Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporazuma iz Cotonouja med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (AKP) ter Evropsko skupnostjo (ES) in njenimi državami članicami, podpisanega dne 23. junija 2000(1),

–  ob upoštevanju dela IV Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj z dne 27. novembra 2001(2), s katerim se je Evropski uniji (prej ES) pridružila vrsta čezmorskih držav in ozemelj,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (sklep o pridružitvi) (COM(2012)0362), ki ga je Komisija sprejela 16. julija 2012 in je zdaj v fazi pogajanj v Svetu,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Priprava večletnega finančnega okvira za financiranje sodelovanja EU za afriške, karibske in pacifiške države ter čezmorske države in ozemlja za obdobje 2014–2020 (11. Evropski razvojni sklad)“ z dne 7. decembra 2011 (COM(2011)0837),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. oktobra 2011 z naslovom „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe (COM(2011)0637),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. junija 2001 z naslovom „Programme of Action for the mainstreaming of gender equality in Community Development Co-operation“ (Akcijski program za vključevanje načela enakosti spolov v razvojnem sodelovanju Skupnosti) (COM(2001)0295),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. septembra 2012 z naslovom „Korenine demokracije in trajnostnega razvoja: sodelovanje Evrope s civilno družbo na področju zunanjih odnosov“ (COM(2012)0492),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. junija 2011 z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (COM(2011)0500),

–  ob upoštevanju evropskega soglasja o razvoju z dne 20. decembra 2005 ter evropskega časovnega načrta za razvoj in smernic, ki so nastale na njegovi osnovi,

–  ob upoštevanju evropskega soglasja o humanitarni pomoči z dne 18. decembra 2007,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. junija 2012 in 15. oktobra 2012,

–  ob upoštevanju člena 32 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki jo je Evropska unija ratificirala dne 23. decembra 2010,

–  ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU o vključevanju invalidnih oseb v državah v razvoju (ACP-EU/100.954/11),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta Evropske unije za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju (2010–2015),

–  ob upoštevanju smernic Evropske unije o nasilju nad ženskami in dekleti ter o boju proti vsem vrstam diskriminacije proti njim,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0049/2013),

A.  ker bo notranji sporazum o ustanovitvi 10. razvojnega sklada potekel 31. decembra 2013 in ker je Komisija v svoje sporočilo (COM(2011)0837) vključila osnutek notranjega sporazuma, ki bo s 1. januarjem 2014 nadomestil obstoječega;

B.  ker o osnutku notranjega sporazuma za obdobje 2014–2020 trenutno potekajo pogajanja v Svetu, brez udeležbe Parlamenta; ker Parlamentu nič ne preprečuje, da bi pripravil samoiniciativno poročilo o 11. Evropskem razvojnem skladu (ERS) na podlagi sporočila Komisije, ki vsebuje osnutek notranjega sporazuma;

C.  ker Komisija leta 2014 še ne predvideva vključitve ERS v proračun EU, temveč naj bi se to zgodilo šele leta 2021, kar je vredno velikega obžalovanja; ker bi se bilo treba na to vključitev pripraviti že zdaj, da ne bo vodila k zmanjšanju sredstev, dodeljenih za partnerstvo AKP-EU in razvojno pomoč nasploh;

D.  ker je treba za 11. ERS nameniti dovolj sredstev, da bo Unija lahko izpolnila zaveze, ki jih je sprejela na mednarodni ravni v zvezi z razvojem, in razvojni pomoči namenila 0,7 % svojega BDP ter prispevala k uresničitvi razvojnih ciljev tisočletja;

E.  ker poročila o uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja kažejo na neenakomeren napredek in ker zlasti razvojni cilji tisočletja na področju zdravja mater in otrok v državah AKP ne bodo doseženi do leta 2015;

F.  ker finančni predlogi za obdobje 2014–2020, o katerih se trenutno razpravlja v Svetu, zbujajo skrb za prihodnost evropske razvojne politike ter povezav čezmorskih držav in ozemelj z EU;

