Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/0288(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0082/2013

Predložena besedila :

B7-0082/2013

Razprave :

PV 12/03/2013 - 14
CRE 12/03/2013 - 14
PV 13/03/2013 - 6
CRE 13/03/2013 - 6

Glasovanja :

PV 13/03/2013 - 8.10
CRE 13/03/2013 - 8.10
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0087

Sprejeta besedila
PDF 912kWORD 111k
Sreda, 13. marec 2013 - Strasbourg
Financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike (Sklep o začetku medinstitucionalnih pogajanj)
P7_TA(2013)0087B7-0082/2013

Odločitev Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2013 o začetku in mandatu medinstitucionalnih pogajanj o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike (COM(2011)0628/2 – C7-0341/2011 – COM(2012)0551 – C7-0312/2012 – 2011/0288(COD)2013/2531(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju člena 70(2) in člena 70a Poslovnika,

ker so finančna sredstva, določena v zakonodajnem predlogu, le predlog za zakonodajni organ in ne morejo biti dokončna, dokler ne bo dosežen sporazum o predlogu uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020;

sklene, da začne medinstitucionalna pogajanja na podlagi naslednjega mandata:

MANDAT

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Predlog spremembe
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Skrajšanje upravnih postopkov je eden od temeljnih ciljev in glavnih zahtev reforme skupne kmetijske politike. Uvesti bi bilo treba realistične tolerančne prage in spodnje omejitve ter doseči uravnoteženo razmerje med zaupanjem in nadzorom, da bi se ohranilo prihodnjo upravno obremenitev držav članic in prejemnikov na smiselni ravni. Pri skrajševanju upravnih postopkov bi bilo treba ustrezno upoštevati upravne in druge stroške nadzora na vseh ravneh in nagraditi dobro delujoče upravne in nadzorne sisteme. Prevladujoči cilj bi moral biti zmanjšati upravne stroške ter omejiti upravno obremenitev kmetov in uprave na smiselno raven.
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Da se dopolnijo ali spremenijo nekateri nebistveni elementi te uredbe je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z akreditacijo plačilnih agencij in usklajevalnih organov, vsebino sistema kmetijskega svetovanja, ukrepi, ki se financirajo iz proračuna Unije v okviru javne intervencije in vrednotenja dejavnosti v povezavi z javno intervencijo, znižanji in začasnimi prekinitvami povračil državam članicam, uravnovešenjem med odhodki in prihodki v okviru skladov, izterjavo dolgov, kaznimi za upravičence v primeru neupoštevanja pogojev za upravičenost, predpisi o varščinah, delovanju integriranih upravnih in nadzornih sistemov, ukrepih, ki so izključeni iz pregleda transakcij, kaznimi v okviru navzkrižne skladnosti, pravili glede ohranjanja trajnih pašnikov, pravili glede datuma uveljavitve in menjalnega tečaja za države članice, ki ne uporabljajo eura, ter vsebino okvira skupnega vrednotenja ukrepov, sprejetih v okviru SKP. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, med drugim tudi s strokovnjaki. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje pomembnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.
(3)  Da se dopolnijo ali spremenijo nekateri nebistveni elementi te uredbe je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z akreditacijo plačilnih agencij in usklajevalnih organov, vsebino sistema kmetijskega svetovanja, ukrepi, ki se financirajo iz proračuna Unije v okviru javne intervencije in vrednotenja dejavnosti v povezavi z javno intervencijo, znižanji in začasnimi prekinitvami povračil državam članicam, uravnovešenjem med odhodki in prihodki v okviru skladov, izterjavo dolgov, upravnimi kaznimi za upravičence v primeru neupoštevanja pogojev za upravičenost, predpisi o varščinah, delovanju integriranih upravnih in nadzornih sistemov, ukrepih, ki so izključeni iz pregleda transakcij, kaznimi v okviru navzkrižne skladnosti, pravili glede ohranjanja trajnih travnij in pašnikov, pravili glede datuma uveljavitve in menjalnega tečaja za države članice, ki ne uporabljajo eura, ter vsebino okvira skupnega vrednotenja ukrepov, sprejetih v okviru SKP. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, med drugim tudi s strokovnjaki. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje pomembnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. V skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) PDEU, lahko Računsko sodišče na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta poda mnenje o teh delegiranih aktih.
(Ta dva predloga sprememb o nadomestitvi izraza „kazen“ z „upravna kazen“, izraza „trajno travinje“ (v slov. prevodu „pašnik“, op.prev.) pa s „trajno travinje in pašniki“, se uporabita za celotno besedilo; če bosta sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Uredba bi morala zagotavljati izjeme v primeru višje sile in izjemnih okoliščin, kjer je to ustrezno. Pojem višje sile je treba v povezavi s kmetijskimi uredbami razlagati glede na sodno prakso Sodišča.
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Povečanja zahtev za certifikacijske organe in plačilne agencije ne bi smel spremljati nadaljnji porast upravnih postopkov v državah članicah. Zahteve predvsem ne bi smele biti strožje od mednarodnih standardov preverjanja. Pri obsegu in vsebini postopkov certifikacije bi bilo treba ohraniti uravnoteženo razmerje med stroški in koristmi, dodatne obveznosti poročanja pa bi morale imeti jasno dodano vrednost.
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Da bi se upravičenci bolj zavedali razmerja med kmetijskimi praksami in upravljanjem kmetij na eni strani ter standardi glede okolja, podnebnih sprememb, dobrih kmetijskih pogojev zemljišč, varnosti živil, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrega počutja živali na drugi strani morajo države članice oblikovati obsežen sistem kmetijskega svetovanja za nasvete upravičencem. Sistem kmetijskega svetovanja ne sme na nikakršen način vplivati na obveznost in odgovornost upravičencev do spoštovanja teh standardov. Države članice morajo tudi zagotoviti jasno ločitev nasvetov od pregledov.
(10)  Da bi se upravičenci bolj zavedali razmerja med kmetijskimi praksami, upravljanjem kmetij in obvladovanjem tveganja na njih na eni strani ter standardi glede okolja, podnebnih sprememb, dobrih kmetijskih pogojev zemljišč, varnosti živil, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrega počutja živali na drugi strani, morajo države članice oblikovati obsežen sistem kmetijskega svetovanja za nasvete upravičencem. Sistem kmetijskega svetovanja ne sme na nikakršen način vplivati na obveznost in odgovornost upravičencev do spoštovanja teh standardov. Države članice morajo tudi zagotoviti jasno ločitev nasvetov od pregledov.
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Sistem kmetijskega svetovanja mora pokrivati vsaj zahteve in standarde, ki spadajo v področje uporabe navzkrižne skladnosti. Prav tako mora pokrivati zahteve, ki jih je treba upoštevati za neposredna plačila v zvezi s kmetijskimi praksami, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, ter z ohranjanjem kmetijskih zemljišč v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. NP/xxx z dne xxx o pravilih za neposredna plačila za kmete v shemah neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike. Sistem mora pokrivati tudi nekatere elemente v zvezi z prilagajanjem podnebnim spremembam in ublažitvijo njihovih posledic, biotsko raznovrstnostjo, varstvom voda, prijavljanjem bolezni živali in rastlin ter inovacijami in trajnostnim razvojem gospodarskih dejavnosti malih kmetij.
(11)  Sistem kmetijskega svetovanja mora pokrivati vsaj zahteve in standarde, ki spadajo v področje uporabe navzkrižne skladnosti na ravni kmetije. Prav tako mora pokrivati zahteve, ki jih je treba upoštevati za neposredna plačila v zvezi s kmetijskimi praksami, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, ter z ohranjanjem kmetijskih zemljišč v skladu z Uredbo (EU) št. …/2013 [NP] Evropskega parlamenta in Sveta z dne xxx o pravilih za neposredna plačila za kmete v shemah neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike. Ta sistem mora poleg tega pokrivati tudi nekatere elemente v zvezi z prilagajanjem podnebnim spremembam in ublažitvijo njihovih posledic, biotsko raznovrstnostjo, varstvom voda, prijavljanjem bolezni živali in rastlin ter inovacijami, okoljsko učinkovitostjo in trajnostnim razvojem gospodarskih dejavnosti kmetij, vključno z dejavnostmi za posodabljanje kmetij, krepitvijo konkurenčnosti, sektorskim povezovanjem, inovacijami in tržno usmerjenostjo, pa tudi spodbujanje in izvajanje načel v zvezi z računovodstvom, podjetništvom in trajnostnim upravljanjem ekonomskih virov. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da v svoje sisteme vključijo tudi spodbujanje preusmerjanja kmetij in diverzifikacijo njihovih gospodarskih dejavnosti ter uvedbo ustreznih preprečevalnih ukrepov za soočanje z naravnimi nesrečami in živalskimi in rastlinskimi boleznimi, ter svetovanje o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabi nekemičnih alternativ.
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Vstop v sistem kmetijskega svetovanja mora biti za upravičence prostovoljen. Vsem upravičencem, tudi tistim, ki v okviru SKP ne prejemajo podpore, mora biti omogočeno sodelovanje v sistemu, vendar pa lahko države članice določijo prednostna merila. Zaradi narave sistema je primerno, da se informacije, pridobljene med dejavnostjo svetovanja, obravnavajo kot zaupne, razen v primerih resnih kršitev zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje. Za zagotovitev učinkovitosti sistema morajo biti svetovalci primerno kvalificirani in se redno usposabljati.
(12)  Vstop v sistem kmetijskega svetovanja mora biti za upravičence prostovoljen. Vsem upravičencem, tudi tistim, ki v okviru SKP ne prejemajo podpore, bi moralo biti omogočeno sodelovanje v sistemu. Vendar bi morale biti države članice zmožne, da na podlagi okoljskih, gospodarskih in socialnih meril določijo kategorije upravičencev, ki imajo prednostni dostop do sistema kmetijskega svetovanja. Zaradi narave sistema je primerno, da se informacije, pridobljene med dejavnostjo svetovanja, obravnavajo kot zaupne, razen v primerih resnih kršitev zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje. Za zagotovitev učinkovitosti sistema morajo biti svetovalci primerno kvalificirani in se redno usposabljati.
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Komisija državam članicam zagotovi finančna sredstva iz EKJS, ki so potrebna za kritje odhodkov akreditiranih plačilnih agencij, v obliki povračil po knjiženju odhodka s strani teh agencij. Dokler niso povračila v obliki mesečnih plačil izplačana, morajo države članice angažirati potrebne finančne vire za potrebe svojih akreditiranih plačilnih agencij. Države članice in upravičenci, vključeni v izvajanje SKP, sami krijejo stroške za osebje in upravne stroške.
(13)  Komisija državam članicam zagotovi finančna sredstva iz EKJS, ki so potrebna za kritje odhodkov akreditiranih plačilnih agencij, v obliki povračil po knjiženju odhodka s strani teh agencij. Dokler niso povračila v obliki mesečnih plačil izplačana, morajo države članice angažirati potrebne finančne vire za potrebe svojih akreditiranih plačilnih agencij. Da bi se izboljšala operativna učinkovitost plačilnih agencij, bi morale agencije same kriti stroške za osebje in upravne stroške držav članic in upravičencev, vključenih v izvajanje SKP.
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Cilj uporabe agrometeorološkega sistema ter pridobivanja in izpopolnjevanja satelitskih posnetkov je Komisiji zagotoviti sredstva za upravljanje kmetijskih trgov ter olajšati spremljanje kmetijskih odhodkov.
(14)  Cilj uporabe agrometeorološkega sistema ter pridobivanja in izpopolnjevanja satelitskih posnetkov je Komisiji zagotoviti sredstva za upravljanje kmetijskih trgov, olajšati spremljanje kmetijskih odhodkov in uporabe virov, od katerih je odvisno kmetijstvo, vključno kmetijsko-gozdarskih sistemov, ter oceniti in zagotoviti pravočasno pomoč v primeru naravnih nesreč.
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Financiranje programov za razvoj podeželja se izvaja iz proračuna Unije na podlagi obveznosti v letnih obrokih. Državam članicam mora biti omogočeno, da že ob začetku izvajanja programa za razvoj podeželja črpajo iz skladov Unije. Zato je treba uvesti primerno omejen sistem predhodnega financiranja in tako zagotoviti enakomeren pretok sredstev, ki bo omogočil pravočasno izvrševanje plačil upravičencem v okviru programov.
(23)  Financiranje programov za razvoj podeželja se izvaja iz proračuna Unije na podlagi obveznosti v letnih obrokih. Državam članicam mora biti omogočeno, da že ob začetku izvajanja programa za razvoj podeželja črpajo iz skladov Unije. Zato bi bilo treba dati prednost uvedbi primerno omejenega sistema predhodnega financiranja in tako zagotoviti enakomeren pretok sredstev, ki bo omogočil pravočasno izvrševanje plačil upravičencem v okviru programov.
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  Področna kmetijska zakonodaja od držav članic zahteva, da do določenega roka pošljejo informacije o številu opravljenih pregledov in njihovih rezultatih. Te nadzorne statistike se uporabijo za določitev stopnje napak na ravni držav članic ter splošneje za preverjanje upravljanja EKJS in EKSRP. Za Komisijo so pomemben vir, s pomočjo katerega se prepriča o dobrem upravljanju sredstev, in so bistveni element letne izjave o zanesljivosti. Glede na bistveni pomen statističnih podatkov in da se zagotovi, da države članice spoštujejo svoje obveznosti o pravočasnem pošiljanju navedenih podatkov, je treba uvesti odvračilne ukrepe za pozno predložitev zahtevanih podatkov na način, ki bo sorazmeren z obsegom manjkajočih podatkov. Zato je treba sprejeti določbe, v skladu s katerimi lahko Komisija začasno prekine izplačilo dela mesečnih ali vmesnih plačil, za katera ustrezni statistični podatki niso bili pravočasno poslani.
(27)  Področna kmetijska zakonodaja od držav članic zahteva, da do določenega roka pošljejo informacije o številu opravljenih pregledov in njihovih rezultatih. Te nadzorne statistike se uporabijo za določitev stopnje napak na ravni držav članic ter splošneje za preverjanje upravljanja EKJS in EKSRP. Za Komisijo so pomemben vir, s pomočjo katerega se prepriča o dobrem upravljanju sredstev, in so bistveni element letne izjave o zanesljivosti. Glede na bistveni pomen statističnih podatkov in da se zagotovi, da države članice spoštujejo svoje obveznosti o pravočasnem pošiljanju navedenih podatkov, je treba uvesti sorazmerne odvračilne ukrepe za pozno predložitev zahtevanih podatkov na način, ki bo sorazmeren z obsegom manjkajočih podatkov. Zato je treba sprejeti določbe, v skladu s katerimi lahko Komisija začasno prekine izplačilo dela mesečnih ali vmesnih plačil, za katera ustrezni statistični podatki niso bili pravočasno poslani. Takšna prekinitev se uporabi v skladu z načelom sorazmernosti samo, če je zaradi zamude ogrožen mehanizem letnih razrešnic.
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
(30)  V financiranje ukrepov in dejavnosti v okviru SKP bo delno vključeno deljeno upravljanje. Da bi zagotovili pravilno upravljanje skladov Unije, mora Komisija preverjati upravljanje skladov, ki ga izvajajo pristojni organi držav članic, zadolženi za izvajanje plačil. Treba je določiti naravo pregledov, ki jih bo izvajala Komisija, da se določijo pogoji glede odgovornosti pri izvajanju proračuna ter pojasnijo obveznosti glede sodelovanja držav članic.
(30)  V financiranje ukrepov in dejavnosti v okviru SKP bo delno vključeno deljeno upravljanje. Da bi zagotovili pravilno upravljanje skladov Unije, mora Komisija izvajati potrebne preglede upravljanja skladov, ki ga izvajajo pristojni organi držav članic, zadolženi za izvajanje plačil. Določiti je treba splošna pravila in načela, ki jih mora Komisija spoštovati pri preverjanju, in naravo pregledov, da se določijo pogoji glede odgovornosti pri izvajanju proračuna ter pojasnijo obveznosti glede sodelovanja držav članic.
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
(31)  Da bi Komisija lahko izpolnila obveznosti preverjanja obstoja in pravilnega delovanja sistemov upravljanja in nadzora odhodkov Unije v državah članicah, je treba ne glede na nadzor, ki ga izvajajo države članice, določiti preverjanje, ki ga opravljajo osebe, pooblaščene s strani Komisije, ki lahko pri svojem delu zaprosijo za pomoč države članice.
(31)  Da bi Komisija lahko izpolnila obveznosti preverjanja obstoja in pravilnega delovanja sistemov upravljanja in nadzora odhodkov Unije v državah članicah, bi bilo treba določiti, da preglede opravljajo osebe, ki jih pooblasti Komisija in lahko pri svojem delu zaprosijo za pomoč države članice. Takšne nacionalne določbe bi morale upoštevati načelo sorazmernosti, obstoječo stopnjo zaupanja v zanesljivost sistemov nacionalnega nadzora in upravljanja in splošno učinkovitost nacionalnih nadzorov v preverjanjih, ki jih je opravila Komisija,
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
(36)  Postopki izterjave, ki jih uporabljajo države članice, lahko povzročijo večletno zamudo pri izterjavah, hkrati pa ne morejo zagotoviti uspešnega izida. Stroški izvajanja teh postopkov so lahko tudi nesorazmerni glede na zneske, ki so ali bi lahko bili zbrani. Zato je treba v nekaterih primerih državam članicam omogočiti ustavitev postopkov izterjav.
(36)  Postopki izterjave, ki jih uporabljajo države članice, lahko povzročijo večletno zamudo pri izterjavah, hkrati pa ne morejo zagotoviti uspešnega izida. Stroški izvajanja teh postopkov so lahko tudi nesorazmerni glede na zneske, ki so ali bi lahko bili zbrani. Spodnja omejitev za izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov, vključno z obrestmi, je zelo nizka, zato bi bilo treba izterjavo opravljati le takrat, kadar je stroškovno učinkovita. Zato je treba v nekaterih primerih državam članicam omogočiti ustavitev postopkov izterjav.
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37
(37)  Za zavarovanje finančnih interesov proračuna Unije morajo države članice sprejeti ukrepe za zagotovitev, da se transakcije, financirane iz EKJS in EKSRP, dejansko in pravilno izvedejo. Prav tako morajo države članice preprečiti, odkriti in učinkovito obravnavati vsako nepravilnost ali nespoštovanje obveznosti s strani upravičencev. V ta namen je treba uporabljati Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti.
(37)  Za zavarovanje finančnih interesov proračuna Unije morajo države članice sprejeti sorazmerne ukrepe za zagotovitev, da se transakcije, financirane iz EKJS in EKSRP, dejansko in pravilno izvedejo. Prav tako morajo države članice preprečiti, odkriti in učinkovito obravnavati vsako nepravilnost ali nespoštovanje obveznosti s strani upravičencev. V ta namen je treba uporabljati Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti. Da se zagotovi skladnost političnih prednostnih nalog in ciljev Unije, bi bilo treba med dejavnike, za katere se meni, da ogrožajo splošni proračun Unije, vključiti tudi tveganja za okolje in javno zdravje, saj se s tem povezani stroški prenašajo na druga področja javne porabe, vključno s porabo Unije. Zmanjševanje dodatnih stroškov na drugih področjih bi moralo zagotoviti učinkovitost javne porabe.
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37 a (novo)
(37a)  Poleg Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95, bi morala podrobnejše določbe opredeliti ta uredba, ki obravnava nepravilnosti na področju skupne kmetijske politike. Za upravičenca, ki prejema pomoč, ne izpolnjuje pa meril za upravičenost ali zavez za dodelitev te pomoči, bi se moralo meniti, da je neupravičeno pridobil ugodnost. Takšne ugodnosti se ukine v skladu s členom 4 Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95. Upravne kazni v smislu člena 5 Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 se uporabljajo za odvračanje upravičencev od neupoštevanja pravil v obliki zmanjšanja pomoči ali izključitve iz nje, zlasti v primeru namernih nepravilnosti ali nepravilnosti, povzročenih iz malomarnosti. Te upravne kazni lahko vplivajo na pomoč, za katero so pogoji za upravičenost ali zaveze izpolnjeni. Vendar je pomembno, da v primeru nepravilnosti v zvezi z naslovom III Poglavja 2 Uredbe (EU) št. …/2013[NP], vsota celotne ukinjene ali zmanjšane pomoči ne bi presegala plačila iz tega poglavja.
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
(38)  Določbe glede splošnih načel za preglede, ukinitve, zmanjšanja ali izključitve iz plačil ter za nalaganje kazni so vključene v različne področne kmetijske uredbe. Ta pravila je treba zbrati v skupnem zakonodajnem okviru na horizontalni ravni. Pokrivati morajo obveznosti držav članic v zvezi z administrativnimi pregledi in pregledi na kraju samem ter pravili o izterjavi, zmanjšanju in izključitvah pomoči. Prav tako je treba določiti pravila o preverjanju obveznosti, ki niso nujno povezana s plačilom pomoči.
(38)  Določbe glede splošnih načel za preglede, ukinitve, zmanjšanja ali izključitve iz plačil ter za nalaganje sorazmernih upravnih kazni so vključene v različne področne kmetijske uredbe. Ta pravila je treba zbrati v skupnem zakonodajnem okviru na horizontalni ravni. Pokrivati bi morala obveznosti držav članic v zvezi z administrativnimi pregledi in pregledi na kraju, vključno s splošnimi načeli in pravili, ki se uporabljajo, ter pravili o izterjavi, zmanjšanju in izključitvah pomoči. Prav tako je treba določiti pravila o preverjanju obveznosti, ki niso nujno povezana s plačilom pomoči. Zagotoviti je treba tudi močne spodbude za države članice, da bi zmanjšale število pregledov na kraju samem tam, kjer je delež napak na sprejemljivi ravni, pa tudi za prožnost na podlagi običajnih standardov države članice ali zadevnih regij, ki bo na podlagi agronomskih, ekoloških ali okoljskih razlogov omogočala utemeljene izjeme.
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38 a (novo)
(38a)  Pravičen sistem kaznovanja kmetov, ki storijo nepravilnosti, bi moral izključevati dvojno kaznovanje ter hkratno uporabo upravnih kazni v skladu s to uredbo in kazenskih sankcij v skladu s kazenskim pravom, razen v primerih prevare.
Predlog spremembe 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38 b (novo)
(38b)  Upravnih kazni, vključno z obveznostjo kmetov do vračila vseh prejetih plačil, se ne bi smelo uvesti na podlagi okoliščin, ki so objektivno zunaj nadzora kmeta, zlasti nepredvidljivih dogodkov.
Predlog spremembe 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41
(41)  Ohraniti je treba glavne elemente integriranega sistema, zlasti določbe o računalniški zbirki podatkov, sistemu identifikacije enot rabe ali poljin, vlogah za pomoč ali zahtevkih za plačilo, ter sistema za identifikacijo in evidenco pravic do plačila.
(41)  Ohraniti je treba glavne elemente integriranega sistema, zlasti določbe o računalniški zbirki podatkov, sistemu identifikacije enot rabe ali poljin, vlogah za pomoč ali zahtevkih za plačilo, ter sistema za identifikacijo in evidenco pravic do plačila. Države članice bi morale uporabiti pri vzpostavljanju teh sistemov ustrezno tehnologijo, da se zmanjša upravno obremenitev in zagotovi smotrn in učinkovit nadzor.
Predlog spremembe 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44
(44)  V skladu z Uredbo (ES) št. 485/2008 države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje učinkovitega varovanja finančnih interesov proračuna Unije in zlasti, da preverijo avtentičnost in skladnost poslovanja, ki ga financira EKJS. Zaradi jasnosti in racionalnosti je treba ustrezne določbe združiti v enem aktu. Uredbo (ES) št. 485/2008 je zato treba razveljaviti.
(44)  V skladu z Uredbo (ES) št. 485/2008 države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje učinkovitega varovanja finančnih interesov proračuna Unije in zlasti, da preverijo avtentičnost in skladnost poslovanja, ki ga financira EKJS. Zaradi enostavnosti, jasnosti in racionalnosti bi bilo treba ustrezne določbe združiti v enem aktu. Uredbo (ES) št. 485/2008 je zato treba razveljaviti.
Predlog spremembe 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 50
(50)  Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/200125, ki jo je nadomestila Uredba (ES) št. 73/2009, je uvedla načelo, da mora biti celotno plačilo upravičencem nekaterih podpor v okviru SKP vezano na upoštevanje pravil v zvezi s upravljanjem zemljišč ter kmetijsko proizvodnjo in dejavnostjo. To načelo je bilo kasneje vključeno v Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 (ES) z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“). V okviru t.i. sistema „navzkrižne skladnosti“ morajo države članice naložiti kazni v obliki zmanjšanja ali izključitve podpore, ki se prejema v okviru SKP, in sicer v celoti ali delno.
(50)  Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001, ki jo je nadomestila Uredba (ES) št. 73/2009, je uvedla načelo, da mora biti celotno plačilo upravičencem nekaterih podpor v okviru SKP vezano na upoštevanje pravil v zvezi s upravljanjem zemljišč ter kmetijsko proizvodnjo in dejavnostjo. To načelo je bilo kasneje vključeno v Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 (ES) z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“). V okviru t.i. sistema „navzkrižne skladnosti“ morajo države članice naložiti upravne kazni v obliki zmanjšanja ali izključitve podpore, ki se prejema v okviru SKP, in sicer v celoti ali delno, v skladu z načelom sorazmernosti ter ob upoštevanju splošnih meril za dodeljevanje teh kazni, kot je določeno v tej uredbi.
Predlog spremembe 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 53
(53)  Države članice morajo predpisane zahteve ravnanja v celoti izvajati, da bodo delovale na ravni kmetij in se zagotovi enako obravnavanje kmetov.
(53)  Države članice morajo predpisane zahteve ravnanja v celoti izvajati, da bodo delovale na ravni kmetij in se zagotovi enako obravnavanje kmetov. Komisija bi morala zaradi navzkrižne skladnost izdati smernice o razlagi pravil o identifikaciji živali in registraciji, ki bi, kadar je to ustrezno, omogočala prožnost na ravni kmetij za doseganje potrebnega ravnovesja med varovanjem duha zakonodaje in uporabo sorazmernih upravnih kazni samo v primeru neposrednega neizpolnjevanja pravil, ki se ga lahko nedvomno pripiše upravičencem, zlasti za ponavljajoče se nedelovanje tehnologije, ki je v uporabi.
Predlog spremembe 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 54
(54)  Kar zadeva Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, bodo določbe v okviru navzkrižne skladnosti opravljale svoj namen, ko jih bodo vse države članice v celoti izvajale, zlasti z jasnimi obveznosti za kmete. V skladu z Direktivo se zahteve na ravni kmetij začnejo uporabljati najkasneje 1. januarja 2013.
črtano
Predlog spremembe 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 56
(56)  V skladu s členom 22 Direktive 2000/60/ES se Direktiva Sveta 80/68/EGS z dne 17. decembra 1979 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem z nekaterimi nevarnimi snovmi 23. decembra 2013 razveljavi. Da se ohranijo pravila o navzkrižni skladnosti glede varstva podzemne vode, je primerno, da se ob pričakovanju vključitve Direktive 2000/60/ES v navzkrižno skladnost prilagodi področje delovanja navzkrižne skladnosti in določi standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev, ki bo obsegal zahteve iz členov 4 in 5 Direktive 80/68/EGS.
črtano
Predlog spremembe 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 57
(57)  Sistem navzkrižne skladnosti kaže na nekatere upravne omejitve tako za upravičence kot nacionalne uprave, saj je treba zagotoviti vodenje evidenc, izvajati preglede in po potrebi uporabljati kazni. Te kazni morajo biti sorazmerne, učinkovite in odvračilne ter ne smejo vplivati na ostale kazni iz ostalih določb prava Unije ali nacionalnega prava. Zaradi doslednosti je ustrezne določbe Unije primerno združiti v enem samem pravnem instrumentu. Za kmete, ki sodelujejo v shemi za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. xxx/xxx[NP], lahko prizadevanja v okviru sistema navzkrižne skladnosti presegajo ugodnosti v zvezi z vključenostjo navedenih kmetov v sistem. Zaradi poenostavitve je treba te kmete izvzeti iz navzkrižne skladnosti ter zlasti iz sistema nadzora in tveganja za kazni v zvezi z navzkrižno skladnostjo. Vendar pa izvzetje ne sme vplivati na obveznosti spoštovanja veljavnih določb področne zakonodaje in možnosti za preverjanje in naložitev kazni v skladu z navedeno zakonodajo.
(57)  Sistem navzkrižne skladnosti kaže na nekatere upravne omejitve tako za upravičence kot nacionalne uprave, saj je treba zagotoviti vodenje evidenc, izvajati preglede in po potrebi uporabljati kazni. Te kazni morajo biti sorazmerne, učinkovite in odvračilne ter ne smejo vplivati na ostale kazni iz ostalih določb prava Unije ali nacionalnega prava. Zaradi doslednosti je ustrezne določbe Unije primerno združiti v enem samem pravnem instrumentu. Za kmete, ki sodelujejo v shemi za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. xxx/xxx[NP], lahko prizadevanja v okviru sistema navzkrižne skladnosti presegajo ugodnosti v zvezi z vključenostjo navedenih kmetov v sistem. Zaradi poenostavitve je treba te kmete izvzeti iz navzkrižne skladnosti ter zlasti iz sistema nadzora in tveganja za kazni v zvezi z navzkrižno skladnostjo. Vendar pa izvzetje ne sme vplivati na obveznosti spoštovanja veljavnih določb področne zakonodaje in možnosti za preverjanje in naložitev kazni v skladu z navedeno zakonodajo. Manjših nenamernih kršitev, ugotovljenih ob preverjanju navzkrižne skladnosti, ne bi smeli kaznovati, temveč bi morali izdati opozorilo in skladnost spremljati pri naslednjem preverjanju.
Predlog spremembe 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 60
(60)  Za učinkovito izvajanje navzkrižne skladnosti je treba pri upravičencih preverjati, če spoštujejo zahteve. Kadar se država članica odloči uporabiti možnost, da ne uporabi znižanja ali izključitve iz plačil, kadar zadevni znesek znaša manj kot 100 EUR, mora prisojni nadzorni organ v naslednjem letu na vzorcu upravičencev preveriti, če je bilo ugotovljeno neskladje odpravljeno.
(60)  Za učinkovito izvajanje navzkrižne skladnosti je treba pri upravičencih preverjati, če spoštujejo zahteve. Kadar se država članica odloči uporabiti možnost, da ne uporabi znižanja ali izključitve iz plačil, kadar zadevni znesek znaša manj kot 100 EUR, mora prisojni nadzorni organ v naslednjem letu na vzorcu upravičencev preveriti, če je bilo ugotovljeno neskladje odpravljeno. Države članice lahko tudi vzpostavijo sistem zgodnjega opozarjanja za prvo lažje neizpolnjevanje zahtev, da se izboljša sprejemanje sistema navzkrižne skladnosti v kmetijskih skupnostih in za večjo vključenost kmetov v izvajanje zahtev. Sistem bi moral vključevati opozorilna pisma, s katerimi se zadevne upravičence pozove k odpravi pomanjkljivosti, države članice pa v naslednjem letu preverijo skladnost.
Predlog spremembe 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 68
(68)  Vsak posamezni ukrep v okviru SKP je treba spremljati in ovrednotiti, da se izboljša njegova kakovost in pokažejo njegovi učinki. V tem okviru je treba določiti seznam kazalnikov in učinek politik SKP, ki jih Komisija oceni glede na cilje politike. Komisija mora vzpostaviti okvir za skupno spremljanje in vrednotenje, ki bo med drugim zagotavljal, da bodo ustrezni podatki, vključno z informacijami držav članic, pravočasno na voljo. Komisija mora pri tem upoštevati potrebe po podatkih in sinergije med potencialnimi viri podatkov. Poleg tega sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Proračun za strategijo Evropa 2020 – Del II navaja, da je treba odhodke v zvezi s podnebno politiko v skupnem proračunu Unije povečati vsaj na 20 %, in sicer s prispevki iz različnih politik. Komisija mora zato biti zmožna oceniti vpliv podpore Unije v okviru SKP na podnebne cilje.
(68)  Vsak posamezni ukrep v okviru SKP je treba spremljati in ovrednotiti, da se izboljša njegova kakovost in pokažejo njegovi učinki. V tem okviru je treba določiti seznam kazalnikov in učinek politik SKP, ki jih Komisija oceni glede na cilje politike. Komisija mora vzpostaviti okvir za skupno spremljanje in vrednotenje, ki bo med drugim zagotavljal, da bodo ustrezni podatki, vključno z informacijami držav članic, pravočasno na voljo. Pri tem mora upoštevati potrebe po podatkih in sinergije med potencialnimi viri podatkov in v čim večji meri uporabljati že obstoječe vire podatkov. Poleg tega mora okvir spremljanja in vrednotenja upoštevati in ustrezno odražati strukturo SKP, saj okvira spremljanja in vrednotenja drugega stebra ni mogoče prenesti na prvi steber, predvsem zato, ker je mogoče v prvem stebru zaradi sorazmerno enotnih ukrepov dosegati sinergijske učinke. To je treba ustrezno upoštevati. Poleg tega sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Proračun za strategijo Evropa 2020 – Del II navaja, da je treba odhodke v zvezi s podnebno politiko v skupnem proračunu Unije povečati vsaj na 20 %, in sicer s prispevki iz različnih politik. Komisija mora zato biti zmožna oceniti vpliv podpore Unije v okviru SKP na podnebne cilje.
Predlog spremembe 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 70 c
(70c)  V sodbi Sodišče ni izpodbijalo legitimnosti cilja krepitve javnega nadzora nad porabo denarja iz EKJS in EKSRP. Ta cilj je treba preučiti v luči novega okvira za finančno upravljanje in nadzor, ki se bo začel uporabljati 1. januarja 2014. V tem okviru nadzor, ki ga izvajajo nacionalne uprave ne more biti izčrpen, natančneje, na kraju samem se pri skoraj vseh shemah lahko preveri le omejen del prebivalstva. Povečanje najmanjše stopnje kontrole v primerjavi s stopnjami, ki se trenutno uporabljajo, bi v trenutnih razmerah pomenilo dodatno finančno in upravno obremenitev za nacionalne uprave, hkrati pa ne bi bilo stroškovno učinkovito. Poleg tega novi okvir določa, da lahko države članice pod določenimi pogoji zmanjšajo število pregledov na kraju samem. Glede na to objava imen upravičencev kmetijskih skladov krepi javni nadzor nad uporabo teh sredstev, in je zato koristen prispevek k obstoječemu okviru upravljanja in nadzora, ki je potreben za zagotovitev ustrezne ravni zaščite finančnih interesov Unije. Nacionalnim organom bi ob uporabi novih pravil, ki poenostavljajo upravne postopke za koriščenje sredstev iz skladov Unije in zmanjšujejo administrativne stroške, moralo biti omogočeno, da se zanesejo na javni nadzor, zlasti na njegov preventivni in odvračilni učinek zoper goljufije in zlorabo javnih sredstev, tako da posameznike odvrača od ravnanj, ki niso v skladu s pravili.
(70c)  V sodbi Sodišče ni izpodbijalo legitimnosti cilja krepitve javnega nadzora nad porabo denarja iz EKJS in EKSRP.
Predlog spremembe 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 70 d
(70d)  Cilj javnega nadzora nad porabo denarja iz EKJS in EKSRP, ki naj bi ga dosegli z objavo podatkov upravičencev, se lahko doseže samo tako, da ima javnost zagotovljen dostop do le določenega dela podatkov. Takšni podatki bi morali obsegati identiteto upravičenca, znesek dodeljenih sredstev in sklad ter namen in vrsto zadevnih ukrepov. Objavo takšne informacije bi bilo treba urediti na način, ki bo manj posegal v pravice upravičencev do zasebnosti na splošno in bo zlasti varoval njihove osebne podatke, v skladu s pravicami, ki jih določata člena 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
(70d)  Cilj javnega nadzora nad porabo denarja iz EKJS in EKSRP, ki naj bi ga dosegli z objavo podatkov upravičencev, se lahko doseže samo tako, da ima javnost zagotovljen dostop do določenega dela podatkov. Takšni podatki bi morali obsegati podatke o znesku dodeljenih sredstev iz posameznega sklada ter namen in vrsto zadevnih ukrepov. Zaradi točne predstave o teritorialni porazdelitvi podpore SKP je treba navesti tudi podatke o kraju, kjer se nahajajo kmetijska gospodarstva, za katera ti ukrepi veljajo. Varovati bi bilo treba pravico upravičencev do spoštovanja njihove zasebnosti na splošno in varstva njihovih osebnih podatkov, zlasti pravic, ki jih določata člena 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Predlog spremembe 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 70 f
(70f)  Da bi se zagotovilo ravnotežje med zastavljenim ciljem javnega nadzora nad porabo denarja EKJS in EKSRP na eni strani ter pravico upravičencev do spoštovanja njihove zasebnosti na splošno in do varstva njihovih osebnih podatkov na drugi strani, je treba upoštevati tudi raven pomoči. Po obširni analizi in posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi se je izkazalo, da bi bilo za povečanje učinkovitosti takšnih objav in za omejitev poseganja v pravice upravičencev, treba določiti prag glede zneska prejete pomoči, pod katerim se ime upravičenca ne sme objaviti.
črtano
Predlog spremembe 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 70 g
(70g)  Prag bi moral odražati stopnjo shem podpor v okviru SKP in temeljiti na njej. Glede na precejšnje razlike med strukturami kmetijske ekonomije držav članic, ki se lahko bistveno razlikujejo od povprečja Unije, je treba dovoliti uporabo različnih minimalnih pragov, ki odražajo dejanske razmere v državi članici. Uredba xxx/xxx [NP] določa enostavno in posebno shemo za male kmetije. Člen 49 navedene uredbe določa merila za izračun zneska pomoči. Zaradi usklajenosti bi bilo treba ta merila uporabiti tudi za določitev posameznih pragov za objavo imena upravičenca v vsaki državi članici. Razen imena, se za primere, ki ne presežejo posameznega pragu, objavi vse relevantne informacije, ki davkoplačevalcem nudijo natančno sliko SKP.
črtano
Predlog spremembe 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 70 h
(70h)  Dostop javnosti do informacij povečuje tudi preglednost porabe sredstev Unije v okviru SKP in s tem prispeva k prepoznavnosti in boljšemu razumevanje te politike. Državljani imajo s tem možnost tesnejšega sodelovanja v postopku odločanja, javna uprava pa s tem uživa večjo legitimnost, deluje učinkovitejše in je bolj odgovorna državljanom. Lokalnim prebivalcem bi tudi pomagal prikazati konkretne primere oskrbovanja z „javnimi dobrinami“ s pomočjo kmetijstva in okrepil legitimnost državne pomoči za kmetijski sektor. Poleg tega se bo okrepila osebna odgovornost kmetov za uporabo prejetih javnih sredstev.
(70h)  Dostop javnosti do teh informacij povečuje tudi preglednost porabe sredstev Unije v okviru SKP in s tem prispeva k prepoznavnosti in boljšemu razumevanju te politike. Da se ta cilj doseže tudi na drugih političnih področjih Evropske unije, je treba uporabiti podobna pravila tudi za prejemnike sredstev iz drugih skladov Unije (ESSR, ESS in ESR). Državljani imajo s tem možnost tesnejšega sodelovanja v postopku odločanja, javna uprava pa s tem uživa večjo legitimnost, deluje učinkovitejše in je bolj odgovorna državljanom. Lokalnim prebivalcem bi tudi pomagal prikazati konkretne primere oskrbovanja z „javnimi dobrinami“ s pomočjo kmetijstva in okrepil legitimnost državne pomoči za kmetijski sektor. Poleg tega se bo okrepila osebna odgovornost kmetov za uporabo prejetih javnih sredstev.
Predlog spremembe 35
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1
1.  Za namene te Uredbe se uporabljajo opredelitve „kmet“, „kmetijska dejavnost“, „kmetijska površina“ in „kmetijsko gospodarstvo“ iz člena 4 Uredbe (EU) xxx/xxx[NP], razen če v tej uredbi ni drugače določeno.
1.  Za namene te Uredbe se uporabljajo opredelitve „kmet“, „kmetijska dejavnost“in „kmetijska površina“ iz člena 4 Uredbe (EU) …/2013[NP].
Predlog spremembe 36
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Za potrebe te uredbe se uporablja opredelitev izraza „gospodarstvo“ iz člena 4 Uredbe (EU) št. …/2013[DP], razen za potrebe Naslova VI.

Predlog spremembe 37
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Za potrebe te uredbe „področna kmetijska zakonodaja“ pomeni vse veljavne akte, sprejete na podlagi člena 43 PDEU v okviru skupne kmetijske politike, ter, kadar je to ustrezno, vse delegirane ali izvedbene akte, sprejete na podlagi teh aktov.

Predlog spremembe 38
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka e a (novo)
(ea) rastlinske bolezni, ki prizadenejo del rastlin ali vse rastline upravičenca;
Predlog spremembe 39
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka f
(f) razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan predložitve vloge.
(f) razlastitev dela ali celega kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan predložitve vloge, ali ponovni prevzem zemlje s strani lastnika.
Predlog spremembe 40
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1
1.  Plačilne agencije so posebni oddelki ali organi držav članic, odgovorni za upravljanje in nadzor odhodkov iz člena 4(1) in člena 5.
1.  Plačilne agencije so posebni oddelki ali organi držav članic, pristojni za upravljanje in nadzor vseh odhodkov iz člena 4(1) in člena 5.
Predlog spremembe 41
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo)
Komisija glede na tveganje pregleda dokazila, ki jih posredujejo države članice v skladu s členom 102, in oceni delovanje sistemov, da ugotovi, ali upravljavski in nadzorni organi izpolnjujejo pogoje za nacionalno akreditacijo.

Predlog spremembe 42
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3 – točka b
(b) izjavo o zanesljivosti upravljanja glede popolnosti, točnosti in verodostojnosti obračunov, pravilnega delovanja sistemov notranjega nadzora ter glede zakonitosti in pravilnosti z obračuni povezanih transakcij ter spoštovanja načela dobrega finančnega upravljanja;
(b) izjavo o zanesljivosti upravljanja glede popolnosti, točnosti in verodostojnosti obračunov in pravilnega delovanja sistemov notranjega nadzora, ki temelji na merljivih merilih učinkovitosti, ter glede zakonitosti in pravilnosti z obračuni povezanih transakcij;
Predlog spremembe 43
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3 – točka c
(c) povzetek rezultatov vseh revizij, ki so na voljo, in izvedenih pregledov, vključno z analizo sistematičnih ali ponavljajočih se pomanjkljivosti ter sprejetimi ali načrtovanimi ukrepi za odpravo pomanjkljivosti.
(c) povzetek:
(i) rezultatov vseh revizij, ki so na voljo, in izvedenih pregledov, vključno z analizo sistematičnih in ponavljajočih se pomanjkljivosti ter sprejetimi ali načrtovanimi ukrepi za odpravo pomanjkljivosti,
(ii) nadzornih statistik, poslanih v skladu s členom 102(1)(c)(v), in
(iii) drugih pregledov, ki so pomembni.
Predlog spremembe 44
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 1 – uvodni stavek
4.  Če je akreditiranih več plačilnih agencij, država članica Komisiji določi organ (v nadaljnjem besedilu: usklajevalni organ), ki je zadolžen za naslednje naloge:
4.  Če je zaradi ustavnega reda države članice akreditiranih več plačilnih agencij, država članica izbere organ (v nadaljnjem besedilu: usklajevalni organ), ki je zadolžen za naslednje naloge:
Predlog spremembe 45
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 5
5.  Če akreditirana plačilna agencija ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več enega ali več meril za akreditacijo iz odstavka 2, ji država članica akreditacijo odvzame, razen če plačilna agencija izvede potrebne spremembe v roku, določenem glede na resnost problema.
5.  Če akreditirana plačilna agencija ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več enega ali več meril za akreditacijo iz odstavka 2, ji država članica, na svojo pobudo ali zahtevo Komisije, akreditacijo odvzame, razen če plačilna agencija izvede potrebne spremembe v roku, določenem glede na resnost problema.
Predlog spremembe 46
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba) pravilih o obsegu in delu, povezanem z izjavo o zanesljivosti upravljanja teh agencij;
Predlog spremembe 47
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca) obveznostih plačilnih agencij glede javne intervencije ter o vsebini njihovih nadzornih in upravljavskih odgovornosti;
Predlog spremembe 48
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – točka a
(a) obveznostih plačilnih agencij glede javne intervencije ter o vsebini njihovih nadzornih in upravljavskih odgovornosti;
črtano
Predlog spremembe 49
Predlog uredbe
Člen 9
1.  Certifikacijski organ je javni ali zasebni revizijski organ, ki ga imenuje država članica, ki poda mnenje o izjavi o zanesljivosti upravljanja, ki zajema celovitost, točnost in verodostojnost letnih obračunov plačilne agencije, pravilno delovanje njenega sistema notranjega nadzora, zakonitost in pravilnost povezanih transakcij ter spoštovanje načela dobrega finančnega upravljanja.
1.  Certifikacijski organ je javni ali zasebni revizijski organ. Če gre za zasebni revizijski organ, ga izbere država članica s postopkom javnega razpisa. Certifikacijski organ v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi poda mnenje o celovitosti, točnosti in verodostojnosti letnih obračunov plačilne agencije in pravilnem delovanju vzpostavljenih sistemov nadzora ter zakonitosti in pravilnosti povezanih transakcij. V mnenju je med drugim navedeno, ali je ocena postavila pod vprašaj trditve v izjavi o zanesljivosti upravljanja iz člena 7(3)(b).
Operativno je neodvisen tako od zadevne plačilne agencije kot od organa, ki je to agencijo akreditiral.

Operativno je neodvisen tako od zadevne plačilne agencije kot od organa, ki je to agencijo akreditiral.

2.   Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o statusu certifikacijskih organov, posebnih nalogah, vključno s pregledi, ki jih morajo izvesti, ter s certifikati in poročili, skupaj s spremnimi dokumenti, ki jih ti organi sestavijo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 112(3).
2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 111 v zvezi z določanjem pravila o statusu certifikacijskih organov in posebnih nalogah, vključno s pregledi, ki so strukturirani na najbolj učinkovit način in se v kar največji meri zanašajo na integrirane vzorce z namenom zmanjšanja upravnih bremen za kmete in države članice.
Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo pravila o certifikatih in poročilih, ki jih izdajo certifikacijski organi, vključno s spremnimi dokumenti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 112(3).

Predlog spremembe 50
Predlog uredbe
Člen 12
1.  Države članice vzpostavijo sistem svetovanja upravičencem glede upravljanja z zemljišči in kmetijami (v nadaljnjem besedilu: sistem kmetijskega svetovanja), ki ga vodi eden ali več imenovanih organov. Imenovani organ je lahko javen ali zaseben.
1.  Države članice vzpostavijo sistem svetovanja upravičencem glede upravljanja z zemljišči in kmetijami ter obvladovanja tveganja na kmetijah (sistem kmetijskega svetovanja), ki ga vodi eden ali več izbranih organov. Izbran organ je lahko javen in/ali zaseben.
2.  Sistem kmetijskega svetovanja zajema najmanj:
2.  Sistem kmetijskega svetovanja zajema najmanj naslednje:
(a) predpisane zahteve upravljanja ter standarde v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji zemljišč iz poglavja I naslova VI;
(a) obveznosti na ravni kmetij, ki izvirajo iz predpisanih zahtev upravljanja ter standarde v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji zemljišč iz poglavja I naslova VI;
(b) kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, kot je določeno v poglavju 2 naslova III Uredbe (EU) št. xxx/xxx [NP], in ohranjanje kmetijskih zemljišč v skladu s členom 4(1)(c) Uredbe (EU) št. xxx/xxx [NP];
(b) kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, določene v poglavju 2 naslova III Uredbe (EU) št. xxx/xxx [NP], in ohranjanje kmetijskih zemljišč v skladu s členom 4(1)(c) Uredbe (EU) št. xxx/xxx [NP];
(c) zahteve ali ukrepe v zvezi z prilagajanjem podnebnim spremembam in ublažitvijo njihovih posledic, biotsko raznovrstnostjo, varstvom voda, prijavljanjem živalskih bolezni in inovacijami, ki so najmanj v skladu s tistimi iz Priloge I k tej uredbi.
(c) zahteve ali ukrepe v zvezi z prilagajanjem podnebnim spremembam in ublažitvijo njihovih posledic, biotsko raznovrstnostjo, varstvom voda, prijavljanjem živalskih bolezni in inovacijami, ki so najmanj v skladu s tistimi iz Priloge I k tej uredbi.
(ca) trajnostni razvoj gospodarskih dejavnosti kmetij v skladu z ukrepi, predvidenimi v programih za razvoj podeželja, vključno s posodabljanjem kmetij, krepitvijo konkurenčnosti, sektorskim povezovanjem, inovacijami in tržno usmerjenostjo, pa tudi s spodbujanjem in izvajanjem načel v zvezi z računovodstvom, podjetništvom in trajnostnim upravljanjem ekonomskih virov;
(d) trajnostni razvoj gospodarskih dejavnosti malih kmetij, kot ga določijo države članice in vsaj za kmetije, ki sodelujejo v shemi za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. xxx/xxx[NP].
(d) okoljsko učinkovitost in trajnostni razvoj gospodarskih dejavnosti kmetij, kot ju določijo države članice, pri čemer imajo prednost tiste kmetije, ki sodelujejo v shemi za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. …/2013[NP].
3.  Sistem kmetijskega svetovanja lahko zajema tudi zlasti:
3.  Sistem kmetijskega svetovanja lahko med drugim zajema tudi naslednje:
(a) trajnostni razvoj gospodarskih dejavnosti kmetijskih gospodarstev razen tistih iz odstavka (2)(d);
(aa) spodbujanje preusmerjanja kmetij in diverzifikacijo njihovih gospodarskih dejavnosti;
(ab) obvladovanje tveganja in uvedbo ustreznih preprečevalnih ukrepov za soočanje z naravnimi in drugimi hudimi nesrečami ter živalskimi in rastlinskimi boleznimi;
(ac) svetovanje o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabi nekemičnih alternativ;
(b) minimalne zahteve nacionalne zakonodaje v skladu s členom 29(3) in členom 30(2) Uredbe (EU) št. xxx/xxx [RP].
(b) zahteve nacionalne zakonodaje v skladu s členoma 29 in 30 Uredbe (EU) št. …/2013 [RP].
Predlog spremembe 51
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1
1.  Države članice zagotovijo, da so svetovalci v sistemu kmetijskega svetovanja primerno kvalificirani in se redno usposabljajo.
1.  Države članice zagotovijo, da so svetovalci v sistemu kmetijskega svetovanja primerno kvalificirani in se redno strokovno izpopolnjujejo.
Predlog spremembe 52
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 3
3.   Pristojni nacionalni organ upravičencu zagotovi ustrezni seznam imenovanih organov, po potrebi elektronsko.
3.  Nacionalni organ možnemu upravičencu zagotovi ustrezen seznam izbranih organov, v prvi vrsti elektronsko.
Predlog spremembe 53
Predlog uredbe
Člen 14
Upravičenci lahko ne glede na to, ali prejemajo podporo v okviru skupne kmetijske politike, vključno z razvojem podeželja, prostovoljno uporabljajo sistem kmetijskega svetovanja.

Upravičenci lahko ne glede na to, ali prejemajo podporo v okviru skupne kmetijske politike, vključno z razvojem podeželja, prostovoljno uporabljajo sistem kmetijskega svetovanja.

Vendar lahko države članice v skladu z objektivnimi merili določijo kategorije upravičencev, ki imajo prednostni dostop do sistema kmetijskega svetovanja. Vendar države članice zagotovijo, da je prednost dana kmetom, ki imajo z izjemo sistema kmetijskega svetovanja najbolj omejen dostop do drugih sistemov svetovanja.

Vendar lahko države članice na podlagi okoljskih, gospodarskih in socialnih meril določijo kategorije upravičencev, ki imajo prednostni dostop do sistema kmetijskega svetovanja, kar lahko med drugim vključuje:

(a) tiste kmete, ki imajo najbolj omejen dostop do svetovalnih služb, z izjemo sistema kmetijskega svetovanja;
(b) kmete, ki sodelujejo pri ukrepih, ki zagotavljajo učinkovitost glede CO2, hranil in/ali energetsko učinkovitost, opisano v poglavju 2 naslova III Uredbe (EU) št. …/2013 [NP];
(c) mreže, ki delujejo z omejenimi sredstvi v smislu členov 53, 61 in 62 Uredbe (EU) št. xxx/xxx [RP];
Sistem kmetijskega svetovanja zagotavlja, da imajo upravičenci dostop do nasvetov glede na položaj kmetijskega gospodarstva.

Sistem kmetijskega svetovanja zagotavlja, da imajo upravičenci dostop do nasvetov glede na položaj kmetijskega gospodarstva.

Predlog spremembe 54
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2
2.  Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme pravila za enotno izvajanje sistema kmetijskega svetovanja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 112(3).
črtano
Predlog spremembe 55
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2
2.  V primeru, da zakonodaja Unije določa, da se od zneska iz odstavka 1 odšteje določena vsota, Komisija z izvedbenimi akti določi poravnalni znesek, na voljo za odhodke EKJS na podlagi podatkov iz navedene zakonodaje.
2.  V primeru, da zakonodaja Unije določa, da se od zneska iz odstavka 1 odšteje določena vsota, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 111 v zvezi z določanjem poravnalnega zneska, na voljo za odhodke EKJS na podlagi podatkov iz navedene zakonodaje.
Predlog spremembe 56
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1
Cilj ukrepov, ki se financirajo v skladu s členom 6(c), je dati Komisiji na razpolago sredstva za upravljanje kmetijskih trgov na svetovni ravni, zagotoviti agroekonomsko spremljanje kmetijskih zemljišč in stanja posevka, da se omogoči izvedba ocen, zlasti glede donosa in kmetijske proizvodnje, deliti dostop do teh ocen v mednarodnem okviru, na primer pri pobudah, ki jih usklajujejo organizacije Združenih narodov ali druge mednarodne agencije, prispevati k transparentnosti svetovnih trgov in zagotoviti tehnološko spremljanje agrometeorološkega sistema.

Cilj ukrepov, ki se financirajo v skladu s členom 6(c), je dati Komisiji na razpolago sredstva za upravljanje kmetijskih trgov na svetovni ravni, zagotoviti agroekonomsko in agroekološko spremljanje kmetijskih in gozdnih zemljišč in stanja kmetijskih virov in rastlin, da se omogoči izvedba ocen; na primer glede donosa, učinkovite rabe virov in dolgoročne kmetijske proizvodnje, deliti dostop do teh ocen v mednarodnem okviru, na primer pri pobudah, ki jih usklajujejo organizacije Združenih narodov ali druge mednarodne agencije, prispevati k transparentnosti svetovnih trgov in zagotoviti tehnološko spremljanje agrometeorološkega sistema.

Predlog spremembe 57
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 2
Ukrepi, ki se financirajo v skladu s členom 6(c), zadevajo zlasti zbiranje ali pridobivanje podatkov, potrebnih za izvajanje in spremljanje skupne kmetijske politike, vključno s satelitskimi in meteorološkimi podatki, vzpostavitev infrastrukture prostorskih podatkov in spletne strani, izvedbo posebnih študij v zvezi s podnebnimi pogoji ter posodobitev agrometeoroloških in ekonometričnih modelov. Ti ukrepi se po potrebi izvajajo s sodelovanjem nacionalnih laboratorijev in organov.

Ukrepi, ki se financirajo v skladu s členom 6(c), zadevajo zlasti zbiranje ali pridobivanje podatkov, potrebnih za izvajanje in spremljanje skupne kmetijske politike, vključno s satelitskimi in meteorološkimi podatki, vzpostavitev infrastrukture prostorskih podatkov in spletne strani, izvedbo posebnih študij v zvezi s podnebnimi pogoji, spremljanje zdravja in funkcionalnosti tal ter posodobitev agrometeoroloških in ekonometričnih modelov. Ti ukrepi se po potrebi izvajajo s sodelovanjem nacionalnih laboratorijev in organov.

Predlog spremembe 58
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 2
2.  Svet na predlog Komisije, ki je predložen najpozneje 31. marca koledarskega leta, za katerega se uporablja prilagoditev iz odstavka 1, prilagoditev določi najpozneje 30. junija istega koledarskega leta.
2.  Evropski parlament in Svet na predlog Komisije, ki je predložen najpozneje 31. marca koledarskega leta, za katerega se uporablja prilagoditev iz odstavka 1, prilagoditev določita najpozneje 30. junija istega koledarskega leta.
Predlog spremembe 59
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3
3.  Če v posameznem letu do 30. junija prilagoditvena stopnja ni določena, jo Komisija določi z izvedbenim aktom in o tem takoj obvesti Svet. Tak izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 112(2).
3.  Če v posameznem letu do 30. junija prilagoditvena stopnja ni določena, jo Komisija določi z izvedbenim aktom in o tem takoj obvesti Svet in Evropski parlament. Tak izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 112(2).
Predlog spremembe 60
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 4
4. Do 1. decembra lahko Svet na predlog Komisije na podlagi informacij, ki ji ima na voljo, prilagodi prilagoditveno stopnjo za neposredna plačila, kakor je določena v skladu z odstavkom 2 ali 3.
4.  Če so na voljo nove in pomembne informacije po tem, ko je že bila sprejeta odločitev iz odstavkov 2 in 3, lahko Komisija na podlagi teh informacij prek izvedbenih aktov in brez uporabe postopka iz člena 112 (2) ali (3) do 1. decembra prilagodi prilagoditveno stopnjo za neposredna plačila, določeno v skladu z odstavkom 2 ali 3.
Predlog spremembe 61
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 6
6.  Pred uporabo tega člena je treba najprej upoštevati znesek, ki ga proračunski organ odobri za rezervo za krize v kmetijskem sektorju iz točke 14 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem upravljanju.
6.  Pred predložitvijo predloga iz odstavka 2 Komisija ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju iz točke 14 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem upravljanju in v tem primeru predloži ustrezen predlog.
Predlog spremembe 62
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2
2.  Če ob pripravi predloga proračuna za proračunsko leto N obstaja tveganje, da bo znesek iz člena 16 za finančno leto N presežen, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu ali Svetu predlaga ukrepe, potrebne za zagotovitev usklajenosti z navedenim zneskom.
2.  Če ob pripravi predloga proračuna za proračunsko leto N obstaja tveganje, da bo znesek iz člena 16 za finančno leto N presežen, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga ukrepe, potrebne za zagotovitev usklajenosti z navedenim zneskom.
Predlog spremembe 63
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 3
3.  Če Komisija meni, da obstaja tveganje, da bo znesek iz člena 16 presežen in v okviru svojih pooblastil ne more sprejeti ustreznih ukrepov za sanacijo situacije, predlaga druge ukrepe za zagotovitev upoštevanja tega zneska. Te ukrepe sprejme Svet na podlagi člena 43(3) Pogodbe ali jih sprejmeta Evropski parlament in Svet na podlagi člena 43(2) Pogodbe.
3.  Če Komisija meni, da obstaja tveganje, da bo znesek iz člena 16 presežen in v okviru svojih pooblastil ne more sprejeti ustreznih ukrepov za sanacijo situacije, predlaga druge ukrepe za zagotovitev upoštevanja tega zneska. Te ukrepe sprejmeta Evropski parlament in Svet na podlagi člena 43(2) Pogodbe.
Predloga sprememb 195 in 202
Predlog uredbe
Člen 29
Brez poseganja v upravičenost do podpore v skladu s členom 30(2) Uredbe (EU) št. RP/xxx se odhodki, ki se financirajo iz EKSRP, ne financirajo iz nobenega drugega naslova v okviru proračuna EU.

Odhodki, ki se financirajo iz EKSRP, se ne financirajo iz nobenega drugega naslova v okviru proračuna EU.

Predlog spremembe 65
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 1
1.  Potem ko Komisija odobri program, plača začetni znesek predhodnega financiranja za celotno programsko obdobje. Začetni znesek predhodnega financiranja predstavlja 4 % prispevka EKSRP za zadevni program. Glede na razpoložljivost proračunskih sredstev se lahko razdeli na največ tri obroke. Prvi obrok predstavlja 2 % prispevka EKSRP za zadevni program.
1.  Potem ko Komisija odobri program razvoja podeželja, državi članici plača začetni znesek predhodnega financiranja za celotno programsko obdobje. Začetni znesek predhodnega financiranja predstavlja 7 % prispevka EKSRP za zadevni program. Glede na razpoložljivost proračunskih sredstev se lahko razdeli na največ tri obroke. Prvi obrok predstavlja 2 % prispevka EKSRP za zadevni program.
Predlog spremembe 66
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 1
1.  Vmesna plačila se izvršijo za vsak program razvoja podeželja. Izračunajo se z uporabo stopnje sofinanciranja vsakega ukrepa za nastale javne odhodke v zvezi s tem ukrepom.
1.  Vmesna plačila se izvršijo za vsak program razvoja podeželja. Izračunajo se z uporabo stopnje sofinanciranja vsakega ukrepa za nastale javne odhodke v zvezi s tem ukrepom ali skupne upravičene odhodke, vključno z javnimi in zasebnimi odhodki.
Predlog spremembe 67
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 3 – točka a
(a)  Komisiji se predloži izjava o odhodkih, ki jo podpiše akreditirana plačilna agencija, v skladu s členom 102(1)(c);
(a)  Komisiji se predloži mesečna izjava o odhodkih, ki jo podpiše akreditirana plačilna agencija, v skladu s členom 102(1)(c);
Predlog spremembe 68
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 1
1.  Komisija samodejno sprosti kateri koli del prevzete proračunske obveznosti za program razvoja podeželja, ki se ni uporabil za plačilo predhodnega financiranja ali za vmesna plačila ali zanje do 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti ni bila predložena nobena izjava o odhodkih, ki bi izpolnjevala zahteve iz člena 35(3) in se nanašala na nastale odhodke.
1.  Komisija določi samodejno prenehanje katerega koli dela proračunske obveznosti države članice, ki se ni uporabil za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali ji zanj do 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti ni bila predložena nobena izjava o odhodkih, ki bi izpolnjevala zahteve iz člena 35(3) in se nanašala na nastale odhodke.
Predlog spremembe 69
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice, ki zaradi svoje federalne ureditve predložijo več načrtov za razvoj podeželja, lahko z zneski, neporabljenimi do 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti za enega ali več programov za razvoj podeželja, pobotajo zneske, ki so jih po tem datumu porabile za druge programe za razvoj podeželja. Če določeni zneski po takem pobotu ostanejo neporabljeni, se sorazmerno prenesejo na programe razvoja podeželja, ki zamujajo s plačili.
Predlog spremembe 70
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka b a (novo)
(ba) del proračunskih obveznosti za pomoč v skladu s členom 37(1)(b) in (c) Uredbe (EU) št. …/2013[RD] (razvoj podeželja).
Predlog spremembe 71
Predlog uredbe
Člen 38
Člen 38

črtano
Proračunske obveznosti

Sklep Komisije o sprejetju seznama projektov, za katere se podeli nagrada za inovativne načine sodelovanja na lokalni ravni iz člena 58(4) Uredbe (EU) št. RP/xxx, šteje za odločitev o financiranju v smislu člena [75(2)] Uredbe (EU) št. FU/xxx. Po sprejetju odločitve iz prvega odstavka Komisija izvede proračunske obveznosti po državi članici za celotni znesek nagrad, podeljenih za projekte v navedeni državi članici, v okviru omejitve iz člena 51(2) Uredbe (EU) št. RP/xxx.

Predlog spremembe 72
Predlog uredbe
Člen 39
Člen 39

črtano
Plačila državam članicam

1.  V okviru vmesnih plačil iz člena 35 Komisija izvede plačila, da povrne odhodke, ki so akreditiranim plačilnim agencijam nastali s podelitvijo nagrad iz tega oddelka, v mejah proračunskih obveznosti, ki so na voljo za zadevne države članice.
2.  Za vsako plačilo se Komisiji predloži izjava o odhodkih, ki jo podpiše akreditirana plačilna agencija v skladu s členom 102(1)(c).
3.  Akreditirane plačilne agencije pripravijo in pošljejo Komisiji neposredno ali s posredovanjem usklajevalnih organov, če so bili ti določeni, izjave o odhodkih v zvezi z nagradami za inovativne načine sodelovanja na lokalni ravni, in sicer v rokih, ki jih Komisija določi z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 112(3).
V te izjave o odhodkih so vključeni odhodki, ki jih je imela akreditirana plačilna agencija v vsakem zadevnem obdobju.

Predlog spremembe 73
Predlog uredbe
Člen 40
Člen 40

črtano
Samodejno prenehanje prevzetih obveznosti za nagrade za inovativne načine sodelovanja na lokalni ravni

Komisija samodejno sprosti zneske iz drugega pododstavka člena 38, ki niso bili porabljeni za povračilo državam članicam v skladu s členom 39 ali za katere ji za odhodke, nastale do 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti, ni bila predložena izjava o odhodkih v skladu s pogoji iz navedenega člena.

Smiselno se uporablja člen 37(3), (4) in (5).

Predlog spremembe 74
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 2
2.  Kjer države članice ne spoštujejo zadnjega možnega datuma plačila, upravičencem plačajo zamudne obresti iz nacionalnega proračuna.
2.  Kjer države članice ne spoštujejo zadnjega možnega datuma plačila, upravičencem plačajo zamudne obresti. Ta odstavek se ne uporablja v primerih, ko država članica ni odgovorna za zamudo pri plačilu.
Predlogi sprememb 196, 197, 198 in 199
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 2 – pododstavek 1
2.  Komisija lahko z izvedbenim aktom zmanjša ali začasno prekine mesečna ali vmesna plačila državi članici, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
2.  Komisija lahko z izvedbenimi akti zmanjša ali začasno prekine mesečna ali vmesna plačila državi članici, če ena ali več bistvenih sestavin ustreznega nacionalnega nadzornega sistema ne obstaja ali ni učinkovita zaradi resnosti ali trdovratnosti ugotovljenih pomanjkljivosti ali če se neredna plačila ne terjajo s potrebno prizadevnostjo in če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:
(a) zaradi resnosti ali trdovratnosti ugotovljenih pomanjkljivosti ena ali več ključnih sestavin zadevnega nacionalnega sistema nadzora ne obstaja ali ni učinkovita oziroma neredna plačila niso izterjana s potrebno prizadevnostjo;
črtano
(b) pomanjkljivosti iz točke (a) so stalne narave in so bile povod za vsaj dva izvedbena akta v skladu s členom 54 o izločitvi odhodkov zadevne države članice iz financiranja Unije; in
(b) ali so zgoraj navedene pomanjkljivosti stalne narave in so bile povod za vsaj dva izvedbena akta v skladu s členom 54 o izločitvi odhodkov zadevne države članice iz financiranja Unije, ali
(c)  Komisija meni, da zadevna država članica v bližnji prihodnosti ne more izvesti potrebnih ukrepov za odpravo položaja.
(c)  Komisija meni, da zadevna država članica v bližnji prihodnosti ne more izvesti potrebnih sanacijskih ukrepov v skladu z akcijskim načrtom z jasnimi kazalniki napredka, ki se pripravi ob posvetovanju s Komisijo.
Predlog spremembe 75
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 1
Če področna kmetijska zakonodaja od držav članic zahteva, da v določenem roku predložijo informacije o številu izvedenih pregledov in njihovih rezultatih, pa države članice te roke prekoračijo, lahko Komisija začasno prekine mesečna plačila iz člena 18 ali vmesna plačila iz člena 35, za katera ustrezne statistične informacije niso bile pravočasno poslane.
Kjer področna kmetijska zakonodaja od držav članic zahteva, da v določenem roku predložijo informacije o številu izvedenih pregledov po členu 61 in njihovih rezultatih, države članice pa te roke prekoračijo, lahko Komisija začasno prekine mesečna plačila iz člena 18 ali vmesna plačila iz člena 35, za katera ustrezni statistični podatki niso bili pravočasno poslani, če da Komisija državam članicam pravočasno pred začetkom obdobja, ki ga podatki pokrivajo, na voljo vse informacije, obrazce in pojasnila, potrebna za izračun statističnih podatkov. Pri tem ukrepa v skladu z načelom sorazmernosti in podrobnimi pravili, ki jih je sprejela na podlagi člena 48(5), ob upoštevanju dolžine zamude. Komisija zlasti jasno ločuje med primeri, ko pozna predložitev informacij ogroža mehanizem podeljevanja razrešnic v okviru letnega proračuna, in primeri, ko take nevarnosti ni. Komisija pisno obvesti državo članico, preden prekine s plačili.

Predlog spremembe 76
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 1 – pododstavek 2
Cilj informiranja je zagotoviti skladno, objektivno in vsestransko informiranje v Uniji in zunaj nje, da se zagotovi celovita podoba te politike.

Cilj informiranja je zagotoviti skladno, objektivno in vsestransko informiranje v Uniji in zunaj nje, da se zagotovi natančna in celovita podoba te politike.

Predlog spremembe 77
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 6
6.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi nadaljnje podrobnosti v zvezi z obveznostjo iz člena 46 ter posebne pogoje, ki veljajo za informacije, ki jih je treba vknjižiti v poslovne knjige, ki jih vodijo plačilne agencije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 112(3).
6.   Komisijo je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 111, ki določajo nadaljnje podrobnosti v zvezi z obveznostjo iz člena 46 ter posebne pogoje, ki veljajo za informacije, ki jih je treba vknjižiti v poslovne knjige, ki jih vodijo plačilne agencije.
Predlog spremembe 78
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 6 a (novo)
6a.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 111 v zvezi z določanjem nadaljnjih pravil o plačilu zamudnih obresti upravičencem s strani držav članic, kot je navedeno v členu 42(2).
Predlog spremembe 79
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 7 – točka c
(c) pravila v zvezi s plačilom zamudnih obresti upravičencem s strani držav članic, kot je navedeno v členu 42(2).
črtano
Predlog spremembe 80
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c a (novo)
(ca) če plačilna agencija ustreza merilom za akreditacijo iz člena 7(2) in če država članica pravilno izvaja določbe iz člena 7(5);
Predlog spremembe 81
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c b (novo)
(cb) delo, ki ga morajo certifikacijski organi izvajati v skladu s členom 9;
Predlog spremembe 82
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c c (novo)
(cc) skladnost z obveznostmi, določenimi v členu 56(1).
Predlog spremembe 83
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 2 – pododstavek 1
2.  Komisija pred pregledom na kraju samem pravočasno obvesti zadevno državo članico ali državo članico, na ozemlju katere se mora pregled izvesti. Uradniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri preverjanju.
2.  Komisija pred pregledom na kraju samem pravočasno obvesti zadevno državo članico ali državo članico, na ozemlju katere se mora pregled izvesti, in usklajuje preglede, da se zmanjša negativne posledice za plačilne agencije. Uradniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri preverjanju.
Predlog spremembe 84
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 3
3.  Države članice dajo Komisiji na razpolago vse informacije o ugotovljenih nepravilnostih in zaznanih sumih goljufije ter o ukrepih za izterjavo zneskov, ki so bili neupravičeno izplačani v zvezi s temi nepravilnostmi in goljufijami, v skladu z oddelkom III tega poglavja.
3.  Države članice dajo Komisiji na razpolago vse informacije o ugotovljenih nepravilnostih in o ukrepih za izterjavo zneskov, ki so bili neupravičeno izplačani v zvezi s temi nepravilnostmi in goljufijami, v skladu z oddelkom III tega poglavja.
Predlog spremembe 85
Predlog uredbe
Člen 51 – odstavek 1
Akreditirane plačilne agencije hranijo spremne dokumente o izvršenih plačilih in dokumente o izvajanju administrativnega in fizičnega preverjanja, ki ga predpisuje zakonodaja Unije, ter dajo te dokumente in informacije na razpolago Komisiji.

Akreditirane plačilne agencije hranijo spremne dokumente o izvršenih plačilih in dokumente o izvajanju administrativnega in fizičnega preverjanja, ki ga predpisuje zakonodaja Unije, ter dajo te dokumente in informacije na razpolago Komisiji. Spremne dokumente se lahko hrani v elektronski obliki.

Predlog spremembe 86
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 1 – uvodni del
Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o:

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 111 v zvezi z določanjem pravil o:

Predlog spremembe 87
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca) pogojih, pod katerimi se izvaja elektronsko shranjevanje spremnih dokumentov iz prvega pododstavka člena 51, vključno glede oblike in dolžine shranjevanja.
Predlog spremembe 88
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 2
Izvedbeni akti iz prvega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 112(3).

črtano
Predlog spremembe 89
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 2
2.  Komisija oceni zneske, ki se izločijo iz financiranja, zlasti na podlagi teže ugotovljene neskladnosti. Komisija upošteva vrsto in težo kršitve ter finančno škodo, povzročeno Uniji.
2.  Komisija oceni zneske, ki se izločijo iz financiranja, zlasti na podlagi teže ugotovljene neskladnosti. Komisija upošteva vrsto kršitve, izločene zneske pa utemelji na podlagi ocene tveganja za kmetijske sklade, ki izhaja iz kršitve.
Predlog spremembe 90
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljenih nepravilnosti ali upošteva sistemsko naravo nepravilnosti, da ugotovi, ali je treba uporabiti ekstrapolacijski ali pavšalen popravek.
Pavšalni popravki se uporabljajo samo takrat, kadar je zaradi narave primera nemogoče določiti obseg in znesek ugotovljene nepravilnosti ali ekstrapolirati zneska, ki ga je treba popraviti.

Predlog spremembe 91
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 3 – pododstavek 1
3.  Pred sprejetjem vsakega sklepa o zavrnitvi financiranja se ugotovitve preverjanj, ki jih izvede Komisija, in odgovori zadevne države članice pisno sporočijo obema stranema, ti pa nato na podlagi teh sporočil skušata skleniti dogovor o ukrepih, ki jih je treba sprejeti.
3.  Pred sprejetjem vsakega sklepa o zavrnitvi financiranja se ugotovitve preverjanj, ki jih izvede Komisija, in odgovori zadevne države članice pisno sporočijo obema stranema, ti pa nato na podlagi teh sporočil skušata skleniti dogovor o ukrepih, ki jih je treba sprejeti. V okviru tega se državam članicam da možnost, da s pregledom zadevne dokumentacije dokažejo, da je dejanski obseg nepravilnosti manjši, kot je ocenila Komisija.
Predlog spremembe 92
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 3 – pododstavek 2
Če dogovor ni sklenjen, lahko država članica v roku štirih mesecev zahteva pričetek postopka za uskladitev medsebojnih stališč. Poročilo o izidu postopka se pošlje Komisiji, ki ga preuči pred odločitvijo o morebitni zavrnitvi financiranja.

Če dogovor ni sklenjen, lahko država članica v roku štirih mesecev zahteva pričetek postopka za uskladitev medsebojnih stališč. Poročilo o izidu postopka se pošlje Komisiji, ki upošteva priporočila iz poročila, preden se odloči o morebitni zavrnitvi financiranja. Komisija utemelji svojo odločitev, da ne bo sledila priporočilom iz poročila.

Predlog spremembe 93
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 5 – točka b
(b) državnih pomoči ali kršitev, zaradi katerih je bil sprožen postopek iz člena 108 Pogodbe ali njenega člena 258;
(b) državnih pomoči, za katere je Komisija uvedla postopek iz člena 108(2) PDEU, ali kršitev, v zvezi s katerimi je Komisija državi članici poslala uradni opomin v skladu s členom 258 PDEU;
Predlog spremembe 94
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 1 – uvodni del
Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za izvajanje:

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 111 v zvezi z določanjem ciljev različnih faz postopka potrditve obračunov, vloge in odgovornosti različnih udeleženih strani, pa tudi pravila o:

Predlog spremembe 95
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 1 – točka b
(b) potrditve skladnosti iz člena 54 glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi s sprejetjem sklepa in njegovim izvajanjem, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba spoštovati, kot tudi s spravnim postopkom iz navedenega člena, vključno z ustanovitvijo, opredelitvijo nalog, sestavo in delovnimi dogovori spravnega organa.
(b) potrditve skladnosti iz člena 54 glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi s sprejetjem sklepa in njegovim izvajanjem, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami, stopnjami sofinanciranja, ki se uporabijo, ter roki, ki jih je treba spoštovati, kot tudi s spravnim postopkom iz navedenega člena, vključno z ustanovitvijo, opredelitvijo nalog, sestavo in delovnimi dogovori spravnega organa.
Predlog spremembe 96
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 2
Izvedbeni akti iz prvega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 112(3).

črtano
Predlog spremembe 97
Predlog uredbe
Člen 56 – odstavek 1
1.  Za vsako neupravičeno plačilo, do katerega je prišlo zaradi nepravilnosti ali malomarnosti, države članice od upravičenca zahtevajo izterjavo tega plačila v roku enega leta od prvega znaka, da je prišlo do take nepravilnosti, in ustrezne zneske zabeleži v knjigo terjatev plačilne agencije.
1.  Za vsako neupravičeno plačilo, do katerega je prišlo zaradi nepravilnosti ali malomarnosti, države članice od upravičenca zahtevajo izterjavo tega plačila v roku enega leta po odobritvi poročila o pregledu ali podobnega dokumenta, v katerem je zapisano, da je prišlo do nepravilnosti, in, po potrebi, po tem, ko je ta dokument prejela plačilna agencija ali organ, ki je zadolžen za izterjavo. Ustrezni zneski se hkrati z zahtevo po izterjavi zabeležijo v knjigo terjatev plačilne agencije.
Predlog spremembe 98
Predlog uredbe
Člen 56 – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo)
Če pa iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati zadevni državi članici, izterjava ni mogoče opraviti v rokih iz prvega pododstavka, znesek za izterjavo pa presega 1 milijon EUR, lahko Komisija na zahtevo zadevne države članice podaljša rok za največ polovico prvotno predvidenega roka.

Predlog spremembe 99
Predlog uredbe
Člen 56 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a
(a) če je skupna vsota že obstoječih in predvidenih stroškov izterjave višja od zneska izterjave, ali
(a) če je skupna vsota že obstoječih in predvidenih stroškov izterjave višja od zneska izterjave; ta pogoj velja za izpolnjenega, če znesek izterjave, ki ga mora upravičenec plačati v obliki enkratnega izplačila, ne presega 300 evrov, ali;
Predlog spremembe 100
Predlog uredbe
Člen 57 – odstavek 2
Ob nakazovanju v proračun Unije, kot je navedeno v prvem odstavku, lahko država članica za pavšalno povračilo stroškov izterjave zadrži 10 % ustreznega zneska, razen zneskov, ki se izterjajo zaradi nepravilnosti ali malomarnosti upravnih organov ali drugih organov zadevne države članice.

Ob nakazovanju v proračun Unije, kot je navedeno v prvem odstavku, lahko država članica za pavšalno povračilo stroškov izterjave zadrži 20 % ustreznega zneska, razen zneskov, ki se izterjajo zaradi nepravilnosti ali malomarnosti upravnih organov ali drugih organov zadevne države članice.

Predlog spremembe 101
Predlog uredbe
Člen 59
Da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba določb o izterjavah iz tega oddelka, je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 111 v zvezi s posebnimi obveznostmi, ki jih morajo izpolnjevati države članice.

Da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba določb o pogojih in postopkih za izterjavo dolgov in z njimi povezanih zamudnih obresti iz tega oddelka, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 111 v zvezi s posebnimi obveznostmi, ki jih morajo izpolnjevati države članice.

Predlog spremembe 102
Predlog uredbe
Člen 60 – odstavek 1 – točka b
(b) da se ponudi učinkovito preprečevanje goljufije, zlasti v zvezi z območji z več tveganja, ki bo namenjeno odvračanju, izvajalo pa se bo ob upoštevanju stroškov in koristi ter sorazmernosti ukrepov;
(b) da se zagotovi učinkovito preprečevanje goljufije, zlasti v zvezi z območji z več tveganja, ki bo namenjeno odvračanju, izvajalo pa se bo ob upoštevanju stroškov in koristi ter sorazmernosti ukrepov;
Predlog spremembe 103
Predlog uredbe
Člen 60 – odstavek 1 – točka e a (novo)
(ea) za preprečevanje čezmernih okoljskih stroškov in stroškov za javno zdravje, še posebej, da se prepreči financiranje dejavnosti v okviru SKP, ki povzročajo dodatne stroške na področjih drugih politik v okviru splošnega proračuna Evropske unije, zlasti okolja in javnega zdravja.
Predlog spremembe 104
Predlog uredbe
Člen 60 – odstavek 2
2.  Države članice vzpostavijo učinkovite sisteme upravljanja in kontrole, da se zagotovi skladnost z zakonodajo, ki ureja sheme podpore Unije.
2.  Države članice vzpostavijo učinkovite in sorazmerne sisteme upravljanja in kontrole, ki temeljijo na oceni tveganja, da se zagotovi skladnost z zakonodajo, ki ureja sheme podpore Unije.
Predlog spremembe 105
Predlog uredbe
Člen 60 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Izogibati bi se morali uvedbi novih sistemov plačil, zaradi katerih bi bili potrebni dodatni sistemi nadzora in kazni za ekologizacijo, saj povzročajo dodatne zapletene upravne postopke in več upravnih postopkov.
Predlog spremembe 106
Predlog uredbe
Člen 60 – odstavek 4 – pododstavek 1
4.  Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme pravila, s pomočjo katerih bo mogoče doseči enotno uporabo odstavkov 1 in 2 tega člena.
4.  Da se zagotovi pravilno in učinkovito izpolnjevanje ciljev iz odstavkov 1 in 2 tega člena, se na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 111 v zvezi z določitvijo posebnih obveznosti držav članic.
Predlog spremembe 107
Predlog uredbe
Člen 60 – odstavek 4 – pododstavek 2
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 112(3).

črtano
Predlog spremembe 108
Predlog uredbe
Člen 61
-1.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 111 v zvezi s pravili o minimalni stopnji pregledov na kraju samem, ki je potrebna za učinkovito in sorazmerno obvladovanje tveganj. Ta pravila določajo okoliščine, v katerih države članice število pregledov na kraju samem prilagodijo stopnji tveganja, in omogočajo zmanjšanje števila pregledov, če je delež napak na sprejemljivi ravni, sistemi upravljanja in kontrole pa delujejo pravilno.
1.  Sistem, ki ga vzpostavijo države članice v skladu s členom 60(2), vsebuje, razen če je predvideno drugače, sistematične upravne preglede vseh vlog za pomoč, dopolnjujejo pa ga pregledi na kraju samem.
1.  Sistem, ki ga vzpostavijo države članice v skladu s členom 60(2), vsebuje, razen če je predvideno drugače, sistematične upravne preglede vseh vlog za pomoč in zahtevkov za plačilo, dopolnjujejo pa ga pregledi na kraju samem, katerih namen je spremljanje skladnosti z določbami sheme pomoči in stopnje tveganja, njihovo število pa je prilagojeno temu namenu.
2.  Kar zadeva preglede na kraju samem, mora odgovorni organ v vzorec pregleda vključiti celotno populacijo vlagateljev, tako da bo, kadar je to ustrezno, sestavljen iz naključnega dela in tveganega dela, da se tako dobi reprezentativen delež napak, pri čemer se cilja tudi na največje napake.
2.  Kar zadeva preglede na kraju samem, mora odgovorni organ v vzorec pregleda vključiti celotno populacijo vlagateljev, tako da bo, kadar je to ustrezno, sestavljen iz naključnega dela in tveganega dela, da se tako dobi reprezentativen delež napak, pri čemer se cilja tudi na področje, kjer obstaja največja nevarnost napak.
Da se zagotovi sorazmernost nadzora, je treba upoštevati dejavnike, ki vključujejo:

– višino zneskov;
– rezultate predhodnih revizij sistemov za upravljanje in nadzor;
– prostovoljno sodelovanje v sistemih za upravljanje s potrdilom o izpolnjevanju mednarodno priznanih standardov.
Predlog spremembe 109
Predlog uredbe
Člen 64
1.  Da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba pregledov ter da se preverjanje pogojev za upravičenost izpelje na učinkovit, dosleden in nediskriminatoren način, ki ščiti finančne interese Unije, je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 111 v zvezi s situacijami, v katerih upravičenci ali njihovi zastopniki preprečujejo izvedbo pregledov.
1.  Da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba pregledov ter da se preverjanje pogojev za upravičenost izpelje na učinkovit, dosleden in nediskriminatoren način, ki ščiti finančne interese Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 111 v zvezi predvsem z naslednjim:
2.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebna pravila za enotno uporabo tega poglavja v Uniji. Ta pravila se lahko še zlasti nanašajo na:
(-a) pravili v zvezi s situacijami, v katerih upravičenci ali njihovi zastopniki preprečujejo izvedbo pregledov;
(a) pravila o upravnih pregledih in pregledih na kraju samem, ki jih izvajajo države članice v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, zavez in meril za upravičenost, ki izhajajo iz uporabe zakonodaje Unije;
(a) pravili o upravnih pregledih in pregledih na kraju samem, ki jih izvajajo države članice v skladu s sorazmernim pristopom, ki temelji na oceni tveganja, v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, zavez in meril za upravičenost, ki izhajajo iz uporabe zakonodaje Unije;
(b) pravila o najnižji ravni pregledov na kraju samem, potrebnih za učinkovito upravljanje tveganj, kot tudi za pogoje, pod katerimi morajo države članice povečati število takih pregledov ali pa ga zmanjšati, kadar sistemi upravljanja in kontrol delujejo dobro in so deleži napak na sprejemljivi ravni;
(c) pravila in metode poročanja o opravljenih pregledih in preverjanjih ter njihovih rezultatih;
(c) pravila in metode poročanja o opravljenih pregledih in preverjanjih ter njihovih rezultatih;
(d) organe, odgovorne za izvajanje pregledov za skladnost in vsebino, pogostost in fazo trženja, za katero se ti pregledi uporabljajo;
(d) pravili o imenovanju organov, odgovornih za izvajanje pregledov za skladnost, in vsebino, pogostost in fazo trženja, za katero se ti pregledi uporabljajo;
(e) če posebne potrebe za ustrezno upravljanje sistema to zahtevajo, pravila, s katerimi se uvedejo dodatne zahteve v zvezi s carinskimi postopki, zlasti kot je določeno v Uredbi (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta;
(e) če ustrezno upravljanje sistema to zahteva, pravili, s katerimi se uvedejo dodatne zahteve v zvezi s carinskimi postopki, zlasti kot je določeno v Uredbi (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta;
(f) v zvezi s konopljo iz člena 38 Uredbe (EU) št. xxx/xxx [NP], pravila o posebnih kontrolnih ukrepih in metodah ter metodah za določanje vsebnosti tetrahidrokanabinola;
(f) v zvezi s konopljo iz člena 38 Uredbe (EU) št. …/2013 [NP], pravila o posebnih kontrolnih ukrepih in metodah ter metodah za določanje vsebnosti tetrahidrokanabinola;
(g) v zvezi z bombažem iz člena 42 Uredbe (EU) št. xxx/xxx [NP], sistem za preglede v odobrenih medpanožnih organizacijah;
(g) v zvezi z bombažem iz člena 42 Uredbe (EU) št. …/2013 [NP], sistem za preglede v odobrenih medpanožnih organizacijah;
(h) v zvezi z vinom iz Uredbe (EU) št. SUT/xxx, pravila o merjenju območij ter o pregledih in pravilih, ki urejajo posebne finančne postopke za izboljšavo pregledov;
(h) v zvezi z vinom iz Uredbe (EU) št. …/2013, [SUT] pravila o merjenju območij ter o pregledih in pravilih, ki urejajo posebne finančne postopke za izboljšavo pregledov;
(i) preizkuse in metode, ki jih je treba uporabiti za določitev upravičenosti proizvodov za javno intervencijo in zasebno skladiščenje, ter uporabo razpisnih postopkov, tako za javno intervencijo kot za zasebno skladiščenje.
(i) preizkusi in metodami, ki jih je treba uporabiti za določitev upravičenosti proizvodov za javno intervencijo in zasebno skladiščenje, ter uporabo razpisnih postopkov za oboje.
1a.  Komisija sprejme izvedbene akte za določitev rokov, do katerih mora Komisija odgovoriti na napoved države članice, da namerava zmanjšati število pregledov na kraju samem.
Izvedbeni akti iz prvega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 112(3) ali ustreznega člena Uredbe (EU) št. xxx/xxx[NP], Uredbe (EU) št. xxx/xxx[RP] oziroma Uredbe (EU) št. xxx/xxx [SUT].

Izvedbeni akti iz prvega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 112(3) ali ustreznega člena Uredbe (EU) št. …/2013[NP], Uredbe (EU) št. …/2013[RP] oziroma Uredbe (EU) št. …/2013 [SUT].

Predlog spremembe 110
Predlog uredbe
Člen 65
1.  Kadar je ugotovljeno, da upravičenec ne izpolnjuje meril upravičenosti ali zavez v zvezi s pogoji za odobritev pomoči, kot jih navaja področna kmetijska zakonodaja, se pomoč v celoti ali delno ukine.
1.  Kadar je ugotovljeno, da upravičenec v celoti ali delno ne izpolnjuje meril upravičenosti do določene sheme pomoči, kot jih navaja področna kmetijska zakonodaja, se v celoti ukine ustrezni del pomoči.
Zlasti v primeru neizpolnjevanja meril za upravičenost, ki se nanašajo na enote, ki so števne, kot so hektarji zemljišča ali število živali, se pomoč v celoti ukine za tiste enote, za katere merila za upravičenost niso izpolnjena.

1a.  Kadar je pomoč povezana z izpolnjevanjem posebnih obveznosti in je ugotovljeno, da jih upravičenec ne izpolnjuje, se ustrezna pomoč v celoti ali deloma ukine.
2.  Kadar tako zahteva pravo Unije, države članice naložijo tudi kazni v smislu zmanjšanj ali izključitev plačil ali delov plačil, ki so ali še bodo izplačana in za katera so bila izpolnjena merila upravičenosti ali zaveze.
2.  Kadar tako zahtevajo zakonodajni akti v smislu člena 289(3) Pogodbe in kadar je to primerno, pod dodatnimi pogoji, določenimi z delegiranimi akti, države članice naložijo tudi upravne kazni v smislu zmanjšanj ali izključitev plačil ali delov plačil, ki so ali še bodo izplačana in za katera so bila izpolnjena merila upravičenosti ali zaveze.
Obseg zmanjšanja pomoči se postopoma veča glede na resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljenega neupoštevanja do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči ali podpornih ukrepov za eno ali več koledarskih let.

Obseg ukinitve pomoči iz odstavka 1a in upravnih kazni iz odstavka 2 se postopoma veča glede na naravo, resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljenega neupoštevanja do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči ali podpornih ukrepov, pri katerih je bila ugotovljena neskladnost, za eno ali več koledarskih let.

2a.  Stopnjevanje kazni temelji na naslednjih splošnih merilih:
– „resnost“ neskladnosti je odvisna zlasti od pomena posledic neskladnosti, predvsem tveganja, ki ga predstavlja za zadevni sklad Unije, ob doslednem upoštevanju ciljev zadevne zahteve ali standarda;
– „obseg“ neskladnosti se ugotovi zlasti ob upoštevanju, ali ima neskladnost daljnosežne posledice ali pa je omejena na samo kmetijo;
– za opredelitev „trajanja“ neskladnosti pristojni organ upošteva zlasti ocenjeno trajanje učinka ali možnost za odpravo teh učinkov na primeren način;
– „ponovljena“ neskladnost pomeni neskladnost z isto zahtevo, standardom ali obveznostjo, ugotovljeno več kakor enkrat v zaporednem obdobju treh let, če je bil upravičenec obveščen o prejšnji neskladnosti oziroma imel možnost, da sprejme potrebne ukrepe za odpravo prejšnje neskladnosti;
3.  Zneski, ki jih zadevajo ukinitve iz odstavka 1 in kazni iz odstavka 2, se v celoti izterjajo.
3.  Zneski, ki jih zadevajo ukinitve in upravne kazni iz predhodnih odstavkov, se v celoti izterjajo.
Predlog spremembe 111
Predlog uredbe
Člen 65 a (novo)
Člen 65a

Ukinitev in zmanjšanje plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje

Ne glede na člen 65, vsota ukinitev in znižanj plačil v skladu s tem členom zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz Naslova III Poglavja 2 Uredbe …/2013 [NP]ne presega vsote plačil iz tega poglavja.

Predlog spremembe 112
Predlog uredbe
Člen 66 – odstavek 1 – točka a
(a) začasne prekinitve pravice do sodelovanja v shemi pomoči, izključitve in začasne prekinitve plačila ali stopnje zmanjšanja pomoči, plačil ali nadomestil ali kakršnih koli drugih kazni, zlasti v primeru neupoštevanja časovnih omejitev, neskladnosti proizvodov, velikosti ali količine z uporabo, neopravljene ocene programa ali v primeru, da se informacije ne sporočijo, so nepravilne ali se ne sporočijo pravočasno;
(a) začasne prekinitve pravice do sodelovanja v shemi pomoči, izključitve in začasne prekinitve plačila ali stopnje zmanjšanja pomoči, plačil ali nadomestil v primeru neupoštevanja časovnih omejitev, neskladnosti proizvodov, velikosti ali količine z uporabo, neopravljene ocene programa ali v primeru, da se informacije ne sporočijo, so nepravilne ali se ne sporočijo pravočasno;
Predlog spremembe 113
Predlog uredbe
Člen 66 – odstavek 1 – točka g
(g) ukinitve ali začasne prekinitve odobritve ali priznanja, zlasti kadar izvajalec, organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev ali medpanožna organizacija ne spoštuje ali ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev, vključno z neizpolnjevanjem zahtev glede uradnega obveščanja;
(g) ukinitve ali začasne prekinitve odobritve ali priznanja, kadar izvajalec, organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev ali medpanožna organizacija ne spoštuje ali ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev, vključno z neizpolnjevanjem zahtev glede uradnega obveščanja;
Predlog spremembe 114
Predlog uredbe
Člen 66 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka 1 a (novo)
(ia) s postopki in tehničnimi merili v zvezi z ukrepi in kaznimi iz točk od (a) do (i), če je ugotovljeno neizpolnjevanje kakršnih koli obveznosti, ki izhajajo iz uporabe zadevne zakonodaje;
Predlog spremembe 115
Predlog uredbe
Člen 66 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a
(a) postopke in tehnična merila glede ukrepov in kazni iz odstavka 1, če je ugotovljeno neizpolnjevanje kakršnih koli obveznosti, ki izhajajo iz uporabe zadevne zakonodaje;
črtano
Predlog spremembe 116
Predlog uredbe
Člen 66 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b
(b) pravila in postopke v zvezi s povračilom neupravičenih izplačil, ki izhajajo iz uporabe zadevne zakonodaje.
(b) postopke v zvezi s povračilom neupravičenih izplačil, ki izhajajo iz uporabe zadevne zakonodaje.
Predlog spremembe 117
Predlog uredbe
Člen 68
1.  Vsaka država članica vzpostavi in upravlja integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu: „integrirani sistem“).
1.  Vsaka država članica vzpostavi in upravlja integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu: „integrirani sistem“).
2.  Integrirani sistem se uporablja za sheme podpore iz Priloge 1 Uredbe (EU) št. xxx/xxx [NP] in za podporo, dodeljeno v skladu s členi 22(1)(a) in (b), 29 do 32 34 ter 35 Uredbe xxx/xxx [RP], in, kadar je ustrezno, členi 28(1)(b) Uredbe (EU) CR/xxx.
2.  Integrirani sistem se uporablja za sheme podpore iz Priloge 1 Uredbe (EU) št. …/2013 [NP] in za podporo, dodeljeno v skladu s členi 22(1)(a) in (b), 29 do 32 34 ter 35 Uredbe …/2013 [RP], in, kadar je ustrezno, členi 28(1)(b) Uredbe (EU) …/2013[CR].
To poglavje pa ne velja za ukrepe iz člena 29(9) Uredbe (EU) št. xxx/xxx[RP], kot tudi ne za ukrepe iz člena 22(1)(a) in (b) navedene uredbe, kar zadeva stroške zagona dejavnosti.

To poglavje pa ne velja za ukrepe iz člena 29(9) Uredbe (EU) št. …/2013[RP], kot tudi ne za ukrepe iz člena 22(1)(a) in (b) navedene uredbe, kar zadeva stroške zagona dejavnosti.

3.  Do določene potrebne mere se integrirani sistem uporablja tudi za kontrolo navzkrižne skladnosti iz Naslova VI.
3.  Do določene potrebne mere se integrirani sistem uporablja tudi za kontrolo navzkrižne skladnosti iz Naslova VI.
3a.  Države članice pri vzpostavljanju svojega integriranega sistema ustrezno uporabijo tehnologijo z namenom zmanjšanja upravne obremenitve in zagotavljanja učinkovitega in uspešnega izvajanja nadzora.
Predlog spremembe 118
Predlog uredbe
Člen 70 – odstavek 1 – pododstavek 2
Ta zbirka podatkov omogoča zlasti vpogled prek pristojnega organa države članice v podatke za koledarsko in/ali tržno leto, začenši z letom 2000. Omogoča tudi neposreden in takojšen vpogled v podatke za najmanj pet zaporednih predhodnih let.

Ta zbirka podatkov omogoča zlasti vpogled prek pristojnega organa države članice v podatke za koledarsko in/ali tržno leto, začenši z letom 2000. Vendar pa države članice, ki so pristopile Uniji leta 2004, zagotavljajo vpogled samo v podatke od leta 2004 naprej. Omogoča tudi neposreden in takojšen vpogled v podatke za najmanj pet zaporednih predhodnih let.

Predlog spremembe 119
Predlog uredbe
Člen 73 – odstavek 2 in 2a (novo)
2.  Države članice zagotovijo, med drugim tudi po elektronski poti, vnaprej pripravljene obrazce na podlagi ugotovljenih površin iz predhodnega leta, ter grafični material, ki prikazuje lokacijo teh površin. Država članica lahko določi, da mora vloga za pomoč vsebovati le spremembe glede na vlogo za pomoč, vloženo predhodno leto. Kar pa zadeva shemo za male kmete iz Naslova V Uredbe (EU) št. NP/xxx, je to možnost treba dati vsem zadevnim kmetom.
2.  Države članice zagotovijo, med drugim tudi po elektronski poti, vnaprej pripravljene obrazce na podlagi ugotovljenih površin iz predhodnega leta ter grafični material, ki prikazuje lokacijo teh površin. Država članica lahko določi, da mora vloga za pomoč vsebovati le spremembe glede na vlogo za pomoč, vloženo predhodno leto. Kar pa zadeva shemo za male kmete iz Naslova V Uredbe (EU) št. …/2013 [NP], je to možnost treba dati vsem zadevnim kmetom.
2a.  Države članice se lahko odločijo, da vloga za pomoč ali plačilni zahtevek, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 1, ostane veljavna več let, pod pogojem, da morajo zadevni upravičenci poročati o vsaki spremembi podatkov, ki so jih posredovali na začetku. Večletna vloga pa je veljavna le, če jo upravičenec vsako leto potrdi.
Predlog spremembe 120
Predlog uredbe
Člen 75
1.  Države članice v skladu s členom 61 prek plačilnih agencij ali organov, ki so jih te določile, opravijo administrativne preglede vlog za pomoč, da se preveri, ali so izpolnjeni pogoji za upravičenost do pomoči. Poleg teh pregledov se opravijo tudi pregledi na kraju samem.
1.  Države članice v skladu s členom 61 prek plačilnih agencij ali organov, ki so jih te določile, opravijo administrativne preglede vlog za pomoč, da se preveri, ali so izpolnjeni pogoji za upravičenost do pomoči. Poleg teh pregledov se opravijo tudi pregledi na kraju samem, katerih namen je spremljanje skladnosti z določbami sheme pomoči in stopnje tveganja.
2.  Države članice za namene pregledov na kraju samem sestavijo načrt vzorčenja kmetijskih gospodarstev in/ali upravičencev.
2.  Države članice za namene pregledov na kraju samem sestavijo načrt vzorčenja upravičencev, sestavljen iz naključnega dela, da bi dobili reprezentativen delež napak, in na tveganju temelječega dela, ki omogoča, da se osrednja pozornost nameni zahtevkom z visokim tveganjem.
3.  Države članice lahko uporabijo tehnike daljinskega zaznavanja in globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) za pregled enot rabe ali poljin na kraju samem.
3.  Države članice lahko uporabijo tehnike daljinskega zaznavanja in globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) za pregled enot rabe ali poljin na kraju samem.
4.  V primeru, da pogoji za upravičenost niso izpolnjeni, se uporabi člen 65.
4.  V primeru, da pogoji za upravičenost niso izpolnjeni, se uporabi člen 65.
Predlog spremembe 121
Predlog uredbe
Člen 76
1.  Plačila v okviru shem podpor in ukrepov iz člena 68(2) se izplačajo v obdobju med 1. decembrom in 30. junijem sledečega koledarskega leta. V tem obdobju se plačila izplačajo v največ dveh obrokih.
1.  Plačila v okviru shem podpor in ukrepov iz člena 68(2) se izplačajo v obdobju med 1. decembrom in 30. junijem sledečega koledarskega leta. V tem obdobju se plačila izplačajo v največ dveh obrokih.
V tem obdobju se plačila izplačajo v največ dveh obrokih.

V tem obdobju se plačila izplačajo v največ dveh obrokih.

Vendar pa lahko države članice izplačajo predplačila v višini 50 % za neposredna plačila in 75 % za podporo, dodeljeno v okviru shem podpore za razvoj podeželja iz člena 68(2), pred 1. decembrom in ne prej kot 16. oktobra.

Vendar pa lahko države članice izplačajo predplačila v višini 50 % za neposredna plačila in 75 % za podporo, dodeljeno v okviru shem podpore za razvoj podeželja iz člena 68(2), pred 1. decembrom in ne prej kot 16. oktobra.

Komisija lahko brez poseganja v uporabo tretjega pododstavka, z izvedbenimi akti pooblasti države članice, da povečajo odstotek predplačil na 80 % v regijah, kjer se kmetje zaradi izjemnih okoliščin soočajo z resnimi finančnimi težavami. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 112(3).

2.  Plačila iz odstavka 1 se ne izvedejo, preden se preverjanje pogojev za upravičenost, ki jih mora opraviti država članica na podlagi člena 75, ne zaključi.
2.  Plačila iz odstavka 1 se ne izvedejo, preden se preverjanje pogojev za upravičenost, ki jih mora opraviti država članica na podlagi člena 75, ne zaključi.
2a.  Države članice se lahko z odstopanjem od odstavka 2 tega člena odločijo, da, ob upoštevanju tveganja preplačila, po končanih upravnih pregledih, določenih v členu 61(1), plačajo do 50 % ustreznega plačila iz naslova III Uredbe (EU) …/2013 [RP] in 75 % pomoči, odobrene iz naslova razvoja podeželja iz člena 68(2). Odstotek plačila je enak za vse upravičence ukrepa ali skupine dejavnosti.
2b.  V primeru izrednih okoliščin in če proračunsko stanje to omogoča, lahko Komisija na zahtevo ene ali več držav članic dovoli izplačilo predplačil tudi pred 16. oktobrom.
Predlog spremembe 122
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa) s pravili o uporabi tehnologije pri vzpostavljanju integriranega sistema za zagotovitev njegovega optimalnega delovanja;
Predlog spremembe 123
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba) z osnovnimi značilnostmi, opredelitvami in zahtevami glede kakovosti za računalniško zbirko podatkov iz člena 70;
Predlog spremembe 124
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek 1 – točka b b (novo)
(bb) z osnovnimi značilnostmi, opredelitvami in zahtevami glede kakovosti za identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine iz člena 71 in za identifikacijo upravičencev v skladu s členom 74;
Predlog spremembe 125
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek 1 – točka b c (novo)
(bc) osnovne značilnosti, opredelitve in zahteve glede kakovosti za sistem za identifikacijo in registracijo pravic do plačila iz člena 72;
Predlog spremembe 126
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek 1 – točka b d (novo)
(bd) pravila o vlogah za pomoč in zahtevkih za plačila iz člena 73 ter zahtevkih za pravice do plačila, vključno z zadnjim dnem za vložitev zahtevkov, zahtevami glede minimalnega nabora informacij, ki se vključijo v zahtevke, določbami za spremembe ali umik vlog za pomoč, oprostitev zahteve po vložitvi vloge za pomoč in določbami, na podlagi katerih lahko države članice uporabljajo poenostavljene postopke ali popravijo očitne napake;
Predlog spremembe 127
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek 1 – točka b e (novo)
(be) pravila za izvajanje pregledov, da se preverijo skladnost z obveznostmi ter pravilnost in popolnost informacij, navedenih v vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo;
Predlog spremembe 128
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek 2 – točka b
(b) določbe, potrebne za usklajeno opredelitev osnove za izračun pomoči, vključno s pravili, kako obravnavati nekatere primere, v katerih upravičene površine vključujejo krajinske značilnosti ali drevesa;
(b) določbe, potrebne za usklajeno opredelitev osnove za izračun pomoči, vključno s pravili, kako obravnavati nekatere primere, v katerih upravičene površine vključujejo krajinske značilnosti ali drevesa; brez poseganja v člen 9 Uredbe (EU) št. …/2013 [NP] pravila za upravičenost ustrezajo izzivom na področju podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti in zato ne smejo kaznovati kmetovanja visoke naravne vrednosti ali pašnih kmetijsko-gozdarskih sistemov ali povzročati zmanjšanja okoljske kakovosti; prožnost, utemeljena z agronomskimi in ekološkimi razlogi, je dovoljena na podlagi običajnih standardov države članice ali zadevne regije;
Predlog spremembe 129
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek 3 – točka b
(b) z določbami za zagotavljanje usklajenega in sorazmernega obravnavanja namernih nepravilnosti, primerov manjših napak, kopičenja zmanjšanj in hkratne uporabe različnih zmanjšanj;
(b) z določbami za zagotavljanje usklajenega in sorazmernega obravnavanja hudih nepravilnosti, primerov manjših napak, kopičenja zmanjšanj in hkratne uporabe različnih zmanjšanj;
Predlog spremembe 130
Predlog uredbe
Člen 78 – odstavek 1 – točka a
(a) osnovne značilnosti, opredelitve in zahteve glede kakovosti za računalniško zbirko podatkov iz člena 70;
črtano
Predlog spremembe 131
Predlog uredbe
Člen 78 – odstavek 1 – točka b
(b) osnovne značilnosti, opredelitve in zahteve glede kakovosti za sistem identifikacije za enote rabe ali poljine iz člena 71 in za identifikacijo upravičencev, predvideno s členom 74;
črtano
Predlog spremembe 132
Predlog uredbe
Člen 78 – odstavek 1 – točka c
(c) osnovne značilnosti, opredelitve in zahteve glede kakovosti za sistem za identifikacijo in registracijo pravic do plačila iz člena 72;
črtano
Predlog spremembe 133
Predlog uredbe
Člen 78 – odstavek 1 – točka d
(d) pravila o vlogah za pomoč in zahtevkih za plačila iz člena 73 ter zahtevkih za pravice do plačila, vključno z zadnjim dnem za vložitev zahtevkov, zahtevami glede minimalnega nabora informacij, ki se vključijo v zahtevke, določbami za spremembe ali umik vlog za pomoč, oprostitev zahteve po vložitvi vloge za pomoč in določbami, na podlagi katerih lahko države članice uporabljajo poenostavljene postopke ali popravijo očitne napake;
črtano
Predlog spremembe 134
Predlog uredbe
Člen 78 – odstavek 1 – točka e
(e) pravila za izvajanje pregledov, da se preverijo skladnost z obveznostmi ter pravilnost in popolnost informacij, navedenih v vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo;
črtano
Predlog spremembe 135
Predlog uredbe
Člen 78 – odstavek 1 – točka f
(f) tehnične opredelitve, potrebne za enotno izvajanje tega poglavja;
črtano
Predlog spremembe 136
Predlog uredbe
Člen 88 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del
2.  Komisija z izvedbenimi akti po potrebi sprejme določbe za doseganje enotne uporabe te uredbe v Uniji, še zlasti v povezavi:
2.  Komisija z izvedbenimi akti po potrebi sprejme določbe za doseganje enotne uporabe tega poglavja v Uniji, še zlasti v povezavi:
Predlog spremembe 137
Predlog uredbe
Člen 90 – odstavek 3 a (novo)
(3a)  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 111 v zvezi z:
(a) ukrepi, ki jih morajo države članice izvesti, da se prepreči nezakonita raba zaščitenih označb porekla in geografskih označb;
(b) ustreznimi pregledi in preverjanji, ki jih morajo izvesti države članice, vključno s testiranjem.
Predlog spremembe 138
Predlog uredbe
Člen 90 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka c
(c) ukrepe, ki jih morajo države članice izvesti, da se prepreči nezakonita raba zaščitenih označb porekla in geografskih označb;
črtano
Predlog spremembe 139
Predlog uredbe
Člen 90 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka d
(d) preglede in preverjanja, ki jih izvajajo države članice, vključno s testiranjem.
črtano
Predlog spremembe 140
Predlog uredbe
Člen 91 – odstavek 2 – točka a
(a) kadar je neskladnost posledica dejanja ali opustitve, za katero je odgovoren zadevni upravičenec;
a) kadar je neupoštevanje pravil posledica dejanja ali opustitve, za katero je neposredno in nedvoumno odgovoren zadevni upravičenec;
Predlog spremembe 141
Predlog uredbe
Člen 91 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b
(b) kadar je neskladnost povezana s kmetijsko dejavnostjo upravičenca; in
(b) kadar je neskladnost povezana s kmetijsko dejavnostjo upravičenca; ali
Predlog spremembe 142
Predlog uredbe
Člen 93 – odstavek 3
Direktiva 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike se bo upoštevala kot del Priloge II, ko jo bodo začele izvajati vse države članice in ko bodo opredeljene obveznosti, ki bodo neposredno veljale za kmete. Da bi se upoštevali navedeni elementi, je Komisija pooblaščena, da v skladu s členom 111 sprejme delegirane akte za namene spremembe Priloge II v roku 12 mesecev, začenši s trenutkom, ko zadnja izmed držav članic Komisiji uradno sporoči, da je Direktivo začela izvajati.

črtano
Predlog spremembe 144
Predlog uredbe
Člen 93 – odstavek 5
Poleg tega morajo pravila v zvezi z navzkrižno skladnostjo za leti 2014 in 2015 zajemati tudi ohranitev trajnega travinja. Države članice, ki so bile članice Unije 1. januarja 2004, zagotovijo, da zemljišča, ki so se uporabljala kot trajno travinje na datum, ki je predviden za vloge za pomoč na površino za leto 2003, ostanejo trajno travinje znotraj opredeljenih meja. Države članice, ki so v Unijo vstopile leta 2004, zagotovijo, da zemljišča, ki so uporabljala kot trajno travinje dne 1. maja 2004, ostanejo trajno travinje znotraj opredeljenih meja. Bolgarija in Romunija zagotovita, da zemljišča, ki so se uporabljala kot trajno travinje dne 1. januarja 2007, ostanejo trajno travinje.

Poleg tega morajo pravila v zvezi z navzkrižno skladnostjo za leti 2014 in 2015 zajemati tudi ohranitev trajnega travinja in trajnih pašnikov. Države članice, ki so bile članice pred 1. januarjem 2004, zagotovijo, da zemljišča, ki so se uporabljala kot trajno travinje in trajni pašniki na datum, ki je predviden za vloge za pomoč na površino za leto 2003, ostanejo trajno travinje in trajni pašniki znotraj opredeljenih meja. Države članice, ki so to postale leta 2004, zagotovijo, da zemljišča, ki so se uporabljala kot trajno travinje in trajni pašniki dne 1. maja 2004, ostanejo trajno travinje in trajni pašniki znotraj opredeljenih meja. Bolgarija in Romunija zagotovita, da zemljišča, ki so se uporabljala kot trajno travinje in trajni pašniki dne 1. januarja 2007, ostanejo trajno travinje in trajni pašniki znotraj opredeljenih meja.

Vendar lahko država članica v ustrezno utemeljenih okoliščinah odstopa od prvega pododstavka, če sprejme ukrepe, da bi preprečila znatno zmanjšanje skupne površine trajnega travinja in trajnih pašnikov.

Predlog spremembe 145
Predlog uredbe
Člen 93 – odstavek 8
Poleg tega Komisija z izvedbenimi akti sprejme metode za določitev deleža trajnega travinja in kmetijskih zemljišč, ki ga je treba ohranjati. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 112(3).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 111 v zvezi s sprejemanjem metod za določitev deleža trajnega travinja in kmetijskih zemljišč, ki ga je treba ohranjati.

Predlog spremembe 146
Predlog uredbe
Člen 94
Države članice zagotovijo, da se vsa kmetijska zemljišča, vključno z zemljišči, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene, obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. Države članice na nacionalni ali regionalni ravni za upravičence določijo minimalne standarde za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč na podlagi Priloge II, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnih območij, vključno s stanjem prsti in podnebnimi razmerami, obstoječimi sistemi kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, načini kmetovanja in strukturami kmetijskih gospodarstev. Države članice ne smejo določiti minimalnih zahtev, ki niso določene v Prilogi II.

Države članice zagotovijo, da se vsa kmetijska zemljišča obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. Države članice na nacionalni ali regionalni ravni za upravičence določijo minimalne standarde za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč na podlagi Priloge II, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnih območij, vključno s stanjem prsti in podnebnimi razmerami, obstoječimi sistemi kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, načini kmetovanja in strukturami kmetijskih gospodarstev. Države članice ne smejo določiti minimalnih zahtev, ki niso določene v Prilogi II.

Predlog spremembe 147
Predlog uredbe
Člen 96 – odstavek 1 – pododstavek 2
Države članice lahko za zagotavljanje skladnosti s pravili o navzkrižni skladnosti uporabljajo svoje obstoječe administrativne in kontrolne sisteme.

Države članice lahko za zagotavljanje skladnosti s pravili o navzkrižni skladnosti uporabljajo svoje obstoječe administrativne in kontrolne sisteme in opredelijo niz preverljivih zahtev in standardov, ki se jih uporablja na ravni kmetije.

Predlog spremembe 148
Predlog uredbe
Člen 96 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Nadzor nad zahtevami, standardi, akti ali področji navzkrižne skladnosti lahko upošteva naslednje elemente:
– sodelovanje kmetov v sistemu kmetijskega svetovanja iz naslova III te uredbe;
– sodelovanje kmetov v sistemu certificiranja, če zadevna shema ustreza zahtevam in standardom.
Predlog spremembe 149
Predlog uredbe
Člen 96 – odstavek 3
3.  Države članice opravljajo preglede na kraju samem, da bi preverile, ali upravičenec upošteva obveznosti iz tega naslova.
3.  Države članice opravljajo preglede na kraju samem, da bi preverile, ali upravičenec upošteva obveznosti iz tega naslova. Pri tem se države članice v skladu z načelom sorazmernosti prednostno osredotočijo na zahtevke z najvišjim tveganjem.
Predlog spremembe 150
Predlog uredbe
Člen 96 – odstavek 4 – pododstavek 1
4.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila za izvajanje pregledov, namenjenih preverjanju skladnosti z obveznostmi iz tega naslova.
4.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 111 v zvezi z določanjem pravil za izvajanje pregledov, namenjenih preverjanju skladnosti z obveznostmi iz tega naslova.
Predlog spremembe 151
Predlog uredbe
Člen 96 – odstavek 4 – pododstavek 2
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 112(3).

črtano
Predlog spremembe 152
Predlog uredbe
Člen 97 – odstavek 1 – pododstavek 1
1.  Kazen iz člena 91 se uporabi, če na kateri koli točki v koledarskem letu (v nadaljnjem besedilu: zadevno koledarsko leto) pravila o navzkrižni skladnosti niso spoštovana, in je zadevna neskladnost pripisana upravičencu, ki je predložil vlogo za pomoč ali zahtevek za plačilo v zadevnem koledarskem letu.
1.  Kazen iz člena 91 se uporabi, če na kateri koli točki v koledarskem letu (v nadaljnjem besedilu: zadevno koledarsko leto) pravila o navzkrižni skladnosti niso spoštovana, in je zadevno nespoštovanje pravil neposredno in nedvomnopripisano upravičencu, ki je predložil vlogo za pomoč ali zahtevek za plačilo v zadevnem koledarskem letu.
Predlog spremembe 153
Predlog uredbe
Člen 97 – odstavek 3 – pododstavek 2
Če se država članica odloči, da bo uporabila možnost iz prvega pododstavka, v naslednjem letu pristojni organ za vzorec upravičencev sprejme ukrepe, potrebne za preveritev, ali je upravičenec odpravil zadevno ugotovljeno neskladnost. Upravičenca se obvesti o ugotovljeni neskladnosti in obveznosti odprave te neskladnosti.

črtano
Predlog spremembe 154
Predlog uredbe
Člen 99
1.  Kazen iz člena 91 se izvrši v obliki zmanjšanja ali izključitve skupnega zneska plačil iz člena 92, ki so bila ali še bodo odobrena zadevnemu upravičencu v zvezi s koledarskim letom ali zadevnimi leti.
1.  Kazen iz člena 91 se izvrši v obliki zmanjšanja ali izključitve skupnega zneska plačil iz člena 92, ki so bila ali še bodo odobrena zadevnemu upravičencu v zvezi s koledarskim letom ali zadevnimi leti.
Za izračun zadevnih znižanj in izključitev se upoštevajo resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljene neskladnosti, pa tudi merila iz odstavkov 2, 3 in 4.

Za izračun zadevnih znižanj in izključitev se sorazmerno upoštevajo narava, resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljenega nespoštovanja pravil, pa tudi merila iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.  Če gre za neskladnost zaradi malomarnosti, odstotek znižanja ne sme presegati 5 %, v primeru ponavljajoče se neskladnosti pa 15 %.
2.  Če gre za nespoštovanje pravil zaradi malomarnosti, odstotek znižanja ne sme presegati 5 %, v primeru ponavljajočega se nespoštovanja pa ne sme preseči 15 %.
V utemeljenih primerih se lahko države članice odločijo, da se znižanje ne uporabi, če je treba glede na resnost, obseg in trajanje primer neskladnosti obravnavati kot manjši. Primeri neskladnosti, ki predstavljajo neposredno tveganje za javno zdravje ali zdravje živali, pa se ne smejo obravnavati kot manjši. Upravičenca se obvesti o ugotovljeni neskladnosti in obveznosti odprave te neskladnosti.

V utemeljenih primerih se lahko države članice odločijo, da se znižanje ne uporabi, če bi bilo treba glede na resnost, obseg in trajanje primer nespoštovanja pravil obravnavati kot manjši. Primeri nespoštovanja pravil, ki predstavljajo neposredno tveganje za javno zdravje ali zdravje živali, pa se ne smejo obravnavati kot manjši.

Države članice lahko vzpostavijo tudi sistem zgodnjega opozarjanja, ki se uporablja v primeru prvega nespoštovanja pravil, ki ni obravnavano kot resno. Če se država članica odloči za to možnost, pristojni organ najprej upravičencu pošlje opozorilo, v katerem ga obvesti o ugotovljenem nespoštovanju pravil in obveznosti, da ga odpravi. Učinek takšnega sistema je omejen na to, da upravičenca seznani z njegovo odgovornostjo za neupoštevanje pravil. Opozorilu sledijo ustrezni pregledi v naslednjem letu, da se preveri, ali je bilo nespoštovanje pravil odpravljeno. Če je bilo, se znižanje ne uporabi. Če ni bilo odpravljena, se znižanje iz prvega pododstavka uporabi retroaktivno. Vendar pa se primeri nespoštovanja pravil, ki predstavljajo neposredno tveganje za javno zdravje ali zdravje živali, vedno obravnavajo kot hudi.

3.  Če gre za namerno povzročeno neskladnost, odstotek znižanja načeloma ne sme biti manjši od 20 % in se lahko povzpne do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči ter se uporablja eno ali več koledarskih let.
3.  Če gre za hudo nespoštovanje pravil, ki je posledica velike malomarnosti, odstotek znižanja načeloma ne sme biti manjši od 20 % in se lahko povzpne do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči ter se uporablja eno ali več koledarskih let.
4.  V vsakem primeru skupni znesek znižanj in izključitev za eno koledarsko leto ne sme biti višji od skupnega zneska iz prvega pododstavka odstavka 1.
4.  V vsakem primeru skupni znesek znižanj in izključitev za eno koledarsko leto ne sme biti višji od skupnega zneska iz prvega pododstavka odstavka 1.
Predlog spremembe 155
Predlog uredbe
Člen 101
1.  Da se zagotovi pravična razdelitev sredstev med upravičence, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 111, ki bodo določili usklajeno podlago za izračun kazni zaradi nespoštovanja navzkrižne skladnosti, pri čemer se upoštevajo zmanjšanja v zvezi s finančno disciplino.
1.  Da se zagotovi pravična razdelitev sredstev med upravičence, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 111 v zvezi z določanjem usklajene podlage za izračun kazni zaradi nespoštovanja navzkrižne skladnosti, pri čemer se upoštevajo zmanjšanja v zvezi s finančno disciplino.
2.  Da se zagotovi učinkovito, dosledno in nediskriminatorno izvajanje navzkrižne skladnosti, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 111 v zvezi z izračunom in uporabo kazni.
2.  Da se zagotovi učinkovito, sorazmerno, dosledno in nediskriminatorno izvajanje navzkrižne skladnosti na osnovi ocene tveganja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 111 v zvezi z izračunom in uporabo kazni. Ti delegirani akti vsebujejo zlasti pravila glede primerov, v katerih se upravne kazni za nespoštovanje pravil, ki ga povzroči tehnična napaka sistemov za identifikacijo in registracijo živali iz Priloge II, PZR 7 in PZR 8 in ki ni posledica dejanja ali opustitve, za katero je neposredno odgovoren zadevni upravičenec, ne uvedejo.
Predlog spremembe 156
Predlog uredbe
Člen 102 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c – točka v
(v) povzetek rezultatov vseh razpoložljivih revizij in pregledov, opravljenih v skladu s časovnim načrtom in podrobno opredeljenimi določbami iz posebnih pravil za zadevni sektor.
(v) letni povzetek rezultatov, skupaj s proračunskimi odhodki EKJS in EKSRP, vseh razpoložljivih revizij in pregledov, opravljenih v skladu s časovnim načrtom in podrobno opredeljenimi določbami iz posebnih pravil za zadevni sektor.
Predlog spremembe 157
Predlog uredbe
Člen 102 – odstavek 3 a (novo)
(3a)  Kadar morajo države članice za potrebe izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega člena opraviti statistične analize, jim Komisija pravočasno posreduje vse potrebne informacije.
Predlog spremembe 158
Predlog uredbe
Člen 106 – odstavek 3
3.  Kadar se neposredno plačilo, predvideno v Uredbi (ES) št. NP/xxx, upravičencu izplačuje v drugi valuti kot je euro, države članice pretvorijo znesek pomoči izražen v eurih v nacionalno valuto na podlagi zadnjega menjalnega tečaja Evropske centralne banke pred 1. oktobrom tistega leta, za katero je bila dodeljena pomoč.
3.  Kadar se neposredno plačilo, predvideno v Uredbi (EU) št. NP/xxx, upravičencu izplačuje v drugi valuti kot je euro, države članice pretvorijo znesek pomoči, izražen v eurih, v nacionalno valuto na podlagi zadnjega povprečnega mesečnega menjalnega tečaja Evropske centralne banke pred 1. oktobrom tistega leta, za katero je bila dodeljena pomoč.
Predlog spremembe 159
Predlog uredbe
Člen 107 – odstavek 1 – pododstavek 1
1.   Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ukrepe za zaščito uporabe zakonodaje Unije v primeru, da se izjemni monetarni postopki v zvezi z nacionalno valuto izkažejo kot nevarnost za njeno uporabo. Ti ukrepi lahko po potrebi odstopajo od obstoječih pravil.
1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 111 v zvezi s sprejemanjem ukrepov za zaščito uporabe zakonodaje Unije v primeru, da se izjemni monetarni postopki v zvezi z nacionalno valuto izkažejo kot nevarnost za njeno uporabo. Ti ukrepi lahko po potrebi odstopajo od obstoječih pravil.
Predlog spremembe 160
Predlog uredbe
Člen 110
1.  Treba je vzpostaviti skupen okvir spremljanja in ocenjevanja za merjenje uspešnosti delovanja skupne kmetijske politike. Ta mora zajemati vse instrumente, povezane s spremljanjem in ocenjevanjem ukrepov skupne kmetijske politike in zlasti neposrednih plačil, predvidenih v Uredbi (EU) št. NP/xxx, tržnih ukrepov iz Uredbe (EU) št. SUT/xxx, ukrepov za razvoj podeželja iz Uredbe (EU) št. RP/xxx ter uporabe navzkrižne skladnosti iz te uredbe.
1.  Treba je vzpostaviti skupen okvir spremljanja in ocenjevanja za merjenje uspešnosti delovanja skupne kmetijske politike in zlasti:
(a) neposrednih plačil, predvidenih v Uredbi (EU) št. …/2013[NP],
(b) tržnih ukrepov iz Uredbe (EU) št. …/2013[SUT],
(c) ukrepov za razvoj podeželja iz Uredbe (EU) št. …/2013[RP] ter
(d) uporabe navzkrižne skladnosti iz te uredbe.
Da se zagotovi učinkovito merjenje uspešnosti, je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 111 v zvezi z vsebino in oblikovanjem navedenega okvira.

Komisija spremlja te ukrepe politike na podlagi poročil držav članic v skladu s pravili iz te uredbe. Komisija pripravi večletni načrt ocenjevanja in predvidi redna ocenjevanja posameznih instrumentov, ki jih bo izvajala.

2.  Vpliv ukrepov skupne kmetijske politike iz odstavka 1 se meri glede na naslednje cilje:
2.  Vpliv ukrepov skupne kmetijske politike iz odstavka 1 se meri glede na naslednje cilje:
(a) trajnostna proizvodnja hrane, s poudarkom na kmetijskih dohodkih, kmetijski produktivnosti in stabilnosti cen;
(a) trajnostna proizvodnja hrane, s poudarkom na cenah surovin, kmetijskih dohodkih, kmetijski produktivnosti in stabilnosti cen;
(b) trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na področju podnebnih sprememb, s poudarkom na emisijah toplogrednih plinov, biotski raznovrstnosti, prsti in vodah;
(b) trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na področju podnebnih sprememb, s poudarkom na emisijah toplogrednih plinov, biotski raznovrstnosti, prsti in vodah;
(c) uravnotežen teritorialni razvoj, s poudarkom na zaposlovanju na podeželju, rasti in revščini na podeželskih območjih.
(c) uravnotežen teritorialni razvoj, s poudarkom na zaposlovanju na podeželju, rasti in revščini na podeželskih območjih.
Komisija z izvedbenimi akti opredeli niz kazalnikov, uporabljenih za merjenje doseganja ciljev iz prvega pododstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 112(3).

Da se zagotovi učinkovita uporaba tega odstavka, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 111 v zvezo z določanjem vsebine in strukture okvira spremljanja in vrednotenja, vključno z nizom kazalnikov in metod za njihov izračun.

3.  Države članice Komisiji predložijo vse informacije, ki so potrebne za spremljanje in ocenjevanje zadevnih ukrepov. Komisija upošteva potrebe po podatkih in sinergije med potencialnimi viri podatkov, zlasti njihovo uporabo v statistične namene, kadar je to ustrezno.
3.  Države članice Komisiji predložijo vse informacije, ki so potrebne za spremljanje in ocenjevanje zadevnih ukrepov. Te informacije v največji možni meri temeljijo na priznanih virih podatkov, kot sta mreža knjigovodskih podatkov s kmetij in Eurostat. Komisija upošteva potrebe po podatkih in sinergije med potencialnimi viri podatkov, zlasti njihovo uporabo v statistične namene, kadar je to ustrezno.
Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila v zvezi z informacijami, ki jih morajo poslati države članice, kot tudi potrebami po podatkih in sinergijami med potencialnimi viri podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 112(3).

Komisija sprejme izvedbene akte za določitev pravil v zvezi z informacijami, ki jih morajo poslati države članice, ne da bi jim pri tem nalagala nepotrebno upravno breme, kot tudi pravil o potrebah po podatkih in sinergijah med potencialnimi viri podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 112(3).

4.  Komisija predloži poročilo o izvajanju tega člena Evropskemu parlamentu in Svetu vsaka štiri leta. Prvo poročilo je treba predložiti najpozneje do 31. decembra 2017.
4.  Komisija predloži poročilo o izvajanju tega člena Evropskemu parlamentu in Svetu vsaka štiri leta. Prvo poročilo je treba predložiti najpozneje do 31. decembra 2017.
Predlog spremembe 200
Predlog uredbe
Člen 110 a
Člen 110a

Člen 110a

Objava podatkov o upravičencih

Naknadna objava upravičencev EKJS in EKSRP

1.  Države članice zagotovijo letno naknadno objavo podatkov upravičencev EKJS in EKSRP. V objavi se navede:
Države članice zagotovijo letno naknadno objavo upravičencev EKJS in EKSRP. Pri tem smiselno uporabijo člen 21 delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.

(a) brez poseganja v prvi odstavek člena 110b te uredbe, imena upravičencev, kot sledi:
(i) ime in priimek, kadar so upravičenci fizične osebe;
(ii) celotno uradno ime, kakršno je registrirano, kadar so upravičenci pravne osebe z avtonomno pravno osebnostjo v skladu z zakonodajo zadevne države članice;
(iii) celotno ime združenja, kakršno je registrirano ali drugače uradno priznano, kadar so upravičenci združenja brez lastne pravne osebnosti;
(b) občino, v kateri upravičenec prebiva ali je v njej registriran, in poštno številko ali del poštne številke, ki določa občino, kadar je ta poštna številka na voljo;
(c) zneske plačila za vsak ukrep, ki ga financirata EKJS in EKSRP in ga je posamezen upravičenec prejel v zadevnem poslovnem letu;
(d) naravo in opis ukrepov, ki jih financirata EKJS in EKSRP in v skladu s katerimi je bilo plačilo, navedeno v točki (c), odobreno.
Informacije iz prvega pododstavka so dostopne na eni spletni strani za vsako državo članico. Dostopne morajo biti dve leti od datuma prve objave.

2.  Glede plačil na podlagi ukrepov, ki jih financira EKSRP, kot je navedeno v točki (c) prvega pododstavka odstavka 1, se objavijo zneski, ki ustrezajo skupnemu javnemu financiranju in vključujejo tako sredstva Unije kot tudi nacionalni prispevek.
Predlog spremembe 162
Predlog uredbe
Člen 110 b
Člen 110 b

Omejitev
črtano
Kadar je znesek pomoči, ki ga je prejel upravičenec v enem letu, enak ali manjši od zneska, ki ga je določila država članica v skladu s členom 49 Uredbe (EU) št. NP/xxx, država članica ne objavi imena upravičenca, kakor je določeno v točki (a) prvega pododstavka člena 110a(1) te uredbe.

Zneske, ki jih določi država v skladu s členom 49 Uredbe (EU) št. NP/xxx, o čemer uradno obvesti Komisijo v skladu s to Uredbo, Komisija objavi v skladu s pravili iz člena 110d.

Kadar se uporabi prvi odstavek tega člena, države članice objavijo informacije iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka člena 110a(1), upravičenec pa se označi s kodo. Države članice določijo obliko te kode.

Predlog spremembe 165
Predlog uredbe
Člen 111 – odstavek 2
2.  Prenos pooblastila iz te uredbe se Komisiji podeli za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov... se prenese na Komisijo za obdobje petih let od…*.
* Datum začetka veljavnosti te uredbe.
Predlog spremembe 166
Predlog uredbe
Člen 111 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Komisija najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja pripravi poročilo o prenosu pooblastila. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, če Evropski parlament in Svet najpozneje tri mesece pred iztekom posameznega obdobja takšno podaljšanje odobrita. Evropski parlament o tem odloča z večino svojih članov, Svet pa s kvalificirano večino.

Predlog spremembe 167
Predlog uredbe
Priloga 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – alinea 1 a (novo)
  Informacije, ki bodo kmetom pomagale pri načrtovanju, kako najbolje vlagati v prilagajanja njihovih sistemov kmetovanja na podnebne spremembe in katere sklade Unije lahko pri tem uporabijo; posebej informacije o prilagajanju kmetijskih zemljišč nihanjem in dolgoročnim spremembam podnebja ter informacije o sprejemanju praktičnih kmetijskih ukrepov za povečanje odpornost kmetijskih sistemov na poplave in suše ter za izboljšanje in optimizacijo ravni ogljika v tleh.
Predlog spremembe 168
Predlog uredbe
Priloga 1 – odstavek 1 – pododstavek 2 – alinea 7 a (novo)
  Informacije o pozitivni povezavi med biotsko raznovrstnostjo in kmetijsko-ekosistemsko odpornostjo ter o razpršitvi tveganj, pa tudi o povezavi med monokulturami in izpadom pridelka / škode na pridelku zaradi škodljivcev ter izrednih vremenskih dogodkov.
Predlog spremembe 169
Predlog uredbe
Priloga 1 – odstavek 1 – pododstavek 2 – alinea 8 a (novo)
  Informacije, kako najuspešneje preprečiti širjenje tujih invazivnih vrst in zakaj je to pomembno za učinkovito delovanje ekosistema ter odpornost na podnebne spremembe, vključno z informacijami o dostopu do sredstev za programe za zatiranje, če so predvideni dodatni stroški.
Predlog spremembe 170
Predlog uredbe
Priloga 1 – odstavek 1 – pododstavek 3 – alinea 5 b (novo)
  Informacije o trajnostnih sistemih namakanja z majhno porabo vode ter o možnostih za optimizacijo sistemov, ki se napajajo z deževnico, za spodbujanje učinkovite rabe vode.
Predlog spremembe 171
Predlog uredbe
Priloga 1 – odstavek 1 – pododstavek 3 – alinea 5 c (novo)
  Informacije o zmanjšanju rabe vode v kmetijstvu, vključno z izbiro posevkov, izboljšanjem humusa v tleh za boljše zadrževanje vode in manjšo potrebo po namakanju.
Predlog spremembe 172
Predlog uredbe
Priloga 1 – odstavek 1 – pododstavek 5 – alinea 1
–  Informacije o ukrepih v zvezi z inovacijami.
–  Informacije o ciljih evropskih partnerstev za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti iz člena 61 Uredbe (EU) št. …/2013 [RP].
Predlog spremembe 173
Predlog uredbe
Priloga 1 – odstavek 1 – pododstavek 5 – alinea 1 a (novo)
  Informacije o obstoječih operativnih skupinah, ustanovljenih v skladu s členom 62 Uredbe (EU) št. …/2013 [RP], vključno z njihovimi nalogami, ter spodbujanje izmenjav in sodelovanja z njimi, če je primerno.
Predlog spremembe 174
Predlog uredbe
Priloga 1 – odstavek 1 – pododstavek 5 – alinea 3 a (novo)
  Informacije o programih razvoja podeželja, usmerjenih v izpolnjevanje prednostnih nalog prenosa znanja ter inovacij v kmetijstvu, kot je zapisano v členu 5(1) Uredbe (EU) št. …/2013 [RP].
Predlog spremembe 175
Predlog uredbe
Priloga 1 – odstavek 1 – pododstavek 5 a (novo)
Izmenjava najboljše prakse, usposabljanje in krepitev zmogljivosti (horizontalna tema za vse zgoraj naštete teme)

Predlog spremembe 176
Predlog uredbe
Priloga II – Glavna zadeva „Voda“ – PZR 1 – zadnji stolpec
Člena 4 in 5

Skladnost z akcijskim programom in kodeksom dobre kmetijske prakse na ranljivih območjih

Predlog spremembe 180
Predlog uredbe
Priloga II – Glavna zadeva „Prst in zaloga ogljika“ – DKOP 6
Vzdrževanje ravni vsebnosti organskih snovi v prsti, vključno s prepovedjo sežiganja ornih strnišč

Vzdrževanje ravni vsebnosti organskih snovi v prsti z ustreznimi praksami, vključno s prepovedjo sežiganja ornih strnišč, razen zaradi zdravja rastlin in ostankov obrezovanja.

Predlog spremembe 181
Predlog uredbe
Priloga II – Glavna zadeva „Prst in zaloga ogljika“ – DKOP 7
Zaščita mokrišč in z ogljikom bogatih prsti, vključno s prepovedjo prvega oranja

črtano
Predlog spremembe 184
Predlog uredbe
Priloga II – Glavna zadeva „Krajina, minimalna raven vzdrževanja “ – DKOP 8
Ohranjanje krajinskih značilnosti, vključno, kadar je to ustrezno, z živimi mejami, ribniki, jarki, drevesi v vrsti, skupini ali posamično, robovi polj in terasami, vključno s prepovedjo rezanja žive meje in sekanja dreves v času razmnoževanja in vzreje mladičev pri ptičih in morebitnimi ukrepi za odvračanje invazivnih vrst in škodljivcev

Ohranjanje krajinskih značilnosti, vključno s, kadar je to ustrezno, polnaravnimi habitati, živimi mejami, ribniki, jarki, drevesi v vrsti, skupini ali posamično, robovi polj in terasami, vključno s prepovedjo rezanja žive meje in sekanja dreves v času razmnoževanja in vzreje mladičev pri ptičih

Predlog spremembe 192
Predlog uredbe
Priloga II - Glavna zadeva „Ukrepi glede protimikrobne odpornosti“ (novo)
Ukrepi glede protimikrobne odpornosti

Predlog spremembe 193
Predlog uredbe
Priloga II - Glavna zadeva „Ukrepi glede protimikrobne odpornosti“ (novo) – DKOP 8c (novo)
Akcijski načrt Komisije proti naraščajoči nevarnosti protimikrobne odpornosti (COM(2011) 748, 15. 11. 2011). Za živali za proizvodnjo hrane: dobre prakse kmetovanja za preprečitev širjenja okužb, vključno z mejo gostote živali, dokumentacijo o zdravljenju, tudi preventivi, neuporabo kritičnih pomembnih protimikrobnih zdravil

Predlog spremembe 194
Predlog uredbe
Priloga II – Glavna zadeva „Fitofarmacevtska sredstva“ – PZR 10 – zadnji stolpec
Člen 55, prvi in drugi stavek

Ustrezna uporaba fitofarmacevtskih sredstev; uporaba zgolj odobrenih sredstev, v priporočenih količinah in skladno z navodili na oznaki. Vodenje evidence imena uporabljenega sredstva, njegove sestave, datuma uporabe na zadevni zemljiški parceli, imena osebe, ki ga je nanesla in stopnje izobrazbe te osebe, uporabljene količini in načina uporabe

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov