Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/2830(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0086/2013

Predložena besedila :

B7-0086/2013

Razprave :

PV 11/03/2013 - 22
CRE 11/03/2013 - 22

Glasovanja :

PV 14/03/2013 - 8.2
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0089

Sprejeta besedila
PDF 137kWORD 28k
Četrtek, 14. marec 2013 - Strasbourg
Ocenjevanje tveganja in varnosti jedrskih elektrarn v Evropski uniji („stresni testi“)
P7_TA(2013)0089B7-0086/2013

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2013 o ocenjevanjih tveganja in varnosti („stresni testi“) jedrskih elektrarn v Evropski uniji in z njimi povezanih dejavnosti (2012/2830(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2012 o celovitih ocenjevanjih tveganja in varnosti („stresni testi“) jedrskih elektrarn v Evropski uniji in z njimi povezanih dejavnosti (COM(2012)0571),

–  ob upoštevanju nadaljnjih obiskov jedrskih elektrarn za ugotavljanje dejstev, ki jih je organizirala skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG) po končanem postopku pregleda stresnih testov, njihov namen pa je izmenjava informacij o ukrepih, ki so bili sprejeti, načrtovani ali obravnavani na teh območjih za izboljšanje varnosti na podlagi stresnega testa, ter opredelitev dobrih praks, pomembnih uspehov in morebitnih izkušenj ali težav pri izvajanju teh ukrepov,

–  ob upoštevanju sklepov z zasedanja Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca 2011 ter zlasti njegovega poziva neodvisnim nacionalnim organom v EU, naj opravijo celovita in pregledna ocenjevanja tveganja in varnosti vseh jedrskih elektrarn EU glede na izkušnje ob nesreči v jedrski elektrarni Fukušima Daiči na Japonskem,

–  ker je skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost 1. avgusta 2012 potrdila akcijski načrt, ki zagotavlja, da bodo nacionalni regulatorji in skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost dosledno obravnavali priporočila in predloge iz strokovnega pregleda stresnih testov,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov(1), ki poudarja, da je nacionalna odgovornost držav članic za varnost jedrskih objektov temeljno načelo ter da je odgovornost za nadzor varnosti jedrskih objektov v pristojnosti nacionalnih regulatorjev,

–  ob upoštevanju poročila skupine evropskih regulatorjev za jedrsko varnost o strokovnem pregledu stresnih testov, ki sta ga sprejeli skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost in Komisija, in o spremljevalni skupni izjavi skupine evropskih regulatorjev za jedrsko varnost in Komisije z dne 26. aprila 2012,

–  ob upoštevanju jedrske nesreče v jedrski elektrarni Fukušima Daiči na Japonskem leta 2011,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2012 ter zlasti njegovega poziva državam članicam k celovitemu in pravočasnemu izvajanju priporočil, predstavljenih v poročilu skupine evropskih regulatorjev za jedrsko varnost po opravljenih stresnih testih za jedrsko varnost,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki(2),

–  ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti členov 2 in 30 Pogodbe,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o celovitih ocenjevanjih tveganja in varnosti („stresni testi“) jedrskih elektrarn v Evropski uniji in z njimi povezanih dejavnosti (O–000183/2012 – B7-0108/2013),

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker parlamentarni Odbor za industrijo, raziskave in energetiko v poročilu z dne 16. oktobra 2012 o predlogu Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (A7-0327/2012) poziva, naj bo jedrska varnost v tretjih državah skladna z evropskimi varnostnimi standardi;

B.  ker so bila „celovita ocenjevanja tveganja in varnosti (“stresni testi„) jedrskih elektrarn v Evropski uniji in z njimi povezanih dejavnosti“ opravljena z namenom, da se prouči pripravljenost jedrskih elektrarn na številne izredne okoliščine;

1.  je seznanjen s sporočilom Komisije o stresnih testih in njihovih ugotovitvah po nesreči v Fukušimi; pozdravlja prizadevanja Komisije, zlasti v okviru skupine evropskih regulatorjev za jedrsko varnost, ter nacionalnih regulatorjev, da se na 145 reaktorjih v Evropski uniji in 20 zunaj nje opravi postopke stresnega testa; poudarja koristnost tega postopka ter njegovega značaja, saj gre za precedenčno prakso na svetovni ravni; pričakuje, da bodo ugotovitve stresnih testov prispevale k okrepitvi kulture jedrske varnosti v Evropi, ki bo tako postala vzor na mednarodni ravni; izraža pohvalo prizadevanjem za čim bolj pregledne stresne teste;

2.  je seznanjen z glavnimi ugotovitvami poročila o strokovnem pregledu, ki poudarja štiri glavna področja izboljšav v Evropi: (1) objava smernic Združenja zahodnoevropskih regulatorjev za jedrsko varnost (WENRA) o oceni naravnih nevarnosti in varnostnih rezerv ob upoštevanju obstoječih smernic Mednarodne agencije za atomsko energijo, (2) poudarjena pomembnost rednih pregledov varnosti, (3) izvajanje splošno sprejetih ukrepov za zaščito brezhibnosti zadrževalnega hrama ter (4) zmanjšanje števila nesreč zaradi naravnih nevarnosti in omejevanje njihovih posledic;

3.  ugotavlja, da so države po opravljenih stresnih testih začele izvajati ali načrtovati ukrepe za izboljšanje varnosti njihovih elektrarn, zlasti glede na izkušnje v primeru Fukušime; pozdravlja dogovor med skupino evropskih regulatorjev za jedrsko varnost in Komisijo o akcijskem načrtu za ukrepanje na podlagi priporočil ter da bodo vsi ukrepi za izboljšanje jedrske varnosti sprejeti na evropski ravni; poudarja, da je Komisija na podlagi strokovnega pregleda določila ukrepe, ki jih je treba upoštevati na ravni Evropske unije; poziva vse udeležence, naj ustrezno in nemudoma ukrepajo v zvezi z ugotovitvami in priporočili, ki jih vsebuje strokovni pregled, vključno z opredeljeno najboljšo prakso; v zvezi s tem priporoča, naj se potrdi vodilna vloga skupine evropskih regulatorjev za jedrsko varnost pri spremljanju izvajanja priporočil iz strokovnega pregleda na podlagi nacionalnih akcijskih načrtov; poziva skupino evropskih regulatorjev za jedrsko varnost, naj Komisijo, Parlament in Svet redno obvešča o napredku ter naj vsako leto obvešča Parlament in se z njim posvetuje v zvezi z rezultati, ukrepi in načrti na področju jedrske varnosti;

4.  opozarja pa, da so bili stresni testi jedrske varnosti, ki sta jih začeli izvajati Komisija in skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost, omejenega obsega in prvenstveno namenjeni ocenjevanju vzdržljivosti jedrskih elektrarn v primeru izrednih zunanjih dogodkov in njihovi pripravljenosti na take dogodke; zato meni, da so bili stresni testi prvenstveno namenjeni ocenjevanju vzdržljivosti jedrskih elektrarn v primeru takih izrednih zunanjih dogodkov in njihovi pripravljenosti nanje ter da niso in ne morejo biti namenjeni temu, da bi nadomestili podrobne varnostne preglede jedrskih elektrarn, ki se izvajajo v sklopu nacionalnih pristojnosti držav članic za oceno jedrske varnosti jedrskih elektrarn; zato poziva Komisijo, naj med specifična merila prihodnjih stresnih testov vključi splošno vzdržljivost jedrske elektrarne (zlasti v zvezi z morebitnimi razpokami v tlačnih posodah);

5.  poudarja, da so stresni testi nepopolni in ne upoštevajo tveganj, kot so sekundarni dogodki, slabšanje materiala, človeške napake, specifične napake v posodah reaktorja in številne druge napake; zato opozarja, da tudi uspešno opravljeni testi ne zagotavljajo varnosti jedrske elektrarne;

6.  ugotavlja, da so sedanje ugotovitve plod sodelovanja številnih držav, ki niso članice Evropske unije, čeprav včasih z uporabo drugačnih metod in časovnic;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo države, ki niso članice Evropske unije, vendar imajo jedrske elektrarne, še zlasti sosednje države, da uporabijo postopke stresnih testov in predstavijo svoje ugotovitve; poudarja pomen krepitve mednarodnih standardov jedrske varnosti in zaščite ter njihovega pravilnega izvajanja; spodbuja EU, naj v zvezi s tem še naprej sodeluje na mednarodni ravni, zlasti v okviru Mednarodne agencije za atomsko energijo;

8.  ugotavlja, da je Konvencija o jedrski varnosti pravni instrument, namenjen zlasti spodbujanju visoke ravni jedrske varnosti na svetovni ravni, kar zavezuje pogodbenice (tudi Euratom), da na svojih rednih srečanjih pod pokroviteljstvom Mednarodne agencije za atomsko energijo predložijo poročila o izvajanju obveznosti strokovnega pregleda; spodbuja uporabo instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti pri spodbujanju izvajanja stresnih testov na podlagi evropskih izkušenj na mednarodni ravni;

9.  opozarja, da je jedrska nesreča v Fukušimi znova poudarila nevarnosti, ki so povezane z radioaktivnimi odpadki; ugotavlja, da bi lahko naravne nesreče, kot so potresi in cunamiji prizadele tudi obstoječe ali načrtovane jedrske objekte v Uniji in sosednjih državah na območjih z visokim tveganjem za nastanek potresov ali cunamijev, kamor spada tudi Akkuyu v Turčiji; meni, da bi bilo treba poleg ukrepov, ki bodo izvedeni za jedrske elektrarne, sprejeti vse ustrezne ukrepe na ravni Unije in držav članic za preprečitev odlaganja radioaktivnih odpadkov na območjih, opredeljenih kot območja z visokim tveganjem; poziva Komisijo, naj podpre določitev najboljših mest za karseda varno skladiščenje radioaktivnih odpadkov brez vnaprej pričakovanih rezultatov; poziva sosednje države in države kandidatke za pristop, naj pristopijo k dogovoru za zgodnjo izmenjavo informacij ob radiološkem izrednem dogodku (Ecurie);

10.  poziva države članice in nacionalne regulatorje, naj izvajajo priporočila in nasvete iz poročila skupine evropskih regulatorjev za jedrsko varnost o strokovnem pregledu, vključno z opredeljeno najboljšo prakso, ter po potrebi prilagodijo zakonodajo v skladu z izkušnjami iz nesreče v elektrarni Fukušima Daiči;

11.  poziva Komisijo, naj vloži predloge za opredelitev načel o ureditvi jedrske varnosti v zvezi z jedrskimi elektrarnami v EU, ki delujejo, so v procesu razgradnje ali so že bile razgrajene;

12.  poziva, da mora biti neodvisnost in preglednost nadzornih organov na prvem mestu, vse dokler jedrske elektrarne obratujejo;

13.  meni, da obstajajo različni nacionalni pristopi k ocenjevanju posledic letalskih nesreč na varnost jedrskih elektrarn; ugotavlja, da „letalske nesreče niso izrecno obravnavane kot predhodni dogodki pri ocenjevanju varnosti“ in da so v specifikacijah stresnih testov opisane zgolj njihove posledice; obžaluje pa, da so samo štiri države članice vključile takšne ocene v svoja poročila o stresnih testih; kljub temu ugotavlja, da specifikacije stresnih testov navajajo, da je „ocenjevanje posledic izgube varnostnih funkcij pomembno tudi, če razmere povzročijo posredni predhodni dogodki, na primer (...) letalska nesreča“; ugotavlja, da je bila ob upoštevanju, da to tveganje spada predvsem na področje nacionalne varnosti držav članic in gre torej za vprašanje njihove suverenosti, ustanovljena ad hoc skupina za jedrsko varnost, ki je zadolžena za podrobno obravnavo tega vprašanja in objavo svojih ugotovitev; se zaveda, da so na to temo predvidene nadaljnje izmenjave med državami članicami v okviru ustreznih forumov, kot je Evropsko združenje regulatorjev za jedrsko varnost (ENSRA); poziva vse zainteresirane strani, vključno z državami članicami, Komisijo, skupino evropskih regulatorjev za jedrsko varnost, Evropskim združenjem regulatorjev za jedrsko varnost in upravljavci jedrskih elektrarn, naj sodelujejo, da bi predvideli skupni pristop k obravnavi tveganja letalskih nesreč in se o njem dogovorijo, obenem pa se zaveda, da to tveganje spada med vprašanja nacionalne varnosti in suverenosti držav članic;

14.  poudarja, da je v Evropski uniji 47 jedrskih elektrarn s skupaj 111 reaktorji takšnih, ob katerih v polmeru 30 km živi več kot 100 000 prebivalcev; obžaluje, da stresni testi niso bili razširjeni na ocenjevanje pripravljenosti na izredne dogodke zunaj območja jedrske elektrarne, kljub pomembnosti tega dejavnika pri omejevanju posledic morebitnih jedrskih nesreč za prebivalstvo; pozdravlja pobudo Komisije, ki jo podpira skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost, za izvedbo študije, ki bi se osredotočila na obmejne regije Evropske unije; poziva Komisijo, naj v okviru prihodnje direktive o jedrski varnosti pripravi priporočila o čezmejnih in državnih ukrepih za primer izrednih razmer zunaj območja jedrske elektrarne; v zvezi s tem priporoča, naj se zagotovi vključenost pristojnih čezmejnih organov na nacionalni in regionalni ravni v smislu njihovih akcijskih načrtov za varnost in izkušenj s postopki obveščanja in sporočanja, kjer se jedrske elektrarne nahajajo neposredno na nacionalnih mejah;

15.  poziva, naj se državljane EU izčrpno obvešča in z njimi posvetuje o jedrski varnosti v Uniji;

16.  poudarja, da je razpoložljivost kvalificirane in izkušene delovne sile ključna za močno kulturo jedrske varnosti; zato vztraja, da je treba vse ukrepe, potrebne za spodbujanje in ohranjevanje visoke ravni znanja o jedrski varnosti, ravnanju z odpadki, varstvu pred sevanjem in pripravljenosti na izredne dogodke, izvajati na ravni Evropske unije in držav članic; poziva Komisijo, naj spodbuja čezmejne izmenjave strokovnjakov in najboljše prakse, ter poudarja, kako pomembno je zagotoviti primerne delovne pogoje, zlasti kar zadeva delovnik, da ne bi ogrozili jedrske varnosti;

17.  priporoča, naj Evropska unija spodbuja mednarodna prizadevanja za razvoj najvišjih varnostnih standardov, ki se bodo dosledno upoštevali in razvijali v skladu z znanstvenim napredkom in upravičenimi pomisleki državljanov; v tej zvezi poudarja vlogo Evropske unije v sosedski politiki kot instrumentu za sodelovanje na področju jedrske varnosti; poziva države članice in Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z Mednarodno agencijo za atomsko energijo, sekretariatom konvencije iz Espooja in drugimi ustreznimi mednarodnimi organizacijami sprejmejo skupno odgovornost za krepitev mednarodnih standardov za jedrsko varnost ter njihovo primerno izvajanje; poziva Komisijo, naj preuči akcijski načrt po nesreči v Fukušimi Mednarodne agencije za atomsko energijo ter naj pripravi vključujoč akcijski načrt s konkretnimi pravili za njegovo izvajanje; poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z Mednarodno agencijo za atomsko energijo konstruktivno sodelujejo z državami, ki niso opravile preglednih stresnih testov jedrske varnosti, kot so Belorusija, Rusija in Turčija, ter jih pozovejo k spoštovanju mednarodnih varnostnih standardov in k sodelovanju z mednarodnimi izvedenci v vseh stopnjah priprave, izgradnje, delovanja in razgradnje jedrskih elektrarn; v zvezi s tem meni, da mora Evropska unija v celoti uporabiti strokovno znanje mednarodnih organizacij in organov;

18.  meni, da bi morala Evropska unija v skladu s Pogodbo Euratom vztrajati pri tesnem sodelovanju z Mednarodno agencijo za atomsko energijo na področju jedrske varnosti. poudarja, da bi morala uredba Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti zagotoviti pomoč, med drugim Japonski pri stabilizaciji in sanaciji območja jedrskega objekta Fukušima Daiči ter pri varstvu pred sevanjem in varnosti hrane na nacionalni ravni;

19.  je seznanjen z ugotovitvijo nacionalnih regulatorjev na podlagi stresnih testov, da ni tehničnih razlogov za zaprtje nobene jedrske elektrarne v EU; poudarja pa, da so stresni testi pokazali, da je treba v skoraj vseh jedrskih elektrarnah uvesti specifične varnostne izboljšave, saj je bilo opredeljenih veliko število ukrepov za tehnično posodobitev, ter da še niso bili dokončani niti predhodni ukrepi; poziva k takojšnji izvedbi potrebnih ukrepov za posodobitev ter opozarja, da varčevalni ukrepi držav članic ne smejo vplivati na ukrepe v zvezi z jedrsko varnostjo in zaščito;

20.  zahteva, da se v prid učinkovitemu oblikovanju politik in pregledni javni razpravi dodatno utemelji začetna ocena stroškov za potrebne varnostne izboljšave, priporočene na podlagi stresnih testov, za 132 reaktorjev, delujočih v Evropski uniji (od 10 do 25 milijard EUR v prihodnjih letih) z bolj podrobno stroškovno analizo, ki naj jo opravijo nacionalni upravni organi v sodelovanju z upravitelji jedrskih elektrarn in ki naj bo po možnosti povezana z izbiro opredeljenih priporočil; meni, da morajo stroške takšne izboljšave ne glede na višino prevzeti upravitelji jedrskih elektrarn in ne davkoplačevalci; poziva Komisijo, naj podrobno spremlja to vprašanje, tudi v okviru svojih pristojnosti na področju konkurenčne politike;

21.  poudarja, da bi morala krovna politika jedrske varnosti in zaščite zajemati vsa območja jedrskih elektrarn, varnost goriva in reaktorjev, ravnanje z odpadki in razgradnjo jedrskih elektrarn, operativno varnost, zadostne človeške vire, stalno izboljševanje varnostnih pogojev za delavce v tem sektorju ter pripravljenost na izredne dogodke, vključno z načrti za čezmejne izredne dogodke zunaj območja jedrskih elektrarn, zagotoviti pa bi morala tudi obstoj močnih in neodvisnih regulatorjev;

22.  meni, da mora biti najpomembnejša naloga glede ravni jedrske varnosti v EU, pa tudi v sosednjih tretjih državah, skladnost z najboljšimi praksami in najvišjimi standardi varnosti in zaščite v svetu, vse dokler bodo obstoječe jedrske elektrarne obratovale in dokler se bodo gradile nove; vztraja, da je treba zagotoviti skladnost s temi zahtevami skozi celoten življenjski ciklus jedrske elektrarne, vključno z njeno razgradnjo; posebej poudarja, da je treba pri ocenjevanju meril za varnost jedrskih elektrarn upoštevati stroške, ki nastanejo v celotnem življenjskem ciklu (izbira lokacije, načrtovanje, gradnja, zagon, obratovanje in razgradnja); opozarja, da imajo analize stroškov in tveganj zelo pomembno vlogo za nadaljnje obratovanje elektrarn;

23.  meni, da bi bilo treba pri upravljanju vseh zunanjih nevarnosti slediti postopku ocenjevanja, ki mora biti vsaj skladen s smernicami Mednarodne agencije za atomsko energijo in ne sme podcenjevati netehničnih vidikov;

24.  ugotavlja, da imajo lahko države članice različne pristope do pravnega urejanja jedrske varnosti, da pa so vse pogodbenice standardov jedrske varnosti Mednarodne agencije za atomsko energijo ter da imajo vse obveznost, da spoštujejo in izvajajo določbe direktive EU o jedrski varnosti;

25.  priznava, da so stresni testi po ugotovitvah iz sporočila Komisije in poročila skupine evropskih regulatorjev za jedrsko varnost o strokovnem pregledu pokazali koristnost rednih pregledov varnosti kot učinkovitega orodja za ohranjanje in izboljšanje varnosti in vzdržljivosti jedrskih elektrarn; je seznanjen na primer z mnenjem skupine evropskih regulatorjev za jedrsko varnost, da bi bilo treba ocenjevanje tveganja naravnih nesreč in ustrezne pripravljenosti jedrske elektrarne nanje ponoviti najmanj vsakih 5 ali 10 let; priporoča, naj redni pregledi temeljijo na skupnih varnostnih standardih in naj se v prenovo pravnega okvira o jedrski varnosti vključijo ustrezne določbe;

26.  pozdravlja bližajočo se prenovo direktive o jedrski varnosti, ki bi morala biti smela in bi morala omogočiti uvedbo pomembnih izboljšav na področjih, kot so varnostni postopki in okviri, zlasti z opredelitvijo in izvajanjem zavezujočih standardov jedrske varnosti, ki bodo odražali najsodobnejše prakse v EU s tehničnega, ureditvenega in operativnega vidika, ter glede vloge in sredstev upravnih organov za jedrsko varnost, zlasti pa bi morala spodbuditi neodvisnost, odprtost in preglednost teh organov, obenem pa okrepiti spremljanje in strokovni pregled; poudarja, da bi morala prenova pravnega okvira za jedrsko varnost upoštevati tekoča mednarodna prizadevanja, na primer na ravni Mednarodne agencije za atomsko energijo;

27.   poziva Komisijo, naj pripravi predlog, s katerim bo zagotovila, da bodo nacionalni upravni organi za jedrsko varnost popolnoma in dejansko funkcionalno neodvisni od vseh organov ali institucij, ki spodbujajo jedrsko energijo oziroma z njo upravljajo;

28.  priznava pomen izvajanja priporočil v tesnem sodelovanju z organi za jedrsko varnost in sprotnega ocenjevanja, v kolikšnem obsegu bi bilo treba razširiti redne preglede varnosti; znova poudarja potrebo po tesnem čezmejnem sodelovanju in izmenjavi primerov najboljše prakse o teh zadevah ter po usklajevanju izmenjave informacij; meni, da je treba istočasno zagotoviti jamstva za čezmejno varnost in nadzor; v zvezi s tem meni, da je treba upoštevati prebivalce, ki živijo manj kot 50 km od jedrske elektrarne, in če to zadeva večino prebivalcev sosednje države članice, mora pri vseh odločitvah sodelovati tudi njen pristojni organ;

29.  meni, da bi morale države članice ob sodelovanju Skupnosti spodbujati primerne kampanje obveščanja in ozaveščanja, da bi državljane seznanile nujnostjo stresnih testov in njihovimi prednostmi;

30.  v zvezi s tem pozdravlja namero Komisije, da predlaga zakonodajne in nezakonodajne instrumente za področje zavarovanja in odgovornosti na področju jedrske varnosti; opozarja, da je civilna odgovornost za jedrske nevarnosti že zajeta v mednarodnih konvencijah (Pariški in Dunajski); vendar meni, da bi si morali upravitelji jedrskih elektrarn in imetniki dovoljenj za ravnanje z jedrskimi odpadki prek zavarovanja in drugih finančnih instrumentov zagotoviti vsa finančna sredstva, ki bi jim omogočila poravnavo vseh stroškov, za katere so odgovorni v zvezi s škodo, povzročeno ljudem in okolju v primeru nesreče; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj do konca leta 2013 pripravi predloge o tem vprašanju;

31.  poziva EU in njene države članice, naj jedrsko energijo obravnavajo na enak način kot vse preostale vire energije v okviru Pogodbe o delovanju Evropske unije, v interesu demokracije, sodelovanja Evropskega parlamenta, preglednosti in popolnega dostopa javnosti do informacij;

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Evropskemu svetu in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 172, 2.7.2009, str. 18.
(2) UL L 199, 2.8.2011, str. 48.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov