Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 192, 265(5) in 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju strategije Evropske unije za regijo Baltskega morja (COM(2009)0248),

–  ob upoštevanju Alpske konvencije z dne 7. novembra 1991,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. decembra 2010 o strategiji Evropske unije za Podonavje (COM(2010)0715) in okvirnega akcijskega načrta, ki spremlja to strategijo (SEC(2009)0712),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 2011 o izvajanju strategije EU za Podonavje(1),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. junija 2011, v katerih je države članice pozval, naj v sodelovanju s Komisijo nadaljujejo delo o možnih prihodnjih makroregionalnih strategijah;

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki ga je 6. oktobra 2011 podala Komisija (COM(2011)0611),

–  ob upoštevanju členov 115(5) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker so makroregionalne strategije namenjene izboljšanju uporabe obstoječih virov za reševanje vprašanj na področju teritorialnega razvoja, iskanje skupnih rešitev za skupne izzive, krepitev prostorskega povezovanja in večjo učinkovitost številnih oblik politik, ki jih podpira EU, ter partnerstev med javnimi upravami, lokalnimi in regionalnimi organi, drugimi institucijami in organizacijami civilne družbe;

B.  ker Komisija predlaga, da bi bilo treba okrepiti nadnacionalno komponento politike teritorialnega sodelovanja in pobude za nove makroregionalne strategije dajati prostovoljno, pri tem pa upoštevati izkušnje in najboljšo prakso;

C.  ker imajo območja, ki oblikujejo alpsko regijo, številne skupne značilnosti, denimo geografsko edinstvenost goratih območij in tesno povezanost teh območij z večjimi mesti v predalpskem pasu;

D.  ker bo makroregionalna strategija za Alpe, ki bi morala biti primerljiva s strategijami, ki jih je EU sprejela za Baltsko morje in Podonavje, ponudila priložnost, da Alpe dobijo novo razsežnost in večji pomen v okviru EU v smislu boljšega dostopa do financiranja;

E.  ker si alpsko regijo delijo številne države članice in nečlanice EU in je ta regija medsebojno povezana makroregija z raznolikimi gospodarskimi zmogljivostmi, demografskimi spremembami, prometno infrastrukturo in energetskimi vprašanji in ker bi lahko z usklajevanjem notranje in zunanje politike vseh zainteresiranih strani dosegli boljše rezultate in ustvarili dodano vrednost;

F.  ker so Alpe gorovje evropskega in mednarodnega pomena z občutljivimi ekosistemi in zelo številnimi ledeniki, ki so jih podnebne spremembe hudo prizadele, pa tudi s številnimi zaščitenimi naravnimi območji in različnimi zaščitenimi endemičnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami

G.  ker je cilj kohezijske politike doseči ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v EU;

1.  meni, da bi moral razvoj obsežnih strategij, kot so makroregionalne strategije, prispevati k večji vlogi lokalne in regionalne ravni pri izvajanju politike EU in da bi bilo treba v središče načrtovanja in izvajanja strategije za Alpe postaviti načela upravljanja na več ravneh;

2.  ponovno opozarja na izkušnje, pridobljene s strategijo za Baltsko morje in Podonavje na področju preglednosti pri odločanju in dodeljevanju sredstev EU; poziva Komisijo, naj čim prej pripravi poseben akcijski načrt za to področje, da se premagajo strukturne omejitve, s katerimi se soočajo gorska območja, in ustvarijo ustrezne razmere za gospodarsko rast ter učinkovito socialno in teritorialno kohezijo v tej regiji;

3.  opozarja na pozitivno vlogo zakonodajnih orodij EU za makroregije, kot so evropska združenja za teritorialno sodelovanje, saj zagotavljajo strukturno podporo za konkretne vidike sodelovanja in izmenjavo najboljše prakse, pa tudi za oblikovanje in izvajanje strategij teritorialnega razvoja, kar omogoča sodelovanje organov na različnih ravneh;

4.  pozdravlja nedavne spremembe in odločen pristop od spodaj navzgor, za katerega so se odločile regije na alpskem območju, ki so večkrat izrazile željo, da bi z alpsko strategijo učinkovito obravnavali izzive, skupne celotnemu alpskemu loku, bolj dosledno izkoriščali njegov precejšnji potencial ter se odzvali na potrebo po boljši mobilnosti, zanesljivi oskrbi z energijo, varstvu okolja, socialnem in ekonomskem razvoju, kulturni izmenjavi in civilni zaščiti v alpski regiji;

5.  meni, da je glede na dejstvo, da so številne ledenike prizadele podnebne spremembe, eden glavnih ciljev makroregionalne strategije trajnostni razvoj;

6.  meni, da bi morali s to strategijo spodbujati določitev evropskih zaščitenih naravnih območij in si prizadevati za lažje sodelovanje na tem področju po zgledu nedavne skupne pobude nacionalnega parka Mercantour (Francija) in nacionalnega parka Alpi Marittine (Italija);

7.  poudarja, da je vsebino strategije za Alpe pomembno uskladiti z Alpsko konvencijo in njenimi poznejšimi protokoli, pa tudi upoštevati sedanje nadnacionalno sodelovanje in mreženje na tem področju;

8.  poudarja, da bi morala makroregionalna strategija za Alpe upoštevati ohranjanje oblik tradicionalne, prvenstveno kmetijske rabe zemljišč, da bi podprli biotsko raznovrstnost, pa tudi ohranjanje obstoječih zaščitenih območij;

9.  poziva, naj Komisija na podlagi objektivnih meril in merljivih kazalnikov celovito oceni makroregionalno strategijo za Alpe;

10.  poziva Komisijo, naj dejansko izvaja člen 174 PDEU, in sicer s strateškim načrtom, da se premagajo strukturne omejitve gorskih območij in ustvarijo ustrezne razmere za gospodarsko rast ter učinkovito socialno in teritorialno kohezijo v alpski regiji;

11.  je prepričan, da bo teritorialna razsežnost strategije vodila v dejanski razvoj zamisli o ozemeljski koheziji;

12.  poudarja, da je makroregionalna strategija za Alpe učinkovito orodje za krepitev evropskega teritorialnega sodelovanja v tej regiji z uporabo pristopa od spodaj navzgor ter razširitvijo sodelovanja prek boljše uporabe razpoložljivih virov, s čimer omogoča lažje usklajevanje medsektorske politike;

13.  poudarja, da bi makroregionalna strategija za Alpe zagotovila medsebojno dopolnjevanje različnih pobud v zvezi z alpsko regijo in gorskimi območji ter bi prispevala resnično dodano vrednost konkretnim projektom;

14.  meni, da je treba z makroregionalno strategijo za Alpe uskladiti obstoječa finančna sredstva EU, zlasti v okviru kohezijske politike, da bi izvedli projekte, namenjene reševanju skupnih izzivov na področjih, kot so varstvo okolja, naložbe v konkurenčnost in inovacije, kmetijstvo in gozdarstvo, voda, energetika, okoljska in podnebna vprašanja ter promet;

15.  poudarja, da bi bila morebitna makroregionalna strategija za Alpe skladna s cilji strategije Evropa 2020, s čimer bi zagotovili spoštovanje zaveze EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

16.  poudarja, da je pomembno povečati inovativno zmogljivost alpske regije prek te strategije, in sicer z uporabo znanja in veščin, ki jih imajo tamkajšnji delavci, vzpostavitvijo partnerstev in sodelovanja med ključnimi zainteresiranimi skupinami (na trgu dela, v izobraževanju, usposabljanju in raziskavah ter med delodajalci), z ohranitvijo aktivnih mladih na tem območju, podpiranjem ustvarjalnosti in krepitvijo zmogljivosti različnih regij na področju izobraževanja, znanosti in raziskav;

17.  poudarja, da je treba v okviru novega makroregionalnega sodelovanja zagotoviti, da se bodo naravne omejitve obrobnih regij, kot so gorata območja, pretvorile v prednosti in priložnosti ter da se bo spodbujal razvoj teh regij;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru regij in drugim zadevnim institucijam.

(1) UL C 188 E, 28.6.2012, str. 30.