Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/2838(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0047/2013

Predložena besedila :

B7-0047/2013

Razprave :

PV 05/02/2013 - 12
CRE 05/02/2013 - 12

Glasovanja :

PV 06/02/2013 - 7.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0047

Sprejeta besedila
PDF 303kWORD 28k
Sreda, 6. februar 2013 - Strasbourg
Priprave na konferenco pogodbenic CITES COP 16
P7_TA(2013)0047B7-0047/2013

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. februarja 2013 o strateških ciljih EU za 16. konferenco pogodbenic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki bo potekala od 3. do 14. marca 2013 v Bangkoku na Tajskem (2012/2838(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju prihodnje 16. konference pogodbenic (CoP 16) Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki bo potekala od 3. do 14. marca 2013 v Bangkoku na Tajskem,

–  ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji o ključnih ciljih 16. konference pogodbenic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki bo potekala od 3. do 14. marca 2013 v Bangkoku na Tajskem (O-000201/2012 – B7-0109/2013 in O-000202/2012 – B7-0110/2013),

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker je CITES s 176 pogodbenicami konvencije, vključno s 27 državami članicami Evropske unije, najobširnejši svetovni sporazum o ohranjanju prostoživečih živali, ki preprečuje prekomerno izkoriščanje prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst zaradi mednarodne trgovine;

B.  ker je namen CITES zagotoviti, da mednarodna trgovina s prostoživečimi živalmi in rastlinami ne ogrozi preživetja vrst v naravi;

C.  ker je dolgoročna blaginja pomembnejša od kratkoročnih ekonomskih interesov;

D.  ker so izkoriščanje prostoživečih vrst, nezakonita trgovina s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, uničenje habitata, podnebne spremembe in človeška poraba naravnih virov glavni vzroki za zmanjševanje biotske raznovrstnosti;

E.  ker sta zamejevanje nedotaknjenih gozdov in ohranjanje brezcestnih območij cenovno ugodni rešitvi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov;

F.  ker je v prilogi 4 resolucije konference 9.24 (Rev. CoP15) CITES govora o ukrepih, ki jih je treba upoštevati ali izvajati, ko se spreminjajo dodatki;

G.  ker bi se CITES morala odločati na znanstveni podlagi;

H.  ker so vrste, ki jih ščiti CITES, navedene v dodatkih glede na ohranitveni status in ravni mednarodne trgovine, kjer dodatek I vsebuje vrste, ki jim preti izginotje in za katere je trgovina prepovedana, dodatek II pa vrste, kjer je treba trgovino nadzorovati, da se prepreči izkoriščanje, neskladno z njihovim preživetjem;

I.  ker so vrste iz dodatka I CITES močno zaščitene, ker je prepovedana vsakršna trgovina z vrstami, navedenimi v tem dodatku; ker bi vsakršno dovoljenje za prodajo zaseženih osebkov ali proizvodov (na primer slonovine, tigrovih kosti ali nosorogove roževine) razvrednotilo namen CITES;

J.  ker je občasen pregled pokazal, da je CITES bila uspešna za nekatere vrste iz dodatka I, ki se jih sedaj lahko prestavi v dodatek II;

K.  ker cilj 12 iz Aičija v strateškem načrtu za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020 v okviru Konvencije o biotski raznovrstnosti predvideva, da se do leta 2020 prepreči izumrtje znanih ogroženih vrst ter izboljša in vzdržuje njihovo stanje ohranjenosti, zlasti za vrste z največjim upadom;

L.  ker cilj 6 iz Aičija v strateškem načrtu za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020 v okviru Konvencije o biotski raznovrstnosti predvideva, da bodo do leta 2020 vsi staleži rib in nevretenčarjev ter vodnih rastlin upravljani in izkoriščani trajnostno, zakonito in z uporabo ekosistemskih pristopov, s čimer se bo preprečevalo prekomeren ribolov, uveljavljalo načrte in ukrepe za obnovitev vseh izčrpanih staležev ter odpravilo vsakršne škodljive učinke ribištva na ogrožene vrste in občutljive ekosisteme, vplivi ribištva na staleže, vrste in ekosisteme pa bodo znotraj ekološko varnih ravni;

M.  ker je preglednost sprejemanja odločitev v mednarodnih okoljskih institucijah ključni element za njihovo dejansko delovanje; ker sklepni dokument konference Rio+20, „Prihodnost, ki si jo želimo“, ponovno potrjuje, da za doseganje trajnostnih razvojnih ciljev potrebujemo učinkovite, pregledne, odgovorne in demokratične institucije na vseh ravneh; in ker je tudi spodbujanje preglednosti del strateške vizije CITES: 2008 – 2013, ki jo vsebuje resolucija konference CITES št. 14.2;

N.  ker sedanji poslovnik CITES določa, da se tajno glasovanje običajno uporablja le za vprašanja, povezana z volitvami uradnikov in držav gostiteljic; ker je kljub tej določbi na zadnji CoP mnogo sklepov bilo sprejetih s tajnim glasovanjem; ker se tajno glasovanje redno uporablja za občutljiva in pomembna vprašanja, kot so na primer morske vrste ali trgovina s slonovino;

O.  ker je atlantski morski pes zelo občutljiv na prekomeren lov;

P.  ker je morski pes kladivar vsesplošno ogrožena vrsta zaradi mednarodne trgovine s plavutmi in prilova, ki sta povzročila izredno zmanjšanje staleža;

Q.  ker se je zelo povečal divji lov na slone, kar je zelo prizadelo njihovo populacijo v vseh štirih afriških podregijah ter postalo resen, skrb vzbujajoč in naraščajoč pojav; ker so tudi zasežene količine nezakonite slonovine med letoma 2009 in 2011 dosegle najvišjo raven do sedaj;

R.  ker je netrajnostni in neetični lov na trofeje povzročil obsežen upad ogroženih vrst, navedenih v dodatku I in II CITES; ker lov na trofeje resno spodkopava cilj konvencije CITES;

S.  ker neučinkovito izvrševanje predpisov pomeni, da se vrste, navedene v dodatkih I in II CITES, še ubijajo za dobiček;

T.  ker se približno 80 % afriških nosorogov nahaja v Južni Afriki; ker divji lov na njih v mnogih državah hitro narašča;

U.  ker so tigri in druge azijske velike mačke iz dodatka I še vedno predmet nezakonite trgovine, ni pa na voljo poročil o ukrepih pregona, zlasti pa ni poročil o upoštevanju sklepa CITES št. 14.69 o postopnem opuščanju gojenja tigrov in zagotavljanju, da se tigri ne gojijo za trgovino (vključno z notranjo trgovino) z njihovimi deli ali izdelki iz teh živali, ki ga je EU leta 2007 podprla;

V.  ker podnebne spremembe močno ogrožajo severnega medveda (Ursus maritimus); ker lov na severnega medveda in trgovina z njegovimi deli tudi resno ogrožata to živalsko vrsto;

W.  ker je Evropska unija eden od pomembnejših uvoznih trgov za plazilce v vlogi hišnih živali, vključno z vrstami, ki so navedene v CITES;

X.  ker mnoge želvje vrste močno izkoriščajo za živilske trge in mednarodno trgovino s hišnimi živalmi;

Y.  ker vse večji ribolovni pritisk, ki ga spodbuja mednarodna trgovina z ražinimi škržnimi lističi, vodi k znatnemu upadu velikosti populacij mante (Manta spp.) in drugih vrst raže;

Z.  ker bi morali instrumenti mednarodnega ribištva in CITES delovati skupaj za dosego istega cilja, to je dolgoročnega ohranjanja ribjih staležev na odprtem morju, tudi z upoštevanjem posledic prilova na neciljne vrste;

AA.  ker konvencija CITES vključuje določbe o vnosu iz morja, ki so nejasne, ter natančneje določbe o stanju vnosa, ko se vrste lovijo na odprtem morju;

AB.  ker je delovna skupina CITES, ki se ukvarja z vnosom iz morja, predlagala rešitev, ki bi spoštovala jurisdikcijo države zastave, ki bi bila odgovorna za izdajo dokumentov CITES, z le redkimi izjemami, povezanimi z ribiškimi plovili v zakupu;

AC.  ker bo ustrezno delovanje konvencije CITES najbrž zahtevalo, da v naslednjih nekaj letih pogodbenice znatno povečajo financiranje;

AD.  ker Evropska unija ne neposredno prispeva k konvenciji CITES; ker pa je kljub temu prek razvojne pomoči med njenimi največjimi donatorji;

1.  poziva Evropsko unijo in države članice, naj jih načelo previdnosti vodi pri vseh odločitvah o delovnih dokumentih in predlogih o uvrščanju na sezname ter naj zlasti upoštevajo načelo „uporabnik plača“, ekosistemski pristop in tradicionalna načela ohranjanja;

2.  poziva Evropsko unijo in države članice, naj nastopijo enotno ter izboljšajo hitrost in učinkovitost svojih notranjih postopkov odločanja, da bi se lahko hitro sporazumele o notranjem stališču EU o CITES CoP 16, ter naj izkoristijo moč 27 pogodbenic iz EU, da bodo sklepi CoP 16 temeljili na previdnosti;

3.  poziva Evropsko unijo, naj z aktivnim sodelovanjem pri pogajanjih o konvenciji CITES in spodbujanjem odprave vrzeli, ki še slabšajo razmere, prevzame vodilno vlogo pri zaščiti ogroženih vrst; obžaluje dejstvo, da je prišlo do navedb o državljanih držav članic in Evropske unije, ki naj bi bili posredniki pri prenosu nosorogove roževine v Vietnam ali v druge države, kjer ima visoko komercialno vrednost, zaradi česar se veča povpraševanje in nadaljnji divji lov;

4.  poziva Evropsko unijo in države članice, naj se pred konferenco in med njo povežejo s tretjimi državami in sklenejo zavezništva;

5.  spodbuja pogodbenice CITES, naj preučijo nadaljnje možnosti za okrepitev sodelovanja, usklajevanja in sinergij med konvencijami, usmerjenimi v biotsko raznovrstnost, na vseh ustreznih ravneh;

Preglednost odločanja

6.  ostro nasprotuje tajnemu glasovanju kot splošni praksi v CITES, saj poslovnik CITES predvideva to prakso le v izjemnih primerih; v zvezi s tem podpira predlog Danske v imenu držav članic EU;

7.  pozdravlja predlog Danske v imenu držav članic EU, da se v resolucijo konference 11.1 (Rev. CoP15) vključi nov odstavek o navzkrižju interesov;

Financiranje

8.  poziva Komisijo, naj prek razvojne pomoči zagotovi stalnost financiranja, da se dosežejo cilji CITES; v zvezi s tem zlasti opozarja na sedanji program MIKE o nadzoru nad nezakonitim odstrelom slonov, ki bi ob neodvisni reviziji in oceni njegove učinkovitosti lahko ustrezal novi zavezi Evropske unije;

9.  spodbuja Komisijo in države članice EU, naj preučijo možnosti za dolgoročno finančno pomoč konvenciji CITES prek Evropskega razvojnega sklada;

10.  podpira predlog, naj CITES Globalni sklad za okolje (GEF) prosi, naj služi kot finančni mehanizem za CITES ter naj svoje področje delovanja, namenjeno biotski raznovrstnosti v okviru 6. strategije delovanja, razširi tako, da vključi tudi sklop o vrstah(1);

Vnos iz morja

11.  pozdravlja razprave in napredek v delovnih skupinah CITES v zvezi z vnosom iz morja; pozdravlja CoP16 Doc.32 za boljše uveljavljanje seznama CITES za morske vrste, ulovljene v morjih zunaj jurisdikcije katere koli države, ter poziva pogodbenice, naj na srečanju CoP16 zaključijo dela na to temo;

Morski psi

12.  pozdravlja predlog Brazilije, Komorskih otokov, Hrvaške, Egipta in Danske v imenu držav članic Evropske unije, naj se atlantski morski pes (Lamna nasus) vključi v dodatek II; poziva Evropsko unijo in države članice, naj ta predlog podprejo;

13.  pozdravlja predlog Brazilije, Kolumbije, Kostarike, Ekvadorja, Hondurasa, Mehike in Danske v imenu držav članic Evropske unije, naj se tri vrste morskega psa kladivarja (Sphyrna spp) vključijo v dodatek II; poziva Komisijo in države članice, naj ta predlog podprejo;

14.  poziva Evropsko unijo in države članice, naj podprejo predlog Brazilije, Kolumbije in Združenih držav Amerike o vključitvi oceanskega beloplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus) v dodatek II CITES;

Slonovina in nosorogova roževina

15.  pozdravlja umik predloga Tanzanije, da se njena populacija afriških slonov (Loxodonta africana) iz dodatka I prenese v dodatek II ter da se enkratno prodajo njene zaloge slonovine;

16.  poziva Evropsko unijo in države članice, naj zavrnejo vsakršen predlog, da se afriški slon uvrsti v nižjo kategorijo ali za trgovanje s slonovino, dokler se ne opravi ocena o posledicah enkratne prodaje Bocvane, Namibije, Južne Afrike in Zimbabveja novembra 2008 in ugotovi, ali ta enkratna prodaja ni imela negativnih posledic na populacijo slonov v teh ali sosednjih državah;

17.  zavedajoč se sedanje krize, ki je nastala zaradi divjega lova na slone, spodbuja pogodbenice CITES, naj pri obravnavi mehanizmov za sprejemanje odločitev glede prihodnosti trgovine s slonovino uporabijo previdnostni pristop in pri svojih odločitvah upoštevajo morebitni vpliv na ohranitev slonov in na izvajanje akcijskega načrta za afriškega slona po koncu devetletnega premora, ki se je začel novembra 2008 z enkratno prodajo Bocvane, Namibije, Južne Afrike in Zimbabveja; zato poziva Evropsko unijo in države članice, naj podprejo predlog o spremembi sklepa št. 14.77 o mehanizmu za sprejemanje odločitev glede prihodnosti trgovine s slonovino, ki so ga vložili Benin, Burkina Faso, Srednjeafriška republika, Slonokoščena obala, Kenija, Liberija, Nigerija in Togo;

18.  spodbuja pogodbenice CITES, naj podprejo sprejetje resolucije o akcijskem načrtu za afriškega slona, ki sta jo vložili Nigerija in Ruanda, ter izvajanje tega načrta kot najučinkovitejše poti za ohranitev slona v Afriki;

19.  poziva Evropsko unijo, države članice in vse pogodbenice CITES, naj podprejo predlog Kenije o začasni nični kvoti za izvoz nosorogovih trofej iz Južne Afrike in Svazija, ter poziva pogodbenice CITES, naj pregledajo ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po nosorogovem rogu;

20.  poziva pogodbenice, naj zmanjšajo letne nacionalne izvozne kvote za lovske trofeje ogroženih vrst, navedenih v dodatku I in II CITES;

21.  poziva vse pogodbenice, v katerih se uporabljajo nosorogova roževina, zlasti Vietnam, naj sprejmejo nujne ukrepe za zaustavitev nezakonitega uvoza nosorogovih rogov in določijo stroge kazni za tiste, ki kršijo zakon, obenem pa sprejmejo ukrepe za ozaveščanje potrošnikov o učinku njihove porabe na populacije divjega nosoroga; poziva Komisijo in države članice, naj to zadevo obravnavajo v trgovinskih pogajanjih s svojimi pogodbenicami;

Velike mačke

22.  poziva Evropsko unijo in države članice, naj zahtevajo prekinitev trgovanja s pogodbenicami, ki se ne držijo sklepa CITES 14.69 o tigrih, ter s pogodbenicami, ki spodbujajo vzrejo tigrov za trgovino z njihovimi deli in izdelki iz teh živali;

23.  poziva pogodbenice CITES, naj ustavijo netrajnostni in neetični lov na trofeje, ki je povzročil velik upad populacije afriškega tigra;

24.  obžaluje, ker ni bil vložen noben predlog za prenos tigra (Panthera leo) iz dodatka II v dodatek I CITES;

Plazilci

25.  poziva Evropsko unijo in države članice, naj podprejo vrsto predlogov, da bi v dodatek II CITES vključili več vrst severnoameriških in azijskih morskih in kopenskih želv, v dodatek I pa prenesli sedem vrst;

26.  poziva Evropsko unijo in države članice, naj glede nadomestnih predlogov za tri vrste sladkovodnih želv sklednic (Cuora galbinifrons, Mauremys annamensis in Geoemyda japonica) v skladu s strokovnim priporočilom z delavnice CITES v Singapurju podprejo odločnejše predloge držav na območju razširjenosti (Vietnam in Japonska);

27.  poziva Evropsko unijo in države članice, naj podprejo vključitev novozelandskih zelenih gekonov (Naultinus spp.) in mangšanske jamičarke (Protobothrops mangshanensis) v dodatek II CITES, ki sta jo predlagali edini državi na območju razširjenosti Nova Zelandija in Kitajska;

28.  poziva Evropsko unijo in države članice, naj podprejo osnutek sklepa o trgovini s kačami in ohranitvenem upravljanju, ki ga je vložila Švica;

Druge vrste

29.  poziva Evropsko unijo in države članice EU, naj podprejo osnutek sklepa o preučitvi zakonite in nezakonite trgovine z gepardi, ki so ga vložile Etiopija, Kenija in Uganda;

30.  pozdravlja prizadevanja Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) po spodbudi s CITES CoP 15 leta 2010;

31.  obžaluje, ker ni bil oblikovan noben predlog, da bi se navaden tun (Thunnus thynnus) uvrstil v dodatek I CITES;

32.  obžaluje, da ni bil oblikovan noben predlog, da bi se korale vrst Corallium spp. in Paracorallium spp. uvrstile v dodatek II CITES;

33.  poziva Evropsko unijo in države članice, naj podprejo naslednje:

   vključitev mante (Manta spp.) v dodatek II CITES, kot so predlagali Brazilija, Kolumbija in Ekvador; ter vključitev drugih vrst raže v dodatek II, kot sta predlagala Kolumbija in Ekvador;
   prenos severnega medveda (Ursus maritimus) iz dodatka II v dodatek I CITES, kot so predlagale Združene države Amerike in podprla Ruska federacija:
   prenos zahodnoafriškega lamantina (Trichesurus senegalensis) iz dodatka II v dodatek I, kot so predlagali Benin, Senegal in Sierra Leone;
   prenos sladkovodnega pilarja (Pristis microdon) iz dodatka II v dodatek I, kot je predlagala Avstralija;
   vključitev več vrst palisandrovine (Dalbergia spp.) in ebenovine (Diospyros spp.) v dodatek II CITES, kot so predlagali Madagaskar, Belize, Tajska in Vietnam;
   vključitev več vrst okrasnih rastlin, s katerimi se mednarodno trguje (Adenia firingalavensis, Adenia subsessifolia, Cyphostemma laza, Operculicarya decaryi, Senna meridionalis, Uncarina stellulifera in Uncarina grandidieri) v dodatek II CITES, kot je predlagala edina država na območju razširjenosti, Madagaskar;

34.  poziva Evropsko unijo in države članice EU, naj nasprotujejo naslednjemu:

o
o   o

   predlagani spremembi izjave o strateški viziji CITES z zahtevo, da CITES prispeva k drugim globalno dogovorjenim ciljem namesto k sedanjemu cilju, to je prispevanje k znatnemu zmanjšanju stopnje izgube biotske raznovrstnosti;
   odstranjevanju ali prodaji primerkov iz dodatkov I, II in III, s katerimi se je nezakonito trgovalo in so bili zaseženi, kot je predlagala Indonezija;
   prenosu treh vrst krokodilov (Crocodylus acutus, C. porosus in C. siamensis) iz dodatka I v dodatek II CITES, kot sta predlagali Kolumbija in Tajska;
   prenosu prerijske kokoši (Tympanuchus cupido attwateri) iz dodatka I v dodatek II, kot je zahteval odbor za živali, ker je prostoživeča populacija te podvrste kljub temu, da je bila zadnja posamezna nezakonita pošiljka zasežena leta 1998, v letu 2012 upadla za 58 % in šteje le 46 prostoživečih ptic;
   črtanju sive goščavske kokoši (Gallus sonnerati) in krvavega fazana (Ithaginis cruentus) iz dodatka II, kot je zahteval odbor za živali, saj prostoživeče populacije obeh vrst postopno upadajo, mednarodna trgovina s sivo goščavsko kokošjo za trge hišnih živali je precej prisotna, nekatere podvrste krvavega fazana so razporejene na ozkem območju razširjenosti z zelo omejeno populacijo, Kitajska pa kot država na območju razširjenosti nasprotuje črtanju krvavih fazanov;
   črtanju cesarske žolne (Campephilus imperialis) iz dodatka I, saj se kljub temu, da ta vrsta šteje za „domnevno izumrlo“, anekdotna poročila o zapažanju redno pojavljajo;
   črtanju želodčnonoših žab (Rheobatrachus silus in Rheobatrachus vitellinus) iz dodatka II CITES, kot je predlagala Avstralija, saj obstaja možnost, da ti vrsti še nista izumrli, na terenu pa se izvajajo raziskave, namenjene odkrivanju preostalih populacij;

35.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter pogodbenicam in sekretariatu CITES.3

(1) http://www.cites.org/eng/cop/16/doc/E-CoP16-08-04.pdf

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov