Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 16. decembra 2005, da se državi dodeli status države kandidatke za članstvo v EU, ter sklepov predsedstva, objavljenih po srečanjih Evropskega sveta 15. in 16. junija 2006 ter 14. in 15. decembra 2006,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 13. decembra 2012,

–  ob upoštevanju skupne izjave vodij misij EU in ZDA z dne 11. januarja 2013,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o napredku za leto 2012 (SWD(2012)0332) in sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom „Strategija širitve in glavni izzivi v obdobju 2012–2013“ (COM(2012)0600),

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 854 (1993) in št. 817 (1993), resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 47/225 (1993) ter začasnega sporazuma iz leta 1995,

–  ob upoštevanju sodbe Meddržavnega sodišča o izvajanju začasnega sporazuma z dne 13. septembra 1995,

–  ob upoštevanju priporočila št. 329 (2012) Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope o lokalni demokraciji v državi,

–  ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij, vključno z resolucijo z dne 22. novembra 2012 o širitvi: politike, merila in strateški interesi EU(1),

–  ob upoštevanju 10. seje skupnega parlamentarnega odbora dne 7. junija 2012,

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker bi bilo treba vse države kandidatne in morebitne kandidatke v procesu povezovanja obravnavati glede na njihove dosežke;

B.  ker dialog na visoki ravni o pristopu prinaša novo dinamiko v proces reform v tej državi;

C.  ker je pristop k EU bistven za dolgoročno stabilnost te države in dobre medetnične odnose;

D.  ker je Evropski svet že četrto leto zapored sklenil, da ne bo začel pristopnih pogajanj s to državo, kljub pozitivnemu priporočilu Komisije v zvezi s tem; ker nadaljnje odlaganje prispeva k vedno večjemu nezadovoljstvu javnosti v državi glede zastoja procesa vključevanja v EU ter pomeni tveganje zaostritve domačih težav in notranjih napetosti; ker dvostranska vprašanja ne bi smela ovirati uradnega začetka pristopnih pogajanj, morala pa bi biti rešena pred koncem pristopnega procesa;

E.  ker je ta država pripravljena začeti pristopna pogajanja z EU;

F.  ker so regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi še vedno bistven del širitvenega procesa;

G.  ker bi bilo treba dvostranska vprašanja obravnavati na konstruktiven način in ob upoštevanju skupnih interesov in vrednot EU;

Splošne ugotovitve

1.  ponovno poziva Svet, naj brez dodatnega odlašanja določi datum za začetek pristopnih pogajanj;

2.  obžaluje, da Svet na zadnjem srečanju 11. decembra 2012 že četrto leto zapored ni upošteval priporočila Komisije in še ni začel pristopnih pogajanj z Makedonijo; je vseeno prepričan, da sklepi Evropskega sveta, ki so bili sprejeti soglasno ter predvidevajo odločitev v omejenem roku in na podlagi dodatnega poročila Komisije, pomenijo resničen korak naprej in priznavajo pomen zadostnega napredka na ključnih področjih, kot jih opredeljujejo sklepi Evropskega sveta decembra 2012; čestita komisarju za širitev za njegove pobude in ga poziva, naj v svoje prihodnje poročilo vključi oceno stroškov neširitve, vključno z večjimi tveganji za državo v primeru, da bi prišlo do nadaljnje ohranitve sedanjega stanja; pozdravlja pomladansko poročilo Evropske komisije z dne 16. aprila 2013 in poziva irsko predsedstvo, naj si s poglobljenimi diplomatskimi dejavnostmi prizadeva za zadovoljiv rezultat, usmerjen v sklep Sveta o začetku pogajanj pred koncem junija 2013;

3.  poudarja, da so dobrososedski odnosi bistven steber procesa pristopa k EU; pozdravlja na splošno konstruktivno vlogo države v odnosih z drugimi državami kandidatkami za širitev; spodbuja stalne diplomatske izmenjave med Atenami, Sofijo in Skopjem ter poudarja, kako pomembno je, da vse strani izkazujejo resnično privrženost „dobrososedskim odnosom“, ki temeljijo zlasti na prijateljstvu, medsebojnemu spoštovanju, konstruktivnemu dialogu in pristni želji po reševanju nesporazumov in premagovanju sovražnosti; poziva k izogibanju potezam, izjavam in dejanjem, ki bi lahko negativno vplivala na dobrososedske odnose; v zvezi s tem pozdravlja nedavno prvo srečanje med predstavniki vlad iz Skopja in Sofije, ki je bilo usmerjeno v možnost podpisa sporazuma med državama; poziva komisarja za širitev, naj v svojem poročilu posebno pozornost nameni vprašanju dobrososedskih odnosov; poziva tudi k večjemu družbeno-kulturnemu sodelovanju, da bi se okrepile vezi med narodi v tej regiji;

4.  ponovno izraža svoje stališče, da bi bilo treba dvostranska vprašanja obravnavati čim prej v pristopnem procesu, in sicer v konstruktivnem in sosedskem duhu ter po možnosti pred začetkom pristopnih pogajanj; ponovno izraža mnenje, da se dvostranskih vprašanj ne bi smelo uporabljati za oviranje procesa pristopa k EU;

5.  vztraja, da bi bilo treba vse države kandidatke in morebitne kandidatke v procesu povezovanja obravnavati glede na njihove dosežke;

6.  je trdno prepričan, da že sam začetek pogajanj lahko „prevesi jeziček na tehtnici“ ter zagotovi pozitivno spodbudo in učinkovit instrument za nadaljevanje reforme, izboljšanje notranjih razmer v državi, spodbujanje medetničnega dialoga in podpiranje dobrih odnosov s sosedi;

7.  meni, da je bil dialog na visoki ravni o pristopu pomemben instrument za odpravo zastoja ter za obnovitev dinamike procesa pristopa k EU; pozdravlja napredek, ki je bil dosežen na 75 % opredeljenih političnih področij; poudarja pomen celovitega in nepovratnega izvajanja; poudarja, da dialog na visoki ravni o pristopu ni nadomestilo za pristopna pogajanja; poziva Svet, naj pozove Komisijo k čimprejšnjemu začetku pregleda usklajenosti zakonodaje, da se omogoči nadaljnji napredek;

8.  pozdravlja in v celoti podpira nedavni sporazum, ki vodi iz slepe ulice, v katero je zašlo notranjepolitično dogajanje v državi, in meni, da bo ta sporazum omogočil nadaljnji napredek v smeri pristopa k EU pred razpravami Evropskega sveta; poziva vse stranke, naj nadaljujejo politični dialog, in poudarja potrebo po široki medstrankarski podpori in prizadevanjem glede načrta pristopa k EU; poudarja dejstvo, da je nacionalni parlament ključna demokratična institucija za razpravo in reševanje političnih razlik, ter prosi vse politične sile v državi, naj delujejo v tem duhu, spoštujejo parlamentarne postopke in demokratične vrednote, na katerih je bil ustanovljen; podpira pobude, ki vodijo k izboljšanju delovanja parlamenta, vključno s predlogom o oblikovanju preiskovalne komisije za ugotavljanje odgovornosti za dogodke 24. decembra 2012, oblikovanju nadaljnjih priporočil za celovito reformo parlamentarnih postopkov na resnično medstrankarski podlagi in izboljšanju avtoritete, neodvisnosti in legitimnosti parlamenta ter preprečujejo morebitno ponovitev tovrstnih incidentov; poziva oblasti, naj nemudoma oblikujejo preiskovalno komisijo, da bi ta lahko začela svoje pomembno delo in da bi se v državi obnovil normalen politični proces; obžaluje, da so bili iz parlamenta izključeni tudi novinarji, ter poziva k obnovitvi dialoga med vlado in združenjem novinarjev v pogojih, v katerih bodo novinarji lahko ohranili zaupanje;

9.  izraža resno zaskrbljenost zaradi napetosti v medetničnih odnosih, ki so se pojavile med letom; verjame, da je okrepljen politični dialog bistvenega pomena za nadaljnji napredek pri oblikovanju miroljubne večetnične, večkulturne in večverske družbe in za odpravo tveganj polarizacije družbe po etničnih ločnicah; odločno obsoja vse incidente in znamenja nestrpnosti, ki imajo etnično podlago;

10.  pozdravlja poročilo vlade o izvajanju ohridskega okvirnega sporazuma in pričakuje, da bo poročilo javno predstavljeno, da bi se oblikovala široka družbena in politična podpora za večetnično prihodnost države; spodbuja vlado, naj hitro začne naslednjo fazo pregleda;

11.  pozdravlja program decentralizacije za obdobje 2011–2014 in poziva k celovitemu izvajanju zakona o regionalnem razvoju; spodbuja vlado, naj nadaljuje fiskalno decentralizacijo s srednjeročnim ciljem, po katerem bi 9 % BDP porabili lokalni in regionalni organi; izreka pohvalo za delo v okviru programa Združenih narodov za razvoj in širši skupnosti donatorjev, ki partnersko sodelujeta z vlado za krepitev zmogljivosti lokalne uprave, da se zagotovi dobro upravljanje in enakopraven dostop za vse državljane;

12.  pozdravlja prizadevanja oblasti za odmik od komunistične preteklosti, javno razkritje imen agentov, povezanih z nekdanjo jugoslovansko tajno službo, ter podaljšanje časovnega okvira uporabe zakona o lustraciji do sprejetja zakona o prostem dostopu do javnih informacij; obenem spodbuja oblasti, naj od Srbije pridobijo arhive jugoslovanske tajne službe in v proces lustracije vključijo osebje obveščevalne in protiobveščevalne službe; spodbuja okrepitev mandata odbora za preverjanje podatkov s trajno premestitvijo vseh potrebnih dokumentov obveščevalnih in protiobveščevalnih služb v prostore odbora; poudarja, da je potrebna reforma varnostnega sektorja in okrepitev parlamentarnega nadzora obveščevalnih in protiobveščevalnih služb;

13.  verjame, da je oblikovanje večetnične družbe mogoče najbolje doseči z okrepljenim političnim dialogom, vodenjem z zgledi, ki kažejo sprejemanje in strpnosti do drugih etničnih skupin, ter izobraževalnim sistemom, ki uči vrednote večetnične družbe; zato pozdravlja vladni projekt večetničnega izobraževanja in poziva vse šole, naj sledijo zgledu pionirjev, kot so šole v Kumanovem, ki poskušajo odpraviti ločeno izobraževanje pripadnikov različnih etničnih skupnosti;

14.  odločno spodbuja oblasti in civilno družbo, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za zgodovinsko spravo, da se premagajo delitve med različnimi etničnimi in narodnimi skupinami ter znotraj njih, vključno z državljani z bolgarsko identiteto; ponavlja svoj poziv k napredku pri obeleževanju spomina na skupne dogodke in osebnosti skupaj s sosednjimi državami članicami EU; spodbuja poskus oblikovanja skupnih strokovnih odborov za zgodovino in izobraževanje, da bi prispevali k objektivni, na dejstvih temelječi interpretaciji zgodovine, krepili akademsko sodelovanje in spodbudili pozitivno naravnanost do sosedov med mladimi; poziva oblasti k uvedbi učnega gradiva, v katerem ne bo ideoloških razlag zgodovine in ki bo usmerjeno v izboljšanje medsebojnega razumevanja; z zaskrbljenostjo opaža pojav „antikvizacije“; je prepričan, da bi bilo treba kulturo in umetnost uporabljati za zbliževanje ljudi, ne pa za to, da se jih deli; poziva vlado, naj javnosti in medijem pošlje jasno sporočilo, da se v državi ne dopušča diskriminacije na podlagi narodne identitete, tudi v povezavi s pravosodnim sistemom, mediji, zaposlovanjem in socialnimi priložnostmi; poudarja pomen teh ukrepov za vključevanje različnih etničnih skupnosti ter za stabilnost in evropsko povezovanje države;

15.  pozdravlja napredek pri krepitvi normativnega okvira na področju pravnega varstva otrok, vključno s spremembami zakona o sodni obravnavi mladoletnikov, vzpostavitvijo sistema spremljanja in oblikovanjem nacionalne strategije za preprečevanje mladoletniškega prestopništva; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je zaščita otrok, žrtev zločinov, zlasti žrtev zlorab, še vedno pomanjkljiva zaradi nezadostnih sredstev, omejenih zmogljivosti strokovnega osebja in dejstva, da ni učinkovitega sistema odzivanja za otroke žrtve; poziva k povečanju finančnih in človeških virov za centre za socialno delo in k oblikovanju večdisciplinarnih skupin, ki bodo sposobne otrokom žrtvam zagotoviti okrevanje, rehabilitacijo in ponovno vključitev;

Dobri sosedski odnosi in vprašanje imena

16.  še naprej obžaluje, da je nezmožnost rešitve spora zaradi imena blokirala pot te države do članstva v EU; soglaša z Evropskim svetom, da je treba vprašanje imena brez odlašanja dokončno zaključiti na obeh straneh in da mora začeti veljati haaška rešitev, ki je del mednarodnega prava; močno podpira prizadevanja posebnega odposlanca ZN, da bi našli splošno sprejemljivo rešitev; pozdravlja predlog komisarja za širitev glede tristranskega srečanja med Skopjem, Atenami in Brusljem; meni, da bi ta pobuda lahko pripomogla k spodbuditvi pogajanj pod vodstvom ZN; pozdravlja dejstvo, da so memorandum o soglasju in nedavni stiki s posrednikom ZN prinesli nov zagon; poziva vse strani, naj izkoristijo vsako priložnost za zagotovitev uspeha tega ukrepa in naj začnejo konstruktivni dialog, da bi našli rešitev in odpravili zastoj na tem področju; meni, da bi morala vodstvo države in Evropska unija javnosti pojasniti, kakšne so koristi rešitve, če bo o njej dosežen dogovor pred referendumom o tem vprašanju;

17.  ponovno poziva Komisijo in Svet, naj v skladu s pogodbama EU začneta razvijati splošno uporaben arbitražni mehanizem, namenjen reševanju dvostranskih vprašanj med državami pristopnicami in državami članicami;

18.  pozdravlja uporabo izraza „makedonski“ v poročilu o napredku za leto 2012, obenem pa spoštuje različne jezike, identitete in kulture v državi ter sosednjih državah članicah EU;

Politična merila

19.  soglaša z oceno Komisije, da država še naprej izpolnjuje politična merila;

20.  poziva h krepitvi nadzorne vloge parlamenta v odnosu do vlade ter izboljšanju volilnega zakonika in povečanju preglednosti financiranja političnih strank; v zvezi s tem poudarja, da so bila priporočila Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE)/Urada za demokratične ustanove in človekove pravice (ODIHR), podana po parlamentarnih volitvah leta 2011, uresničena le delno, ter glede tega poziva vlado, naj spremeni zakone, da bi se priporočila izvršila v celoti, tudi kar zadeva pregled in posodobitev volilnega imenika;

21.  pozdravlja nadaljnja prizadevanja za napredek v zvezi z zakonodajnim okvirom za državno in javno upravo ter splošne upravne postopke, zlasti kar zadeva zakon o javnih uslužbencih in zakon o splošnih upravnih postopkih; poziva k dodatnim prizadevanjem za zagotavljanje preglednosti, nepristranskosti in strokovnosti javne uprave, da se zagotovi zaposlovanje, ki temelji na dosežkih, in okrepi finančni nadzor, strateško načrtovanje in upravljanje s človeškimi viri;

22.  poziva k dodatnim prizadevanjem za zagotavljanje neodvisnosti in nepristranskosti sodstva; meni, da je pomembno opredeliti jasne zahteve za razrešitev sodnikov, da se odpravi tveganje za neodvisnost sodstva; pozdravlja napredek pri celovitem zmanjševanju sodnih zaostankov, vseeno pa poziva k sprejetju ukrepov za odpravljanje zaostankov na vrhovnem sodišču in na upravnem sodišču; poziva k postopni racionalizaciji mreže sodišč in neprekinjeni podpori akademije za usposabljanje sodnikov in tožilcev, saj ima ključno vlogo pri zagotavljanju stalnega izobraževanja, razvijanja poklicnih poti in zaposlovanja na osnovi dosežkov;

23.  pozdravlja prizadevanja za povečanje učinkovitosti in preglednosti sistema sodišč in zlasti objavo sodb sodišč na vseh stopnjah na njihovih spletnih straneh; poudarja, da je treba vzpostaviti evidenco izvrševanja sodnih postopkov in obsodb, ki bo omogočila merjenje napredka; poziva k poenotenju sodne prakse, da se zagotovi predvidljiv sodni sistem in zaupanje javnosti;

24.  podpira posebno preiskovalno delovno skupino EULEX-a ter spodbuja državo, naj v celoti sodeluje z njo in ji pomaga pri delu;

25.  pozdravlja krepitev protikorupcijskega pravnega okvira, vključno s spremembami zakona o navzkrižju interesov, vseeno pa je zaskrbljen, ker korupcija ostaja vsesplošno razširjena tako v tej državi kot v celotni regiji; poziva k okrepitvi prizadevanj glede izvajanja veljavnih zakonov in k nadaljnjim prizadevanjem za doseganje obsodb v odmevnih zadevah; pozdravlja program boja proti korupciji, ki ga podpira OVSE, in sicer projekt PrijaviKorupcija.org, ki omogoča prijavo korupcije z SMS sporočilom, ter izjavo desetih županov o tem, da v svojih občinah ne bodo tolerirali nobene korupcije;

26.  ugotavlja, da so kazni, izrečene za kazniva dejanja, povezana s korupcijo, sicer strožje, vendar pa se le izjemoma izdajo nalogi za zaseg in zaplembo premoženja; meni, da sta zaseg in zaplemba premoženja bistvena instrumenta za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu; poziva oblasti v državi, naj v celoti uveljavljajo določbe kazenskega zakonika o razširjeni zaplembi, nezakonitem bogatenju in kazenski odgovornosti pravnih oseb;

27.  izreka pohvale za spremembe zakona o financiranju političnih strank; zlasti opaža, da je bila glavna vloga pri nadzoru političnega financiranja zaupana državnemu računskemu sodišču; poziva oblasti v državi, naj državnemu računskemu sodišču zagotovijo zadostna sredstva, da bo lahko samoiniciativno in temeljito nadziralo financiranje strank in kampanj ter bistveno izboljšalo preglednost javnih izdatkov in financiranja političnih strank;

28.  je seznanjen z dejavnostmi oblikovanja nacionalne zbirke obveščevalnih podatkov; poziva oblasti, naj čim prej zaključijo razpisni postopek in se odločijo, kdo bo oblikoval nacionalno zbirko obveščevalnih podatkov, ter tako zagotovijo polno podporo pri boju proti organiziranemu kriminalu, korupciji, goljufiji, pranju denarja ter drugim resnim kaznivim dejanjem, tudi čezmejnim;

29.  pozdravlja pravno dekriminalizacijo obrekovanja ter poglabljanje dialoga med vlado in novinarji o vprašanjih, povezanih s svobodo izražanja; poziva oblasti, naj še naprej krepijo in spodbujajo svobodo informacij in pluralnost medijev, ki morata biti neodvisni od kakršnega koli političnega ali finančnega vpliva ter se morata izvajati dosledno; vseeno izraža zaskrbljenost, ker je država občutno zdrsnila na lestvici svobode medijev organizacije Novinarji brez meja, ter poziva k nadaljnjim prizadevanjem za krepitev strokovnih standardov v novinarstvu in raziskovalnega novinarstva ter za spodbujanje pluralnosti medijev, neodvisnost javne radiotelevizije, uveljavljanje delovnih pravic zaposlenih v medijih, preglednost lastništva medijev, vzdržnost in izpolnjevanje evropskih standardov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je med novinarji razširjena samocenzura in da trenutno ni nobenega organa za samoregulacijo medijev; je zaskrbljen, ker se velik del oglaševanja, ki ga financira vlada, usmerja v vladi naklonjene medije; podpira aktiviste na družbenih omrežjih, ki so lobirali proti cenzuri interneta;

30.  je zaskrbljen zaradi odsotnosti analitičnega in objektivnega poročanja medijev pred lokalnimi volitvami marca 2013, zlasti kar zadeva dejavnosti opozicije, o katerih se med kampanjo praktično ni poročalo niti v državnih niti v zasebnih medijih; poudarja, da so pozorni in profesionalni mediji nujni pogoj za nadaljnji razvoj demokratične kulture in institucij v državi ter za izpolnjevanje političnih meril;

31.  je seznanjen s sodbo velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 13. decembra 2012, v kateri so ugotovljene večkratne kršitve evropske konvencije v zvezi z ugrabitvijo, izredno izročitvijo in mučenjem nemškega državljana Khaleda el Masrija 31. decembra 2003 in njegovim 23-dnevnim priprtjem v hotelu v Skopju, preden je bil preko skopskega letališča premeščen v Afganistan; poziva vlado, naj takoj izpolni vse vidike sodbe velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice in se uradno opraviči Khaledu el Masriju, poskrbi za plačilo odškodnine, ki jo je naložilo sodišče, in se zavzame za oblikovanje mednarodne preiskovalne komisije;

32.  pozdravlja nov zakon o enakih možnostih, prvo petletno strategijo za oblikovanje proračuna na podlagi razmerja med spoloma, ki je bila pripravljena v partnerstvu z agencijo ZN za ženske, financiranje za akcijski načrt na področju vključevanja Romov in projekt pomoči Romom pri legalizaciji njihovih domov; pozdravlja odprtje novega urada za podporo skupnosti lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev (LGBT), vseeno pa izraža zaskrbljenost zaradi vandalizma, ki mu je bil izpostavljen; poziva vlado, naj si še naprej prizadeva za krepitev politik proti diskriminaciji, zlasti tistih, ki so povezane z diskriminacijo na podlagi etničnega porekla in narodne identitete;

33.  poziva ministre in funkcionarje, naj javno obsodijo diskriminacijo lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev, naj zagotovijo, da bo mogoče varno in uspešno izpeljati načrtovano parado ponosa ali druge dejavnosti skupnosti LGBT, ter naj se zavežejo nasprotovanju vsem oblikam diskriminacije, ki so navedene v pogodbi EU; poziva medije, naj ne uporabljajo diskruza, ki bi bil nasprotoval LGBT, vključno s sovražnim govorom in spodbujanjem k sovraštvu;

34.  je zaskrbljen zaradi primerov slabega ravnanja s strani policije; poziva k stalnemu usposabljanju, profesionalizaciji in depolitizaciji zaposlenih v policiji; meni, da je v boju proti nekaznovanju in za zagotovitev demokratičnih in odgovornih policijskih služb potreben neodvisni mehanizem nadzora organov pregona;

35.  poudarja, da je režim potovanj brez vizumov, ki velja za državljane te države in vseh držav zahodnega Balkana, zelo pomembna ugodnost v procesu vključevanja v EU in zelo močna spodbuda za pospešitev reform na področju pravosodja in notranjih zadev;

36.  poziva oblasti, naj sprejmejo ukrepe in sodelujejo z državami članicami EU za preprečevanje neutemeljenih prošenj državljanov te države za azil v EU ter istočasno zagotavljajo pravico do brezvizumskih potovanj za vse državljane in preprečujejo vsako diskriminacijo ali stigmatizacijo Romov in oseb iz manjšinskih etničnih skupin; poziva vlade držav članic EU, naj ne spodbijajo ali ovirajo brezvizumskih potovanj za državljane te države, vseeno pa naj pozovejo njene oblasti k izvajanju politik, ki bodo vsem državljanom ponujale dostojno prihodnost v lastni državi;

37.  pozdravlja visoko število poslank v primerjavi z nekaterimi državami članicami, obenem po ostaja zaskrbljen zaradi nizke udeležbe žensk na trgu dela; poziva oblasti, naj okrepijo storitve varstva za invalidne otroke, otroke z ulice, otroke, ki uporabljajo droge, in tiste, ki so žrtve nasilja v družini, spolnih zlorab ali trgovine z ljudmi;

38.  pozdravlja nenehen napredek, ki ga dosega Komisija za varstvo pred diskriminacijo; poziva, naj se ji dodelijo vsi potrebni človeški viri, in meni, da je njeno sprejetje v evropsko mrežo organov za enakost drugim agencijam in organizacijam zgled spodbujanja pridruževanja EU, ki ga kažejo s tem da se same vključujejo v ustrezne evropske mreže;

Civilna družba

39.  verjame, da je razvoj politične kulture, ki se napaja iz neodvisne, pluralne, medetnične, medkulturne in nepristranske civilne družbe, bistven za pospeševanje demokratičnega napredka v državi ter da ugotovitve, do katerih pride civilna družba, lahko obogatijo možnosti za oblikovanje politik, ki temeljijo na dokazih; poudarja, da se morajo organizacije civilne družbe okrepiti, postati neodvisne od političnih interesov in poglabljati skupne projekte v vzajemno korist z organizacijami civilne družbe iz sosednjih držav in bolj splošno iz vse EU;

40.  pozdravlja posvetovanje z organizacijami civilne družbe kar zadeva spremembe zakonov o pravni pomoči in o fundacijah; poziva k celovitim in pravočasnim posvetovanjem s civilno družbo o vseh pomembnih političnih pobudah, vključno z dialogom na visoki ravni o pristopu, in vključitvi članov-opazovalcev v vse zadevne vladne delovne skupine, ki se pregledno izberejo iz civilne družbe;

41.  poudarja ključno vlogo, ki jo lahko imajo organizacije civilne družbe pri zagotavljanju večje preglednosti, odgovornosti in odprtosti postopka pridruževanja EU;

42.  meni, da parlamentarna študija o instrumentu za predpristopno pomoč kaže, da se mora vlada zavezati cilju partnerstva s civilno družbo in oblikovati nacionalni sklad za zagotavljanje sofinanciranja, s katerim se organizacijam civilne družbe omogoči celovito sodelovanje v programih, ki jih financira EU; poziva, naj organizacije civilne družbe celovito sodelujejo pri programskih odločitvah naslednjega instrumenta za predpristopno pomoč;

Gospodarska vprašanja

43.  izreka pohvalo državi za ohranjanje makroekonomske stabilnosti; vseeno opaža, da se je dolg javnega sektorja povečal in kakovost fiskalnega upravljanja poslabšala ter da je svetovna gospodarska kriza pustila negativne posledice na neposrednih tujih naložbah v državo;

44.  pozdravlja zakonodajne ukrepe za okrepitev poslovnega okolja in stalne ukrepe za razvoj temeljnih srednjeročnih makrofiskalnih strategij; spodbuja politične sile, naj začnejo pregleden politični dialog glede fiskalnega položaja in kreditnih obveznosti države;

45.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je brezposelnost še vedno zelo visoka, pri čemer je brezposelnost mladih med najvišjimi na svetu, zaposlenost žensk pa je še vedno zelo nizka; pozdravlja akcijski načrt za zaposlovanje mladih, ki je bil razvit skupaj s programom Mednarodne organizacije dela za dostojno delo; poziva vlado, naj izboljša sodelovanje med organi, ki uveljavljajo delovno pravo, in se opre na skupno usposabljanje, ki ga organizira evropska konfederacija sindikatov, da bi okrepila zmogljivosti socialnih partnerjev za sodelovanje v učinkovitem socialnem dialogu; meni, da so potrebne dodatne naložbe v krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacijskih zmogljivosti, da bi olajšali izgradnjo gospodarstva, ki temelji na znanju;

46.  pozdravlja dosežen napredek pri modernizaciji prometnih, energetskih in telekomunikacijskih omrežij ter še posebej prizadevanja za dokončanje desetega koridorja(2); glede na pomen železniških povezav v okviru trajnostnega prometnega sistema pozdravlja namero vlade o posodobitvi ali izgradnji železniških povezav med Skopjem in prestolnicami sosednjih držav ter poziva k hitrejšemu napredku, vključno z dokončanjem financiranja železniške povezave v okviru osmega koridorja(3);

47.  poudarja, da je pri sprejemanju odločitev v zvezi s premagovanjem gospodarske krize pomembno oblikovati mehanizem posvetovanja med vlado in zasebnimi podjetji; izjavlja tudi, da bi ta mehanizem lahko pripomogel k prilagoditvi izobraževalnega sistema potrebam trga, kar bi lahko zmanjšalo nezaposlenost med mladimi;

48.  je seznanjen s prizadevanji vlade za obnovo lokalne cestne infrastrukture v državi, da bi se izboljšali pogoji za alternativni turizem in življenje državljanov; v zvezi s tem spodbuja državo k bolj dinamičnemu pristopu do projektov regionalnega razvoja v okviru instrumenta za predpristopno pomoč, ki bodo povečali čezmejno sodelovanje in povezave med državami v regiji;

49.  poudarja, da so potrebna velika prizadevanja na področju okolja in zlasti na področjih kakovosti vode, varstva narave, nadzora nad industrijskim onesnaževanjem ter obvladovanja tveganj; poudarja, da ni mogoče doseči občutnega napredka brez ustrezne krepitve upravnih zmogljivosti; poziva vlado države, naj s tem v zvezi sprejme ustrezne ukrepe;

50.  ponovno opozarja na potenciale obnovljivih virov energije za državo in pozdravlja doseženi napredek v zvezi z dodeljenimi 21 novimi koncesijami za male hidroelektrarne, eno že delujočo hidroelektrarno in izgradnjo skupine vetrnih elektrarn; poziva vlado, naj poglobi javno razpravo o vplivih podnebnih sprememb in poveča prizadevanja za uskladitev nacionalne zakonodaje s pravnim redom EU na tem področju ter začne izvajati nacionalno zakonodajo, zlasti na področjih upravljanja vodnih virov, nadzora nad industrijskim onesnaževanjem, varstva narave in podnebnih sprememb; poudarja, da je treba okrepiti upravne zmogljivosti tako na centralni kot na lokalni ravni;

51.  spodbuja oblasti, naj okrepijo svoja prizadevanja za uvedbo e-uprave v okviru reforme javne uprave, ki si prizadeva za zagotavljanje učinkovitih, dostopnih in preglednih storitev za državljane in podjetja;

Regionalno in mednarodno sodelovanje

52.  pozdravlja dejstvo, da država trenutno predseduje in prispeva k Procesu sodelovanja v jugovzhodni Evropi, in upa, da bo to močno okrepilo evropsko naravnanost, dobro sosedstvo in vključevanje; poudarja pomen regionalnega sodelovanja v skladu z evropsko naravnanostjo in evropskimi vrednotami ter poziva k nadaljnjemu napredku na tem področju; ponovno potrjuje, da je za EU pomembno, da si prizadeva za pristop vseh držav iz te regije, brez izjeme;

53.  je prepričan, da bi pri teh prizadevanjih lahko pomagal preskok v miselnosti od „zahodnega Balkana“ k „jugovzhodni Evropi“;

54.  pozdravlja sodelovanje države pri misiji Euforja Althea in sporazum, po katerem bo država sodelovala v operacijah skupne varnostne in obrambne politike za krizno upravljanje; poziva državo, naj se uskladi s stališčem EU glede Mednarodnega kazenskega sodišča;

55.  poziva vlado in vse pristojne organizacije, naj si prizadevajo za izpolnjevanje potrebnih meril in pogojev za ureditev potovanj brez vizumov v schengensko območje; poudarja, da je treba poskrbeti za to, da bo javnost celovito obveščena o omejitvah pri oprostitvi od vizumske obveznosti, ter preprečiti zlorabe politik oprostitve od vizumske obveznosti ali liberalizacije vizumskega režima; poudarja, da bi imela vsaka prekinitev izvajanja ureditve potovanj brez vizumov negativne gospodarske in družbene posledice;

o
o   o

56.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu te države.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0453. (2) Deseti koridor je eden od desetih vseevropskih prometnih koridorjev in teče od Salzburga (Avstrija) do Soluna (Grčija). Odsek D tega koridorja sledi poti Veles - Prilep - Bitola - Florina - Igoumenitsa (via Egnatia). (3) Osmi koridor je eden od desetih vseevropskih prometnih koridorjev in teče od Durrësa (Albanija) do Varne (Bolgarija). Prečka tudi Skopje.