]

(9a)  Uporaba odobrenih postopkov obratovanja za zmanjšanje hrupa bi morala zagotoviti, da se ohrani potrebna varnost letov, in sicer tako, da se upoštevajo vsi dejavniki, ki lahko vplivajo na posamično obratovanje. Ukrepi obratovanja za zmanjšanje hrupa ne smejo ovirati ali preprečiti protiterorističnih varnostnih ukrepov. [Sprememba 6]

(10)  Pri ocenjevanjuOcenjevanje hrupa je treba izhajati iz obstoječih razpoložljivih informacij ter zagotoviti, da sobi moralo v skladu z Direktivo 2002/49/ES temeljiti na objektivnih in merljivih ter enotnih merilih, veljavnih v vseh državah članicah. Takšne informacije bi morale biti zanesljive, pridobljene na pregleden način ter primerljive in dostopne pristojnim organom invsem zainteresiranim stranem. Ocenjevanje bi morala vključevati spremljanje najnovejših tehnik in izmenjava informacij o najnovejših ugotovitvah glede uporabljenih metod. Pristojni organi bi morali vzpostaviti potrebna orodja za spremljanje in izvrševanje. Ocenjevanje hrupa bi morale izvesti ali nadzorovati zunanje službe, ki so neodvisne od letaliških družb. [Sprememba 7]

(11)  Priznano je, da so države članice o omejitvah obratovanja, ki so povezane s hrupom, odločile v skladu z nacionalno zakonodajo na podlagi nacionalno priznanih metod za upravljanje hrupa, ki mogoče (še) niso v celoti skladne z metodo, opisano v splošno priznanem poročilu Evropske konference civilnega letalstva (ECAC), dokument 29, z naslovom „Standardna metoda za izračun izolinij hrupa v bližini civilnih letališč“, niti ne uporabljajo mednarodno priznanih informacij o ravneh hrupa zrakoplova. Vendar bi bilo treba učinkovitost in uspešnost omejitve obratovanja skupaj z učinkovitostjo in uspešnostjo ustreznega akcijskega načrta, v okviru katerega je določena omejitev, oceniti v skladu z metodami, predpisanimi v dokumentu 29 ECAC in uravnoteženem pristopu ICAO. Države članice bi morale zato prilagoditi svoje ocene omejitev obratovanja, ki jih izvajajo na podlagi nacionalne zakonodaje, da bi bile v celoti skladne z dokumentom 29 ECAC.

(12)  Centralizacija informacij o hrupu bi bistveno zmanjšala upravno breme za letalske prevoznike in letališke družbe. Take informacije se trenutno posredujejo in upravljajo na ravni posameznih letališč. Ti podatki jim morajo biti na voljo za namene obratovanja. Pomembno je, da se za certificiranje ravni hrupa kot orodje za preverjanje uporabi banka podatkov Evropske agencije za varnost v letalstvu (Agencija) skupaj s podatki o posameznih letih Evropske organizacije za varnost zračne plovbe (Eurocontrol). Taki podatki se že sistematično zahtevajo za namene upravljanja pretoka na centralni ravni, vendar jih je treba natančno opredeliti za namene te uredbe in za uredbo o načrtu izvedbe v zvezi z upravljanjem zračnega prometa. Odprt dostop do potrjenih podatkov o modeliranju bi moral izboljšati kakovost kartiranja izolinij hrupa na posameznih letališčih in strateškega kartiranja, kar bi pomagalo pri odločitvah glede politike.

(13)  Da bi se pokazal nenehen tehnološki napredek na področju tehnologij motorja in ogrodja zrakoplova ter metodin odrazile metode za kartiranje izolinij hrupa, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejeme akte v zvezi z rednim dopolnjevanjem standardovmetode in tehničnega poročila v zvezi z ocenjevanjem stanja glede hrupa zrakoplovov iz te uredbe in sklicevanjem na povezane metode certificiranja, spreminjanjem opredelitve mejno ustreznih zrakoplovov in temu ustrezno civilnih zrakoplovov ter dopolnjevanjem sklicevanj na metode za izračunavanje izolinij hrupana letališču. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. [Sprememba 8]

(13a)  Da bi zagotovili pravno varnost in zanesljivost načrtovanja, omejitve obratovanja in odločitve o obratovanju letališč, vključno s sodnimi odločbami in rezultati mediacije, ki so bile pred pričetkom veljavnosti te uredbe že uvedene ali so bile v postopku preučevanja, ne bi smele biti predmet te uredbe, ampak bi jih bilo treba obravnavati v skladu z obstoječimi pravili. [Sprememba 9]

(16)  Ob upoštevanju potrebe po dosledni uporabi metode za ocenjevanje hrupa na letalskem trgu Unije ta uredba določa skupna pravila na področju omejitev delovanja, ki so povezane s hrupom. Zato bi bilo treba Direktivo 2002/30/ES preklicati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina, cilji in področje uporabe

1.  Ta uredba v skladu z uravnoteženim pristopom določa pravila za usklajeno uvedbo s hrupom povezanih omejitev obratovanja po načelu letališče-za-letališčem in kjer se odkrije s hrupom povezana težava, kar bo pomagalo izboljšati stanje glede hrupa in omejiti ali zmanjšati število ljudi, na katere bistveno vplivajo škodljivi učinki hrupavpliva hrup zrakoplovov. [Sprememba 11]

2.  Cilji te uredbe so:

3.  Ta uredba se uporablja za civilne zrakoplovelete civilnih zrakoplovov. [Sprememba 14]

Ne uporablja se za zrakoplovelete zrakoplovov, ki opravljajo vojaške, carinske, policijske ali podobne naloge. [Sprememba 15]

Člen 2

Opredelitev pojmov

Člen 3

Pristojni organiin pravica do pritožbe

1.  Države članice, v katerih se nahaja letališče, imenujejo pristojne organeenega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za sprejemanje ukrepov o omejitvahspoštovanje postopka sprejemanja omejitev obratovanja, ter neodvisni pritožbeni organ v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso.

2.  Pristojni organi in pritožbeni organ so neodvisni od vseh organizacij, na katere bi lahko vplival s hrupom povezani ukrep.

3.  Države članice pravočasno sporočijo Komisiji imena in naslove imenovanih pristojnih organov in pritožbenega organa iz odstavka 1. Komisija te informacije objavi.

4.  Države članice zagotovijo pravico do pritožbe proti omejitvam obratovanja, sprejetim v skladu s to uredbo, pred pritožbenim organom v skladu z nacionalno zakonodajo in postopki. [Sprememba 19]

Člen 4

Splošna pravila o urejanju hrupa zrakoplovov

1.  Države članice sprejmejoizvajajo uravnotežen pristop v zvezi z urejanjem hrupa zrakoplovov za vsako letališče posebej in v okviru področja uporabe te uredbe. V ta namen ocenijo stanje glede hrupa na posameznem letališču v skladu z Direktivo 2002/49/ES, vključno s škodljivimi učinki za zdravje ljudi. Ko se ugotovi s hrupom povezana težava: [Sprememba 20]

2.  Države članice pri sprejemanju s hrupom povezanih ukrepov upoštevajo naslednjo kombinacijo razpoložljivih ukrepov, da bi opredelile stroškovno najučinkovitejšo kombinacijo ukrepov:

Razpoložljivi ukrepi lahko vključujejo izločitev mejno ustreznega zrakoplova, če je potrebno. Države članice lahko nudijo gospodarske spodbude, da bi letalske prevoznike v prehodnem obdobju iz točke 4 člena 2 spodbudile k uporabi manj hrupnih zrakoplovov. [Sprememba 24]

3.  Države članice lahko v okviru uravnoteženega pristopa razlikujejo med ukrepi za blaženje hrupa glede na tipraven hrupa zrakoplova, uporabo vzletno-pristajalne steze, pot zrakoplova in/ali zajeti časovni okvir. [Sprememba 25]

4.  Brez poseganja v odstavek 3 omejitve obratovanja v obliki izločitve mejno ustreznega zrakoplova iz letaliških dejavnosti ne vplivajo na civilni podzvočni zrakoplov, ki je na podlagi prve ali ponovne certifikacije skladen s standardom glede hrupa, določenim v poglavju 4 dela II zvezka 1 Priloge 16 k Čikaški konvenciji.

5.  Ukrepi ali kombinacija ukrepov, ki se za določeno letališče sprejmejo v skladu s to uredbo, ne smejomorajo biti bolj omejevalni, kot je to potrebnoustrezni, da bi dosegli cilje zmanjšanja okoljskega hrupa, ki so določeni za navedeno letališče. Omejitve obratovanja so nediskriminatorne, zlasti glede državljanstva, identitete ali dejavnosti letalskih prevoznikov, ter niso samovoljne. [Sprememba 26]

6.  Ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, prispevajo k „nacionalnim akcijskim načrtom“, ki se nanašajo na hrup iz zračnega prometa, iz člena 8 Direktive 2002/49/ES.

6a.  Države članice sprejmejo zakonodajne ukrepe, ki so potrebni za izvajanje tega člena, hitro in brez neutemeljenih zamud. [Sprememba 27]

Člen 5

Predpisi v zvezi z ocenjevanjem hrupa

1.  Pristojni organi redno ocenjujejozagotovijo, da se stanje glede hrupa na letališčih na svojem ozemlju, za katera so pristojni, redno ocenjuje v skladu z zahtevami Direktive 2002/49/ES ter nacionalnimi in lokalnimi predpisi. Pristojni organi lahko zaprosijo za podporo organ za oceno uspešnosti iz člena 3 Uredbe Komisije (EU) št. 691/2010 z dne 29. julija 2010 o določitvi načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja(10).

2.  Pristojni organi za oceno sedanjega in prihodnjega stanja glede hrupa uporabijo metodo, kazalnike in informacije, določene v Prilogi I.

3.  Kadar se pri ocenjevanju stanja glede hrupa razkrijeČe ta ocena pokaže, da bodo morda so za doseganje ciljev zmanjšanja hrupa ali ohranitev ravni hrupa potrebni novi ukrepi, omejitve obratovanja za reševanje problema hrupa na letališču, pristojni organorgani zagotovijo, da:

4.  Pristojni organi zagotovijo, da se na ustrezni ravni vzpostavi forum za tehnično sodelovanje med letališko družbo, letalskim prevoznikom in izvajalcem storitev navigacijskih služb pri ukrepih, za katere so ti izvajalci odgovorni, ter ob ustreznem upoštevanju soodvisnosti med ukrepi za blaženje hrupa in zmanjšanje emisij. Člani tega foruma za tehnično sodelovanje se redno posvetujejo z lokalnimi prebivalci ali njihovimi predstavniki in pristojnim organom zagotovijo tehnične informacije in svetovanje glede ukrepov za blaženje hrupa.

5.  Pristojni organi v skladu s Prilogo II ocenijo stroškovno učinkovitost novih ukrepov, kot je določeno v odstavku 3. Manjša tehnična sprememba obstoječega ukrepa brez bistvenih posledic za zmogljivost ali dejavnosti ne šteje za novo omejitev obratovanja.

6.  Pristojni organi organizirajo

7.  Pristojni organi spremljajo in nadzirajo izvajanje ukrepov za blaženje hrupa in ustrezno ukrepajo. Zagotovijo, da so ustrezne informacije na voljo na spletu, in s tem lokalnim prebivalcem, ki živijo v bližini letališč, redno zagotavljajo ustrezne informacijein drugim zainteresiranim stranem omogočajo brezplačen dostop do teh informacij.

8.  Pristojni organi zagotavljajo, da upravljavci letaliških objektov nameščajo računalniške sisteme za merjenje hrupa na različnih mestih v bližini poti zrakoplovov, ki vplivajo ali lahko vplivajo na prebivalce. Podatki, zbrani s takimi sistemi za merjenje hrupa, so na voljo prek interneta. [Sprememba 28]

Člen 6

Informacije o ravneh hrupa

1.  Odločitve o omejitvah obratovanja, ki so povezane s hrupom, temeljijo na ravni hrupa zrakoplova, ki se meri po certifikacijskem postopku, opravljenem v skladu z zvezkom 1 Priloge 16 k Čikaški konvenciji, peta izdaja (julij 2008).

2.  Če Agencija nima zahtevanih informacij, letalski prevozniki na zahtevo Komisije posredujejo v zvezi z ravnmi hrupa svojih zrakoplovov, ki uporabljajo letališča Unije, naslednje informacije o:

Letalski prevozniki za vsak let, pri katerem se uporablja letališče Unije, posredujejo informacije o uporabljenem certifikatu ravni hrupa in številki na repu.

Vsakič, ko prevoznik spremeni certifikat hrupa, uporabljen za zrakoplov, o tem obvesti Komisijo.

Podatki se, kjer je primerno, zagotovijo brezplačno, v elektronski obliki in določenem formatu. Komisija krije vse stroške posredovanja teh podatkov.

3.  Modeliranje hrupa v okolici letališča temelji na podatkih o hrupu zrakoplova in ravneh hrupa, ki jih posreduje proizvajalec in priporoča mednarodna skupnost, na voljo pa jih daje Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO). Agencija preveri ustreznost podatkov o hrupu zrakoplova in ravneh hrupa za namene modeliranja v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu(13). Agencija se sklicuje na postopek, ki ga je določila skupina za modeliranje in zbirke podatkov odbora za varstvo okolja v letalstvu pri Mednarodni organizaciji za civilno letalstvo, za ugotavljanje veljavnosti podatkov in najboljših praks ter zagotavljanje stalnega usklajevanja mednarodnih agencij, pristojnih za letenje.

4.  Podatki se shranijo v centralni zbirki podatkov in se dajo na voljo pristojnim organom, letalskim prevoznikom, izvajalcem storitev navigacijskih služb zračnega prometa ter letališkim družbam za operativne namene. [Sprememba 29]

Člen 7

Predpisi o uvedbi omejitev obratovanja

1.  Pred uvedbo omejitev obratovanja pristojni organi omogočijo državam članicam, Komisiji in ustreznim zainteresiranim stranem za zadevna letališča za ustrezno obdobje načrtovanja šestmesečnitrimesečni odpovedni rok, ki se izteče najmanj dva meseca pred opredelitvijo parametrov za koordinacijo slotov, kot je opredeljeno v točki (m) člena 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 95/93 z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti(14).

2.  Po ocenjevanju, ki se opravi v skladu s členom 5, se k obvestilu o odločitvi priloži pisno poročilo, v katerem so pojasnjeni razlogi za uvedbo omejitev obratovanja, opredeljeni okoljski cilj zmanjšanja hrupa za letališče, ukrepi, ki naj bi izpolnili navedeni cilj, in ocena verjetne stroškovne učinkovitosti različnih upoštevanih ukrepov, vključno z njihovim čezmejnim vplivom, kadar je to primerno.

3.  Kadar se omejitev obratovanja nanaša na izločitev mejno ustreznega zrakoplova z letališča, zadevni mejno ustrezni zrakoplov šest mesecev po predložitvi obvestila ne sme opravljati nobenih novih storitev na tem letališču, to obdobje pa se konča najmanj dva meseca pred določitvijo parametrov za koordinacijo slotov iz odstavka 1. Pristojni organi se ob ustreznem upoštevanju starosti zrakoplova in sestavi celotne flote odločijo o letni stopnji izločitve mejno ustreznih zrakoplovov iz flote zadevnih prevoznikov na navedenem letališču. Brez poseganja v odstavek 3 člena 4 ta. Letna stopnja ne presega 20 % flote navedenega prevoznika v primerumore biti večja od 25 % premikov in velja enotno za vse zadevne prevoznike glede števila premikov njihovih mejno ustreznih zrakoplovov, ki uporabljajo navedeno letališče.

4.  Vsaka pritožba proti odločitvam o omejitvah obratovanja, ki so povezane s hrupom, se obravnava v skladu z nacionalno zakonodajo.[Sprememba 30]

Člen 8

Države v razvoju

1.  Pristojni organi lahko mejno ustrezne zrakoplove, ki so registrirani v državah v razvoju, izvzamejo iz omejitev obratovanja, ki so povezane s hrupom, pod pogojem, da:

2.  Kadar država članica odobri izvzetje, določeno v odstavku 1, o tem nemudoma obvesti pristojne organe drugih držav članic in Komisijo.

Člen 9

Izjeme za operacije zrakoplovov v izjemnih okoliščinah

Države članice lahko na podlagi posameznega primera na letališčih na njihovem ozemlju dovolijo posamezne operacije z mejno ustreznimi zrakoplovi, ki jih sicer ne bi bilo mogoče izvesti na podlagi določb iz te uredbe.

Člen 10

Pravica do pregleda

1.  Komisija lahko na zahtevo države članice ali na lastno pobudo brez poseganja v nedokončan pritožbeni postopek pregleda odločitev o omejitviv dveh mesecih po datumu prejema obvestila iz člena 7(1) oceni postopek za uvedbo omejitev obratovanja še pred njenim izvajanjem, povezanih s hrupom. Kadar Komisija ugotovi, da odločitev ne upošteva zahtev, določenih v tej uredbi, ali je kakor koli drugače v nasprotju s pravom Unije,uvedba omejitve obratovanja, povezane s hrupom, ni v skladu s postopkom iz te uredbe, lahko odločitev odložio tem ustrezno obvesti zadevne pristojne organe. Zadevni pristojni organi lahko upoštevajo mnenje Komisije.

2.  Pristojni organi Komisiji posredujejo informacije, ki dokazujejo skladnost s to uredbo.

3.  Komisija se v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 13(2), zlasti ob upoštevanju meril iz Priloge II, odloči, ali lahko zadevni pristojni organ nadaljuje z uvedbo omejitve obratovanja. Komisija o svoji odločitvi obvesti Svet in zadevno državo članico.

4.  Če Komisija svojega mnenja ne sprejme odločitve v šestihposreduje v dveh mesecih po prejetju informacij iz odstavka 2obvestila iz člena 7(1), lahko pristojni organ začne uporabljati predvideno odločitev o omejitvi obratovanja. [Sprememba 32]

Člen 11

Delegirani akti

Člen 12

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2.  Prenos pooblastila iz člena 11 se podeli za nedoločen časPooblastilo iz člena 11 se na Komisijo prenese za obdobje petih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe. [Sprememba 34]

3.  Pooblastilo iz člena 11 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akti, sprejeti v skladu s členom 11, začnejo veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 13

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 25 Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(15).

Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.  Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se pisni postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.[Sprememba 35]

Člen 14

Informacije in sprememba

Države članice morajo Komisiji na njeno zahtevo predložiti informacije o uporabi te uredbe.

Najpozneje pet let po začetku veljavnosti te uredbe Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uporabi te uredbe.

Poročilu so po potrebi priloženi predlogi za spremembo te uredbe.

Člen 14a

Prehodne določbe

Omejitve obratovanja in odločitve o obratovanju letališč, vključno s sodnimi odločbami in rezultati mediacije, ki so bile pred pričetkom veljavnosti te uredbe že uvedene ali so bile v postopku preučevanja, niso predmet te uredbe. Te omejitve in odločitve so še naprej predmet Direktive 2002/30/ES, če se ta uporablja zanje, in nacionalnih predpisov o izvajanju te direktive, kjer je to primerno. Učinki Direktive 2002/30/ES se zato za takšne ukrepe ohranijo. Manjša tehnična sprememba obstoječega ukrepa brez bistvenih posledic za zmogljivost ali dejavnosti ne šteje za novo omejitev obratovanja. [Sprememba 36]

Člen 15

Razveljavitev

Direktiva 2002/30/ES se razveljavi z učinkom od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

PRILOGA I

Ocenjevanje stanja glede hrupa na letališču

Metodologija:

1.  Pristojni organi uporabijo metode za ocenjevanje hrupa, ki so bile razvite v skladu s poročilom Evropske konference civilnega letalstva (ECAC), dokument 29, z naslovom „Standardna metoda za izračun izolinij hrupa v bližini civilnih letališč“, 3. izdaja.Prilogo II Direktive 2002/49/ES. [Sprememba 37]

Kazalniki:

1.  Vpliv hrupa zračnega prometa se prikaže najmanj z uporabo kazalnikov hrupa Lden in Lnight, ki sta opredeljena in izračunana v skladu s Prilogo I k Direktivi 2002/49/ES.

2.  Pristojni organi lahko uporabijo dodatne kazalnike hrupa, za katere je znanstveno dokazano, da odražajo motnjo hrupa zračnega prometa.

Informacije o upravljanju hrupa:

1.  Trenutno stanje

1.1.  Opis letališča, vključno z informacijami o njegovi velikosti, lokaciji, okolici, obsegu letalskega prometa in njegovi sestavi.

1.2.  Opis ciljev okoljske trajnostizmanjšanja hrupa, določenih za letališče in v nacionalnem okviru. To vključuje opis ciljev v zvezi s hrupom zrakoplovov za letališče.[Sprememba 38]

1.3.  Podrobnosti v zvezi z izolinijami hrupa v tekočem letu in vsaj dveh preteklih letih, vključno z oceno števila ljudi, na katere vpliva hrup zrakoplovov, izvedeno v skladu s Prilogo III Direktive 2002/49/ES. [Sprememba 39]

1.4.  Opis obstoječih in načrtovanih ukrepov za upravljanje hrupa zrakoplova, ki se že izvajajo v okviru uravnoteženega pristopa, ter njihov vpliv in prispevek k stanju glede hrupa, ki vključujeta:

2.  Napovedi brez novih ukrepov

2.1.  Po potrebi opis izboljšav na letališču, ki so že bile odobrene in so v pripravi, na primer povečana zmogljivost, razširitev vzletno-pristajalnih stez in/ali terminalov, predvideni pristanki in vzleti, predvidena sestava prometa in njegova rast v prihodnosti ter poglobljena analiza vpliva hrupa, ki bi ga na okoliško območje imelo omenjeno širjenje zmogljivosti, stez in terminalov, pa tudi spreminjanje zračnih poti ter pristajalnih in vzletnih poti. [Sprememba 40]

2.2.  V primeru povečane zmogljivosti letališča, koristi pri dajanju te dodatne zmogljivosti na voljo znotraj širšega letalskega omrežja in regije.

2.3.  Opis vpliva hrupa na splošno raven hrupa, brez nadaljnjih ukrepov, ali že načrtovani ukrepi za blaženje vpliva hrupa v enakem obdobju.

2.4.  Izolinije predvidenega hrupa – vključno z oceno o številu ljudi, na katere utegne vplivati hrup zrakoplovov – z razliko med obstoječimi in novozgrajenimi stanovanjskimi območji ter načrti za bodoča stanovanjska območja, ki so že pridobili dovoljenje pristojnih organov. [Sprememba 41]

2.5.  Ocena posledic in možnih stroškov v primeru, če ne bodo sprejeti nobeni ukrepi za zmanjšanje vpliva povečanega hrupa – če se to pričakuje.

3.  Ocenjevanje dodatnih ukrepov

3.1.  Opis dodatnih razpoložljivih ukrepov in navedba glavnih razlogov za njihov izbor. Opis navedenih izbranih ukrepov za nadaljnjo analizo in informacije o rezultatu analize stroškovne učinkovitosti, zlasti stroškov uvedbe teh ukrepov, število ljudi, ki naj bi imeli korist, in časovni okvir ter razvrstitev celotne učinkovitosti določenih ukrepov.[Sprememba 42]

3.2.  Pregled možnih vplivov predlaganih ukrepov na okolje in konkurenco za druga letališča, letalske prevoznike in druge zainteresirane strani.

3.3.  Razlogi za izbor prednostne možnosti.

3.4.  Netehničen povzetek.

PRILOGA II

Ocena stroškovne učinkovitosti s hrupom povezanih omejitev obratovanja

(1) UL C 181, 21.6.2012, str. 173. (2) UL C 277, 13.9.2012, str. 110. (3) UL C 181, 21.6.2012, str. 173. (4) UL C 277, 13.9.2012, str. 110. (5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2012. (6) UL L 85, 28.3.2002, str. 40. (7) UL L 374, 27.12.2006, str. 1. (8) UL L 189, 18.7.2002, str. 12. (9) * Datum začetka veljavnosti te uredbe. (10) UL L 201, 3.8.2010, str. 1. (11) UL L 185, 15.7.2011, str. 1. (12) UL L 185, 15.7.2011, str. 1. (13) UL L 79, 19.3.2008, str. 1. (14) UL L 14, 22.1.1993, str. 1. (15) UL L 293, 31.10.2008, str. 3.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 (COM(2011)0928 – C7-0001/2012 – 2011/0459(COD))

P7_TA(2012)0497 A7-0218/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0928),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0001/2012),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 21. novembra 2012, da bo Svet odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve(A7-0218/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. decembra 2012 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 99/2013.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2012 o predlogu sklepa Sveta o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije (COM(2012)0631 – C7-0396/2012 – 2012/0298(APP))

P7_TA(2012)0498 A7-0396/2012

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije (COM(2012)0631),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 329(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0396/2012),

–  ob upoštevanju člena 74g in člena 81(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0396/2012),

A.  ker je Komisija 28. septembra 2011 sprejela predlog direktive Sveta o skupnem sistemu davka na finančne transakcije in spremembi Direktive 2008/7/ES(1).

B.  ker je ta predlog temeljil na členu 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa posvetovanje s Parlamentom in soglasno sprejetje v Svetu,

C.  ker je Parlament v svojem stališču o tem predlogu z dne 23. maja 2012 v skladu s posvetovalnim postopkom odobril predlog Komisije, kakor je bil spremenjen,

D.  ker je hitro postalo jasno, da imajo nekatere države članice določene težave, zaradi katerih niso mogle sprejeti predlagane direktive,

E.  ker je več držav članic nakazalo, da so pripravljene preučiti možnost vzpostavitve skupnega sistema davka na finančne transakcije v sklopu okrepljenega sodelovanja,

F.  ker je več kot devet držav članic z naslovitvijo prošnje na Komisijo v skladu s členom 329(1) PDEU sporočilo, da nameravajo vzpostaviti medsebojno okrepljeno sodelovanje na področju uvedbe skupnega sistema davka na finančne transakcije; ker je Komisija nato predložila predlog sklepa Sveta o odobritvi okrepljenega sodelovanja,

G.  ker je Parlament preveril skladnost s členom 20 Pogodbe o Evropski Uniji (PEU),

H.  ker je Parlament v svojem stališču z dne 23. maja 2012 izjavil, da bo davek na finančne transakcije dosegel svoje cilje le, če bo uveden na svetovni ravni, ter je poudaril vlogo Unije, ki naj z uvedbo davka na finančne transakcije daje zgled drugim ter tako prevzame vodilno vlogo pri prizadevanjih za dosego sporazuma o davku na finančne transakcije na svetovni ravni; ker bo okrepljeno sodelovanje po vsej verjetnosti tudi zgled za uvedbo davka na finančne transakcije na svetovni ravni,

I.  ker je Parlament v svojem stališču z dne 23. maja 2012 navedel, da bi bil model davka na finančne transakcije, ki ga predlaga Komisija, primerna osnova za uvedbo v skupini držav članic, če bi se s pomočjo okrepljenega sodelovanja odločile za hitrejši tempo,

J.  ker bi morala Komisija dopolniti začetno oceno učinka uvedbe davka na finančne transakcije, tako da bi v okviru okrepljenega sodelovanja nadalje preverila učinke davka na finančne transakcije na celotni notranji trg, vključno z učinki na sodelujoče in nesodelujoče države članice, ter bi morala rezultate preverjanja upoštevati pri pripravi revidiranega osnutka predloga,

K.  ker v skladu s členom 20 PEU najmanj devet držav članic lahko vzpostavi okrepljeno sodelovanje na področjih, ki niso v izključni pristojnosti Unije, pri čemer lahko uporabijo njene institucije in izvajajo te pristojnosti ob pravno dosledni uporabi določb Pogodb,

L.  ker lahko za to okrepljeno sodelovanje menimo, da spodbuja cilje Unije, varuje njene interese in krepi proces vključevanja v smislu člena 20 PEU,

M.  ker so izpolnjene tudi zahteve iz členov 326 do 334 PDEU,

N.  ker okrepljeno sodelovanje spoštuje pravice, pristojnosti in obveznosti držav članic, ki v njem ne sodelujejo, če možnost uvedbe usklajenega davka na finančne transakcije na ozemlju sodelujočih držav članic ne bo vplivala na zmožnost držav članic, ki v njem ne sodelujejo, da na nacionalni ravni ohranijo ali uvedejo podobne davke ali na pogoje pobiranja takšnih davkov na njihovih ozemljih,

O.  ker člen 328(1) PDEU določa, da se lahko v okrepljeno sodelovanje kadar koli vključi vsaka država članica, ki v njem želi sodelovati; ker bi morale Komisija in države članice, ki sodelujejo pri okrepljenem sodelovanju, že od samega začetka ves čas spodbujati k udeležbi čim večjega števila držav članic,

P.  ker je treba upoštevati veljavno zakonodajo Unije, zlasti Direktivo Sveta 2008/7/ES,

Q.  ker privolitev Parlamenta k predlogu Komisije zadeva okrepljeno sodelovanje in ne določa v naprej, katere države članice bodo sodelovale,

R.  ker člen 333(2) PDEU dovoljuje državam članicam, ki sodelujejo pri okrepljenem sodelovanju, da sprejmejo sklep, v katerem se določi, da bo Svet odločal po rednem zakonodajnem postopku namesto po posebnem zakonodajnem postopku iz člena 113 PDEU, v skladu s katerim se Parlament zgolj zaprosi za mnenje,

S.  ker bi morala Komisija skrbno spremljati izvajanje davka na finančne transakcije v skladu s členoma 326 in 327 PDEU ter bi morala redno poročati Parlamentu in Svetu,

1.  odobri predlog sklepa Sveta brez poseganja v to, katere države članice sodelujejo;

2.  poziva Svet, naj v skladu s členom 333(2) PDEU sprejme sklep, da bo odločal po rednem zakonodajnem postopku, ko bo šlo za predlog direktive Sveta o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije v skladu s členom 113 PDEU;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Direktiva Sveta 2008/7/ES z dne 12. februarja 2008 o posrednih davkih na zbiranje kapitala (UL L 46, 21.2.2008, str. 11).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2012 o zaščiti živali med prevozom (2012/2031(INI))

P7_TA(2012)0499 A7-0331/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 10. novembra 2011 o učinku Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 o zaščiti živali med prevozom (COM(2011)0700),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru z dne 15. februarja 2012 o strategiji Evropske unije za zaščito in dobro počutje živali 2012–2015 (COM(2012)0006),

–  ob upoštevanju člena 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim Unija in države članice pri določanju in izvajanju politike Unije v polnem obsegu upoštevajo zahteve za dobro počutje živali kot čutečih bitij,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. oktobra 2006 o akcijskem načrtu Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2008 o novi strategiji za zdravstveno varstvo živali za Evropsko unijo (2007–2013)(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o vrednotenju in oceni akcijskega načrta za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 1996 o prenosu Direktive Sveta 95/29/ES o spremembi Direktive 91/628/EGS o zaščiti živali med prevozom(4),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 30. marca 2004(5) o predlogu za direktivo Sveta o zaščiti živali med prevozom in postopkih, povezanih z njim, in o spremembi direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97, v katerem je bil predloženo najdaljše trajanje potovanja 9 ur oziroma 500 km za živali, ki jih prevažajo zaradi zakola,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97(6),

–  ob upoštevanju svoje izjave št. 54/2009 z dne 25. februarja 2010 o prevozu konj za zakol v Evropski uniji(7),

–  ob upoštevanju svoje izjave št. 49/2011 z dne 30. novembra 2011 o določitvi največ 8-urne omejitve za prevoz živali za zakol v Evropski uniji(8),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) iz januarja 2011 o zaščiti živali med prevozom(9),

–  ob upoštevanju peticije 8hours.eu, ki jo je podpisalo več kot milijon državljanov EU, v kateri zahtevajo določitev največ 8-urne omejitve za prevoz živali za zakol,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za promet in turizem (A7-0331/2012),

A.  ker je zaščita živali v 21. stoletju izraz človečnosti in izziv za evropsko civilizacijo in kulturo; ker se morajo vsi ukrepi za zaščito in dobro počutje živali opirati na znanstvena dognanja ter na načelo, da so živali čuteča bitja, katerih posebne potrebe je treba upoštevati, kakor je določeno v členu 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je prevoz živali rezultat ekonomskih in logističnih dejavnikov, hkrati pa lahko povzroča tudi dodatne socialne in okoljske stroške (povečan cestni promet, dodatne emisije CO2);

C.  ker je treba prevoz živali urejati znotraj in zunaj EU ter temeljito nadzorovati in spremljati živali, ki prihajajo iz tretjih držav, s čimer se evropskim proizvajalcem omogoči bolj uravnotežen konkurenčni položaj in spodbudi izboljšanje standardov prevoza živali v tretjih državah;

D.  ker predpisi EU o dobrem počutju živali ne smejo povzročiti izkrivljanja razmer v prosti trgovini z blagom ali nesorazmernih finančnih stroškov, pri tem pa je treba upoštevati posebej neugodne geografske razmere obrobnih in najbolj oddaljenih regij;

E.  ker je prevoz mesa in drugih živalskih proizvodov tehnično preprostejši in etično bolj smiseln od prevoza živih živali zgolj zaradi zakola;

F.  ker se lahko pri prevozu živali na dolgih prevoznih poteh v nehigienskih in neugodnih okoliščinah poveča tveganje za prenos in širjenje bolezni;

G.  ker lahko ohranitev načel za dobro počutje živali vpliva na kakovost živalskih proizvodov;

H.  ker lahko zakol živali in predelava mesa, ki se izvajata čim bližje kraju reje živali, pripomoreta k spodbujanju podeželja in njegovega trajnostnega razvoja; ker bi bilo treba upoštevati, da ni vedno izbire ustreznih klavnic dovolj blizu in da pri vzdrževanju malih lokalnih klavnic obstajajo resni ekonomski izzivi; ker so visoki higienski standardi in druge zahteve iz zakonodaje EU za to vrsto obratov povzročili prestrukturiranje in zmanjšanje števila razpoložljivih klavnic; ker je treba zato preučiti načine za ekonomsko uspešnost lokalnih klavnic;

I.  ker lahko omejitve časa prevoza in preveč omejevalni pogoji ogrozijo redno oskrbo trga v nekaterih državah in obrobnih regijah na ozemlju EU, zaradi česar poleg vseh posledic, povezanih z izgubo konkurenčnosti, nekatere gospodarske družbe postanejo ekonomsko neuspešne;

J.  ker so pogoji, pod katerimi se prevažajo živali, pomembni za vse;

Splošna ocena poročila Komisije

1.  je seznanjen s poročilom Komisije o učinku Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005, ki vsebuje sklep, da ta uredba pozitivno vpliva na dobro počutje živali med prevozom, hkrati pa ugotavlja, da so še vedno velike težave med prevozom živali, zlasti zaradi nezadostne skladnosti in izvajanja v državah članicah;

2.  poziva Komisijo, naj v vseh državah članicah zagotovi učinkovito in enotno izvrševanje zakonodaje EU o prevozu živali; meni, da je boljše izvrševanje sedanje zakonodaje poglavitno za zagotovitev njene učinkovitosti in izvedljivosti, s čimer se bodo izboljšali prevozni pogoji in preprečilo izkrivljanje konkurence v državah članicah EU;

3.  močno obsoja neprepričljivo znanstveno podlago in podatke, na katerih temelji poročilo Komisije, kot je študija zunanjega izvajalca, ki temelji na anketiranju oseb, ki so neposredno udeležene pri prevozu živali ali imajo neposredne interese v zvezi z njim;

4.  se boji, da v nekaterih primerih podatki držav članic v poročilu brez možnosti njihovega natančnega preverjanja morda samo delno odražajo dejanski trenutni položaj na področju prevoza živali, saj se nadzorni postopki in instrumenti, ki jih uporabljajo v posameznih državah članicah, razlikujejo;

5.  je zaskrbljen nad tem, da se predpisi o prevozu živali v posameznih državah članicah izvajajo zelo različno; zato naproša Komisijo, naj sprejme ukrepe za popoln in enoten nadzor nad izpolnjevanjem prevoznih pogojev;

6.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za boljše sodelovanje in komunikacijo med pristojnimi organi različnih držav članic;

7.  opozarja, da poročilo Komisije ne vsebuje popolne ocene vseh stroškov prevoza živali in je omejeno na vpliv na trgovino znotraj EU, regionalne in socialno-ekonomske posledice, učinek na dobro počutje živali, znanstveno podlago in nadzor, izpolnjevanje predpisov in izvrševanje Uredbe(ES) št. 1/2005; zato poziva Komisijo, naj pripravi popolno oceno vseh ekonomskih, okoljskih in socialnih stroškov in koristi pri prevozu živali, vključno s primerjavo med prevozom živali za zakol in prevozom živalskih trupov in hrane, pa tudi vpliva prevoza na ceno mesnih proizvodov, pri čemer naj posebno pozornost nameni najbolj oddaljenim regijam in vključi vse zainteresirane strani;

8.  poziva Komisijo, naj izvede obsežno kampanjo obveščanja potrošnikov o evropski zakonodaji o dobrem počutju živali in naj stalno zagotavlja informacije o spremembah, ki se zahtevajo od evropskih proizvajalcev, da se izboljša podoba njihovega dela in poveča dodana vrednost njihovih proizvodov;

9.  poudarja, da je število prepeljanih živali v obdobju poročanja 2005–2009 precej naraslo: pri govedu za 8 %, prašičih za 70 % in ovcah za 3 % ter se je zmanjšalo le pri konjih, in sicer za 17 %; poudarja, da gre pri dveh tretjinah pošiljk za prevoz, ki je krajši od 8 ur, 4 % prevoza pa je daljšega od najdaljšega časa vožnje in je zato potrebno raztovarjanje in počitek pred nadaljevanjem poti; obžaluje, da za skoraj 2 % pošiljk čas vožnje ni bil na razpolago, to je več kot petkratno povečanje v primerjavi z letom 2005;

10.  meni, da bi morale biti živali načeloma zaklane čim bliže kraju vzreje; v zvezi s tem ugotavlja, da so potrošniki naklonjeni krajšemu trajanju prevoza živali za zakol, obenem pa raje kupujejo sveže meso; zato poziva Komisijo, naj razloži, kaj je mogoče zaključiti na podlagi tega; priznava, da uredba zaradi pomanjkljivega izvrševanja ni uspela omejiti prevoza živali za zakol, je pa prispevala izboljšanju dobrega počutja živali med prevozom; poziva države članice, naj ustrezno izvajajo sedanjo zakonodajo o prevozu živali, Komisijo pa poziva, naj, kjer je mogoče, spodbuja lokalno predelavo; meni, da bi morala biti politika EU usmerjena tako, da bi pomagala ustvariti kratke in pregledne dobavne verige, ob ohranitvi oskrbe trga v vseh državah članicah in najbolj oddaljenih regijah; poudarja, da mora sanitarna zakonodaja EU sicer zagotavljati najvišjo raven zaščite potrošnikov, vendar ne sme po nepotrebnem zavirati razvoja premičnih ali malih regionalnih klavnic in predelovalnic;

11.  poziva Komisijo, naj jasno opredeli, kaj so lokalne klavnice;

12.  opozarja, da člen 32 omenjene uredbe določa, da mora poročilo Komisije upoštevati „znanstvene spoznanja glede dobrobiti živali“ ter da lahko poročilo po potrebi spremljajo ustrezni zakonodajni predlogi glede dolgih voženj;

13.  je seznanjen s pisno izjavo Evropskega parlamenta št. 49/2011, ki podpira osemurno omejitev prevoza živali za zakol, vendar ugotavlja, da takšna zahteva ni znanstveno utemeljena; meni, da je dobro počutje živali med prevozom včasih v večji meri odvisno od primerne opremljenosti vozila in ustreznega ravnanja z živalmi, kot je navedeno v mnenju Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) iz decembra 2010; kljub temu poziva Komisijo in države članice, naj določijo smernice za najboljšo prakso, da se izboljša izvajanje Uredbe (ES) št. 1/2005, in naj okrepijo mehanizme nadzora za zagotovitev dobrega počutja živali;

14.  vztraja, da je treba ponovno razmisliti o omejitvi trajanja prevoza živali za zakol na osem ur, ob upoštevanju trajanja natovarjanja, ne glede na to, ali to poteka na kopnem ali na morju, z nekaterimi izjemami zaradi geografskih razmer v najbolj oddaljenih regijah, redkega cestnega omrežja, odmaknjenih krajev ali znanstveno potrjenih možnosti za daljši prevoz nekaterih živalskih vrst, če se spoštujejo predpisi o dobrem počutju živali; poudarja, da bi morala obstajati možnost podaljšanja prevoza v primeru nepredvidljivih zamud (zastoj, okvara, nesreča, obvoz, višja sila itd.) ob upoštevanju načel dobrega počutja živali in po preučitvi vseh razpoložljivih možnosti;

15.  poudarja, da Komisija v svojih sklepih v poročilu v soglasju z mnenjem agencije EFSA posebej navaja, da „se zdi, da deli uredbe niso popolnoma v skladu s trenutnim znanjem“; meni, da je zato pomembno poudariti, da je treba pri pripravi zakonodaje o dobrem počutju živali upoštevati najnovejše znanstvene izsledke; poudarja, da agencija EFSA v svojem mnenju navaja, da imajo pri dobrem počutju živali poleg trajanja vožnje vlogo tudi drugi vidiki, kot so ustrezno natovarjanje in raztovarjanje ter zasnova vozila;

Ekonomski, socialni in okoljski stroški prevoza ter enaki pogoji

16.  je seznanjen z znatnimi naložbami številnih prevoznikov v težkih gospodarskih razmerah in pozdravlja izboljšave na področju usposabljanja voznikov, obširnejših specifikacij vozil in kakovosti prevoza živali, ugotovljene v poročilu Komisije; vendar obžaluje, da ugotovitve Komisije ne vsebujejo dovolj zanesljivih podatkov; ugotavlja, da so zaradi znatnih naložb, ki so potrebne, številni proizvajalci in klavnice, večinoma majhni, prenehali opravljati svojo dejavnostjo, zlasti na izoliranih in obrobnih območjih Evrope;

17.  opozarja na znatne razlike med državami članicami glede stroškov za nadgradnjo vozil (na primer med 250 EUR in 6000 EUR za namestitev satelitske navigacije), kar močno vpliva na enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu, ter očita Komisiji, da ni raziskala razlogov za te razlike;

18.  zaradi teh pomislekov poziva Komisijo, naj pripravi celovito oceno ekonomskih, okoljskih in socialnih stroškov prevoza živali;

19.  meni, da bi se morala zakonodaja o dobrem počutju živali načeloma opirati na znanost; zato poziva Komisijo, naj posodobi pravila o prevozu živali glede na vrzeli med zakonodajo in najnovejšimi znanstvenimi izsledki, ki jih je ugotovila agencija EFSA;

20.  pozdravlja, da je Komisija v poročilo vključila znanstvene raziskave agencije EFSA, v skladu s katerimi bi bilo treba občutno skrajšati prevoze konj, kar je skladno s predlogi iz izjave Parlamenta z dne 25. februarja 2010;

21.  obžaluje, da kljub novim znanstvenim dokazom o trajanju prevoza konj, ki jih je predložila agencija EFSA, v poročilo Komisije ni bilo vključeno nobeno priporočilo za zakonodajno spremembo; naproša Komisijo, naj predlaga bistveno krajši najdaljši čas vožnje za vse premike konj za zakol v skladu z Direktivo Sveta 2009/156/ES; poleg tega vztraja pri temeljitem, znanstveno osnovanem pregledu standardov dobrega počutja konj, ki ga po potrebi spremljajo zakonodajni predlogi, vključno s ponovnim premislekom o standardih glede zasnove vozil, dodeljevanja prostora in oskrbe z vodo;

22.  opozarja, da je v uvodni izjavi 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 določeno, da bi bilo treba predlagati primerne posebne določbe za perutnino, kakor hitro bodo na voljo ustrezne ocene agencije EFSA; zato obžaluje, da poročilo Komisije ne upošteva prevoza perutnine, čeprav je perutnina glavna vrsta živali, ki se prevaža v Evropi; zato poziva Komisijo, naj na podlagi najnovejših znanstvenih dokazov pregleda sedanjo zakonodajo EU o prevozu perutnine;

23.  poziva Komisijo in Svet, naj pregledata Uredbo Sveta (ES) št. 1/2005 glede na najnovejše znanstvene dokaze, ki jih je objavila agencija EFSA, in naj uvedeta izboljšave, ki se zlasti nanašajo na dodeljevanje prostora, kot sta uporaba izračuna kg/m2 za konje in algometrične enačbe, ki povezuje velikost s telesno težo, za govedo in ovce ter povezovanje največje gostote piščancev v zabojnikih s toplotnimi razmerami;

24.  poziva Komisijo, naj pri dvostranskih trgovinskih pogajanjih s tretjimi državami zahteva uporabo predpisov EU o dobrem počutju živali in naj se v okviru Svetovne trgovinske organizacije zavzema za internacionalizacijo ustreznih določb Unije o tej temi;

Nadzor in izvrševanje predpisov

25.  pozdravlja informacijo o uvedbi navigacijskega sistema za nadzor nad prevozom živali, vendar hkrati obžaluje, da med državami članicami obstajajo velike razlike pri izvajanju in da se na splošno ta sistem v ta namen uporablja le v majhnem obsegu; poziva Komisijo, naj pred 1. januarjem 2014 poda zakonodajne predloge za oblikovanje vseevropskega skupnega okvira za zbiranje podatkov in nadzor prek satelitske navigacije na podlagi nalaganja podatkov v realnem času;

26.  je razočaran, da se ni bolje izkoristila nova tehnologija, ki bi pomagala na tem področju in dolgoročno zmanjšala stroška;

27.  poziva k prehodu na elektronsko tehnologijo, da bi lahko države članice olajšale delo podjetjem z omogočanjem shranjevanja in sporočanja podatkov, ki jih zahtevajo različne uprave;

28.  poziva Komisijo, naj v skladu s priporočili agencije EFSA razišče, kako bi lahko novo in obstoječo tehnologijo uporabili v vozilih za prevoz živine za namene regulacije, spremljanja in beleženja temperature in vlažnosti, kar so bistveni elementi za nadzor in zaščito dobrega počutja posameznih kategorij živali med prevozom;

29.  meni, da je treba inšpekcijske preglede opravljati enotno po vsej Uniji in pri ustreznem deležu živali, ki se vsako leto prevozijo znotraj vsake države članice, da se zagotovi in ohrani pravilno delovanje notranjega trga in prepreči izkrivljanje konkurence v EU; poleg tega poziva Komisijo, naj poveča število nenapovedanih inšpekcijskih pregledov na kraju samem, ki jih izvaja Urad za prehrano in veterinarstvo (FVO), s poudarkom na dobrem počutju in prevozu živali; meni, da je zaradi različnih metod zbiranja podatkov in nadzornih mehanizmov težko dobiti točno podobo o tem, kako posamezne države članice izpolnjujejo predpise; zato poziva Komisijo, naj sprejme bolj usklajeno strukturo poročanja in naj opravi dodatno analizo podatkov, zbranih v okviru poročil o inšpekcijskih pregledih Urada za prehrano in veterinarstvo in poročil držav članic v zvezi z večletnimi nacionalnimi načrti nadzora (MANCP);

30.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo veterinarski pregledi živali za prevoz opravljeni po koncu prevoza;

31.  je zaskrbljen zaradi opozoril, da si v posameznih državah članicah zelo različno razlagajo uredbo, saj je to v nasprotju z njenimi cilji in izkrivlja konkurenco; zato poziva Komisijo, naj objavi ustrezna pojasnila in smernice k uredbi, da bi preprečila poljubno razlago njenih določb;

32.  ugotavlja, da so pomanjkljivosti v izvajanju pogosto posledica pravnih zahtev, ki jih v praksi ni mogoče izvajati ali niso skladne z nacionalnim pravom; poziva Komisijo, naj preveri sedanjo uredbo z vidika takih neskladnosti;

33.  je zaskrbljen, da so nekatere države članice pripravljene dopuščati nedvoumne kršitve določb uredbe, kot so na primer odobritev dnevnikov vožnje, ki jih ni mogoče uresničiti, preveliko število živali na vozilo in premalo dodeljenega prostora;

34.   poleg tega poziva mejne organe vseh držav članic, naj sodelujejo in si izmenjujejo informacije o čezmejnem prevozu živali;

35.  poziva države članice, naj za kršitve te uredbe skladno z njenim členom uvedejo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni; opozarja na različne višine kazni in sankcij za isto kršitev v različnih državah članicah in poziva k večjemu poenotenju kazni v EU za zagotovitev boljšega izvrševanja te uredbe; poziva Komisijo, naj pred 1. julijem 2013 predloži poročilo o analizi kazni za hude kršitve na področju dobrega počutja živali v cestnem prometu v vseh državah članicah, ki bo primerljivo s poročilom o kaznih na področju socialnih predpisov v cestnem prometu(10);

36.  opozarja na pravila o odgovornosti, s katerimi opredelitev odgovornosti za prevoz živali, nesposobnih za prevoz, ni dovolj jasna, da bi zagotavljala, da takih živali ne bi prevažali, obenem sankcionirane osebe niso nujno v položaju, da bi lahko prevoz preprečile;

37.  poziva Komisijo, naj pravno ukrepa zoper države članice, ki ne bodo pravilno uporabljale te uredbe, in jim naloži sankcije;

38.  poziva države članice, naj okrepijo nadzor vzdolž celotne proizvodne verige, da se bo prenehala praksa, ki je v nasprotju z uredbo in zaradi katere prevoz živali poteka pod slabšimi pogoji, na primer, da se vozilom, prenatovorjenim z živalmi, dovoli nadaljevanje poti ali da se dovoli nadaljnja uporaba kontrolnih mest z neustreznimi prostori za počitek, hranjenje in napajanje živali;

39.  meni, da sta dobra usposobljenost prevoznikov, zlasti pa izobraževanje voznikov, temeljna za zaščito in dobro počutje živali ter hkrati tudi bistven pogoj za pravilno ravnanje z njimi; poziva države članice, naj izboljšajo ali razširijo programe izobraževanja in usposabljanja, ki so v skladu z Uredbo (ES) št. 1/2005 obvezni; ugotavlja, da se trajanje in standardi usposabljanj zelo razlikujejo med državami članicami; zato poziva k pripravi jasnih smernic EU, da bi se oblikovalo boljše in enotnejše usposabljanje voznikov in oseb, ki ravnajo z živalmi;

40.  poudarja ključno vlogo trgovcev na drobno, podjetij za prehrambene storitve in proizvajalcev živil, ki z njihovimi zasebnimi standardi zagotavljajo, da meso prihaja od živali, ki so bile vzrejene in zaklane lokalno in so se prevažale v razmerah, ki so upoštevale njihovo dobro počutje;

41.  je zaskrbljen zaradi številnih poročil o uporabi neprimernih vozil za prevoz živih živali po kopnem in po morju ter poziva h krepitvi spremljanja te prakse;

o
o   o

42.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 308 E, 16.12.2006, str. 170. (2) UL C 279 E, 19.11.2009, str. 89. (3) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 25. (4) UL C 362, 2.12.1996, str. 331. (5) UL C 103 E, 29.4.2004, str. 412. (6) UL L 3, 5.1.2005, str. 1. (7) UL C 348 E, 21.12.2010, str. 37. (8) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0096. (9) EFSA Journal 2011; 9(1):1966 (125 strani). (10) COM(2009)0225.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2012 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2010–2011) (2011/2069(INI))

P7_TA(2012)0500 A7-0383/2012

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju preambule Pogodbe o Evropski uniji, zlasti drugega odstavka in odstavkov štiri do sedem,

–  ob upoštevanju členov 2, 3(3), druga alineja, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 7. decembra 2000 (Listina), ki je bila razglašena v Strasbourgu 12. decembra 2007,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP),

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju Konvencije o preprečevanju in odpravljanju trgovine z osebami in izkoriščanja prostituiranja drugih, sprejete v OZN leta 1949,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(1),

–  ob upoštevanju poročil Komisije za leto 2010 in 2011 o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah (COM(2011)0160 in COM(2012)0169) ter priloženih delovnih dokumentov njenih služb,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Poročilo o državljanstvu EU iz leta 2010: odpravljanje ovir za pravice državljanov EU (COM(2010)0603),

–  ob upoštevanju strategije Komisije za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji (COM(2010)0573) in Operativnih smernic o upoštevanju temeljnih pravic v oceni učinka Komisije (SEC(2011)0567),

–  ob upoštevanju Stockholmskega programa – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o ukrepih in pobudah Sveta za izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, sprejetih na 3092. seji Sveta za splošne zadeve v Bruslju dne 23. maja 2011, in smernic Sveta o metodoloških fazah, ki so potrebne za preverjanje združljivosti predlogov pripravljalnih teles Sveta s temeljnimi pravicami(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2011)0173) in o nacionalnih strategijah vključevanja Romov: prvi korak pri izvajanju okvira EU (COM(2012)0226),

–  ob upoštevanju besedila konvencij Združenih narodov o temeljnih pravicah, katerih podpisnice so vse države članice, konvencij in priporočil Sveta Evrope, poročil organov Sveta Evrope, zlasti poročil o stanju na področju človekovih pravic parlamentarne skupščine Sveta Evrope in komisarja Sveta Evrope za človekove pravice, ter sklepov, smernic in sodb specializiranih nadzornih in sodnih organov,

–  ob upoštevanju odločitev in sodne prakse Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice,

–  ob upoštevanju sodne prakse nacionalnih ustavnih sodišč, ki uporablja Listino temeljnih pravic tudi za razlaganje nacionalne zakonodaje,

–  ob upoštevanju dejavnosti, letnih poročil in študij Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA),

–  ob upoštevanju poročil in študij nevladnih organizacij o človekovih pravicah in zadevnih študij, ki jih je zahteval Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o temeljnih in človekovih pravicah, zlasti resolucije z dne 15. decembra 2010 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2009) – učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2005 o varstvu manjšin in protidiskriminacijski politiki v razširjeni Evropi(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o strategiji EU o vključevanju Romov(6),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za pravice žensk in enakost spolov in Odbora za peticije (A7-0383/2012),

A.  ker člen 2 Pogodbe o Evropski uniji Unijo utemeljuje kot skupnost nedeljivih in univerzalnih vrednot, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti spolov, nediskriminacije, solidarnosti, načela pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in državljanskih svoboščin za vse ljudi na ozemlju EU, vključno s pripadniki manjšin, osebami brez državljanstva in tistimi, ki se začasno ali nezakonito nahajajo na ozemlju Evropske unije; ker so te vrednote skupne vsem državam članicam v družbi, v kateri prevladujejo pluralizem, prepoved diskriminacije, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost moških in žensk;

B.   ker je spoštovanje in spodbujanje teh vrednot bistveni element identitete Evropske unije in pogoj za članstvo v EU ter celovito ohranjanje pravic držav članic;

C.  ker člen 6(3) Pogodbe o Evropski uniji potrjuje, da so temeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in kakor izhajajo iz skupnega ustavnega izročila držav članic, splošna načela prava Unije,

D.  ker ima Listina z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe v skladu s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji enako pravno vrednost kot Pogodbe in je postala pravno zavezujoča za institucije, organe in agencije EU ter države članice pri izvajanju zakonodaje EU, ker je Listina pretvorila vrednote in načela v konkretne in izvršljive pravice,

E.  ker bo pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, kot zahteva Pogodba o Evropski uniji, omogočil, da bo Evropsko sodišče za človekove pravice pregledalo akte EU, s čimer bo postala EU odgovornejša, dostop posameznikov do pravnega varstva pa bo boljši;

F.  ker mora biti učinkovito varovanje in spodbujanje pravic splošni cilj vseh politik EU, vključno z njihovo zunanjo razsežnostjo, in ker spoštovanje dolžnosti varovanja, spodbujanja in izpolnjevanja ne zahteva novih pristojnosti za EU, ampak proaktivno institucionalno ukrepanje na področju človekovih pravic ter razvoj in krepitev pristne kulture temeljnih pravic v institucijah Unije in držav članic; ker mora EU spodbujati skladno politiko EU o človekovih pravicah in mehanizem, ki bo povezoval različne subjekte, ki delujejo na področju človekovih pravic znotraj strukture EU;

G.  ker lahko državljani v popolnosti uživajo svoje pravice le ob ohranitvi temeljnih vrednot in načel, kot so pravna država, neodvisno sodstvo, svoboda medijev in nediskriminacija;

H.  ker vrzel med temeljnimi pravicami in njihovim izvajanjem spodkopava verodostojnost EU in njenih držav članic ter dejansko spoštovanje in spodbujanje človekovih pravic na njenem ozemlju in po vsem svetu;

I.  ker obveznosti, ki zavezujejo države kandidatke v okviru köbenhavnskih meril, skladno s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji veljajo za države članice tudi po njihovi pridružitvi EU in ker bi zato bilo treba države članice redno ocenjevati, da bi se preverilo njihovo stalno upoštevanje osnovnih vrednot EU, kot so spoštovanje temeljnih pravic, demokratičnih institucij in pravne države,

J.  ker učinkovito varstvo in spodbujanje temeljnih pravic zahteva, da države članice v duhu solidarnosti in iskrenega sodelovanja z drugimi državami članicami sprejmejo nadzor EU nad spoštovanjem vrednot Unije v svoji zakonodaji, politikah in praksah;

K.  ker člen 7 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) v povezavi s členom 2 PEU zagotavlja institucijam EU pooblastila za ugotavljanje kršitev skupnih vrednost, kakršne so spoštovanje človekovih pravic, demokracije in pravne države v državah članicah, ter politično sodelovanje z zadevnimi državami za preprečevanje in popravo kršitev;

L.  ker skupna študija o položaju Romov, ki so jo maja 2012 pripravili Agencija za temeljne pravice (FRA), Program ZN za razvoj (UNDP) in Svetovna banka, potrjuje, da so Romi diskriminirani po vsej Evropi in da je njihov položaj slabši kakor položaj vseh neromskih prebivalcev v primerljivih okoliščinah; ker sta diskriminacija in stopnjevanje nasilja proti njim v državah članicah EU zakoreninjena v prikriti naravnanosti proti ciganom,

M. ker sedanja gospodarska kriza ogroža načelo solidarnosti, ki je bistvena sestavina zgodovine in istovetnosti EU, ter vez, ki združuje državljane EU kot člane iste politične skupnosti(7);
N. ker so socialne in ekonomske pravice bistvene sestavine Listine in bi moralo biti njihovo priznavanje poudarjeno v vsaki analizi razmer na področju temeljnih pravic v Uniji;
Splošna priporočila

1.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj na podlagi Listine o temeljnih pravicah in členov Pogodb, ki obravnavajo temeljne pravice ter vprašanja pravic državljanov, zlasti členov 2, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji, v celoti prevzamejo svojo odgovornost v zvezi s pravilno in celovito uporabo mandata in pristojnosti Evropske unije v zvezi s temeljnimi pravicami; je prepričan, da je edino tako mogoče zagotoviti, da se bo EU, kakor na drugih področjih v skupnem interesu in skupnega pomena, kakršna so gospodarske in proračunske zadeve, pripravila na spopad s krizo demokracije, pravne države in temeljnih pravic ter z napetostmi, ki vplivajo na EU in njene države članice; poziva k nujni krepitvi evropskih mehanizmov za zagotavljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih pravic v Evropski uniji;

2.  pozdravlja ukrepe Komisije, ki naj bi zagotovili skladnost njenih zakonodajnih predlogov z Listino, in ugotavlja, da so še vedno mogoče izboljšave, saj se kar naprej pojavljajo predlogi, ki učinka predlaganih ukrepov na temeljne pravice sploh ne upoštevajo ali ga upoštevajo na neustrezen način; poziva Komisijo, naj sprejme konkretne ukrepe za izboljšanje preverjanja svojih predlogov na podlagi Listine, vključno z zagotavljanjem ustreznega strokovnega znanja v vseh službah Komisije;

3.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bosta učinek zakonodaje EU na temeljne pravice in njeno izvajanje s strani držav članic sistematično postala sestavni del ocenjevalnih poročil Komisije o izvajanju zakonodaje EU in njenega letnega poročila o spremljanju uporabe prava EU; priporoča, naj Komisija pregleda obstoječe smernice o oceni učinka, da bodo vprašanja s področja človekovih pravic bolj poudarjena in da se razširijo standardi tako, da bodo vsebovali instrumente ZN in Sveta Evrope o človekovih pravicah;

4.  pozdravlja predlog Komisije za stalni sistem kazalnikov uspešnosti za pravosodje, pravno državo, demokracijo in temeljne pravice, ki bo zajemal vse države članice, ki so vključene v evropski semester; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo Evropski parlament in nacionalni parlamenti v celoti vključeni v postopek in da bo Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve redno obveščen o kazalnikih uspešnosti, jih ocenjeval in nadziral;

5.  poziva Svet, naj zagotovi učinkovito izvajanje svojih zavez glede preverjanja, ali so sprememba, ki jih vlaga na predloge Komisije, in njegovi samoiniciativni predlogi skladni z Listino; ponavlja, da morajo tudi države članice zaradi učinkovitega izvajanja temeljnih pravic zagotoviti, da se določbe Listine o temeljnih pravicah v celoti uporabljajo pri izvajanju zakonodaje EU;

6.  poziva Komisijo – in Svet v primerih, ko je pobudnik zakonodaje –, naj med pripravo ocen učinka sistematično uporablja zunanjo neodvisno strokovno pomoč, zlasti Agencije za temeljne pravice;

7.  je naklonjen ukrepom, ki so jih sprejeli Komisija, Evropski varuh človekovih pravic in drugi organi, da bi spodbudili ozaveščenost državljanov o uresničevanju njihovih pravic na podlagi Listine o temeljnih pravicah; poziva Komisijo, naj še naprej obvešča državljane in oceni rezultate takega obveščanja;

8.  poudarja temeljno vlogo Evropskega parlamenta pri preverjanju in nadzoru priprave in izvajanja evropske zakonodaje ter zato vztraja, da bi moral tudi Evropski parlament okrepiti svoje avtonomne ocene učinka glede temeljnih pravic pri zakonodajnih predlogih in predlogih sprememb v zakonodajnem procesu in poskrbeti, da bodo te ocene učinka bolj sistematične;

9.  poziva Komisijo, naj pripravi osnutek letnega poročila o stanju na področju temeljnih pravic v EU, med drugim na podlagi členov 2 in 6 Pogodbe o Evropski uniji ter Listine o temeljnih pravicah; je prepričan, da bi moralo tako poročilo vključevati analizo razmer v državah članicah, med drugim na podlagi zaskrbljenosti mednarodnih organizacij, nevladnih organizacij, Evropskega parlamenta in državljanov zaradi kršitev temeljnih pravic, pravne države in demokracije; poziva Komisijo, naj v poročilu obravnava izvajanje, varstvo, utrjevanje in spoštovanje temeljnih pravic v EU in državah članicah, navedenih v Listini, Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in mednarodnih pogodbah o temeljnih pravicah, ter v njem poda podrobna priporočila; ponavlja, da ima Komisija dolžnost, da opravi to nalogo kot varuh ustanovnih Pogodb in Listine ter na podlagi členov 2, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji;

10.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo v letnem poročilo o izvajanju Listine uporabljala bolj uravnotežena in samokritična analiza, ki bo vključevala ne le pozitivne dogodke, ampak bo tudi analiza primerov, v katerih bi lahko bil v prihodnje pristop okrepljen;

11.  obžaluje, da Komisija v poročilih za leto 2010 in 2011 o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah ne poudarja socialnih in ekonomskih pravic, zlasti glede na sedanjo gospodarsko krizo, ko so te pravice še bolj pomembne;

12.  poziva Komisijo, naj v letnem poročilu o uporabi Listine obravnava razmere na področju socialnih in ekonomskih pravic v Uniji ter zlasti, kako se te izvajajo v državah članicah;

13.  priporoča, naj Evropski parlament, Komisija in Svet skupaj in formalno priznajo obstoj pozitivnih obveznosti za varstvo in spodbujanje človekovih pravic kot del prava EU; poudarja, da spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin zahteva ukrepe na različnih ravneh (mednarodni, evropski, nacionalni, regionalni in lokalni), ter poudarja vlogo, ki jo lahko imajo na tem področju regionalni in lokalni organi v povezavi z združenji za človekove pravice; poziva Komisijo in Svet, naj izboljšata sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s temeljnimi pravicami, nevladnimi organizacijami in civilno družbo v predzakonodajnem in zakonodajnem procesu;

14.  poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bo v prihodnjem večletnem finančnem okviru za civilno družbo na vseh ravneh predvidena zadostna raven finančnih sredstev v programih financiranja, namenjenih temeljnim pravicam in nediskriminaciji;

15.  poziva Svet, naj v svoja letna poročila o človekovih pravicah v svetu vključi analizo razmer v državah članicah z upoštevanjem tudi ukrepov, ki jih je treba sprejeti za izvajanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in ustrezno prilagoditev notranje zakonodaje in prakse;

16.  poziva Komisijo, naj revidira zakonodajo EU z ustreznim upoštevanjem pravic, izpostavljenih v Listini EU; meni, da bi bilo treba morebitne napetosti med gospodarskimi svoboščinami in temeljnimi pravicami obravnavati že na zakonodajni ravni in ne le na ravni sodstva EU;

17.  poziva Komisijo, naj revidira področje nekdanjega tretjega stebra (policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah) z vidika Listine; ponavlja svoje priporočilo o Stockholmskem programu(8) v resoluciji z dne 25. novembra 2009, ki zahteva dosledno revizijo te zakonodaje, in opozarja Komisijo, da se bo 1. decembra 2014 vsa zakonodaja, sprejeta v popolnoma drugačnem ustavnem okviru, v EU začela uporabljati kot taka in bo neustrezno vplivala na pravice posameznika pod pristojnostjo EU;

18.  obžaluje:

19.  predlaga večjo preglednost v dialogu Komisije z državami članicami in v delu agencij EU, kadar gre za temeljne pravice ali interese evropskih državljanov;

20.  poziva k začetku izvajanja „političnega cikla o evropskih temeljnih pravicah“, ki bi na večletni in letni ravni podrobno določil cilje, ki jih je treba doseči, ter težave, ki jih je treba rešiti; meni, da bi moral takšen cikel predvideti okvir za institucije, Agencijo za temeljne pravice in države članice za sodelovanje in preprečevanje prekrivanj, vzajemno nadgradnjo poročil, sprejemanje skupnih ukrepov ter organizacijo skupnih dogodkov ob sodelovanju nevladnih organizacij, državljanov, nacionalnih parlamentov itd.;

21.  predlaga, naj se sprejmejo ukrepi za zagotovitev neprekinjenih poti izmenjave informacij o temeljnih pravicah v EU med ustreznimi organi in v institucijah EU ter njenih agencijah in naj se pripravi letni medinstitucionalni forum, na katerem bo potekala razprava o oceni razmer na področju temeljnih pravic v EU; meni, da bi moral biti takšen forum pripravljalni ukrep za letno razpravo Evropskega parlamenta o temeljnih pravicah in o razvoju evropskega območja svobode, varnosti in pravice; meni, da bi bilo treba na takšnem medinstitucionalnem forumu zbrati predstavnike Komisije, delovne skupine Sveta o temeljnih pravicah, pravicah državljanov in prostem pretoku oseb (FREMP), Odbora EP za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za peticije, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za regionalni razvoj ter predstavnike Evropskega varuha človekovih pravic, Agencije za temeljne pravice, Eurofound in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov;

22.  poziva nacionalne parlamente, naj okrepijo svojo vlogo na področju nadzora človekovih pravic v dejavnostih EU in nacionalnem izvajanju zakonodaje EU, ter jih poziva, naj se redno srečujejo na sestankih, ki bodo osredotočeni na strategije, ki jih je treba razviti za izvajanje Listine ter sodne prakse sodišč EU;

23.  obžaluje zamudo pri pristopu Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP); poziva Svet, naj ukrepa na podlagi člena 265 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bodo postopki za pristop EU k EKČP zaključeni vsaj do konca tega zakonodajnega obdobja; poziva Komisijo, naj ob prvi priložnosti zaključi postopek, in države članice, naj čim prej sprožijo postopke za ratifikacijo pristopa k EKČP, saj bo to zagotovilo dodatne mehanizme za uveljavljanje človekovih pravic za njene državljane;

24.  meni, da bi morala EU in njene države članice še pred zaključkom pogajanja o pristopu EU k EKČP razmisliti o tem, da bi moral biti prenos strasbourške sodne prakse v državah članicah zadeva v skupnem interesu;

25.  meni, da bi morala Komisija in Svet vzpostaviti mehanizem, da se v EU in njenih državah članicah zagotovi spoštovanje, izvajanje in prenos sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, saj je to zadeva v skupnem interesu in obveznost v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic v EU;

26.  opozarja vse države članice, naj izpolnjujejo svoje obveznosti spoštovanja temeljnih svoboščin in pravic; ugotavlja, da lahko sodelovanje v mednarodnih pogodbah za varstvo in spodbujanje človekovih pravic kvečjemu okrepi varstvo temeljnih pravic v EU, in pozdravlja dejstvo, da je EU pristopila h Konvenciji o pravicah invalidov in se bo pridružila EKČP; poziva Svet in Komisijo, naj sprejmeta ukrepe za pristop k drugim mednarodnim pogodbam o človekovih pravicah, kakršna je Konvencija ZN o pravicah otrok;

27.  je skrajno zaskrbljen zaradi razmer na področju demokracije, pravne države, sistema nadzora in ravnotežja, medijev in temeljnih pravic v nekaterih državah članicah ter še zlasti zaradi prakse oseb na oblasti, da izbirajo, imenujejo ali odpuščajo ljudi na neodvisnih položajih, na primer na ustavnih sodiščih, v sodstvu, medijih javne radiotelevizije in regulativnih organih na področju medijev, v uradih varuha človekovih pravic ali javnih pooblaščencev, ter se pri tem odločajo samo na podlagi strankarske politike, ne pa na podlagi usposobljenosti, izkušenj in neodvisnosti;

28.  obžaluje šibek odziv Komisije na nekatere kršitve temeljnih pravic in slabljenje demokratičnega notranjega nadzora ter pravne države v državah članicah in jo poziva, naj zagotovi, da bodo postopki za ugotavljanje kršitev jamčili predvsem učinkovito varstvo človekovih pravic, namesto da si prizadevajo za sklepanje dogovorov z državami članicami;

29.  meni, da bi verodostojnost pristopnih pogojev lahko ohranili tako, da bi tudi države članice stalno ocenjevali z vidika nenehnega spoštovanja temeljnih vrednot Evropske unije in izpolnjevanja njihovih zavez v zvezi z delovanjem demokratičnih institucij in pravne države; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo postopki za ugotavljanje kršitev zagotovili učinkovito varstvo temeljnih pravic, zato naj sproži objektivne preiskave in začne postopke za ugotavljanje kršitev, če so utemeljeni, ter se s tem izogne dvojnim merilom, kadarkoli država članica krši pravice, ki so zapisane v Listini, pri izvajanju zakonodaje EU;

30.  opozarja na zavezo Komisije, da bo dala prednost tistim postopkom za ugotavljanje kršitev, ki odpirajo načelna vprašanja ali ki imajo še posebno daljnosežen negativen učinek na državljane(9);

31.  zato poziva Komisijo, naj posodobi svoje sporočilo iz leta 2003 (COM(2003)0606) in pred koncem leta 2012 pripravi podroben predlog za jasen mehanizem spremljanja in sistem zgodnjega opozarjanja ter za „postopek zamrznitve“ – za katerega se je Parlament že zavzel in ki bi zagotovil, da bi države članice na zahtevo institucij EU zaustavile sprejemanje zakonov, če bi obstajal sum, da ne spoštujejo temeljnih pravic ali kršijo pravni red EU –, ob sodelovanju zlasti nacionalnih organov za temeljne pravice, ustanovljenih v skladu s pariškimi načeli, na podlagi določb členov 2, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji in člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

32.   poudarja svojo zavezanost k uporabi svojih pooblastil, da nastopa kot zagovornik človekovih pravic, zlasti da v EU zagotovi spoštovanje, varstvo, spodbujanje in izpolnjevanje človekovih pravic;

33.  poziva k reviziji postopkovnih pravil Sodišča Evropske unije in Splošnega sodišča, da se olajšajo posegi tretjih strani, zlasti nevladnih organizacij za človekove pravice;

34.  poziva k ustanovitvi primernih nacionalnih institucij za človekove pravice v vseh državah članicah in k sprejetju ukrepov, ki bodo poenostavili mreženje teh organov v vsej EU ob podpori Agencije za temeljne pravice; poziva institucije EU in države članice, naj razvijajo zmogljivost organov za enakost in organov za varstvo podatkov, nacionalnih institucij za človekove pravice in Agencije za temeljne pravice kot zagovornikov človekovih pravic;

35.  poziva k tesnejšemu sodelovanju med institucijami Unije in drugimi mednarodnimi organi, zlasti s Svetom Evrope in njegovo Evropsko komisijo za demokracijo skozi pravo (Beneška komisija), da bo izkoriščeno njegovo strokovno znanje in izkušnje pri spodbujanju načel demokracije, človekovih pravic in pravne države; spodbuja Komisijo in države članice, naj okrepijo sodelovanje, med drugim z Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti, da se izboljša izvajanje zakonodaje EU o človekovih pravicah ter zagotovi nadaljnje ukrepanje po pritožbah in poprava morebitnih nepravilnosti;

36.  obžaluje, da se svoboda medijev v nekaterih državah članicah slabša; poziva države članice, naj spoštujejo svobodo in pluralizem medijev, ter Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe, da ju bo spremljala in uveljavljala; pozdravlja pobudo Evropskega parlamenta, da pripravi osnutek poročila o standardih na področju svobode medijev po vsej EU;

37.  je zaskrbljen zaradi vse slabših razmer v Uniji na področju svobode in pluralnosti medijev, zlasti svobode in pluralnosti tiska, tudi zaradi trenutne gospodarske krize; obsoja pogoje, v katerih delajo nekateri novinarji, in ovire, s katerimi se soočajo, zlasti kadar poročajo o demonstracijah; je zlasti zaskrbljen, ker nekatere države članice mika, da bi spodkopavale načelo zaščite novinarskih virov in možnost preiskovalnih novinarjev, da preiskujejo ljudi, ki so blizu vladi; globoko obžaluje stališče Komisije, ki noče pripraviti zakonodajnega predloga, ki bi zagotovil svobodo in pluralnost medijev v skladu s členom 11 Listine;

38.  poziva Komisijo, naj Agenciji za temeljne pravice zaupa izdajanje letnega poročila o spremljanju razmer na področju svobode in pluralnosti medijev v Evropski uniji;

39.  pozdravlja sprejetje resolucije o priznavanju pravic na internetu, zlasti v zvezi z dostopom do interneta in svobodo izražanja, v okviru Sveta ZN za človekove pravice; zlasti poziva, da si je treba prizadevati za „spodbujanje, zaščito in uveljavljanje človekovih pravic, vključno s pravico do svobode izražanja, na internetu in v okviru drugih tehnologij“, pri čemer opozarja, da je treba te pravice spoštovati ne glede na meje in v vseh medijih; poziva EU in države članice, naj izvajajo to resolucijo v notranjem pravu in jo promovirajo na mednarodni ravni;

40.  znova poziva Komisijo, naj opravi hitro revizijo pravnega reda EU v zvezi s policijskimi in kazenskimi zadevami skladno z Lizbonsko pogodbo in Listino pred rokom, ki se izteče 1. decembra 2014;

41.  poziva k parlamentarni presoji politik, ki se nanašajo na območje svobode, varnosti in pravice (FSJA), z vzpostavitvijo stalne povezave med Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v Evropskem parlamentu, delovno skupino Sveta za temeljne pravice, državljanske pravice in prosti pretok oseb (FREMP) in nacionalnimi parlamentarnimi odbori, ki se ukvarjajo s temeljnimi pravicami, da bi ocenili zadevno zakonodajo na ravni EU in na nacionalni ravni;

42.  poziva države članice, naj ustrezno izpolnijo svoje obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnega prava in jih doslej niso izpolnjevale, naj uvedejo preiskave v zvezi z resnimi kršitvami človekovih pravic, ki so bile storjene v okviru sodelovanja v protiterorističnem programu ameriške obveščevalne agencije CIA, naj pospešijo boj proti trgovini z ljudmi in organiziranemu kriminalu ter naj žrtvam zagotovijo polno odškodnino;

43.  poziva institucije EU, naj zagotovijo posvetovanje z Agencijo za temeljne pravice o vseh zakonodajnih predlogih, ki imajo učinek na temeljne pravice, ter spoštovanje njene neodvisnosti in njenih pristojnosti;

44.  poudarja, da bi bilo treba mandat Agencije Evropske unije za temeljne pravice okrepiti tako, da bi vključeval redno spremljanje skladnosti držav članic s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji, objavljanje letnih poročil o ugotovitvah in predstavljanje teh poročil Evropskemu parlamentu;

45.  meni, da je nesprejemljivo:

46.  opozarja na pomanjkljivosti v sedanjem mandatu Agencije za temeljne pravice, zlasti omejeno število primerjalnih ocen med državami članicami in pomanjkanje ocen celote človekovih pravic, pravne države in demokracije držav članic;

47.  opozarja, da bi bilo treba pariška načela o nacionalnih institucijah za človekove pravice uporabiti kot vzor za reformo nacionalnih institucij in Agencije za temeljne pravice, ter Komisijo in Svet, skupaj z Evropskim parlamentom, poziva k nujni reviziji ustanovitvene uredbe o Agenciji za temeljne pravice po rednem zakonodajnem postopku, da se pristojnosti Agencije za temeljne pravice razširijo tako, da bodo zajemale celotno področje uporabe členov 2, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti izvajanje Evropske listine v institucijah, agencijah, uradih in organih EU ter pri dejavnostih držav članic; meni, da bi bilo treba okrepiti neodvisnost Agencije za temeljne pravice ter njena pooblastila in pristojnosti; meni, da bi morala znanstveni odbor Agencije za temeljne pravice in mreža FRANET Evropskemu in nacionalnim parlamentom posredovati in letno objavljati tematsko in bolj usmerjeno poročilo o oceni razmer v državah članicah EU, kot je to do leta 2006 opravljala nekdanja mreža strokovnjakov za temeljne pravice; poziva Agencijo za temeljne pravice, naj v celoti spoštuje člen 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije in zagotovi, da bodo njeni postopki odprti, ter omogoči dostop do svojih dokumentov prek javno dostopnega registra, kakor je predvideno v Uredbi (ES) št. 1049/2001;

48.  izraža zaskrbljenost v zvezi s tako imenovano zavrnitvijo sodelovanja nekaterih držav članic, kar bi lahko prizadelo pravice njihovih državljanov, ki bodo bolj prizadeti zaradi diskriminacije kot drugi državljani EU, in ponavlja, da zavrnitev sodelovanja v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije ni namenjena temu, da se države članice izvzamejo iz obveznosti izpolnjevanja določb Listine ali da se prepreči sodišču ene od navedenih držav članic, da bi zagotovilo skladnost z navedenimi določbami;

49.  poudarja, da mora Komisija poleg obveščanja posameznikov o njihovih pravicah na podlagi Listine zagotoviti, da bodo seznanjeni, kako naj uresničujejo svojo pravico do dostopa do pravnega varstva in uveljavljajo svoje pravice na ustreznih sodiščih; meni, da bi bilo treba na nacionalni in regionalni ravni vzpostaviti neformalne mreže, kot so tiste, ki so bile uspešno vzpostavljene za notranji trg (SOLVIT), za pomoč in svetovanje ljudem, ki tvegajo, da bodo njihove pravice kršene (kot so migranti, prosilci za azil in ranljivi ljudje); meni, da bi morale biti te pomožne strukture za ponovno vzpostavitev pravic ter gospodarsko in socialno vključevanje prednostna naloga strukturnih skladov;

50.  poziva Komisijo, naj državljane, ki se nanjo obrnejo v zvezi s kršitvami temeljih pravic, podrobno pouči o teh dodatnih ali primernejših možnostih, vodi evidenco teh navedb in o tem podrobno poroča v svojih letnih poročilih o temeljnih pravicah v EU in o izvajanju Listine; poudarja, da je korespondenca državljanov izredno pomembna pri odkrivanju morebitnih strukturnih, sistemskih, resnih kršitev temeljnih pravic v EU in njenih državah članicah in zato potrebna, da se zagotovi, da bo Komisija dejansko uporabljala člene 2, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji;

Diskriminacija

51.  poziva države članice, naj zberejo razčlenjene podatke o vseh razlogih za diskriminacijo ter razvijejo kazalnike temeljnih pravic v sodelovanju z Agencijo za temeljne pravice, da se zagotovijo ustrezno obveščene in usmerjene zakonodaja in politike, zlasti na področju nediskriminacije in v okviru nacionalnih strategij za vključevanje Romov;

52.  poziva Komisijo, naj predlaga pregled okvirnega sklepa o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi, da bo vključeval še druge oblike kaznivih dejanj zaradi sovraštva, tudi zaradi spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izražanja;

53.  obžaluje, da niso vse države članice ustrezno prenesle okvirnega sklepa Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi; poziva države članice, naj kazensko preganjajo ksenofobijo, rasizem, sovraštvo do Romov in druge oblike nasilja in sovraštva do katerih koli manjšin, vključno s sovražnim govorom; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo kršitve zaradi sovraštva, kot so kršitve, storjene zaradi rasizma, ksenofobije, antisemitizma, islamofobije, homofobije ali transfobije, kaznive v okviru kazenskopravnega sistema, da bodo take kršitve ustrezno evidentirane in učinkovito preiskane, da bodo storilci sodno preganjani in kaznovani ter da bodo žrtve deležne ustrezne pomoči, varstva in odškodnine; opominja, da bo postal 1. decembra 2014 ta okvirni sklep v celoti izvršljiv;

54.  poudarja, da načela človekovega dostojanstva in enakosti pred zakonom tvorijo temelj demokratične družbe; obžaluje sedanje ovire pogajanj Sveta o predlogu Komisije za horizontalno direktivo, ki razširja celovito zaščito pred vsemi oblikami diskriminacije; poziva Svet, naj na podlagi člena 265 Pogodbe o delovanju Evropske unije ukrepa in sprejme direktivo;

55.  poudarja, da bi morali biti evropski državljani na podlagi Listine EU o temeljnih pravicah zaščiteni tudi pred diskriminacijo na podlagi jezika;

56.  poziva države članice, naj uvedejo pritožbene postopke, ki bodo zagotovili, da žrtev večplastne diskriminacije lahko vloži eno samo pritožbo in v njej navede več kot eno obliko diskriminacije, ob upoštevanju, da so žrtve take diskriminacije predvsem ženske; meni, da je primerno podpreti dejavnosti zagovornikov človekovih pravic in razvoj skupnih ukrepov marginaliziranih oseb in skupnosti;

57.  poziva države članice, naj varujejo svobodo vere ali prepričanja, vključno s svobodo ljudi, ki niso pripadniki nobene religije, da ne bodo diskriminirani zaradi pretiranih izvzetij religij iz zakonov o enakosti in nediskriminaciji;

58.  poudarja, da bi bilo treba na področju boja proti diskriminaciji v celoti upoštevati posebnosti diskriminacije zaradi invalidnosti;

Varstvo posameznikov, ki so pripadniki manjšin

59.  poudarja, da je treba na podlagi priporočil mednarodnih organizacij obravnavati položaj oseb brez državljanstva s stalnim bivališčem v državah članicah;

60.  poudarja pomen spoštovanja pravic pripadnikov narodnih manjšin; spodbuja države članice, ki tega še niso storile, naj brez nadaljnjega odlašanja ratificirajo Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin Sveta Evrope in Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih ter umaknejo morebitne pridržke in omejevalne izjave; poziva države članice, naj ukrepajo v boju proti diskriminaciji pripadnikov jezikovnih manjšin ter dokumentirajo rezultate ukrepov za zaščito pravice pripadnikov jezikovnih manjšin do uporabe lastnega jezika; poziva države članice, naj ne diskriminirajo pripadnikov narodnih ali etničnih manjšin in naj zagotovijo, da bodo ti ljudje uživali pravice, ki jih imajo na podlagi mednarodne zakonodaje in zakonodaje EU;

61.  poziva države članice, naj obravnavajo rasno in etnično diskriminacijo na področju zaposlovanja, nastanitve, izobraževanja, zdravja, dostopa do blaga in storitev; je posebej zaskrbljen, ker je gospodarska in socialna kriza, ki spodbuja mrzlično iskanje grešnih kozlov, povzročila vzpon političnih strank, ki so odkrito rasistične, ksenofobične, islamofobične in antisemitistične in katerih nasilne prakse bi bilo treba obsoditi; je zaskrbljen zaradi sprejetja represivnih ukrepov proti brezdomcem v času krize;

62.  poudarja, da se nekatere kategorije oseb zaradi razhajanj v izvajanju prava EU in zapletenih upravnih postopkov soočajo z diskriminatornimi ovirami pri uveljavljanju svoje pravice do prostega gibanja in bivanja; poziva Komisijo, naj uvede postopke za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, ki kršijo Direktivo 2004/38/ES;

63.  obžaluje kolektivne izgone državljanov romskega porekla, ki jih izvajajo države članice, in šibak odziv Komisije nanje v nekaterih primerih;

64.  poziva Komisijo, naj oceni oprijemljive rezultate okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov in napredek, ki ga je dosegla vsaka posamezna država članica; priznava prizadevanja nekaterih držav članic, vendar opozarja zlasti na številne vrzeli v večini strategij, ki so bile predstavljene Komisiji; poziva Komisijo, naj priporoči izboljšave za učinkovitejše izpolnjevanje ciljev okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov; poziva, naj v svojih letnih poročilih Parlamentu in Svetu analizira finančno izvedljivost in trajnost teh strategij ter napredek, ki ga je dosegla vsaka posamezna država članica;

65.  poudarja pomembnost ustreznega izvajanja nacionalnih strategij vključevanja Romov z oblikovanjem celostnih politik, ki vključujejo lokalne organe, nevladne organe in romske skupnosti v stalen dialog v skladu z določbami okvira EU; poziva države članice, naj se učinkovito odzovejo na izključevanje Romov z izvajanjem ukrepov, ki so jih predstavile v okviru nacionalnih strategij vključevanja Romov, ter naj sodelujejo s predstavniki romskih skupnosti pri upravljanju, spremljanju in ocenjevanju projektov, ki zadevajo njihove skupnosti, in za to uporabijo vsa razpoložljiva finančna sredstva EU;

66.  meni, da bi moral boj proti diskriminaciji Romov bolj prispevati k vključevanju romske skupnosti, katere predstavniki lahko največ povedo o nezadostnem dostopu do zaposlitve, izobrazbe, stanovanj, zdravstva, blaga in storitev ter lahko največ prispevajo k iskanju rešitev za te težave;

67.  poziva države članice, naj odpravijo prostorsko segregacijo, prisilne izselitve in brezdomstvo med Romi, naj uvedejo učinkovite in pregledne stanovanjske politike ter naj ne kriminalizirajo brezdomstva;

68.  poziva države članice, naj se soočijo z visokimi ravnmi brezposelnosti med Romi in odpravijo ovire pri dostopu do zaposlitve;

69.  poziva države članice k reformi nacionalnih sistemov izobraževanja, da bi se odzvale na potrebe manjšin, vključno z romskimi otroki, in k odpravi segregiranih ureditev izobraževanja brez poseganja v izobraževanje v manjšinskih jezikih, ki že obstaja v številnih državah članicah;

70.  poziva države članice, naj sprejmejo potrebne zakonodajne spremembe v zvezi s sterilizacijo in dodelijo finančno odškodnino žrtvam prisilne sterilizacije, opravljene na Rominjah in duševno prizadetih ženskah, v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice;

71.  znova zahteva usmerjen pristop k socialnemu vključevanju romskih žensk, da bi preprečili večvrstno diskriminacijo in etnično segregacijo;

72.  poziva države članice, naj namenijo zadostna proračunska sredstva za doseganje ciljev, ki so opredeljeni v njihovih nacionalnih strategijah vključevanja Romov; poziva Svet, naj podpre in sprejme predloge Komisije in Parlamenta glede naslednjega večletnega finančnega okvira, zlasti tiste, v skladu s katerimi bi lahko Evropski socialni sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj bolje prispevala k socialnemu vključevanju Romov z razširitvijo nabora predhodnih pogojenosti, tako da se vključita oblikovanje nacionalnih strategij in pregled ozemeljske koncentracije revščine;

73.  poudarja, da je zadnja širitev prinesla še več držav članic, ki jih zaznamuje kulturna in jezikovna raznolikost, ter da bodo tudi prihodnje širitve prinesle prav to; zato meni, da mora EU še posebej skrbeti za varstvo pravic manjšin; poziva Komisijo, naj okrepi napore za vključitev novih držav pristopnic v svoja prizadevanja za socialno vključenost Romov, naj uporabi instrument za predpristopno pomoč in naj nove države pristopnice spodbuja v ta namen v okviru mehanizma stabilizacijsko-pridružitvenega procesa;

74.  je zaskrbljen zaradi vse večje prisotnosti sovražnega govora in stigmatizacije manjšin in drugih skupin ljudi ter zaradi vse večjega vpliva teh pojavov v medijih in številnih političnih gibanjih in strankah, kar se odraža na visoki politični ravni in v omejujoči zakonodaji; poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za spodbujanje dejanske enakosti med ljudmi v gospodarskem, družbenem, političnem in kulturnem življenju, pri čemer naj ustrezno upoštevajo posebne okoliščine pripadnikov teh manjšinskih skupnosti; opozarja na nedoslednost politike do narodnih manjšin, in čeprav je varstvo manjšin del köbenhavnskih meril, v politiki Skupnosti ni standarda glede pravic manjšin; poudarja, da so pravice manjšin sestavni del osnovnih človekovih pravic;

75.  meni, da ne obstaja ena sama rešitev za izboljšanje razmer narodnih manjšin v vseh državah članicah, bi pa bilo treba oblikovati neke skupne in minimalne cilje za javne organe v EU, ob upoštevanju ustreznih mednarodnih pravnih standardov in obstoječih dobrih praks; poziva Komisijo, naj določi standard politik za varstvo narodnih manjšin;

76.  meni, da tradicionalne skupnosti narodnih manjšin predstavljajo poseben prispevek k evropski kulturi, da bi morale biti javne politike zato bolj osredotočene na njihovo varstvo ter da se mora Unija ustrezneje odzvati na te potrebe;

77.  predlaga, naj se spodbujata krepitev zaupanja med skupnostmi in soobstoj skupnosti, ki tradicionalno živijo druga ob drugi, s poučevanjem in učenjem o identiteti drugega, regionalnih identitetah, učenjem in poučevanjem jezikov ter poučevanjem in učenjem o zgodovini, dediščini in kulturi drugega, da bi lahko bolje razumeli in spoštovali raznolikost;

78.  meni, da je učinkovito sodelovanje v procesu odločanja na podlagi načel subsidiarnosti in samoupravljanja eden od najučinkovitejših načinov za soočanje s težavami narodnih manjšin, ob upoštevanju najboljših praks, ki že obstajajo v Uniji;

Enake možnosti

79.  obžaluje, da imajo pobude EU in nacionalne pobude omejen učinek na področju neenakosti med moškimi in ženskami, zlasti z vidika zaposlovanja; poziva države članice, naj opredelijo posebne cilje in strategije na področju zaposlovanja v okviru nacionalnih programov reform in akcijskih načrtov za enakost spolov, da bi zagotovile enake možnosti žensk in moških za vstop na trg dela in obstanek na njem; meni, da bi morali ti cilji, če naj se odpravijo ustaljene razlike med plačami in pokojninami med spoloma, zadevati vztrajno koncentracijo žensk na delovnih mestih s krajšim delovnim časom oziroma nizkim plačilom in v negotovih zaposlitvah; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za boljše usklajevanje družinskega in poklicnega življenja za ženske vseh generacij, vključno z zagotovitvijo kakovostnih vzgojno-izobraževalnih zmogljivosti za otroke in druge vzdrževane osebe;

80.  meni, da premajhna zastopanost žensk v političnem odločanju spodkopava temeljne pravice in demokracijo; pozdravlja pozitivne ukrepe v Franciji, Španiji, Belgiji, Sloveniji, na Portugalskem in Poljskem, kot so zakonsko predpisani sistemi enakosti in kvote po spolu, saj gre za ključne primere dobre prakse, ter poziva države članice, v katerih so ženske v političnem življenju še posebej slabo zastopane, naj razmislijo o uvedbi pravno zavezujočih ukrepov;

81.  opozarja, da so ženske kljub veljavni zakonodaji o boju proti diskriminaciji še naprej diskriminirane na različnih področjih vsakdanjega življenja, in je globoko razočaran, ker so se po skoraj 40 letih zakonodajnih ukrepov razlike v plačilu med spoloma komajda kaj zmanjšale;

82.  meni, da je nasilje nad ženskami najpogostejša kršitev človekovih pravic deklet in žensk po vsem svetu in tudi v EU; poziva Komisijo, naj določi leto 2015 kot evropsko leto konca nasilja nad ženskami ter razvije s tem povezano vseevropsko strategijo za odpravo nasilja nad ženskami, kot jo je napovedal Svet v sklepih marca 2010 in ki bi zajemala pravno zavezujoče instrumente, ukrepe za povečevanje ozaveščenosti, zbiranje podatkov in financiranje nevladnih organizacij žensk;

83.  znova poudarja svoje stališče o pravicah na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, izraženo v resolucijah z dne 10. februarja 2010(10), 8. marca 2011(11) in 13. marca 2012(12) o enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji – 2009, 2010 in 2011; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost zaradi nedavnih omejitev dostopa do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja v nekaterih državah članicah, zlasti varnega in zakonitega splava in spolne vzgoje, ter zmanjšanja sredstev za načrtovanje družine;

84.  poziva institucije EU, naj razmislijo o izvajanju Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk v pravnem okviru EU;

85.  poziva EU, naj odpravi politike, ki ustvarjajo odvisnost med družinskimi člani v okviru združitve družine, ter poziva Evropsko komisijo in države članice, naj priseljenkam izdajo nevezano dovoljenje za prebivanje, zlasti v primerih nasilja v družini;

86.  poziva EU in države članice, naj okrepijo prizadevanja za uresničitev ciljev Evropskega pakta za enakost spolov 2011–2020 in sprejmejo ukrepe, da bi odpravile razliko v plačilu med spoloma, poklicno segregacijo in vse oblike nasilja nad ženskami;

87.  poziva države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za zaščito nosečih delavk in žensk na porodniškem dopustu;

88.  poziva države članice, naj se soočijo s problemom nasilja nad ženskami, nasilja v družini in spolnega izkoriščanja v vseh oblikah ter se borijo proti trgovini z ljudmi;

89.  poziva države članice, naj zagotovijo, da nacionalni akcijski načrti zadevajo večvrstno diskriminacijo in ščitijo pripadnice etničnih manjšin in priseljenke;

Spolna usmerjenost in spolna identiteta

90.  poziva Komisijo, naj predlaga preoblikovanje okvirnega sklepa Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi, da bo vključeval še druge oblike kaznivih dejanj zaradi sovraštva, tudi zaradi spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izražanja;

91.  poziva države članice, naj sprejmejo nacionalni zakonodajni okvir za obravnavanje diskriminacije, s katero se soočajo pripadniki LGBT ter istospolni pari zaradi svoje spolne usmerjenosti ali spolne identitete, ter jih poziva, naj zagotovijo učinkovito izvajanje sedanjega pravnega okvira EU in sodne prakse Sodišča Evropske unije;

92.  poziva države članice, naj evidentirajo in raziščejo kazniva dejanja iz sovraštva do gejev, lezbijk, biseksualcev in transseksualcev (LGBT) ter sprejmejo kazensko zakonodajo, ki prepoveduje podžiganje sovraštva zaradi spolne usmerjenosti in spolne identitete;

93.  pozdravlja predloge Komisije(13) o sodni pristojnosti in veljavni zakonodaji glede premoženjskih razmerij v zakonskih zvezah in registriranih partnerskih skupnostih; vendar meni, da izbira dveh različnih instrumentov in ločenih pristopov za registrirane partnerske skupnosti in zakonske zveze ni upravičena; meni, da bi morali v obeh primerih veljati ista sodna pristojnost in zakonodaja;

94.  poziva države članice, ki so sprejele zakonodajo s področja istospolnih partnerstev, naj priznajo določbe s podobnim učinkom, ki so jih sprejele druge države članice; opozarja, da morajo države članice v celoti izvajati Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, tudi za istospolne pare in njihove otroke; pozdravlja dejstvo, da vse več držav članic uvaja in/ali prilagaja zakonodajo glede sobivanja, partnerskih skupnosti in zakonskih zvez, da bi odpravile diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, s katero se soočajo istospolni pari in njihovi otroci, ter poziva druge države članice, naj sprejmejo podobno zakonodajo;

95.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog za celovito medsebojno priznavanje učinkov vseh listin o osebnem stanju po vsej EU, vključno s pravnim priznavanjem spola, zakonskimi zvezami in registriranimi partnerskimi skupnostmi, da se zmanjšajo diskriminatorne pravne in upravne ovire za državljane, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja;

96.  poziva Komisijo in Svet, naj odločneje ukrepata zoper homofobijo, nasilje in diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, tudi s pozivanjem županov in policistov v državah članicah k varovanju svobode izražanja in demonstracij na paradah ponosa LGBT; poziva Komisijo, naj uporabi izsledke tekoče raziskave Agencije za temeljne pravice in končno ukrepa na podlagi večkratnih pozivov Evropskega parlamenta in nevladnih organizacij ter čim prej pripravi načrt EU za enakost na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete, da bo sprejet do leta 2014;

97.  poziva države članice, naj zagotovijo učinkovito zaščito udeležencev javnih dogodkov LGBT, vključno s paradami ponosa, in naj omogočijo zakonito izvedbo teh dogodkov;

98.  obžaluje dejstvo, da so transseksualci v več državah članicah še vedno obravnavani kot duševno moteni; poziva države članice, naj uvedejo ali pregledajo zakonske postopke priznavanja spola po vzoru Argentine in pregledajo pogoje (vključno s prisilno sterilizacijo), ki veljajo za pravno priznavanje spola; poziva Komisijo in Svetovno zdravstveno organizacijo, naj motnje spolne identitete umaknejo s seznama duševnih in vedenjskih motenj ter naj v pogajanjih o 11. različici mednarodne klasifikacije bolezni (ICD-11) zagotovita ponovno nepatološko klasifikacijo;

99.  pozdravlja uvedbo novega nabora pravil o azilu v direktivo o minimalnih pogojih za priznanje pravice do azila, ki vključuje spolno identiteto kot razlog za preganjanje; vztraja, da mora azilni sveženj ostati dosleden in vključiti spolno usmerjenost in spolno identiteto v direktivo o azilnem postopku;

100.  poziva države članice, naj zagotovijo dostop do zaposlitve ter blaga in storitev brez diskriminacije na podlagi spolne identitete, kot določa pravo EU(14);

101.  pozdravlja uvedbo raziskave Agencije za temeljne pravice, v kateri bodo zbrani primerljivi podatki o izkušnjah lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev v Evropski uniji in na Hrvaškem;

102.  poziva države članice, naj v celoti prenesejo Direktivo Sveta 2003/86/ES o pravici do združitve družine brez diskriminacije na podlagi spola ali spolne usmeritve; opozarja, da istospolni pari v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice spadajo na področje družinskega življenja(15);

103.  meni, da bodo pravice pripadnikov LGBT zaščitene z večjo gotovostjo, če jim bo zagotovljen dostop do pravnega instituta, denimo sobivanja, registrirane partnerske skupnosti ali poroke; pozdravlja dejstvo, da te možnosti sedaj priznava 16 držav članic, in k temu poziva še druge države članice;

Mladi, starejši in invalidne osebe

104.  poziva države članice, naj ukrepajo proti diskriminaciji pri zaposlovanju zaradi starosti, skladno s sodno prakso Sodišča Evropske unije o zaposlovanju in odpuščanju starejših delavcev;

105.  poziva države članice, naj zagotovijo vključevanje mlajših delavcev na trg dela, zlasti tistih, ki jih je prizadela gospodarska kriza, tudi z organiziranjem in zagotavljanjem usposabljanja za socialni napredek mladih;

106.  obžaluje dejstvo, da so mladi v nekaterih državah članicah še vedno kazensko preganjani in obsojeni na zaporno kazen, ker pravica do ugovora vesti proti služenju vojaškega roka še vedno ni ustrezno priznana, in poziva države članice, naj odpravijo preganjanje in diskriminacijo tistih, ki izrazijo ugovor vesti;

107.  pozdravlja odločitev, da se leto 2012 razglasi za evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti; poziva države članice, naj priznajo in spoštujejo pravice starejših ljudi ter jim omogočijo dostojanstveno in kakovostno življenje z zagotavljanjem ustreznih socialnih storitev, vseživljenjskega učenja in drugih programov za njihovo socialno in kulturno vključevanje; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje zlorab starejših in vseh vrst nasilja nad njimi ter naj spodbujajo njihovo neodvisnost s podporo pri prenavljanju in dostopnosti stanovanj; opozarja, da starejše ženske zaradi razlik v plačilu med spoloma in pozneje zaradi razlik v pokojninah pogosteje živijo pod pragom revščine; poudarja, da aktivni moški in ženske, starejši od 65 let, ki to želijo, lahko v celoti in na različne načine prispevajo k vsakdanjemu življenju družbe;

108.  poziva k spoštovanju dostojanstva ljudi ob smrti, zlasti z zagotavljanjem, da se odločitve v oporokah v času življenja priznajo in upoštevajo;

109.  poziva države članice, naj se borijo proti diskriminaciji invalidov, zlasti kar zadeva vključevanje na trg dela;

110.  poziva EU in države članice, naj z uporabo obstoječih skladov EU zagotovijo boljši dostop invalidov, vključno z osebami s psihosocialnimi motnjami, do zaposlitve in usposabljanja;

111.  poziva vse države članice, naj ratificirajo Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov in izbirni protokol h konvenciji ter naj zagotovijo, da bodo vsi nacionalni akcijski načrti skladni z Evropsko strategijo o invalidnosti za obdobje 2010–2020 in bodo prispevali k večji dostopnosti, zaposlenosti, vključujočemu izobraževanju in usposabljanju ter k samostojnemu življenju invalidov;

112.  poziva Evropski inštitut za enakost spolov, naj v sodelovanju z Agencijo za temeljne pravice izvede raziskavo in oblikuje smernice v zvezi s specifičnim položajem invalidnih žensk in deklic na evropski in nacionalni ravni; poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost posvetiti praksam prisilne sterilizacije in splavov, ki lahko vodijo v mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ter bi jih bilo treba zato kazensko preganjati in kaznovati;

113.  poziva k inovativni rešitvi v zvezi z dostopnostjo informacijsko-komunikacijske tehnologije za gluhe in naglušne državljane v okviru institucij in konferenc EU na podlagi resolucij Parlamenta z dne 17. junija 1988 o znakovnih jezikih za gluhe(16), z dne 18. novembra 1998 o znakovnih jezikih(17) in z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020(18), v skladu s členi 2, 21, 24 in 30 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov;

114.  poziva države članice, naj financirajo organizacije, ki zagotavljajo podporo za ustvarjanje pogojev za samostojno življenje invalidov in programe deinstitucionalizacije;

115.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se finančna sredstva EU za notranje in zunanje delovanje ne porabijo za ustvarjanje ovir ali diskriminacijo invalidov, in naj pri sprejemanju novih programov financiranja uvedejo ustrezne ukrepe, da to preprečijo;

116.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se finančna sredstva EU ne namenjajo za obnovo obstoječih ali gradnjo novih ustanov za invalide, temveč raje za lažje življenje v skupnosti, v skladu s členoma 5 in 19 Konvencije o pravicah invalidov ter členoma 21 in 26 Listine o temeljnih pravicah;

117.  poudarja, da je treba invalide bolje vključiti v politično življenje v okviru volitev, da bi bolje zadovoljili njihove potrebe;

Varstvo podatkov

118.  ponovno poudarja, da sta pravica do samoodločbe na področju varstva osebnih podatkov in pravica do zasebnosti temeljna elementa osebnosti, človekovega dostojanstva in svobode vsakega posameznika;

119.  poudarja, da bi reforma ureditve EU za varstvo osebnih podatkov morala prispevati k večji preglednosti in ozaveščenosti v zvezi s pravicami do varstva osebnih podatkov ter poskrbeti za večjo učinkovitost pravnih sredstev in sankcij, pristojnim organom za varstvo podatkov pa omogočiti, da lahko naložijo globe kršiteljem zakonodaje EU na področju varstva podatkov; poziva Svet, naj oblikuje celovit okvir varstva podatkov z enotno in visoko ravnjo harmonizacije na podlagi Direktive 95/46/ES; opozarja, da se je treba izogniti izjemam in odstopanjem od načel, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, zlasti načela omejitve namena, in prenosu podatkov v tretje države; poudarja, da je ključnega pomena, da celoviti standardi varstva podatkov, ki so predvideni na področju kazenskega pregona, zajemajo tudi obdelavo podatkov na nacionalni ravni;

120.  je zaskrbljen zaradi obstoječih trendov spodkopavanja neodvisnosti organov za varstvo podatkov in pozdravlja previdnost Komisije; poziva države članice, naj delujejo v skladu z obstoječimi določbami in ustrezno sodno prakso;

121.  je zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti direktive o hrambi podatkov, ki so jih izpostavili Komisija v svojem poročilu, evropski nadzornik za varstvo podatkov ter več nacionalnih parlamentov in ustavnih sodišč posameznih držav članic, ki so jo razglasili za protiustavno; poudarja, da je treba pregledati direktivo o hrambi podatkov ali vsaj raziskati alternative za hrambi podatkov, kot so pospešeno shranjevanje podatkov in usmerjeno zbiranje prometnih podatkov;

122.  je zaskrbljen, ker ni napredka v pogajanjih o sporazumu med Evropsko unijo in Kanado glede prenosa in uporabe podatkov iz evidence imen letalskih potnikov za preprečevanje terorizma in drugih hujših oblik mednarodnega kriminala ter boj proti njim; poudarja, da sporazum iz leta 2005 zaradi prenehanja veljavnosti odločbe o ustreznosti v septembru 2009 ne velja več in se prenos teh podatkov od tega dne dalje opravlja na podlagi enostranskih zavez Kanade državam članicam;

123.  pozdravlja dejstvo, da se v okviru sporazuma o podatkih PNR med EU in Avstralijo podatki zbirajo samo za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona terorističnih dejanj ali hujšega mednarodnega kriminala ter da so zagotovljeni učinkovito pravno varstvo in zaščitni ukrepi;

124.  obžaluje, da v sporazumu o podatkih PNR med EU in ZDA niso izrecno opredeljeni nameni zbiranja podatkov PNR in da zaščitni ukrepi v zvezi z varstvom podatkov v sporazumu niso v celoti v skladu s standardi EU; poudarja, da Komisija ni raziskala manj vsiljivih alternativ analizi podatkov PNR, kot jih ponujata uporaba naprednih podatkov o potnikih ali omejitev uporabe podatkov PNR na primere, v katerih že obstajata sled ali začetni sum;

125.  je zaskrbljen, da se sporazum TFTP med EU in ZDA morda ni izvajal v skladu z določbami sporazuma; poudarja, da prvi in drugi pregled, ki ju je izvedel skupni nadzorni organ Europola, zbujata resne pomisleke o skladnosti sporazuma TFTP med EU in ZDA z načeli varstva podatkov;

126.  z zaskrbljenostjo poudarja, da prvi pregled, ki ga je izvedel skupni nadzorni organ Europola, zbuja resne pomisleke o skladnosti sporazuma TFTP med EU in ZDA z načeli varstva podatkov;

127.  poziva Komisijo, naj se odzove na pomisleke evropskega nadzornika za varstvo podatkov, delovne skupine za člen 29, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Agencije za temeljne pravice in več nacionalnih parlamentov glede predloga direktive o evropski evidenci imen letalskih potnikov (PNR)(19), tako da omeji področje uporabe na polete v tretje države in iz njih, na boj proti mednarodnemu terorizmu, omeji čas trajanja hrambe podatkov in seznam shranjenih podatkov ter zagotovi učinkovito ocenjevanje sistema;

128.  meni, da sporočilo Komisije o evropskem sistemu za sledenje financiranja terorizma ni ustrezna podlaga za pogajanja; poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za pravni in tehnični okvir za pridobivanje podatkov na ozemlju EU, ki zagotavlja popolno skladnost z evropskimi standardi varstva podatkov;

129.  poudarja, da bi moral biti evropski sistem sledenja financiranja terorizma(20) učinkovit in usmerjen sistem pridobivanja podatkov z jasno opredeljenimi pravicami do dostopa, da bi zagotovili čimprejšnje dokončanje trenutnih prenosov neprečiščenih podatkov v ZDA;

130.  poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo ali pregledajo pravila o tekočinah in telesnih skenerjih, in poziva Komisijo, naj sproži postopke za ugotavljanje kršitev proti tistim državam članicam, ki kršijo predpise EU o varstvu temeljnih pravic državljanov na tem področju;

Migranti in begunci

131.  poziva države članice, naj uvedejo postopek za bolj usklajena pravila, ki urejajo področje prosilcev za azil, skladno s sodno prakso Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice;

132.  opozarja države članice, da morajo v celoti spoštovati Ženevsko konvencijo o beguncih in zlasti njen člen 33, ki prepoveduje vsakršno vračanje beguncev na njihove meje;

133.  odločno obsoja široko uporabo pripora v večini držav članic, da se olajša odstranitev priseljencev, vključno z mladostniki, in poziva države članice, naj v nacionalni zakonodaji uvedejo alternative priporu;

134.  poziva države članice, naj reformirajo svoje azilne postopke, da bodo v skladu z zahtevami za zagotavljanje učinkovitega pravnega sredstva iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije, zlasti kar zadeva veljavne roke za pritožbo zoper odločitev in negativno odločitev ter določbe o pravici do bivanja v državi gostiteljici v pritožbenem postopku;

135.  ugotavlja, da obstajajo velike razlike pri prepoznavanju preganjanja na podlagi spola v azilnih postopkih v EU; poziva države članice, naj na podlagi smernic visokega komisarja Združenih narodov, povezanih s spolom, sprejmejo in izvajajo smernice glede spola za oblikovalce politik v prvi fazi in sodnike, Evropski urad za podporo azilu pa, naj razvije orodja za zagotavljanje enakosti med spoloma v skupnem evropskem azilnem sistemu;

136.  poziva države članice, naj se osredotočijo na učinkovite politike na področju zakonitih migracij in naj ratificirajo Mednarodno konvencijo o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin; poudarja, da bi morali posebno pozornost posvetiti migrantkam, ki so še posebej ranljive;

137.  opozarja na pomembnost direktive o sezonskih delavcih(21) za zmanjšanje nezakonitih delovnih pogojev in nevarnosti za izkoriščanje ter poziva k hitremu zaključku pogajanj;

138.  opozarja, da je dostop do zdravstvene oskrbe temeljna pravica, in zlasti poziva države članice, naj zagotovijo dostop do te pravice v praksi, tudi za nezakonite migrante, še posebej nosečnice in mladoletnike, s čimer bi rešili pomisleke Agencije za temeljne pravice, ki jih je izrazila v poročilu z dne 11. oktobra 2011;

139.  pozdravlja strategijo EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016 in delo koordinatorja EU za boj proti trgovini z ljudmi; opozarja, da sta Direktiva Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje, izdanem državljanom tretjih držav, ki so žrtve množičnih posilstev, trgovine z ljudmi in drugih oblik spolne zlorabe žensk in otrok ali predmet dejanj omogočanja nezakonitega priseljevanja, ki sodelujejo s pristojnimi organi, ter Direktiva 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav koristna instrumenta za zaščito žrtev trgovanja in bi ju bilo treba v celoti izvajati;

140.  obžaluje počasen napredek pri sprejemanju skupnega evropskega azilnega sistema in dejstvo, da je pristop Unije osredotočen na nadzor migracij namesto na dostop do mednarodne zaščite, da bi zadovoljili potrebe upravičencev, ki jim je sistem namenjen; poziva Svet in države članice, naj zagotovijo, da bo skupni evropski azilni sistem uveljavljen do konca leta 2012, kot je načrtovano, v skladu z mednarodnimi obveznostmi držav članic na področju azila;

141.  pozdravlja izboljšave v revidirani direktivi o minimalnih pogojih za priznanje pravice do azila(22), predvsem večje priznavanje oblik preganjanja na podlagi spola, vključitev spolne identitete med razloge za preganjanje, za katere bi bilo treba zagotoviti zaščito, in zavezanost temu, da se upošteva največja korist za otroka;

142.  poziva države članice k izvajanju direktive o minimalnih pogojih za priznanje pravice do azila, tako da zagotovijo popolno skladnost z mednarodnim pravom na področju človekovih pravic, in poziva države članice, ki to želijo, naj zagotovijo več kot minimalno raven koristi in pravic, ki jih zagotavlja besedilo;

143.  poudarja, da bo razširitev področja uporabe direktive o statusu rezidenta za daljši čas(23) na begunce in upravičence do subsidiarne zaščite prispevala k njihovi dejanski vključitvi, ki prinaša koristi za Evropsko unijo in države članice;

144.  pozdravlja revidirani predlog Komisije o prenovitvi direktive o standardih za sprejem prosilcev za azil(24) in poudarja, da bi morali biti osnovni standardi za sprejem zagotovljeni od trenutka, ko prosilci za azil prispejo, pri čemer bi morali prosilce za azil spodbujati, da prispevajo v gostujoči skupnosti ne glede na to, kako dolgo ostanejo;

145.  poudarja, da je treba odpraviti vrzeli in nejasnosti v spremenjenem predlogu direktive o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem statusa mednarodne zaščite(25) tako, da se lahko države članice izognejo povečanim stroškom in morebitnim zlorabam, hkrati pa se zagotovi dostop do pravičnih in kakovostnih odločitev o azilu za tiste, ki potrebujejo zaščito;

146.  priporoča uvedbo strokovnih skupin za azil, ki bi pomagale državam z nezadostno azilno infrastrukturo; meni, da lahko obstoj minimalnih standardov in mehanizmov za ocenjevanje kakovosti prispeva k boljšemu odločanju o azilu;

147.  poudarja, da prosilci za azil niso deležni enake ravni procesne in materialne zaščite v vseh državah članicah zaradi neustreznega prenosa prava Evropske unije ali zaradi različnih pristopov k izvajanju;

148.  izraža zaskrbljenost zaradi vpliva obstoječega dublinskega sistema na pravne pravice prosilcev za azil, vključno s pravico do pravične obravnave njihove prošnje za azil in, kadar je ta sprejeta, do učinkovite zaščite, pa tudi zaradi neenake porazdelitve prošenj za azil med državami članicami;

149.  poudarja pomembnost pogajanj v procesu spreminjanja uredbe Dublin II in poudarja, da ne bi smeli stremeti k bolj učinkovitim postopkom na račun pravic prosilcev;

150.  poudarja, da je v skladu z novejšo sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije treba zaključiti pogajanja o učinkovitem mehanizmu za začasne ustavitve premestitev v okviru uredbe Dublin II v države članice, v katerih obstaja nevarnost kršitev temeljnih pravic zadevnih ljudi;

151.  zahteva nadzor na mejah, ki upošteva temeljne pravice, in poudarja, da mora Parlament izvajati demokratičen nadzor nad operacijami Frontexa;

152.  poudarja svojo zavezo glede zagotavljanja popolnega parlamentarnega nadzora nad agencijami EU za področje PNZ, zlasti nad Europolom, Frontexom, Cepolom, Eurojustom in Agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov; poziva te agencije, naj povečajo razsežnost temeljnih pravic v svojih dejavnostih;

153.  poudarja, da je treba spremljati izvajanje mandata Evropskega urada za podporo azilu, ter opozarja, da bi morali vidike delovanja Europola, povezane s temeljnimi pravicami, obravnavati v okviru novih pogajanj o mandatu v letu 2013;

154.  zahteva učinkovito izvajanje določb o temeljnih pravicah iz Zakonika o schengenskih mejah in vizumskega zakonika Unije v okviru prihodnjih schengenskih ocenjevanj;

155.  poudarja, da bi morali načeli nujnosti in sorazmernosti zbranih in shranjenih podatkov veljati za nove tehnologije za hrambo osebnih podatkov in za mejni nadzor;

156.  poudarja, da je prosto gibanje v schengenskem območju ena od najkonkretnejših pravic državljanov EU; se nikakor ne strinja z novimi razlogi za ponovno uvedbo nadzora na schengenskih mejah, saj bi to spodkopalo prosto gibanje v Evropski uniji in delovanje schengenskega območja;

157.  izraža zaskrbljenost, ker države članice čedalje manj spoštujejo schengenski pravni red, kar spodkopava prosto gibanje v Evropski uniji, in ob tem poudarja pomen mehanizma EU za ocenjevanje in spremljanje, ki naj preverja izvajanje schengenskega pravnega reda, sprejetega skladno s členom 77 Pogodbe o delovanju EU in z načeli temeljnih pravic;

158.  je zaskrbljen zaradi pomanjkanja usklajenih procesnih jamstev pri izpodbijanju zakonitosti in sorazmernosti izdanega opozorila v schengenskem informacijskem sistemu ali primerljivih nacionalnih podatkovnih bazah;

159.  poziva Komisijo, naj se ob upoštevanju ocene evropskih sporazumov o ponovnem sprejemu(26) vzdrži podpiranja naglega sklepanja novih sporazumov, ki vodijo v kršitve temeljnih pravic; poziva Svet, naj spoštuje načelo „brez sporazumov za vsako ceno“;

160.  poziva tiste države članice, ki tega še niso storile, naj ratificirajo Konvencijo Sveta Evrope o sodelovanju tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, tiste pa, ki so jo že ratificirale, naj izvajajo člen 6 Konvencije, ki zagotavlja pravico voliti in biti voljen na volitvah v lokalne organe vsem državljanom tretjih držav, ki zakonito in redno bivajo v gostujoči državi pet let pred volitvami;

Otrokove pravice

161.  poziva vse institucije EU, naj se učinkovito spopadejo z izzivi, kot so odvzem skrbništva nad otrokom enemu ali obema staršema, pogrešani otroci, spolne zlorabe otrok in otroška pornografija, zaščita otrok migrantov brez spremstva in položaj institucionaliziranih invalidnih otrok, pa tudi zaščita otrok, ki so žrtve nasilja v družini in izkoriščanja na delu;

162.  pozdravlja agendo EU za otrokove pravice, ki jo je pripravila Komisija, prizadevanja Komisije, da bi zagotovila spoštovanje in spodbujanje otrokovih pravic v sodnih postopkih, ter dejstvo, da direktiva o žrtvah kaznivih dejanj zagotavlja višjo raven zaščite otrok kot ranljivih žrtev;

163.  poziva institucije EU in vse države članice, naj oblikujejo otrokom prijazne politike na področjih, kot so zaposlovanje, okolje, varnost, migracije, sodne zadeve, izobraževanje in varstvo podatkov; poudarja pomembnost naložb v ukrepe, namenjene otrokom, s preusmeritvijo obstoječih proračunskih vrstic in z novimi naložbami; poziva vse države članice, naj prepovejo zaposlovanje otrok, mlajših od starosti ob dokončanju obveznega šolanja; poudarja, da je treba zaposlene mlade zaščititi pred ekonomskim izkoriščanjem in vsem, kar bi lahko škodovalo njihovi varnosti, zdravju, telesnemu, duševnemu, moralnemu ali socialnemu razvoju, ter pred delovnimi pogoji, ki bi lahko ogrozili njihovo izobraževanje;

164.  opozarja, da morajo Evropska unija in njene države članice upoštevati pravice in dolžnosti staršev, zakonitih skrbnikov in drugih posameznikov, ki so pravno odgovorni za otroka;

165.  poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno izvajanje direktive o boju proti spolni zlorabi otrok in otroški pornografiji(27) ter direktive o preprečevanju trgovine z ljudmi(28);

166.  poziva države članice, ki tega še niso storile, naj ratificirajo izbirni protokol h Konvenciji ZN o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije ter Konvencijo Sveta Evrope iz leta 2007 o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem;

167.  poudarja, da ne bi smeli pridržati mladoletnikov brez spremstva, saj so ranljive osebe, za sprejem katerih so potrebne posebne ureditve;

168.  pozdravlja akcijski načrt Komisije za mladoletnike brez spremstva (2010–2014); poziva Komisijo, naj obvesti Parlament o ugotovitvah strokovne skupine za mladoletnike brez spremstva v migracijskem procesu;

169.  poziva Komisijo, naj redno vključuje pravice otrok v vse dejavnosti EU ter oceni dosedanje delo koordinatorja za pravice otrok in Evropskega foruma o otrokovih pravicah;

170.  spodbuja uporabo kazalnikov o otrokovih pravicah, ki jih je razvila Agencija za temeljne pravice, pri pregledu ukrepov EU; poziva k oblikovanju praktičnih smernic o najboljši uporabi takih kazalnikov;

171.  izraža zaskrbljenost zaradi nedavnih škandalov v zvezi s primeri pedofilije ter poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da v preiskavah o pedofiliji nekaznovanost ne bo dopustna;

Pravice žrtev in dostop do pravnega varstva

172.  poziva druge zainteresirane strani, vključno z agencijami EU, npr. EUROPOL, in države članice, naj dajo vprašanje človekovih pravic na prvo mesto, pri čemer naj na ravni EU zagotovijo sodelovanje v okviru celovitega, usklajenega in povezanega pristopa; poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne pravne okvire ter ustrezno in enotno opredelitev trgovine z ljudmi ter naj zagotovijo nacionalno usklajenost med državnimi organi, odgovornimi za zaščito in spodbujanje človekovih pravic za žrtve trgovine z ljudmi; poziva države članice, naj spodbujajo raziskave na področju trgovine z ljudmi, tako da bodo lahko ustrezno prilagodile vladne politike na področjih, kot so priseljevanje, trg dela in gospodarstvo;

173.  poudarja, da je ob upoštevanju ugotovitev koordinatorja EU za boj proti trgovini z ljudmi treba oceniti napredek na tem področju;

174.  obžaluje, da državljani EU, ki prebivajo v državi članici, ki ni njihova matična država, niso ustrezno seznanjeni s svojimi pravicami, in poziva države članice, naj izboljšajo svoje sisteme obveščanja;

175.  poudarja, da sta Evropsko sodišče za človekove pravice in Sodišče Evropske unije v svojih sodbah opozorila na ovire pri dostopu do pravnega varstva, kot so trajanje postopkov ter pomanjkanje učinkovitih pravnih sredstev;

176.  poziva države članice, naj odpravijo preostale ovire, kot so roki, pravna podlaga, trajanje postopkov, pravni stroški in postopkovne formalnosti;

177.  poziva države članice, naj prestrukturirajo svoje sodne sisteme, pregledajo ravni sodnih taks, reformirajo sistem pravne pomoči in zagotovijo alternativne mehanizme reševanja sporov, da v čim večji meri omogočijo enak dostop do pravnega varstva;

178.  poziva institucije EU in države članice, naj raziščejo, kako bi skupna pravna načela za kolektivne tožbe lahko vključili v pravni sistem EU in v pravne rede držav članic;

179.  izraža zaskrbljenost glede spoštovanja načela pravičnega sojenja v Evropski uniji in njenih državah članicah, zlasti glede nedavnih predlogov o skrivnih dokazih, ki bi vladi omogočili uporabo dokazov zoper posameznike, ki jih ti ne bi mogli izpodbijati ali celo videti, kar bi bilo očitno v nasprotju z evropskimi temeljnimi pravicami in standardi;

180.  poziva Komisijo, naj dokonča načrt za krepitev procesnih pravic osumljenih ali obdolženih oseb v kazenskih postopkih, da bi omogočila učinkovito uveljavljanje pravic do pravičnega sojenja v praksi;

181.  pozdravlja načrt za kazenske postopke ter poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja, da bi povsod v EU dosegli trdne standarde glede procesnih pravic obdolžencev in žrtev;

182.  poziva države članice, naj zagotovijo, da izročitev tretjim državam ne posega v temeljne pravice, in jih poziva, naj revidirajo mednarodne pogodbe s tega področja, ki so jih podpisale;

183.  poziva Komisijo, naj pregleda dejansko izvajanje pravice do dostopa do pravnega varstva v Evropski uniji v kontekstu pravice vsakega posameznika te in prihodnjih generacij, da živi v okolju, ki je ustrezno za njegovo zdravje in dobro počutje;

184.  poziva države članice, naj se borijo proti kaznivim dejanjem zaradi spola in predlagajo učinkovite metode za boj proti nasilju v družini, po potrebi tudi s sprejetjem zakonodaje o zaščitnih ukrepih;

185.  pozdravlja načrt za krepitev pravic in varstva žrtev, ki ga je sprejel Svet, in predlog Komisije za paket ukrepov za žrtve, ki izrecno obravnava potrebe otrok-žrtev in žrtev terorizma;

186.  poziva države članice, naj zagotovijo finančna sredstva za službe za žrtve kaznivih dejanj, pri čemer naj upoštevajo prihodnjo oceno možnosti in obetavnih praks v državah članicah, ki jo bo izvedla Agencija za temeljne pravice;

187.  opozarja na preostale pomanjkljivosti minimalnih jamstev glede pravice do obrambe in poudarja, da je imel komisar Sveta Evrope za človekove pravice pomisleke zaradi neobstoja učinkovitih pravnih sredstev zoper evropski nalog za prijetje in njegove uporabe v primeru lažjih kaznivih dejanj;

188.  izraža resno zaskrbljenost zaradi položaja pridržanih oseb v Evropski uniji; poziva Komisijo, Svet in države članice, naj skupaj s Svetom Evrope in Odborom za preprečevanje mučenja podprejo predloge, s katerimi se bo zagotovilo spoštovanje pravic zapornikov in spodbudilo njihovo ponovno vključevanje v družbo; poziva k izvajanju zahtev iz svoje resolucije z dne 15. decembra 2011 o pogojih pridržanja v EU(29) ter zlasti k pripravi zakonodajne pobude o minimalnih skupnih standardih glede pridržanja v Evropski uniji in k uvedbi ustreznih mehanizmov spremljanja;

189.  poudarja, da bi moralo mednarodno sodelovanje v boju proti terorizmu temeljiti na popolni skladnosti z mednarodnimi standardi in obveznostmi na področju človekovih pravic;

190.  pozdravlja preiskave nezakonitih dejavnosti CIA, ki so že potekale v nekaterih državah članicah, kot je na to pozval Parlament v svojih poročilih iz leta 2007 ter v svojem poročilu o nadaljnjem spremljanju iz leta 2012; poziva k nadaljnjim preiskavam ter poziva države članice, naj popolnoma izpolnjujejo svoje obveznosti iz mednarodnega prava;

191.  poziva h krepitvi demokratičnega in sodnega nadzora nad tajnimi službami na nacionalni ravni, kar je izjemno nujno in potrebno; poziva Evropsko unijo, naj okrepi nadzor nad sodelovanjem teh agencij na evropski ravni, tudi prek organov EU, ter nad sodelovanjem teh agencij s tretjimi državami;

192.  izraža zaskrbljenost zaradi primerov nesorazmerne uporabe sile, ki jo je v EU izvajala policija na javnih dogodkih in demonstracijah; poziva države članice, naj zagotovijo, da se bo okrepil demokratični in sodni nadzor nad delom organov kazenskega pregona in njihovega osebja, ter da se bo odgovornost ugotavljala in nekaznovanost v Evropi ne bo dopuščena, zlasti v primerih nesorazmerne uporabe sile ter mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja; poziva države članice, naj zagotovijo, da bo policijsko osebje nosilo identifikacijsko številko;

Državljanstvo

193.  opozarja, da je Pogodba iz Maastrichta iz leta 1992 uvedla koncept državljanstva Unije, ki vsakemu državljanu Unije omogoča izvajanje pravice do prostega gibanja in prebivanja v Uniji, izvajanje aktivne in pasivne volilne pravice na občinskih volitvah in volitvah v Evropski parlament v državi, v kateri prebiva, uveljavljanje pravice do zaščite konzularnih in diplomatskih organov katere koli države članice in pravice nasloviti peticijo na Evropski parlament ali na Evropskega varuha človekovih pravic, poleg tega pa mu daje tudi celo vrsto pravic na področjih, kot so prost pretok blaga in storitev, varstvo potrošnikov in javno zdravje, enake možnosti in enaka obravnava ter dostop do zaposlitve in socialnega varstva; ugotavlja, da sta Amsterdamska (1997) in Lizbonska (2009) pogodba še okrepili pravice, povezane z državljanstvom Unije;

194.  poziva Komisijo, naj izdela primerjalno študijo o volilni pravici na državni ravni in ravni EU, da se odkrijejo razlike, ki na nepošten način vplivajo na določene kategorije ljudi v Evropski uniji, in naj priloži ustrezna priporočila za odpravljanje diskriminacije; opozarja na pomembnost ugodnejše obravnave in posebnih ukrepov za večjo zastopanost ljudi iz različnih okolij in zapostavljenih skupin na vodilnih položajih;

195.  opozarja na sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi z volilnimi postopki, ki temeljijo med drugim na Kodeksu dobre volilne prakse Beneške komisije, in poziva EU in države članice, naj jih izvajajo;

196.  poziva Komisijo, naj obravnava položaj nedržavljanov, zlasti v poročilu o državljanstvu in poročilu o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah;

197.  poziva države članice, naj pripravijo informativne kampanje in kampanje osveščanja, da se državljani EU obvestijo o njihovi pravici voliti in biti izvoljen, pri čemer naj upoštevajo potrebe bolj specifičnih ciljnih skupin in ranljivih skupin; poziva k nujni reformi postopkov evropskih volitev v vseh državah članicah za spodbujanje aktivnega državljanstva EU; meni, da bi treba aktivno in participativno državljanstvo EU spodbujati tudi z omogočanjem dostopa do dokumentov in informacij, preglednostjo, dobrim upravljanjem in administracijo ter demokratično udeležbo in zastopanjem, pri čemer naj bi se odločitve sprejemale v kar najtesnejši povezavi z državljani Unije;

198.  pozdravlja dejstvo, da je bilo leto 2013 razglašeno za evropsko leto državljanov, s čimer se bo povečala prepoznavnost državljanstva Unije in konkretnih koristi za državljane Unije, ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo izvajanje informativnih kampanj o evropskem državljanstvu in z njim povezanih pravicah;

199.  poziva Komisijo in države članice, naj širijo informacije o pravici do diplomatske in konzularne zaščite; poziva države članice, naj dejavno sodelujejo, da bi zagotovile zaščito državljanov EU zunaj Evropske unije, tudi v času krize ali ob nesrečah;

200.  poziva države članice, naj pripravijo informativne kampanje, da bi spodbujale aktivno sodelovanje državljanov pri uveljavljanju pravice do peticije in pravice do pritožbe pri evropskem varuhu človekovih pravic v primerih slabega upravljanja katere od evropskih institucij ali organov ter prek državljanskih pobud;

201.  poziva Evropsko unijo in države članice, naj okrepijo javno osveščenost o državljanski pobudi, ki je orodje neposredne demokracije za krepitev demokratičnega delovanja Unije;

202.  poudarja, da je treba uvesti učinkovite informativne kampanje, ki naj promovirajo državljanske pravice med mladimi, kot na primer program aktivnega državljanstva v šolah in na univerzah;

203.  poudarja, da je treba čim prej izvesti reformo volilnega sistema Evropskega parlamenta, da bi zagotovili aktivno sodelovanje državljanov EU v delovanju Unije;

o
o   o

204.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, Organizaciji združenih narodov, Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.

(1) UL L 180, 19.7.2000, str. 22. (2) UL C 115, 4.5.2010, str. 1. (3) Dokument Sveta 10140/2011 z dne 18. maja 2011. (4) UL C 169 E, 15.6.2012, str. 49. (5) UL C 124 E, 25.5.2006, str. 405. (6) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 112. (7) Glej zlasti člene Listine o socialnih pravicah in ustrezna člena Pogodbe o solidarnosti: člena 80 in 122 PDEU. (8) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 12. (9) COM(2010)0573. (10) UL C 341 E, 16.12.2010, str. 35. (11) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 65. (12) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0069. (13) COM(2011)0127 in COM(2011)0126. (14) Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu; Direktiva Sveta 2004/113/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi. (15) Schalk and Kopf v Austria, tožba št. 30141/04, Evropsko sodišče za človekove pravice. (16) UL C 187, 18.7.1988, str. 236. (17) UL C 379, 7.12.1998, str. 66. (18) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0453. (19) COM(2011)0032. (20) COM(2011)0429. (21) COM(2010)0379. (22) UL L 337, 20.12.2011, str. 9. (23) UL L 132, 19.5.2011, str. 1 (24) COM(2011)0320. (25) COM(2011)0319. (26) COM(2011)0076. (27) UL L 335, 17.12.2011, str. 1. (28) UL L 101, 15.4.2011, str. 1. (29) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0585.