G.  ker je pomoč EU vse bolj učinkovita, čeprav je še vedno potreben precejšen napredek, in ker ukrepe Unije za mednarodno solidarnost podpira več kot tri četrtine evropskih državljanov;

H.  ker so inovativne oblike financiranja nujno potrebne za povečanje uradne razvojne pomoči, saj bodo zagotovile, da bosta bolj enakovredno prispevala tudi gospodarski in finančni sektor;

I.  ker donatorji od partnerskih držav ne bi smeli zahtevati, da spoštujejo načelo demokratičnega prevzemanja odgovornosti, če jim hkrati ne zagotavljajo potrebnih finančnih sredstev za utrditev institucij in javnih služb;

J.  ker morajo države v razvoju nujno vzpostaviti sistem javnih financ, ki bo ustrezal plačilni sposobnosti njihovih državljanov;

K.  ker je Komisija v svojem sporočilu o agendi za spremembe pozvala k uporabi načela diferenciacije pri dodeljevanju sredstev za evropsko razvojno politiko, katere del je 11. ERS, hkrati pa uvedla še načela tematske osredotočenosti, kombiniranja nepovratnih sredstev in posojil ter podpore zasebnemu sektorju;

L.  ker se z evropskim soglasjem o razvoju in sporazumom iz Cotonouja priznava osrednja vloga organizacij civilne družbe ter lokalnih in regionalnih oblasti pri ukrepanju zoper revščino in prizadevanjih za dobro upravljanje;

M.  ker se s predlogom sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj priznava poseben položaj čezmorskim državam in ozemljem, ki se srečujejo z drugačnimi težavami kot države AKP; ker se tako čezmorske države in ozemlja ne bi smela več financirati iz ERS, temveč iz priložnostnega finančnega instrumenta v proračunu EU;

N.  ker Sporazum 2000/483/ES o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, ki je bil 23. junija 2000 podpisan v Cotonouju, določa, da je treba položaj žensk in vprašanja spolov sistematično upoštevati na vseh področjih – političnem, gospodarskem in socialnem;

O.  ker akcijski načrt Evropske unije priznava pomen udeležbe žensk in enakosti spolov za razvoj partnerskih držav ter uresničenje razvojnih ciljev tisočletja; ker je enakost spolov ena od prednostnih nalog za ukrepe EU v sklopu agende za spremembe;

Cilji 11.ERS

1.  ugotavlja, da je glavni cilj evropske razvojne politike (po členu 208 PDEU), sporazuma iz Cotonouja in evropskega soglasja za razvoj zmanjšati in nazadnje izkoreniniti revščino; zato vztraja, da mora vsaj 90 % sredstev, dodeljenih državam AKP iz 11. ERS, izpolnjevati merila za uradno razvojno pomoč, kot jih je določil odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD);

2.  meni, da je treba za uresničitev tega cilja bistveno okrepiti prizadevanja v zvezi z razvojnimi cilji tisočletja, pri katerih je bilo doseženega najmanj napredka, zlasti tistimi v zvezi z osnovnimi socialnimi sektorji ter enakostjo moških in žensk, kot je to določeno v členih 22, 25 in 31 sporazuma iz Cotonouja; potrjuje podporo pobudi in pogodbam o razvojnih ciljih tisočletja ter Komisijo in države članice poziva, naj v dogovoru z državami AKP 20-odstotni delež 11. ERS dodelijo za zagotavljanje osnovnih socialnih storitev, zlasti na področjih zdravja in osnovnega izobraževanja, da bi tako zagotovili uresničitev razvojnih ciljev tisočletja 2, 3, 4, 5 in 6, pa tudi preostalih obveznosti v zvezi z razvojem, ki so bile določene na mednarodni ravni; v zvezi s tem zahteva, naj kazalniki učinkovitosti, vezani na spol, ki jih predlaga akcijski program za vključevanje načela enakosti spolov v razvojno sodelovanje Unije, veljajo za 11. ERS in njegovo načrtovanje, da se zagotovi ustrezno izvajanje in spremljanje posebnih ukrepov ter spodbujanje enakosti spolov v vseh programih;

3.  poziva Komisijo in države partnerice, naj prednostno podprejo izboljšave zdravstvenega sistema, da bo na voljo osnovno zdravstveno varstvo za matere in otroke ter reproduktivno zdravstvo, zlasti pa naj namenijo pozornost najrevnejšemu prebivalstvu in boju proti virusu HIV/aidsu, saj gre za razvojne cilje tisočletja, katerih napredek v številnih državah AKP ni dosegel pričakovanj;

4.  meni, da je za izpolnjevanje tega cilja osrednjega pomena, da se v vse projekte, ki so namenjeni odpravljanju revščine, tako v fazi načrtovanja in izvajanja kot v fazi ocenjevanja, vključuje najbolj ranljive družbene skupine, kot so ženske, otroci in invalidi, vendar ne samo njih;

5.  pozdravlja namen Komisije, da na področju socialnega varstva v državah v razvoju deluje bolj strateško in usklajeno, ter poziva, naj se v partnerstvu z državami AKP razvija celostna politika socialnega varstva, ki naj upošteva tudi podporo osnovnim mehanizmom za ustvarjanje temeljev socialne varnosti v okviru 11. ERS;

Spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja čezmorskih držav in ozemelj

6.  opozarja, da se s sredstvi ERS ne financira le partnerstvo AKP-EU, temveč tudi pridruževanje čezmorskih držav in ozemelj EU, ki vključuje zlasti 26 čezmorskih držav in ozemelj;

7.  pozdravlja dejstvo, da predlog sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj navaja, da je potrebno novo, trajnostno partnerstvo s slednjimi, ki naj temelji na štirih novih ciljih:

8.  obžaluje, da v proračun Unije ni vključen finančni instrument za čezmorske države in ozemlja, ki bi omogočal izvajanje demokratičnega in preglednega nadzora na dodeljenimi sredstvi;

9.  poziva k tesnejšemu sodelovanje med najbolj oddaljenimi regijami, državami AKP in tretjimi državami, ki mejijo na čezmorske države in ozemlja, ter h kombinirani uporabi različnih finančnih instrumentov in programov, ki veljajo za te regije in države, pa tudi k večji udeležbi čezmorskih držav in ozemelj ter najbolj oddaljenih regij na plenarnih zasedanjih skupne parlamentarne skupščine AKP-EU v vlogi opazovalk, ob upoštevanju poslovnika skupščine;

Vključitev v proračun in finančna sredstva

10.  znova poziva k vključitvi Evropskega razvojnega sklada v proračun v naslednjem programskem obdobju in samodejno od leta 2021 ter k popolnem prenosu v oddelek 4 političnega in varnostnega odbora (Evropa v svetu), saj bi to prispevalo k učinkovitejšemu spodbujanju prednostnih nalog Unije in tematske podpore ter povečalo demokratični nadzor, prepoznavnost in predvidljivost, pa tudi skladnost ukrepov EU kot največjega donatorja razvojne pomoči na svetu;

11.  poziva Komisijo, naj vključitev ERS v proračun pripravi pod najboljšimi pogoji, naj Parlament redno obvešča o teh pripravah in naj se izčrpno posvetuje z državami AKP, da bo zagotovila njihovo udeležbo pri prihodnjem izvajanju ERS;

12.  pozdravlja dejstvo, da se razdelitveni ključi držav članic, ki sodelujejo v 11. ERS, približujejo ključem, ki veljajo za proračun Unije, ter pozdravlja tudi uskladitev trajanja načrtovanja 11. ERS z obdobjem izvajanja večletnega finančnega okvira Unije;

13.  podpira predlog Komisije o dodelitvi skupnega zneska v višini 30 319 000 000 EUR (v cenah za leto 2011) za 11. ERS ter želi, da bi zneski za 11. ERS in druge instrumente sodelovanja, vključno z instrumentom za razvojno sodelovanje, omogočili ohranjanje uradne razvojne pomoči Unije na trenutni ravni ali celo njeno povečanje in da bi tako pripomogli k uresničitvi skupnega cilja držav članic Unije o zagotovitvi 0,7 % njihovega BDP za uradno razvojno pomoč;

14.  glede na veliko izpostavljenost nekaterih držav AKP nesrečam poudarja, da je v razvojnih programih, ki jih financira ERS, treba vlagati v zmanjšanje tveganja nesreč; poudarja, da so ta vlaganja nujna, da se zmanjšajo potrebe zaradi nastalih izrednih razmer ter da se poveča odpornost držav AKP;

15.  globoko obžaluje, da so se države članice 8. februarja 2013 dogovorile o 11-odstotnem zmanjšanju proračuna za 11. ERS, ki ga je julija 2012 predlagala Komisija; opozarja na očitno navzkrižje med večkrat ponovljenimi zavezami Sveta glede izpolnjevanja razvojnih ciljev do leta 2015 in občutnim zmanjšanjem sredstev za mednarodno razvojno sodelovanje tako v državnih proračunih kot v proračunu Unije;

16.  meni, da bodo zaradi takih proračunskih rezov Unija in njene države članice kot najpomembnejše donatorke uradne razvojne pomoči nosile velik del odgovornosti, če cilj o prepolovitvi revščine v svetu ne bo dosežen do leta 2015;

17.  poudarja, da je pomembno imeti proračun Unije, ki bo kos izzivom, zlasti v času krize, saj omogoča financiranje, ki na nacionalni ravni ne bi bilo izvedljivo, še zlasti financiranje razvoja; zato odločno poziva, da je treba poiskati nove lastne vire, kot je davek na finančne transakcije, da proračun Unije ne bo odvisen samo od ravni sredstev za plačila;

18.  želi, da je ne glede na razdelitvene ključe in končne zneske za 11. ERS delež, ki bo pri razdelitvi skupnih sredstev ERS namenjen čezmorskim državam in ozemljem, enak znesku, ki ga predlaga Komisija;

19.  poziva k temu, da se v 11. ERS za program med državami AKP in regionalno povezovanje nameni enak delež sredstev kot v 10. ERS, hkrati pa je treba zagotoviti nedodeljena in prožna proračunska sredstva ter čim večjo združljivost s prihodnjim vseafriškim programom, predvidenim v okviru prihodnjega instrumenta za razvojno sodelovanje, saj bodo ta sredstva delno služila za financiranje nove sheme za blažitev zunanjih pretresov mednarodnih razsežnosti (zlasti finančne, prehranske ali humanitarne krize), ki bi lahko prizadeli katero od držav AKP, ter nujne humanitarne pomoči; poudarja pomen teh programov, ki državam AKP pomagajo povečati pripravljenost na izredne razmere, njihovo odpornost ter usklajenost med nujno pomočjo, okrevanjem in razvojem;

20.  meni, da je treba približno 5 % sredstev 11. ERS nameniti za podporne stroške Komisije, da se tako zagotovi učinkovito upravljanje tega instrumenta;

Reforma evropske razvojne politike in 11. ERS

21.  opozarja, da mora sporazum iz Cotonouja ostati glavni referenčni okvir za 11. ERS;

22.  meni, da je lahko konkretno izvajanje načela diferenciacije pri dostopu do sredstev 11. ERS pozitivno le, če se to načelo ponderira z indeksom ranljivosti, ki dopolnjuje merilo BDP ter združuje nacionalni indeks merjenja revščine in neenakosti, pri čemer se upošteva poseben položaj majhnih otoških držav v razvoju, v skladu z zadnjim odstavkom člena 2 sporazuma iz Cotonouja; opozarja, da bodo partnerske države AKP to načelo sprejele le, če se bo vzdrževal tesen politični dialog;

23.  vendar hkrati priznava, da je v okviru političnega dialoga uporaba načela diferenciacije nujno potrebno sredstvo, ki lahko spodbuja države AKP s srednjimi in višjimi srednjimi dohodki k vzpostavitvi socialne države ter oblikovanju državnih politik za prerazporeditev bogastva in boj proti revščini in neenakosti;

24.  kljub temu vztraja, da je treba vse nacionalne proračune v okviru 11. ERS ohraniti na sedanji ravni, saj ima lahko evropska razvojna pomoč še vedno odločilen učinek v nekaterih državah AKP s srednjimi in višjimi srednjimi dohodki, kot podpora reformam za zmanjševanje neenakosti;

25.  meni, da je treba pri diferenciaciji upoštevati tudi poseben položaj nestabilnih držav, pri čemer velja načelo, da ima propad države za njene prebivalce zelo negativne posledice, ki izničijo napredek, dosežen na področju razvoja; poudarja, da je ponovna vzpostavitev vladavine prava v propadli državi veliko dražja in dolgotrajnejša kot okrepljena podpora državam, ki se opredelijo kot nestabilne, zato v zvezi s tem vztraja, da se v okviru načrtovanja 11. ERS nameni posebna pozornost območju Sahela in Afriškemu rogu;

26.  ugotavlja, da agenda za spremembe vsebuje nove predloge, zlasti kombiniranje nepovratnih sredstev in posojil ter podporo zasebnemu sektorju; ugotavlja, da si je treba s temi mehanizmi prednostno prizadevati za to, da se državljanom držav v razvoju zagotovi izhod iz revščine in odvisnosti od pomoči ter prispeva h krepitvi zasebnega sektorja v državah AKP, saj bi lahko v nasprotnem primeru spodbudili neuravnotežen razvoj in rast; poziva Komisijo, naj Evropski parlament seznani z rezultati študije o sodelovanju zasebnega sektorja pri razvijanju in širjenju dejavnosti kombiniranja subvencij in posojil EU, ki jo je nedavno naročila;

27.  priznava, da zaradi vse redkejših javnih virov novi načini financiranja, na primer kombinacija subvencij in posojil, prinašajo nekatere prednosti; kljub temu poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj pripravita temeljite in neodvisne ocene učinka novih oblik financiranja na zmanjševanje revščine, okolje itd.; v zvezi s tem se veseli nedavnega oblikovanja okvira za merjenje rezultatov, ki Evropski investicijski banki omogoča meritev vpliva na razvoj vseh njenih ukrepov zunaj EU; poziva Komisijo, naj objavi natančne smernice in merila za ponazoritev načel, na podlagi katerih se v okviru uporabe teh novih orodij izberejo projekti; poziva h krepitvi sinergij in komplementarnosti med dejavnostmi Komisije, Evropske investicijske banke in drugih dvostranskih evropskih finančnih institucij, kot so razvojne banke;

28.  zato med drugim priznava pomen podpore zasebnemu sektorju, zlasti mikro-, malim in srednjim podjetjem v državah AKP, da se spodbudi ustvarjanje blaginje in okoliščin, ugodnih za podjetja, ter omogoči bolj vključujoča in trajnostna rast, ki bo prispevala k odpravljanju revščine;

29.  ugotavlja, da je bila vzpostavljena platforma EU za zunanje sodelovanje in razvoj, kjer je Parlament opazovalec in katere namen je dajanje smernic za mešane mehanizme subvencij in posojil; meni, da ne civilna družba ne Evropska investicijska banka nista ustrezno vključeni v to novo strukturo; zato poziva Komisijo, naj civilno družbo neposredno vključi v delo platforme ter naj pri njenem upravljanju priznava enkratno vlogo Evropske investicijske banke kot finančne institucije EU;

30.  je seznanjen s tematsko osredotočenostjo, ki jo Komisija predlaga v agendi za spremembe; poudarja, da zaradi tega ne smejo biti spregledane posebne potrebe nekaterih držav, opozarja, da je treba opredelitev področij finančne osredotočenosti, ki bodo izbrana v nacionalnih okvirnih programih, zgraditi na dialogu z vsemi akterji razvoja, zlasti predstavniki civilne družbe in lokalnimi oblastmi, ter na prožnosti, saj učinkovitost pomoči temelji na demokratičnem prevzemanju odgovornosti;

31.  poziva k takojšnjem izvajanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU o vključevanju invalidnih oseb v državah v razvoju, zlasti členov 19, 20, 21 in 22, da se zagotovi, da bo 11. ERS vključujoč in vsem dostopen;

32.  se veseli, da je pobuda „Trajnostna energija za vse“, ki so jo razvili Združeni narodi, dobila močno podporo Unije v višini 500 milijonov EUR iz 10. ERS, ter poziva, naj se podpora nadaljuje tudi v okviru 11. ERS;

33.  se veseli, da je kmetijstvo, zlasti podpora družinskim kmetijam, med tematskimi prednostnimi nalogami prihodnje evropske razvojne politike; opozarja na malo spoštovano zavezo, ki so jo države AKP sprejele z izjavo iz Maputa, da bodo kmetijstvu in razvoju podeželja namenile vsaj 10 % proračunskih prihodkov;

34.  vztraja pri dejstvu, da tematska osredotočenost ne sme ogroziti splošne proračunske pomoči, ki pa mora omogočiti še boljše upravljanje javnih financ upravičenk; upa, da bo to orodje ohranilo pomembno mesto v 11. ERS ter da se bo okrepil dialog o človekovih pravicah med Komisijo in državami AKP;

Demokratični nadzor

35.  je seznanjen, da se je Komisija prostovoljno zavezala, da bo Evropski parlament obveščala o strateških dokumentih za 11. ERS, vendar obžaluje, ker Evropski parlament nima dejanskih pooblastil v zvezi z ukrepi, ki jih sprejme Komisija; hkrati opozarja na osrednjo vlogo, ki jo mora še naprej imeti skupna parlamentarna skupščina AKP-EU pri demokratičnem nadzoru vseh strateških dokumentov ERS, v skladu s členom 17 sporazuma iz Cotonouja, zlasti tretjega pododstavka odstavka 2;

36.  opozarja na pomen upoštevanja načela demokratičnega prevzemanja odgovornosti, kot je opredeljeno v agendi za učinkovitost pomoči; v ta namen poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za krepitev zmogljivosti nacionalnih parlamentov in računskih sodišč držav AKP, pa tudi obveščanje civilne družbe, države AKP pa poziva, naj bolj dejavno vključijo svoje nacionalne parlamente, da bo izplačilo sredstev, predvidenih v strateških dokumentih za posamezne države, pod naknadnim parlamentarnim nadzorom; v zvezi s tem pozdravlja neprecenljivo delo urada za spodbujanje parlamentarne demokracije; hkrati pa priporoča, da v razpravah med nacionalnim odredbodajalcem in zadevno delegacijo Unije sodelujejo vsa ministrstva, da bi ti dokumenti vsebovali popolno sliko razvojnih potreb na nacionalni ravni;

37.  meni, da sta preglednost in odgovornost bistvena pri dodeljevanju sredstev Evropskega razvojnega sklada, prav tako kot spremljanje financiranih projektov, vključno z neposredno pomočjo za nacionalne proračune;

38.  vztraja pri nujnosti prispevka organizacij civilne družbe ter lokalnih in regionalnih oblasti pri zagotavljanju osnovnih storitev, demokratičnem nadzoru, podpori marginaliziranim skupinam ter spodbujanju človekovih pravic in enakosti moških in žensk, pri čemer poziva Komisijo in države AKP, naj tesno sodelujejo z organizacijami civilne družbe ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi pri načrtovanju, izvajanju in spremljanju 11. ERS, v skladu s členi 2, 6 in 70 sporazuma iz Cotonouja; poziva Komisijo, naj v poročila o napredku, predvidena za spremljanje 11. ERS, vključi del z natančnim opisom stanja glede posvetovanja z organizacijami civilne družbe ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi, ki poteka pod vodstvom delegacij Unije na nacionalni ravni;

Učinkovitost razvoja

39.  poudarja pozitivne strani skupnega načrtovanja pomoči Unije in njenih držav članic, ki omogoča povečanje prepoznavnosti, vpliva in učinkovitosti evropske razvojne politike s hkratnim preprečevanjem podvajanja in zapravljanja; vseeno poudarja, da je treba poglobiti in pojasniti pravila skupnega okvira za večletno načrtovanje; poudarja, da bi lahko delegacije EU odigrale osrednjo vlogo in s tem prispevale k preglednosti tega procesa, zlasti z udeležbo uprav, pa tudi nedržavnih akterjev zadevnih držav prejemnic;

40.  poziva Komisijo, naj natančno spoštuje prvi odstavek člena 19 C priloge IV sporazuma iz Cotonouja, ki določa, da je upoštevanje socialnih in okoljskih standardov pogoj za pridobitev javnih naročil, ki se v državah AKP financirajo s sredstvi 11. ERS, da bi tako zagotovili večje upoštevanje načel trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti podjetij;

41.  poudarja, da sta uspešnost boja proti revščini in učinkovitost pomoči odvisni zlasti od sposobnosti ustvarjanja prihodka na nacionalni ravni in da mora partnerstvo AKP-EU nameniti prednost spodbujanju učinkovitih in pravičnih sistemov pobiranja davkov, da se izboljša pobiranje davkov ter prepreči davčne utaje in uporabo davčnih oaz;

42.  pozdravlja sporočilo Komisije „Prihodnji pristop k proračunski podpori EU za tretje države“; poudarja pomen člena 96 sporazuma iz Cotonouja, ki določa, da se pomoč državi ustavi, če ta krši načela iz sporazuma;

43.  znova poudarja, da ima proračunska podpora številne prednosti, kot so prevzemanje odgovornosti, natančnejše ocenjevanje rezultatov, večja skladnost politik, ki se izvajajo, večja predvidljivost in maksimalen izkoristek sredstev v korist prebivalstva;

44.  poudarja, da je pomembno obravnavati ženske ne zgolj kot ranljivo skupino prebivalstva, ampak tudi kot aktivne pospeševalke razvojne politike; pri tem poudarja, da imajo ženske bistveno vlogo pri zanesljivi preskrbi s hrano in prehranski varnosti, saj so navsezadnje odgovorne za 80 % kmetijstva v Afriki, čeprav imajo le redko možnost postati lastnice zemlje, ki jo obdelujejo; poudarja tudi, da imajo ženske dokazano sposobnost za reševanje problemov in sporov, zato Komisijo in države AKP poziva, naj povečajo njihovo udeležbo v akcijskih in delovnih skupinah;

45.  poziva Komisijo, naj uporabi kazalnike uspešnosti iz akcijskega načrta EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk v razvojnem sodelovanju;

o
o   o

(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3. Sporazum je bil revidiran v Luxembourgu 25. junija 2005 (UL L 287, 28.10.2005, str. 4) in v Ouagadougouju 22. junija 2010 (UL L 287, 4.11.2010, str. 3). (2) UL L 314, 30.11.2001, str. 1. Sklep, kakor je bil spremenjen s sklepom 2007/249/ES (UL L 109, 26.4.2007, str. 33).