Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/2117(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0175/2013

Predložena besedila :

A7-0175/2013

Razprave :

PV 10/06/2013 - 16
CRE 10/06/2013 - 16

Glasovanja :

PV 11/06/2013 - 10.12
CRE 11/06/2013 - 10.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0245

Sprejeta besedila
PDF 424kWORD 72k
Torek, 11. junij 2013 - Strasbourg
Organizirani kriminal, korupcija in pranje denarja
P7_TA(2013)0245A7-0175/2013

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. junija 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti (vmesno poročilo) (2012/2117(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 14. marca 2012 o ustanovitvi, dodelitvi, številčni sestavi in dolžini mandata Posebnega odbora za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja, ki je bil sprejet v skladu s členom 184 Poslovnika,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 11. decembra 2012 o podaljšanju mandata Posebnega odbora za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja do 30. septembra 2013,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji in člena 67, poglavij 4 (členi od 82 do 86) in 5 (členi od 87 do 89) naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije in ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 5, 6, 8, 32, 38 in 41, naslova VI (členi od 47 do 50) in člena 52,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o oblikovanju in izvajanju političnega cikla EU za organizirani kriminal in hude oblike mednarodnega kriminala, ki določajo večletni proces, katerega namen je boj proti najpomembnejšim nevarnostim kriminala, in sicer skladno z najboljšim mogočim sodelovanjem med državami članicami, EU in tretjimi državami,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o določitvi prednostnih nalog EU v boju proti organiziranemu kriminalu za obdobje med letoma 2011 in 2013,

–  ob upoštevanju stockholmskega programa na področju svobode, varnosti in pravice(1), sporočila Evropske komisije z naslovom „Zagotavljanje območja svobode, varnosti in pravice za državljane Evrope: akcijski načrt izvajanja stockholmskega programa“ (COM(2010)0171) in sporočila Evropske komisije z naslovom „Izvajanje strategije notranje varnosti EU: pet korakov k varnejši Evropi“ (COM(2010)0673),

–  ob upoštevanju strategije EU na področju drog (2005–2012) in akcijskega načrta EU na področju drog (2009–2012),

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki jo je 15. novembra 2000 sprejela Generalna skupščina (resolucija 55/25) in je v Palermu na voljo za podpis od 12. decembra 2000, ter njenih protokolov,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti korupciji (UNCAC), ki je v Meridi na voljo za podpis od 9. decembra 2003,

–  ob upoštevanju Konvencije ZN proti prepovedanemu trgovanju z mamili in psihotropnimi snovmi, ki jo je sprejela Generalna skupščina 20. decembra 1988 (resolucija 1988/8) in je bila na voljo za podpis na Dunaju od 20. decembra 1988 do 28. februarja 1989 in potem naprej do 20. decembra 1989 v New Yorku,

–  ob upoštevanju Kazenskopravne konvencije in Civilnopravne konvencije Sveta Evrope o korupciji, ki sta v Strasbourgu na voljo za podpis od 27. januarja oziroma 4. novembra 1999, in resolucij 98(7) in (99)5 o ustanovitvi Skupine držav proti korupciji (GRECO), ki ju je 5. maja 1998 oziroma 1. maja 1999 sprejel Odbor ministrov Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju Akta Sveta z dne 26. maja 1997 o pripravi Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije na podlagi člena K.3(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji(2),

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju, ki je v Parizu na voljo za podpis od 17. decembra 1997, in njenih poznejših dopolnitev,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma, ki je v Varšavi na voljo za podpis od 16. maja 2005, in resolucije CM/Res(2010)12 Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 13. oktobra 2010 o statutu Odbora strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja (MONEYVAL),

–  ob upoštevanju 40 priporočil in 9 posebnih priporočil projektne skupine za finančno ukrepanje (Groupe d'action financière GAFI ali Financial Action Task Force FATF) na področju boja proti pranju denarja, financiranju terorizma in širjenju jedrskega orožja,

–  ob upoštevanju dela Baselskega odbora za bančni nadzor (BCBS),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu(3),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2001/500/PNZ z dne 26. junija 2001 o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in zaplembi pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem(4), Okvirnega sklepa Sveta 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov(5) v Evropski uniji, Okvirnega sklepa Sveta 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji(6), in Okvirnega sklepa Sveta 2006/783/PNZ z dne 6. oktobra 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi(7),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/845/PNZ z dne 6. decembra 2007 o sodelovanju med uradi za odvzem premoženjske koristi držav članic na področju sledenja in identifikacije premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali drugega premoženja, povezanega s kaznivimi dejanji(8), ter ob upoštevanju poročila Komisije COM(2011)0176 na podlagi člena 8 tega sklepa,

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami(9) ter aktov, ki ga spreminjajo,

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2002/465/PNZ z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih enotah(10) in poročila Komisije o pravnem prenosu tega okvirnega sklepa (COM(2004)0858),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/902/PNZ z dne 30. novembra 2009 o ustanovitvi evropske mreže za preprečevanje kriminala (EUCPN)(11),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ(12), ter sporočila Komisije „Strategija EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016“ (COM(2012)0286),

–  ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah in dejstva, da morajo biti koristi otrok, ki so vpleteni v trgovino z ljudmi in migracijo, vedno glavna skrb,

–  ob upoštevanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ(13),

–  ob upoštevanju Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma(14) ter poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te direktive (COM(2012)0168),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1889/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje(15),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah(16),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev(17),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2003/568/PNZ z dne 22. julija 2003 o boju proti korupciji v zasebnem sektorju(18) in poročila Komisije Svetu, ki temelji na členu 9 tega okvirnega sklepa (COM(2007)0328),

–  ob upoštevanju Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev(19) in Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ter njunih poznejših sprememb(20),

–  ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov,

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ(21),

–  ob upoštevanju predloga Evropske komisije COM(2013)0045 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma,

–  ob upoštevanju predloga Evropske komisije COM(2012)0085 za direktivo o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju predloga Evropske komisije COM(2010)0517 o napadih na informacijske sisteme in razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2005/222/PNZ,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Akcijski načrt za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam“ (COM(2012)0722),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Prvo letno poročilo o izvajanju strategije notranje varnosti EU“ (COM(2011)0790),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Boj proti kriminalu v digitalni dobi: ustanovitev Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti“ (COM(2012)0140),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Celovitemu evropskemu okviru za spletne igre na srečo naproti“ (COM(2012)0596),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Ocenjevanje kriminalitete v EU: akcijski načrt za statistične podatke v obdobju 2011-2015“ (COM(2011)0713),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o konkretnih načinih za krepitev boja proti davčnim utajam in izmikanju davkom, vključno v zvezi s tretjimi državami (COM(2012)0351),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Oblikovanje kazenskopravne politike EU: zagotavljanje učinkovitega izvajanja politik EU s pomočjo kazenskega prava“ (COM(2011)0573),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Svetu z dne 6. junija 2011 o načinih sodelovanja Evropske unije v Skupini držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope (COM(2011)0307),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Premoženjske koristi, pridobljene z organiziranim kriminalom: zagotovitev, da “se kriminal ne splača„ (COM(2008)0766),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o preprečevanju organiziranega kriminala v finančnem sektorju in boju proti njemu (COM(2004)0262),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije št. 2007/425/ES z dne 13. junija 2007, ki opredeljuje niz ukrepov za izvrševanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 „Obdavčenje in razvoj – sodelovanje z državami v razvoju pri spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah“(22),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2011 o prizadevanjih Evropske unije za boj proti korupciji(23) resolucije z dne 25. oktobra 2011 o organiziranem kriminalu v Evropski uniji(24) in resolucije z dne 22. maja 2012 o pristopu EU do kazenskega prava(25),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 2011 o boju proti nezakonitemu ribolovu na globalni ravni – vloga EU(26),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o vnaprejšnjem dogovarjanju o izidih tekem in korupciji v športu(27),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o zakonu Evropske unije o upravnem postopku(28),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2005 s predlogom priporočila Evropskega parlamenta Svetu o boju proti financiranju terorizma(29),

–  ob upoštevanju ocene ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala za leto 2013 (SOCTA), ki jo je pripravil Europol,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam(30);

–  ob upoštevanju ugotovitev, ki so se izoblikovale na podlagi javnih predstavitev mnenj, razprav o delovnih dokumentih in izmenjave mnenj z uglednimi osebnostmi, pa tudi v okviru misij, ki so jih opravile delegacije Posebnega odbora za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja,

–  ob upoštevanju odgovorov na vprašalnik, naslovljen na nacionalne parlamente, v zvezi z njihovo vlogo in izkušnjami na področju boja proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja,

–  ob upoštevanju tematskih prispevkov, ki so jih v zvezi z organiziranim kriminalom pripravili kolegica Inés Ayala Sender, kolega Agustín Díaz de Mera García Consuegra, kolegica Emma McClarkin in kolega Gay Mitchell,

–  ob upoštevanju tematskih prispevkov, ki so jih na področju korupcije pripravili kolega Cornelis de Jong, kolegica Marija Gabriel (Mariya Gabriel), kolega Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis) in kolegica Barbara Weiler,

–  ob upoštevanju tematskih prispevkov, ki sta jih na področju pranja denarja pripravila kolega Mario Borghezio in Rui Tavares,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju vmesnega poročila Posebnega odbora za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja (A7-0175/2013),

Organizirani kriminal, korupcija in pranje denarja

A.  ker je Posebni odbor za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja (CRIM) dobil mandat, da razišče razširjenost organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja, pri čemer si pomaga z najboljšimi razpoložljivimi ocenami ogroženosti ter predlaga ustrezne ukrepe za EU, da bi lahko preprečili te nevarnosti in se soočili z njimi ter se proti njim borili na mednarodni, evropski in nacionalni ravni;

B.  ker so tradicionalne hudodelske združbe postopoma razširile področja svojega delovanja na mednarodno prizorišče z izkoriščanjem priložnosti, ki jih ponujajo odprtje mednarodnih meja Evropske unije ter gospodarska globalizacija in nove tehnologije, in se povezale s hudodelskimi združbami iz drugih držav (kot v primeru južnoameriških kartelov, ki se ukvarjajo z drogami, in rusko govorečimi skupinami organiziranega kriminala) ter si z njimi razdelile trge in vplivna območja; ker je delovanje hudodelskih združb vse bolj razvejano ter je vse več povezav med trgovino z drogami, trgovino z ljudmi, omogočanjem nezakonitega priseljevanja in trgovino z orožjem; ker postaja vez med terorizmom in organiziranim kriminalom vse bolj sistemska;

C.  ker svetovna gospodarska kriza ni le dobra podlaga za širjenje nezakonitih dejavnosti nekaterih posameznikov, ampak vodi tudi do novih oblik organiziranega kriminala, kot so goljufije in korupcija v poklicnem športu, tihotapljenje potrošniškega blaga, kot so živila in zdravila, nezakonita trgovina s poceni delovno silo in trgovina z ljudmi; ker imajo organizirani kriminal, goljufije in pranje denarja s prodorom v zakonito ekonomijo uničujoč učinek na države članice;

D.  ker je zelo redko, da hudodelska združba ne bi imela čezmejne razsežnosti in je to največja nevidna grožnja varnosti in blaginji evropskih državljanov, ki niso bili obveščeni o velikem porastu čezmejnega kriminala ali nesposobnosti nacionalnih organov pregona, da bi borili proti njemu razen v okviru lastnih nacionalnih meja;

E.  ker je opaziti vedno večjo nagnjenost k medsebojni pomoči med različnimi hudodelskimi združbami, med drugim s pomočjo novih mednarodnih struktur in razvejanostjo svojih dejavnosti, s katero premagujejo jezikovne in etnične razlike ter združujejo različne komercialne interese ter se zbližujejo v skupnih poslih, kar znižuje njihove stroške in povečuje dobičke v času svetovne gospodarske krize;

F.  ker Europol v oceni ogroženosti SOCTA 2013 predvideva, da je v EU trenutno aktivnih vsaj 3 600 hudodelskih združb, in ugotavlja, da so najbolj razširjene značilnosti teh združb njihov način mreženja in sodelovalni pristop, njihova močna zastopanost v mednarodnih zakonitih gospodarskih dejavnostih, njihovo sočasno osredotočanje na več različnih kriminalnih dejavnosti, kar posebej velja za velike združbe, ter dejstvo, da ima kar 70 % obstoječih združb člane različnih narodnosti, kar kaže na nadnacionalno naravo tega pojava;

G.  ker je revščina dejavnik, ki omogoča organizirani kriminal, saj jo hudodelske združbe izkoriščajo v svojo korist;

H.  ker je bistveno odpraviti revščino in izboljšati dostop ljudi do zaposlitve in socialnega varstva;

I.  ker mednarodne hudodelske združbe pogosto obvladujejo trgovino z ljudmi in človeškimi organi, prisilno prostitucijo in pojave siljenja v suženjstvo ter ustanavljanje delovnih taborišč; ker je treba in je tudi nujno stalno spremljati mednarodno trgovino s človeškimi organi in njene povezave s hudodelskimi združbami; ker je trgovina z ljudmi oblika kriminala in hitro spreminjajoči se pojav, ki vsako leto prinese približno 25 milijard EUR dobička in vpliva na vse države članice;

J.  ker se skupno število prisilnih delavcev v državah članicah EU ocenjuje na 880 000, od katerih je po ocenah 30 % žrtev spolnega izkoriščanja, 70 % žrtev okoriščanja s prisilnim delom, pri čemer ženske predstavljajo večino žrtev v EU; ker je prisilno delo zelo donosno za organizirani kriminal, vodi v socialni damping in povzroča škodo družbi v obliki izgubljenih davčnih prihodkov;

K.  ker žrtve trgovine z ljudmi izvirajo tako iz EU kot tudi zunaj EU;

L.  ker žrtve trgovine z ljudmi novačijo, prevažajo ali zadržujejo na silo, pod prisilo ali z goljufijo, z namenom spolnega izkoriščanja, prisilnega dela ali storitev, vključno s prosjačenjem, suženjstvom, služenjem, kaznivimi dejanji, pomočjo v gospodinjstvu, posvojitvami ali prisilnimi porokami, ali odstranitve organov; ker so žrtve izkoriščane in popolnoma podrejene preprodajalcem oziroma izkoriščevalcem in jim morajo odplačati velikanske dolgove, se jim pogosto vzame osebne dokumente, so zaprte, izolirane in ustrahovane, živijo v strahu pred maščevanjem, so brez denarja in so jim vcepili strah pred lokalnimi oblastmi, izgubijo vsakršno upanje za pobeg ali vrnitev v normalno življenje;

M.  ker je nemogoče nepredušno zapreti zunanje meje EU;

N.  ker v Sredozemlju vsako leto umre 2 000 ljudi, ko poskušajo vstopiti na območje EU;

O.  ker žrtve, kljub temu, da se trgovina z ljudmi razvija s spreminjajočimi se družbeno-ekonomskimi okoliščinami, večinoma izvirajo iz držav in regij, ki se spopadajo s težkimi gospodarskimi in socialnimi razmerami in kjer se dejavniki ranljivosti že leta niso spremenili; ker med druge razloge za trgovino z ljudmi spadata tudi razcvet spolne industrije ter povpraševanje po poceni delovni sili in izdelkih, in ker je pogost dejavnik, da oseba postane žrtev trgovine, na splošno obljube boljšega življenja in obstoja za žrtve same in/ali njihove družine;

P.  ker nedovoljena trgovina in tihotapljenje, povezana s človeškimi organi, orožjem, drogo, kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi snovmi in predhodnimi sestavinami, zdravili na recept, prostoživečimi živalskimi vrstami in njihovimi deli telesa, cigaretami in tobakom, umetninami in drugimi proizvodi z različnim izvorom, oskrbuje nove kriminalne trge v celotni Evropi, zagotavlja izjemne priložnosti za dobiček hudodelskih združb ter ogroža varovanje meja EU in držav članic, enotni trg in finančne interese v Uniji;

Q.  ker internet predstavlja orodje in nov način tako za dobavo predhodnih sestavin za proizvodnjo prepovedanih drog kot tudi za distribucijo psihotropnih snovi; ker internet predstavlja novo orodje in nov način tako za dobavo predhodnih sestavin za proizvodnjo prepovedanih drog kot tudi za distribucijo psihotropnih snovi; ker trgovina s predhodnimi snovmi za droge, kot so efedrin, psevdoefedrin in anhidridi ocetne kisline, v Uniji ni pod ustreznim nadzorom in pomeni veliko nevarnost;

R.  ker je nadzor nad predhodnimi sestavinami in opremo, ki se uporablja pri proizvodnji sintetičnih drog, ključni element pri zmanjševanju oskrbe z drogami;

S.  ker lahko hudodelske združbe kemikalije, ki se uporabljajo v zakonite namene, preusmerijo od zakonite trgovine, da se uporabijo kot predhodne sestavine za droge; ker so v letu 2008 75 % vseh zasegov anhidridov ocetne kisline na svetu, ki je glavna predhodna sestavina za heroin, opravili v EU in ker se letna poročila Mednarodnega nadzornega sveta za droge pri ZN še naprej sklicujejo na nezadostno stroge ukrepe, ki jih je vzpostavila EU, da bi preprečila preusmerjanje te predhodne sestavine za nezakonite namene;

T.  ker mnogi državljani Unije živijo v revščini in so brezposelni, čezmejni kriminal pa se leto za letom razrašča;

U.  ker ni mogoče natančno izračunati števila zakonitih zaposlitev v Uniji, ki so se izgubile zaradi nezakonitih dejavnosti hudodelskih združb, saj te ne objavljajo poročil, vendar lahko to število ocenimo na desetine milijonov;

V.  ker lahko izgubo davčnih prihodkov, ki jo utrpijo nacionalne oblasti in Unija, podobno le ocenjujemo, verjetno pa je, da sega v stotine milijard EUR vsako leto in se še povečuje;

W.  ker nezakonita trgovina s cigaretami letno ustvari približno 10 milijard EUR izgube v državni blagajni; ker svetovni promet iz naslova trgovine z osebnim orožjem po ocenah znaša med 170 in 320 milijonov USD letno in ker je v Evropi več kot 10 milijonov kosov neprijavljenega strelnega orožja, kar pomeni resno grožnjo za varnost državljanov in organe pregona; ker omenjene oblike nedovoljene trgovine lahko predstavljajo izgubo za državno blagajno in oškodujejo proizvodna podjetja ter omogočajo širjenje drugih oblik organiziranega kriminala, ki posledično ustvarja hudo nevarnost za družbo, saj bi se ta pojav zlahka spreobrnil v vir financiranja terorizma;

X.  ker prihodki, ki jih ustvari trgovina s prostoživečimi živalskimi vrstami in njihovimi deli telesa, po ocenah znašajo od 18 do 26 milijard EUR letno, pri čemer je EU najpomembnejši ciljni trg na svetu;

Y.  ker nedovoljena trgovina pomeni izgubo prihodkov za državo, škoduje proizvodnim podjetjem in ima škodljive posledice za delovna mesta ter javno in družbeno okolje;

Z.  ker se je sposobnost vrivanja hudodelskih združb razvila do te mere, da te že poslujejo v sektorjih, kakršni so javne gradnje, promet, veleprodaja, ravnanje z odpadki, nedovoljena trgovina s prosto živečimi vrstami in naravnimi viri, zasebno varovanje, erotične vsebine in še marsikateri drugi, ki so večinoma predmet političnega nadzora in odločanja; ker je organizirani kriminal zato vedno bolj podoben globalnemu gospodarskemu subjektu, za katerega je značilna izjemna podjetniška naravnanost, kar mu omogoča zagotavljanje različnih vrst nezakonitega – v vedno večji meri pa tudi zakonitega – blaga in storitev obenem, kar vpliva na evropsko in svetovno gospodarstvo in podjetja stane 870 milijard USD letno;

AA.  ker so dejavnosti organiziranega kriminala in mafijskih združb, ki se nanašajo na okolje – v raznih oblikah nezakonite trgovine z odpadki in nezakonitega odlaganja odpadkov, uničevanja okolja, krajine, umetniške in kulturne dediščine – zdaj dobile mednarodne razsežnosti, zato so potrebna skupna prizadevanja vseh evropskih držav za učinkovitejše skupno ukrepanje, da se prepreči delovanje tako imenovanih ekomafij in omogoči boj proti njim;

AB.  ker se ogromne količine finančnih sredstev, ki jih ustvarijo organizirani kriminal in mafijske združbe, stekajo v bančne institucije in na finančne trge v sami Evropski uniji, zaradi česar so ti sokrivi za pranje denarja;

AC.  ker imajo mednarodne banke pomembno vlogo pri omogočanju pranja denarja in so bile neposredno vpletene v pranje prihodkov organiziranega kriminala;

AD.  ker poročilo SOCTA, ki ga je Europol objavil leta 2013, poudarja, da sta ponarejanje potrošniškega blaga in nezakonita trgovina z blagom nastajajoč kriminalni trg, ki ga spodbuja gospodarska kriza; ker trgovina s prepovedanimi drogami ostaja največji kriminalni trg; ker so nezakonita trgovina z odpadki in goljufije z energijo novo nastajajoče grožnje, ki si zaslužijo prav posebno pozornost;

AE.  ker je za učinkovit boj proti organiziranemu kriminalu v vseh njegovih oblikah nujno potrebno pripraviti in izvajati ukrepe za odvzem finančnih virov hudodelskih združb z opustitvijo bančne tajnosti, kadar je to potrebno;

AF.  ker hudodelske združbe lahko izkoristijo sivo območje dogovarjanja z drugimi subjekti in se za namene nekaterih operacij združujejo s storilci iz vrst vodstvenih kadrov in nameščencev (podjetniki, javnimi uradniki na vseh ravneh odločanja, politiki, strokovnjaki itd.), ki sicer niso povezani s strukturo hudodelskih združb, vendar imajo z njimi poslovne odnose v obojestransko korist;

AG.  ker v nekaterih evropskih državah, ki niso članice EU, velik del družbe ostaja v sivem območju in pogosto živi od kriminalnih dejavnosti; ker so v to v glavnem vključeni mladi;

AH.  ker značilni načini delovanja organiziranega kriminala poleg nasilja, ustrahovanja in terorizma vključujejo tudi korupcijo; ker je pranje denarja lahko povezano ne le z dejavnostmi, ki so značilne za organizirani kriminal, ampak tudi s korupcijo in kaznivimi dejanji na področju davkov; ker so navzkrižja interesov razlog za korupcijo in goljufijo; ker so organizirani kriminal, korupcija in pranje denarja sicer ločeni pojavi, vendar so pogosto medsebojno povezani; ker organizirani kriminal lahko izkoristi tudi javne in zasebne organizacije, vključno z neprofitnimi organizacijami, za prikrito korupcijo in pranje denarja;

AI.  ker imajo preiskovalni novinarji zelo pomembno vlogo pri odkrivanju korupcije, goljufije in organiziranega kriminala in so zaradi tega izpostavljeni določenim finančnim in varnostnim grožnjam; ker je bilo na primer v petletnem obdobju v 27 državah članicah objavljeno skupaj 233 poročil o preiskavah goljufij, povezanih z zlorabo sredstev EU(31); ker je dodatno financiranje, zlasti Komisije in drugih mednarodnih institucij, nepogrešljivo za podporo in nadaljnje širjenje preiskovalnega novinarstva;

AJ.  ker dejanja pranja denarja, korupcije in organiziranega kriminala, ki jih zagrešijo evropski akterji, resno vplivajo na države v razvoju in predstavljajo oviro za njihov razvoj zaradi plenjenja njihovih naravnih virov, omejevanja njihovih finančnih virov in večanja njihovega javnega dolga;

AK.  ker internet hudodelskim združbam omogoča, da delujejo hitreje in v večjem obsegu, in je tako spremenil načine izvajanja kriminalnih dejavnosti; ker kibernetska kriminaliteta, zlasti goljufije in izkoriščanje otrok, ostaja vedno večja grožnja in hudodelske združbe uporabljajo spletne športne stave kot orodje za ustvarjanje dobička in pranje denarja po vsem svetu;

AL.   ker je vnaprejšnje dogovarjanje o izidih tekem nova oblika kriminala z visokimi dobički in nizkimi kaznimi ter je zaradi nizke stopnje ugotovljenih kršitev donosen posel za storilce kaznivih dejanj;

Za obrambo državljanov in zakonitega gospodarstva

AM.  ker zaščita državljanov in zakonitega gospodarstva temelji na politični volji na vseh ravneh, ter odločnih ukrepih proti pojavom organiziranega kriminala, trgovanja z ljudmi, korupcije in pranja denarja, ki povzročajo veliko škodo družbi in zlasti ogrožajo preživetje poštenih podjetnikov, varnost državljanov in potrošnikov in temeljna demokratična načela države;

AN.  ker hudodelske združbe izkoriščajo sodobno tehnologijo, okolja in priložnosti, ki predstavljajo zakonite poslovne priložnosti in cilje; ker imajo hudodelske združbe veliko strokovnega znanja, organizacijo, izkušnje in tehnološko razvitost, podprto z večjo mobilnostjo, povezljivostjo in lažjim potovanjem; ker zaradi tega organizirani kriminal deluje vse manj lokalno, zanj pa je bolj verjetno, da bo izkoriščal razlikujoče se pravne sisteme in nacionalne pravne pristojnosti;

AO.  ker po mnenju Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) prihodki, pridobljeni z nezakonitimi dejavnostmi, na svetovni ravni znašajo približno 3,6 % svetovnega BDP, trenutni tokovi vsega „opranega“ denarja na svetu pa se gibljejo okrog 2,7 % svetovnega BDP; ker Evropska komisija ocenjuje, da stroški korupcije samo v Evropski uniji znašajo približno 120 milijard EUR letno oziroma 1 % BDP EU; ker gre v tem primeru za znatna finančna sredstva, ki so bila odvzeta gospodarskemu in socialnemu razvoju, javnim financam ter blaginji državljanov;

AP.  ker prihodki od nezakonitih dejavnosti in finančne mreže za pranje denarja negativno vplivajo na gospodarstvo Evropske unije s tem, ko krepijo špekulacije in finančne balone, ki škodijo realnemu gospodarstvu;

AQ.  ker korupcija v nekaterih državah resno ogroža demokraciji in ovira pošteno in učinkovito javno upravo; ker odvrača naložbe, kvari delovanje notranjega trga in onemogoča lojalno konkurenco med podjetji in v skrajnem primeru z nepravilnim dodeljevanjem virov ogroža gospodarsko rast, zlasti v škodo javnih storitev na splošno in natančneje socialnih storitev; ker zapletenost birokratskih mehanizmov – in visoko število nepotrebnih predhodnih dovoljenj – lahko zavre poslovne dejavnosti, omejuje zakonite gospodarske dejavnosti in spodbuja podkupovanje uradnikov ali druge oblike korupcije;

AR.  ker razlike v zakonodaji in izvrševanju v zvezi s podkupovanjem javnih uslužbencev negativno vplivajo na notranji trg, ne le zato, ker ni enakih konkurenčnih pogojev za podjetja, temveč tudi zaradi tega, ker se tovrstno podkupovanje izvaja tudi znotraj Evropske unije, če podjetja s sedežem v eni državi članici podkupijo javne uslužbence v drugi državi članici in tako ovirajo delovanje trgov;

AS.  ker 74 % Evropejcev korupcijo zaznava kot resno nacionalno in nadnacionalno težavo(32) in ker do pojavov korupcije očitno prihaja v vseh družbenih segmentih; ker korupcija poleg tega spodkopava zaupanje državljanov v demokratične institucije in učinkovitost izvoljene vlade pri ohranjanju pravne države, saj ustvarja privilegije in tako spodbuja družbeno neenakost; ker je nezaupanje v politike večje v obdobjih hude gospodarske krize;

AT.  ker so področja, kjer je evidentirana drobna korupcija višja, v smislu odstotnih deležev primerov podkupovanja na posamezen stik, v povprečju naslednja: zdravstvene storitve 6,2 %, storitve, povezane z zemljišči, 5 %, carina 4,8 %, sodstvo 4,2 %, policija 3,8 %, registracije in dovoljenja 3,8 %, šolski sistem 2,5 %, gospodarske javne službe 2,5 %, davčni prihodek 1,9 %;

AU.  ker si na območjih, za katera je značilna večja pojavnost kriminala, sredstva lokalnega gospodarstva nezakonito prilasti organizirani kriminal in ker se ljudje za podjetništvo raje ne odločajo več, kar velja tudi za naložbe iz drugih držav; ker je na teh območjih dostop do posojil za zdrave družbe otežen zaradi visokih stroškov in večjih jamstev, ki jih zahtevajo banke; ker so podjetja s poslovnimi težavami včasih prisiljena, da se obrnejo na hudodelske združbe, da dobijo sredstva za naložbe;

AV.   ker lokalne hudodelske združbe izkoriščajo vrzeli v zakonitih gospodarskih dejavnostih in lahko postanejo pomembni akterji pri dobavi proizvodov za vsakodnevno rabo; ker poleg izsiljevanja in ustrahovanja, ki ogrožata lokalne skupnosti, to spodkopava zakonito ekonomijo in skupnost kot celoto v smislu varnosti podjetij in državljanov; ker kibernetska kriminaliteta in nezakonita trgovina z ustvarjalnimi vsebinami, otroško pornografijo, farmacevtskimi izdelki, dovoljenimi psihotropnimi snovmi in predhodnimi sestavinami za prepovedane droge, sestavnimi deli, rezervnimi deli in ostalimi proizvodi za običajno vsakodnevno rabo, ter zadevami, povezanimi s pravicami in licencami, ki poteka na spletu, ogroža javno zdravje, varnost, delovna mesta in socialno stabilnost ter lahko povzroči velikansko škodo podjetjem v zadevnih sektorjih in dolgoročno celo ogrozi njihov obstanek;

AW.  ker vse več kaznivih dejanj, storjenih v kmetijsko-živilskem sektorju, ne le resno ogroža zdravje evropskih državljanov, temveč precej škoduje tudi tistim državam, za katere je odličnost živil njihova glavna prednost;

AX.  ker sta spolno izkoriščanje otrok na spletu in otroška pornografija posebna grožnja; ker so kibernetska kriminaliteta, zlasti pridobitno usmerjena, in nedovoljeni dostop do informacijskih sistemov pogosto povezane s finančnimi goljufijami; ker se kibernetska kriminaliteta kot ponudba storitev širi, izredno hitro pa se povečuje tudi število zlonamernih programov; ker evropski organi, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, potrebujejo dodatna finančna sredstva;

AY.  ker se pranje denarja pojavlja v vedno bolj zapletenih oblikah, ki jih je težko izslediti; ker hudodelske združbe za pranje denarja nezakonitega izvora vedno pogosteje uporabljajo nezakonite, včasih pa celo zakonite stavniške mreže, pa tudi prirejanje izidov na športnih dogodkih, zlasti na spletu ter banke v državah, v katerih ni zadostnega nadzora nad denarnimi nakazili, da bi preprečili pranje denarja in davčne utaje; ker bi moralo prirejanje izidov na športnih dogodkih veljati za dobičkonosno obliko organiziranega kriminala; ker bi morali zakonito igranje na srečo kot izraz podjetniških dejavnosti podpirati na podlagi načel subsidiarnosti in proporcionalnosti;

AZ.  ker je ponarejanje računovodskih izkazov podjetij pogosto bistvenega pomena za ustvarjanje navidezne likvidnosti, ki prispeva k zmanjšanju davčne obveznosti in se lahko uporabi za namene korupcije in pranja denarja, ob tem pa škoduje lojalni konkurenci in zmanjšuje sposobnost države, da opravlja socialno funkcijo;

BA.  ker se ocenjuje, da v času varčevanja davčne goljufije stanejo države članice 1 000 milijard EUR na leto; ker izogibanje plačilu davka in davčna utaja nista omejena le na črni trg, temveč sta prisotna tudi v realnem gospodarstvu med zelo znanimi korporacijami;

Potreba po vzpostavitvi skupnega pristopa na evropski ravni

BB.  ker je bilo na evropski ravni nekaj že storjenega za vzpostavitev usklajenega zakonodajnega in pravnega okvira na področju boja proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja;

BC.  ker lahko posebej v primeru čezmejnega kriminala razlike v pristopih držav članic do kriminalitete in razlike med kazenskim materialnim in procesnim pravom lahko ustvarijo vrzeli in slabosti v kazenskih, civilno-pravnih in davčnih pravnih sistemih po vsej Evropski uniji; ker so davčne oaze, države z ohlapnimi bančnimi politikami in odcepljene države, v katerih ni močnih osrednjih oblasti, postale bistvenega pomena za pranje denarja v okviru organiziranega kriminala;

BD.  ker imajo hudodelske združbe pogosto mednarodno mrežno strukturo in zato ta mednarodna struktura zahteva čezmejni odziv, vključno z učinkovito in celovito komunikacijo ter izmenjavo informacij med ustreznimi nacionalnimi in mednarodnimi agencijami;

BE.  ker mora biti zaščita finančnih interesov Unije in evra prednostna naloga, kar zadeva spremljanje vedno pogostejšega pojava preusmerjanja evropskih sredstev, s pomočjo tako imenovanih goljufij v Skupnosti ter ponarejanjem evra;

BF.  ker so bili za zaščito finančnih interesov EU in boj z nadnacionalnimi in čezmejnimi kriminalnimi in nezakonitimi dejavnostmi na evropski ravni razviti programi, kot so Hercule, Fiscalis, Customs in Pericles;

BG.  ker so glavni sovražnik evroobmočja odstopanja v rasti produktivnosti med državami članicami; ker srednje- in dolgoročno ustvarjajo razlike v smislu konkurenčnosti, ki jih ni mogoče popraviti z devalvacijo denarja in vodijo do strogih in politično nevzdržnih varčevalnih programov, namenjenih notranji devalvaciji; ker sistemska korupcija v javnem sektorju, ki je glavna ovira za učinkovitost, neposredne tuje naložbe in inovacije, tako preprečuje pravilno delovanje monetarne unije;

BH.  ker je vsaj 20 milijonov primerov drobne korupcije v javnem sektorju v EU in je očitno, da ima ta pojav tudi učinek prelivanja v delih javne uprave v državah članicah (in pri ustreznih političnih osebnostih), ki so odgovorni za upravljanje sredstev EU in drugih finančnih interesov;

BI.  ker v Evropi obstaja velika davčna vrzel – po ocenah se zaradi davčnih goljufij in izogibanja plačilu davka vsako leto izgubi 1 000 milijard evrov, kar predstavlja letni strošek približno 2 000 evrov na vsakega državljana EU;

BJ.  ker je treba za preprečevanje pojavov organiziranega kriminala zakonodajalcem v državah članicah omogočiti, da se hitro in učinkovito odzovejo na spremenjene strukture in nove oblike kriminala, zlasti po sprejetju Lizbonske pogodbe, ki državam članicam nalaga, da Uniji zagotavlja svobodo, varnost in pravico;

BK.  ker mora evropski pristop k boju proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja temeljiti na najboljši razpoložljivi oceni ogroženosti in na krepitvi pravosodnega in policijskega sodelovanja, vključno s tretjimi državami, enotni opredelitvi kaznivih dejanj, kot sta sodelovanje v hudodelski združbi in lastno pranje denarja, kaznivosti vseh oblik korupcije, približevanje zakonodaje držav članic glede nekaterih postopkovnih mehanizmov, kot so zastaralni rok, vzpostavitev učinkovitih načinov za zaplembo in vračilo premoženjske koristi na podlagi organiziranega kriminala in korupcije, krepitvi odgovornosti vlade, politikov, pravnikov, notarjev, nepremičninskih posrednikov, zavarovalnic in drugih podjetij, usposabljanju policije in sodstva, pa tudi na izmenjavi najboljših praks v povezavi z ustreznimi načini preprečevanja;

BL.  ker je vzajemno priznavanje priznano kot temeljno načelo, ki daje podlago pravosodnemu sodelovanju v civilnih in kazenskih zadevah med državami članicami EU;

BM.  ker je boj proti trgovini z ljudmi prednostna naloga za EU, saj je bilo od devetdesetih let naprej razvitih veliko pobud, ukrepov in programov financiranja ter pravni okvir; ker člen 5 Listine EU o temeljnih pravicah izrecno prepoveduje trgovino z ljudmi;

BN.  ker je za to, da bi države članice sodelovale pri boju proti kriminalu in pri omogočanju, da pravosodni sistemi delujejo, potrebno vzajemno zaupanje med pravosodnimi organi v EU; ker načelo vzajemnega zaupanja zahteva vzpostavitev minimalnih standardov varnosti na najvišji mogoči ravni;

BO.  ker so se kazensko pravo in sistemi kazenskih postopkov držav članic razvijali skozi stoletja; ker ima vsaka država članica svoje značilnosti in posebnosti in ker je zato treba ključna področja kazenskega prava prepustiti državam članicam;

BP.  ker je med pričami in osebami, ki sodelujejo s pravosodnimi organi, bistvena razlika; ker je dolžnost držav članic in Evropske unije, da zaščiti in zagotovi varnost tistih, ki so se zoperstavili organiziranemu kriminalu in mafijskim združbam ter s tem ogrozili svoje življenje in življenje svojih dragih;

BQ.  ker je kljub temu, da je oddaja ponudb za javna naročila strogo nadzorovana, poznejše trošenje denarja daleč od preglednega in ker se zahteve po izjavah o interesu med državami članicami zelo razlikujejo;

Za enoten in dosleden zakonodajni okvir

1.  meni, da je treba na ravni EU pripraviti ustrezen politični odziv za boj proti prisotnosti hudodelskih združb in mafije, in sicer z natančnim in pravočasnim akcijskim načrtom, ki bo določal zakonodajne in nezakonodajne ukrepe, namenjene odpravi teh združb ter ugotavljanju in izterjavi vsakršne oblike bogastva, ki je neposredno ali posredno povezano z njimi;

2.  izraža prepričanje, da se je za uspešen boj proti organiziranemu kriminalu in mafiji ter za izkoreninjenje pojavov, kot sta korupcija in pranje denarja, ki skupaj omejujeta svobodo, pravice in varnost državljanov EU in prihodnjih generacij, treba ne le odzvati na takšno kriminalno dejavnost, ampak si tudi močno prizadevati za njeno preprečevanje;

3.  poziva Komisijo, naj predloži skupne pravne standarde in modele povezovanja in sodelovanja med državami članicami; zlasti jo poziva, naj na podlagi poročila o oceni izvajanja okvirnega sklepa o organiziranem kriminalu na podlagi najnaprednejše zakonodaje držav članic predloži zakonodajni predlog, ki bo vseboval enotno opredelitev kaznivega dejanja, ki bi moral vključevati med drugim kaznivo dejanje združevanja z mafijskim vzorcem, s poudarkom, da so hudodelske združbe te vrste podjetniško naravnane in ustrahovalne narave ob upoštevanju člena 2(a) Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu; poudarja, da morajo predlogi določb kazenskega materialnega prava EU upoštevati temeljne pravice in načeli subsidiarnosti in sorazmernost ter stališča iz resolucije Parlamenta z dne 22. maja 2012 o pristopu EU do kazenskega prava;

4.  poziva Komisijo, naj pripravi skupno opredelitev korupcije za oblikovanje usklajene splošne politike proti korupciji; priporoča, naj Komisija v svojem poročilu o ukrepih za boj proti korupciji, ki so jih sprejele države članice in ki naj bi bilo objavljeno v letu 2013, upošteva vse oblike korupcije tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju, vključno z neprofitnimi organizacijami, in pri tem poudari najboljše nacionalne izkušnje pri boju s korupcijo ter zagotovi natančen način za merjenje tega pojava, vključno s celostnim pregledom ranljivih področij korupcije po posameznih državah; poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu in konferenci držav pogodbenic Konvencije Združenih narodov proti korupciji (UNCAC) redno poroča o ukrepih za boj proti korupciji, ki so jih sprejele države članice in EU, ter posodobi veljavno evropsko zakonodajo na tem področju;

5.  meni, da bi moral učinkovit pravni okvir na področju pranja denarja ustrezno upoštevati medsebojni vpliv med določbami na področju boja proti pranju denarja in temeljno pravico do varstva osebnih podatkov, da bi se to področje obravnavalo brez zniževanja standardov varstva podatkov; v zvezi s tem pozdravlja sistem za varstvo podatkov, ki ga uporablja Europol;

6.  poziva Komisijo, naj v svoj predlog za uskladitev kazenskega prava na področju pranja denarja, ki bo predvidoma objavljen leta 2013, vključi enotno opredelitev kaznivega dejanja lastnega pranja denarja na podlagi najboljših praks držav članic, in naj kot predhodno kaznivo dejanje obravnava vsako kaznivo dejanje, ki velja kot hudo kaznivo dejanje, ker bi lahko storilcu prineslo dobiček;

7.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog na podlagi člena 18 direktive o trgovini z ljudmi, ki države članice spodbuja k temu, da uporabo storitev žrtev vseh oblik izkoriščanja trgovine z ljudmi, tako spolnega izkoriščanja kot izkoriščanja delovne sile, obravnavajo kot kaznivo dejanje;

8.   meni, da so pogoji, katerim so izpostavljene žrtve trgovine z ljudmi, in uničujoče posledice, ki jih utrpijo, nesprejemljivi in predstavljajo kazniva dejanja, s katerimi se kršijo človekove pravice; zato poziva Komisijo in države članice, naj trgovino z ljudmi obsodijo kot družbeno nesprejemljivo z odločnimi in stalnimi kampanjami ozaveščanja, ki imajo jasne in načrtovane cilje zmanjševanja; te kampanje se ocenijo enkrat letno v okviru evropskega dneva boja proti trgovini z ljudmi, t.j. 18. oktobra, ter čez pet let v evropskem letu boja proti trgovini z ljudmi;

9.  priporoča, naj države članice v sodelovanju s Komisijo in Evropskim parlamentom ter ob podpori Europola, Eurojusta in Agencije za temeljne pravice na evropski ravni razvijejo skupne in čim bolj enotne kazalnike za merjenje najmanj obsega, stroškov in družbene škode pojavov organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja, ki jih je mogoče zaznati v Evropski uniji;

10.  poziva Evropsko komisijo in Svet, naj predvidita uvedbo evropskega seznama hudodelskih združb po zgledu evropskega seznama organizacij, ki štejejo za teroristične;

11.  priporoča vzpostavitev evropske mreže, ki bo povezovala različne akademske organizacije, ki obravnavajo organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja, da bi spodbudili univerzitetne raziskave na teh področjih;

12.  vztraja, da je treba v celoti uporabiti obstoječe instrumente vzajemnega priznavanja in sprejeti evropsko zakonodajo, ki bo zagotavljala izvrševanje obsodb in odredb za zaplembo na ozemlju države članice, ki ni država, v kateri so bile te izrečene oziroma izdane; meni, da je treba izboljšati vzajemno pravno pomoč in vzajemno dopustnost dokazov med državami članicami;

13.  meni, da se morajo ukrepi za boj proti trgovini z ljudmi in prisilnemu delu osredotočiti na odpravo glavnih vzrokov, kot so svetovne neenakosti; zato poziva države članice, naj izpolnijo svoje zaveze v zvezi z razvojno pomočjo in doseganjem razvojnih ciljev tisočletja;

14.  poziva Komisijo in ESZD, naj okrepita zunanjo razsežnost ukrepov in programov, vključno z dvostranskimi sporazumi, za boj proti trgovini z ljudmi s pomočjo preprečevalnih ukrepov v državah izvora in državah prehoda, s posebnim poudarkom na mladoletnih in otrocih brez spremstva;

15.  poziva Komisijo, naj razvije zanesljiv sistem spremljanja v vsej EU, da bi učinkoviteje spremljali gibanje trgovcev z ljudmi in žrtev te trgovine;

16.   poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami in mednarodnimi organizacijami, ki sodelujejo v boju proti trgovini z ljudmi, čim prej razvije primerljiv in zanesljiv sistem zbiranja podatkov na ravni EU, ki bo temeljil na dogovorjenih in skupnih trdnih kazalnikih; za povečanje prepoznavnosti tega podatkovnega sistema in zavedanja njegove nujnosti, bi bilo koristno vzpostaviti observatorij za boj proti trgovini z ljudmi v okviru že obstoječe spletne strani EU za boj proti trgovini z ljudmi, kamor bi morale svoje podatke vnašati vse institucije EU in sedem sodelujočih agencij, k vnosu podatkov pa bi pozvali tudi nevladne organizacije in druge institucije;

17.  zahteva, da Komisija izvede priporočilo iz strategije EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016;

18.  poziva Komisijo, naj izpolni potrebne pogoje za uvedbo evropske telefonske linije za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi, ki bo pripomogla k ozaveščanju o njihovih pravicah;

19.  poziva Komisijo, naj nameni več sredstev za boj proti uporabi družbenega mreženja in kibernetskega kriminala pri trgovini z ljudmi;

20.  poziva Komisijo, naj glede na to, da kaznivo dejanje trgovine z ljudmi ni omejeno na eno samo državo članico, poveča čezmejno pravosodno in policijsko sodelovanje med državami članicami EU in agencijami EU;

21.  poziva h krepitvi kazni za bančne in finančne institucije, ki so sokrive za prikrivanje in/ali pranje prihodkov od dejavnosti organiziranega kriminala;

Boj proti dejavnostim organiziranega kriminala in korupcije ter njihovo preprečevanje s poseganjem v sredstva in premoženje

22.  kar zadeva zaplembo, poziva države članice naj na podlagi najnaprednejše nacionalne zakonodaje premislijo o izvajanju modelov civilnega prava za zaseg imetja v primerih, ko je po presoji verjetnosti in če je podano dovoljenje sodišča, mogoče ugotoviti, da bi bila lahko ta sredstva pridobljena s kriminalnimi dejavnostmi ali se uporabljajo za kriminalne dejavnosti; meni, da bi se preventivni modeli zaplembe lahko predvideli po sklepu sodišča, skladno z ustavnimi nacionalnimi jamstvi in brez poseganja v pravico do premoženja in v pravico do obrambe; poleg tega spodbuja države članice, naj podpirajo uporabo nezakonito pridobljenega premoženja v družbene namene; predlaga, naj se sprejmejo ukrepi in uporabijo sredstva za financiranje ukrepov za zaščito zaplenjenega premoženja zavoljo ohranjanja njegove neokrnjenosti;

23.  priporoča, naj se gospodarski subjekt vsaj za pet let izključi iz sodelovanja v vseh javnih naročilih po celotni EU, če je bil pravnomočno obsojen zaradi sodelovanja v hudodelski združbi, pranja denarja, ali financiranja terorizma, sodelovanja pri izkoriščanju trgovine z ljudmi ali dela otrok, korupcije ali drugih hudih kaznivih dejanj zoper javni interes, če so ta kazniva dejanja povzročila izgubo davčnih prihodkov ali povzročila družbeno škodo, pa tudi zaradi ostalih posebno hudih kaznivih dejanj čezmejnih razsežnosti, navedenih v členu 83(1) PDEU (evropska kazniva dejanja), in sicer tudi takrat, ko takšen razlog za izključitev nastopi med postopkom oddaje naročil; meni, da morajo postopki javnih naročil temeljiti na načelu zakonitosti, in da je treba v tem okviru določiti merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, da bi zagotovili preglednost (ki jo je treba doseči vsaj za e-javna naročila) in preprečili goljufije, korupcijo in druge resne nepravilnosti; poziva službe Komisije, naj pripravijo strukturo ali programe sodelovanja, da se zagotovi celosten pristop do boja proti kaznivim dejanjem korupcije v zvezi z javnimi naročili;

24.  ugotavlja, da obstaja povezava med zakonitimi in nezakonitimi poslovnimi dejavnostmi, saj v nekaterih primerih zakoniti interesi zagotavljajo vire za nezakonite dejavnosti; poudarja, da spremljanje toka zakonitih interesov lahko pomaga pri prepoznavanju premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji;

25.  meni, da bi morali biti v boju proti trgovini z drogami in drugim kaznivim dejanjem, ki so odraz organiziranega kriminala, ukrepi pravosodnih in policijskih organov podprti s sodelovanjem med Eurojustom in Europolom, pa tudi z dogovori o sodelovanju, brez poseganja v dolžnost varovanja poslovne tajnosti, s prometnim, logističnim in kemijskim sektorjem, ponudniki internetnih storitev, bankami in ponudniki finančnih storitev v državah članicah in v tretjih državah; poudarja, da se je treba proti ponudbi drog boriti s strogim nadzorom njihovih predhodnih sestavin, in pozdravlja predlog Komisije o spremembi Uredbe (ES) št. 273/2004, ki določa načine za izboljšanje preprečevanja preusmerjanja anhidrida ocetne kisline z notranjega trga EU, na primer z razširitvijo zahteve za registracijo te snovi;

26.  izraža zaskrbljenost zaradi neučinkovitosti preiskovalnih orodij v različnih nacionalnih pravnih sistemih, ki ne upoštevajo potrebe po ustreznem in specifičnem sklopu orodij za boj proti hudodelskim združbam in mafiji; ponovno poziva Komisijo, kot je to storil že v svoji resoluciji z dne 25. oktobra 2011, naj pripravi primerjalno študijo posebnih preiskovalnih tehnik, ki se trenutno uporabljajo v različnih državah članicah, da bi zagotovila podlago za ukrepanje na ravni EU in tako odgovorne organe opremila s potrebnimi preiskovalnimi orodji, ki temeljijo na obstoječih najboljših praksah;

27.  poziva Komisijo, države članice in podjetja, naj uvedejo konkretne ukrepe za izboljšanje sledljivosti svojih izdelkov (na primer označevanje države porekla na kmetijskih živilskih izdelkih, žige o preizkušanju strelnega orožja ali digitalne kode za davčno identifikacijo cigaret in alkoholnih pijač in zdravil na recept), da bi zaščitili zdravje državljanov, povečali njihovo varnost, preprečili tihotapljenje in se učinkoviteje borili proti nedovoljeni trgovini; izraža obžalovanje, ker države članice niso želele uvesti sledljivosti v posodobitev carinskega zakonika Evropske unije;

28.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo medsebojno pomorsko sodelovanje na področju boja proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju drog in ostalih nezakonitih in ponarejenih izdelkov preko notranjih in zunanjih morskih meja Unije; priznava, da upravljanje meja vsebuje tudi razsežnost migracije, povezano s temeljnimi pravicami migrantov, vključno z morebitno pravico do azila, ter zaščito in pomoč zlasti mladoletnim žrtvam trgovine z ljudmi ali prisilnega dela;

29.  meni, da je treba brez odlašanja pripraviti akcijski načrt za vseevropski zakonodajni okvir za kazensko pravo in uvedbo operativnih orodij za boj proti kibernetskemu kriminalu, da bi povečali mednarodno sodelovanje in s podporo Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3), da bi državljanom, zlasti ranljivim osebam, podjetjem in javnim organom zagotovili visoko raven varnosti brez poseganja v svobodo do informacij in zaščito podatkov;

30.  izraža zaskrbljenost zaradi močne povezave, ki so jo pravosodni organi in policija zasledili med organiziranim kriminalom in terorizmom v povezavi s financiranjem nezakonitih dejavnosti terorističnih skupin s prihodki od nezakonite trgovine na mednarodni ravni; poziva države članice, naj okrepijo svoje ukrepe v boju proti tem dejavnostim;

31.  poziva države članice, naj brez nadaljnjega odlašanja sprejmejo svoje nacionalne strategije za informacijsko varnost, saj organizirane kriminalne družbe vedno bolj uporabljajo splet in njegove nezakonite instrumente;

32.  poziva Komisijo, naj razvije Listino EU za zaščito in pomoč žrtvam trgovine z ljudmi, da se na način, ki je skladnejši, učinkovitejši in koristnejši za vse zainteresirane strani, zberejo vsi obstoječi kazalniki, ukrepi, programi in viri za dosego cilja okrepitve zaščite žrtev; poziva Komisijo, naj uvede telefonsko linijo za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi;

33.  opozarja Komisijo, da je treba zagotoviti posebno obravnavo otrokom, ki so žrtve trgovine z ljudmi, ter izboljšati zaščito mladoletnikov brez spremstva in otrok, s katerimi trgujejo njihove lastne družine (primeri, ki jih je treba upoštevati pri predlogih za vrnitev v države izvora, določitvi skrbnikov itd.); poudarja, da je poleg pristopa glede na spol treba upoštevati tudi vlogo zdravstvenih težav in invalidnosti;

34.   poziva Komisijo, naj poveča sredstva za specializirane nevladne organizacije, medije in raziskave, da se okrepijo podpora, zaščita in pomoč žrtvam, da tako njihovo pričanje na sodišču postane manj potrebno; poziva Komisijo, naj okrepi tudi prepoznavnost in ozaveščenost o potrebah žrtev, da se zmanjša povpraševanje in izkoriščanje žrtev trgovine z ljudmi ter spodbudi prihodnost brez žrtev, kar zadeva spolno izkoriščanje in izkoriščanje delovne sile;

35.   poziva Komisijo, naj razvije sistem učinkovitejših in proaktivnejših finančnih preiskav, ki so ključnega pomena za zmanjšanje pritiska na žrtve trgovine z ljudmi, ki so glavne priče na sojenjih trgovcem; poziva Komisijo, naj agencijam EU, ki sodelujejo v boju proti trgovini z ljudmi, med drugim tudi pri čezmejnem sodelovanju in sodelovanju zunaj meja, nameni izboljšano specializirano usposabljanje in zadostna sredstva; opozarja Komisijo, da ti ukrepi zahtevajo celosten pristop, ki spodbuja večdisciplinarno sodelovanje na lokalni, nacionalni in nadnacionalni ravni, ter podpira države članice pri oblikovanju, med drugim, posebnih nacionalnih policijskih obveščevalnih enot in pri pospeševanju sodelovanja med upravnimi organi in organi kazenskega pregona;

Krepitev pravosodnega in policijskega sodelovanja na evropski in mednarodni ravni

36.  poudarja, da je pomembno okrepiti sodelovanje in povečati preglednost, tako da se vzpostavi učinkovita izmenjava informacij na področju pravosodja in kazenskega pregona med državami članicami, Europolom, Eurojustom, Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij (ENISA) ter ustreznimi organi tretjih držav, zlasti sosednjimi državami EU, da bi izboljšali sisteme za zbiranje dokazov in zagotovili učinkovito obdelavo in izmenjavo podatkov in informacij, potrebnih za preiskovanje kaznivih dejanj, vključno s tistimi zoper finančne interese Evropske unije, pri tem pa v celoti spoštujejo načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, pa tudi temeljne pravice v Uniji; v zvezi s tem poziva pristojne organe v državah članicah, naj uporabljajo sprejete instrumente za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, ki so pomembna orodja za zagotovitev učinkovitega boja proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu; poziva Komisijo, naj pripravi načrt za še tesnejše pravosodno in policijsko sodelovanje, v okviru katerega naj ustanovi kazensko preiskovalno telo, ki je pristojno za preiskovanje kršitev in kaznivih dejanj v EU;

37.  poziva Komisijo, naj razmisli o vključitvi posebnih klavzul o sodelovanju na področju boja proti nezakonitemu trgovanju, organiziranemu kriminalu in pranju denarja v svoje pridružitvene in trgovinske sporazume s tretjimi državami; opozarja na nezadostno mednarodno sodelovanje, zlasti s tranzitnimi ali izvornimi državami; priznava potrebo po odločnem diplomatskem ukrepanju, da se organe te države spodbudi k ustreznim dogovorom o sodelovanju oziroma izpolnjevanju podpisanih sporazumov; poudarja pomen mehanizma zaprosil za pravno pomoč;

38.  poudarja, da bi Europol, Eurojust in Cepol morali okrepiti obstoječo mrežo nacionalnih kontaktnih točk za boj proti korupciji ter ji nuditi svojo pomoč; poudarja, da ta mreža ne bi smela služiti le kot mesto za izmenjavo informacij, ampak bi bilo treba te kontaktne točke uporabiti tudi za izboljšanje dvostranskega sodelovanja v konkretnih primerih podkupovanja tujih javnih uslužbencev; priporoča, da kontaktne točke obravnavajo razlike pri določanju prednosti ter razlike v sredstvih in strokovnem znanju ter opozorijo na kakršne koli težave, ki izvirajo iz teh razlik; poudarja, da bi morala mreža spodbujati usklajene ukrepe v primeru, da se podkupovanje zgodi v eni od držav članic na ravni odvisne družbe, katere matična družba ali družba pooblaščenka ima sedež v drugi državi članici;

39.  poziva države članice, naj hitro in celovito izvajajo veljavno zakonodajo EU, da bo Unija lahko usklajeno ukrepala v boju proti kriminalu;

40.  poziva vse države članice, naj se zavežejo celovitemu izkoriščanju agencij Europol in Eurojust, katerih delovanje in rezultati so, ne glede na trenutne reforme in potrebne izboljšave, v veliki meri odvisni od stopnje udeležbe, zaupanja in sodelovanja nacionalnih preiskovalnih in pravosodnih organov;

41.  poudarja, da je za boj proti organiziranemu kriminalu bistven civilno-družbeni pristop k boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu na evropski ravni, vključno z usposabljanjem in sodelovanjem policistov in policijskih načelnikov, zlasti kar zadeva osveščenost o nastajajočih ali manj vidnih vrstah kriminalnih dejavnosti; ugotavlja, da je lokalni kriminal pogosto vključen v mednarodni kriminal;

42.  poziva države članice, naj razvijejo smernice za kazenski pregon v zvezi s korupcijo in pranjem denarja; priporoča, da te smernice zajemajo najboljše prakse (npr. potrebo po specializiranem osebju, sodelovanje med preiskovalnimi organi in sodstvom, metode za premagovanje pogostih težav pri zbiranju dokazov), navedbo kritične stopnje človeških in drugih virov, ki so potrebni za učinkovit pregon, in ukrepe za izboljšanje mednarodnega sodelovanja;

43.  meni, da je za dosego zelo visoke ravni medevropskega pravosodnega sodelovanja izredno pomembno celovito izkoriščanje obstoječe sinergije med Evropsko pravosodno mrežo in Eurojustom;

44.  poudarja pomen posvetovanja z regionalnimi in nacionalnimi organi kazenskega pregona ter civilno družbo pri razvijanju zakonodajnih in regulativnih okvirov;

45.  poudarja, da je za odkrivanje nastajajočih groženj, ranljivosti trga in dejavnikov tveganja ter za oblikovanje strategije EU, ki temelji na načrtovanju in ne le na odzivu, pomembno, da države članice v partnerstvu z Evropsko unijo in mednarodnimi akterji razpolagajo s prepričljivim dolgoročnim strateškim načrtom za lokalne in svetovne problematike v zvezi z organiziranim kriminalom;

46.  poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo vlogo sodnikov, tožilcev in uradnikov za zvezo ter naj zagotovijo izobraževanje zaposlenih v pravosodju, da se bodo ti lahko soočali z vsemi oblikami organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja, vključno s kibernetsko kriminaliteto, zlasti preko Evropske policijske akademije (CEPOL) in Evropskega omrežja za izobraževanje pravosodnih poklicev (EJTN), pa tudi s pomočjo celovitega izkoriščanja finančnih instrumentov, kot sta Sklad za notranjo varnost na področju policijskega sodelovanja ali program Herkul III; predlaga spodbujanje učenja tujih jezikov pri usposabljanju zaposlenih v policiji in pravosodju, da bi olajšali nadnacionalno sodelovanje; poziva k spodbujanju evropske izmenjave najboljših praks in usposabljanja za sodnike, tožilce in policiste;

47.  poziva države članice in Komisijo, naj nadaljujejo s skupnimi prizadevanji za zaključek pogajanj o osnutku direktive o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah, ki poenostavlja zbiranje dokazov v čezmejnih zadevah in je tako pomemben korak naprej na poti k skupnemu območju svobode, varnosti in pravice;

48.  poziva k večjemu sodelovanju na področju ponarejenih dokumentov in goljufij ter k skupnemu razmisleku za izboljšanje zanesljivosti in overjanja izvornih dokumentov;

49.  se zavzema za vzpostavitev zmogljivosti na nacionalni ravni, namenjenih preiskovanju hudodelskih združb in mafije ter boju proti njim, z možnostjo razvoja, s podporo Europola, poenotene neformalne „operativne mreže za boj proti mafiji“ za namen izmenjave informacij o strukturi obstoječih mafij, načrtovanih kaznivih dejanjih in finančnih načrtih, lokaciji premoženja in poskusih vrivanja v javna naročila;

50.  meni, da je zaradi globalizacije organiziranega kriminala potrebno okrepljeno sodelovanje med državami članicami ter na evropski in mednarodni ravni; spodbuja tesnejše povezovanje med Evropsko unijo, OZN, OECD in Svetom Evrope na področju boja proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja, da bi združili zadevne politike in skupaj opredelili področje delovanja; podpira prizadevanja Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) pri spodbujanju politik na področju boja proti pranju denarja; poziva države članice, naj ratificirajo in celovito izvajajo vse veljavne mednarodne instrumente na omenjenih področjih; poziva Komisijo, naj učinkovito podpira prizadevanja držav članic v boju proti organiziranemu kriminalu; priporoča, da Evropska unija pristopi k Skupini držav proti korupciji (GRECO) kot polnopravna udeleženka;

51.  priporoča skupno ukrepanje za preprečevanje in boj proti nezakonitim dejavnostim na okoljskem področju, povezanim z organiziranimi kriminalnimi in mafijskimi dejavnostmi ali dejavnostmi, ki iz njih izhajajo, tudi z okrepitvijo evropskih organizmov, kot sta Europol in Eurojust, poleg mednarodnih organizmov, kot sta Interpol in Razvojni inštitut Združenih narodov za mednarodni kriminal in pravosodje (UNICRI), ter z izmenjavo metodologij dela in informacijskih metodologij, ki se uporabljajo v državah članicah, najdejavnejših v boju proti navedeni obliki kriminala, da bi tako izoblikovali skupni akcijski načrt;

52.  poziva Svet in države članice, naj ratificirajo in v celoti izvajajo konvencijo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o boju proti podkupovanju tujih uradnikov v mednarodnem poslovanju; poudarja negativne posledice podkupovanja tujih uradnikov za temeljne pravice, okolje in razvojno politiko Unije;

53.  poziva k uvedbi evropskega preiskovalnega naloga (EIO) in okrepitvi orodij za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, kot so skupne preiskovalne enote; poziva k tesnejšemu sodelovanju s sosednjimi državami EU v boju proti organiziranemu kriminalu, ki vstopa v EU;

54.  poziva države članice, naj razvijejo ustrezne splošne strategije za izmenjavo informacij v okviru svojih obveščevalnih služb in analiz ter opredelijo nastajajoče trende organiziranega kriminala;

55.  poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje na področju goljufij v EU med službami EU na vseh državnih ravneh, vključno z regionalno in občinsko, ki imata pomembno vlogo pri upravljanju sredstev EU;

Za učinkovito javno upravo, ki bo odporna na pojave korupcije

56.  meni, da brez protikorupcijske Unije ne moremo imeti učinkovite gospodarske in fiskalne unije;

57.   poudarja, da je preglednost naravni sovražnik korupcije, s katero se začnejo kazniva dejanja, in izraža prepričanje, da bi se moralo od oseb na visokih položajih ali z velikim bogastvom, ki uživajo privilegije in imunitete, zahtevati popolno preglednost pri njihovih dejavnostih;

58.  meni, da neurejena in nepregledna birokracija in zapleteni postopki ne vplivajo le na učinkovitost upravnih ukrepov, ampak tudi ogrožajo preglednost postopkov odločanja, poslabšujejo položaj upravljanih subjektov in tako nudijo plodna tla za razrast korupcije; prav tako meni, da nepropustne bančne in poslovne skrivnosti lahko skrijejo nezakonite dobičke korupcije, pranja denarja in organiziranega kriminala;

59.  se sklicuje na konvencijo iz Meride proti korupciji (2003) in poudarja, da bi morali osebe na visokih položajih ali z velikim bogastvom, ki uživajo privilegije in imunitete, nadzirati, med drugim s strani davčnih organov, in da bi morali ta nadzor poostriti in tako zagotoviti poštene in učinkovite storitve skupnosti ter se boriti proti davčnim goljufijam; zlasti priporoča, da bi morali nosilci javnih funkcij predložiti prijave premoženja, prihodkov, obveznosti in interesov; poziva k ukrepom za okrepitev preglednosti in preprečevanja s pomočjo usklajenega sistema upravnega prava, ki ureja javno porabo ter dostop do dokumentov in vzpostavitev potrebnih registrov;

60.  priporoča krepitev mehanizmov za zagotavljanje preglednosti in odpravo pretirane birokratizacije v javni upravi in drugih javnih organih z zagotavljanjem pravice državljanov do dostopa do dokumentov (predvsem na izjemno občutljivem sektorju javnega naročanja); si prizadeva za spodbujanje kulture poštenosti in integritete tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju, tudi z učinkovitimi mehanizmi za zaščito prijaviteljev;

61.  podpira ukrepe Komisije, ki so usmerjeni k priznavanju vloge preiskovalnega novinarstva pri odkrivanju dejanj, povezanih z organiziranim kriminalom, korupcijo in pranjem denarja, ter poročanju o njih;

62.  poziva države članice, naj okrepijo vlogo uradnikov na področju preprečevanja tveganj, povezanih s prevarami in korupcijo, ter obveščanja in boja proti njim;

63.  poziva naj se poleg mehanizmov uveljavljanja in spremljanja v kodeksu ravnanja opredelijo jasna in proporcionalna pravica, da bi preprečili pojav menjave stolčkov, ki bi javnim funkcionarjem z določenimi vodstvenimi ali finančnimi odgovornostmi prepovedovala prehod v zasebni sektor, dokler ne preteče določen čas od njihovega odhoda s funkcije, če obstaja nevarnost navzkrižja interesov z njihovo prejšnjo funkcijo; poleg tega meni, da bi podobne omejitve morale veljati za ljudi, ki prehajajo iz zasebnega v javni sektor, kadar koli obstaja nevarnost navzkrižja interesov;

64.  poziva Komisijo, naj čim prej poda predlog o zakonu Evropske unije o upravnem postopku v skladu s priporočili Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2013;

65.  meni, da je register lobistov koristno orodje za preglednost; poziva države članice, naj uvedejo to orodje, če ga še nimajo; poziva vlade in javne uprave, naj poskrbijo za to, da bo registracija v register lobistov predpogoj za srečanje s poslovno, interesno ali lobistično organizacijo;

66.  opozarja, da samourejanje kot običajen mehanizem za odpravo korupcije v športu in športnih stavah, ni bilo učinkovito; poudarja, da so vlade na nacionalni, regionalni in lokalni ravni eni največjih financerjev športa, zato poziva države članice, naj vzpostavijo pregledne delovne odnose s športno skupnostjo in po naročilu nacionalnih vladnih organov predstavijo rezultate popolne neodvisne preiskave o korupciji v športu;

67.  meni, da je popolna preglednost vseh upravnih ukrepov na vseh ravneh javnega sektorja ključnega pomena za boj proti kriminalnim dejavnostim in zaščito državljanov pred vsemi oblikami slabega upravljanja javnih zadev; zavrača vsakršno obliko upora javnih organov v zvezi s popolnim nadzorom dejavnosti, ki se izvajajo z javnim denarjem in v interesu skupnosti, s strani državljanov in tiska; meni, da bi se morale EU in posamezne države članice jasno zavezati k zagotavljanju popolne preglednosti in razvijanju oblik odprte vlade na učinkovit način in na osnovi obstoječih najboljših praks;

68.  poudarja, da se podkupovanje ne sme prikrivati z zlorabo pojma „olajševalna plačila“, ki jih Konvencija OECD šteje za sprejemljiva pod določenimi posebnimi pogoji (majhna plačila, npr. za dovoljenje za raztovarjanje blaga v pristanišču); poziva države članice, naj se dogovorijo, da bodo ta pojem zavrnile oziroma ga bodo uporabljale samo v izrednih razmerah, in poziva k pripravi smernic za enotno tolmačenje pojma v vsej EU; poudarja, da za podkupnine in olajševalna plačila ni mogoče uveljavljati odbitka davka;

69.  podpira uvedbo rednih pregledov spoštovanja pravil v zvezi z integriteto oziroma kodeksov ravnanja in zagotovitev zadostnih sredstev za usposabljanje javnih uslužbencev na področju integritete;

Za odgovornejšo politiko

70.  opozarja politične stranke na odgovornost, ki jo imajo pri predlaganju kandidatov ali oblikovanju volilnih seznamov na vseh ravneh in preverjanju kakovosti kandidatov, tudi na podlagi strogega etičnega kodeksa, ki ga morajo spoštovati, vključno s kodeksom ravnanja, ki bi moral zajemati jasna in pregledna pravila o donacijah političnim strankam;

71.  zagovarja načelo neizvoljivosti v Evropski parlament ali neupravičenosti do službovanja v drugih institucijah ali agencijah EU tistih oseb, ki so bile pravnomočno obsojene za kazniva dejanja organiziranega kriminala, pranja denarja, korupcije in druga huda ekonomska ali finančna kazniva dejanja zoper javni interes; poziva, naj se ob ohranitvi načela sorazmernosti podobno načelo uveljavi tudi za nacionalne parlamente in druge funkcije, na katere so osebe izvoljene;

72.  priporoča, da države članice kot element sistema sankcij uvedejo in dejansko uporabljajo prepoved kandidiranja osebam, obsojenim zaradi korupcije; meni, da bi ta kazen morala veljati za vsaj pet let, da bi zajeli vse vrste volitev; poleg tega priporoča uvedbo pravil, ki bodo tem osebam onemogočila, da bi v istem obdobju zasedale vladne položaje na vseh ravneh, vključno z EU;

73.  priporoča uvedbo pravil glede odvzema političnih (v vladi ali primerljivih organih) ter vodstvenih in upravnih funkcij na podlagi pravnomočne obsodbe za kazniva dejanja organiziranega kriminala, korupcije ali pranja denarja;

74.  priznava, da so imunitete, ki jih uživajo nekatere kategorije nosilcev javnih funkcij in izvoljenih predstavnikov, velika ovira za boj proti korupciji; poziva Komisijo in države članice, naj občutno zmanjšajo število kategorij tistih, ki uživajo imuniteto;

75.  se zavzema za oblikovanje etičnih kodeksov za politične stranke in za povečanje preglednosti finančnih izkazov političnih strank; predlaga, da se bolj nadzira javno financiranje strank in da se izogiba zlorabi in nepotrebnemu trošenju, pri čemer je treba bolj spremljati in nadzirati tudi zasebna finančna sredstva, da bi zagotovili odgovornost političnih strank in njihovih donatorjev;

76.  poziva države članice, naj prepovejo in kaznujejo kupovanje glasov, zlasti z določbami, ki bodo upoštevale, da korist, ponujena v zameno za obljubo glasu, ni nujno zgolj denarna, ampak lahko vključuje tudi ostale koristi, vključno z nepremoženjskimi koristmi in koristmi za tretje osebe, ki niso neposredno vpletene v nezakonito dogovarjanje;

77.  meni, da je objava prihodkov in finančnih interesov evropskih poslancev dobra praksa, ki bi jo bilo treba razširiti na nacionalne poslance;

Za večjo verodostojnost kazenskega pravosodja

78.  priporoča državam članicam, naj vzpostavijo učinkovite, uspešne, odgovorne in uravnotežene kazenskopravne sisteme, ki lahko jamčijo ohranitev zaščite pravic v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah; prav tako priporoča, da se na evropski ravni oblikuje mehanizem za spremljanje učinkovitosti kazenskopravnih sistemov v boju proti korupciji, s pomočjo katerega bi se izvajala redna ocenjevanja in izdajala priporočila;

79.  spodbuja Komisijo in države članice, naj razmislijo tudi o nezakonodajnih ukrepih, ki utrjujejo zaupanje med različnimi pravnimi sistemi držav članic, povečujejo skladnost in spodbujajo razvoj skupne pravne kulture EU za boj proti kriminalu;

80.  poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog, ki bo določal pravno odgovornost pravnih oseb v primerih finančnega kriminala, še zlasti odgovornost holdingov in matičnih družb za njihove odvisne družbe; poudarja, da mora ta predlog pojasniti odgovornost fizičnih oseb za kazniva dejanja podjetja ali njegovih odvisnih družb, za katera so lahko te delno ali v celoti kazensko odgovorne;

81.  meni, da bi morali ukrepi za približevanje ukrepov proti korupciji obravnavati razlike med državami članicami glede rokov zastaranja, da bi uskladili zahteve glede obrambe ter učinkovitega in uspešnega pregona in obsodbe, in da bi morali biti ti modeli zastaranja organizirani glede na stopnjo postopka ali stopnjo sojenja, kar pomeni, da bi kaznivo dejanje zastaralo le, če se zadevna faza ali stopnja ne bi mogli zaključiti v natančno opredeljenem časovnem obdobju; poleg tega meni, da ob upoštevanju načela proporcionalnosti in pravne države, primeri korupcije med tekočim kazenskim postopkom ne bi smeli zastarati;

82.  meni, da bi moral boj proti organiziranemu kriminalu združevati učinkovite in odvračilne mehanizme za zaplembo nezakonito pridobljenega premoženja ter prizadevanja, s katerimi bi zagotovili, da bodo osebe, ki se namenoma izogibajo kazenskemu pregonu, privedene pred roko pravice, s čimer bi zaprtim mafijskim voditeljem preprečili, brez poseganja v osnovna načela pravic zapornikov, da bi kljub temu, da so zaprti, še naprej vodili svojo združbo z dajanjem ukazov članom;

83.  poziva k vzpostavitvi odvračilnih in učinkovitih kazni in sankcij – tako kazenskih obsodb kot glob, vključno z visokimi globami – v vseh državah članicah in za vsa huda kazniva dejanja, ki ogrožajo zdravje in varnost državljanov ter priporoča harmonizacijo kazni;

84.  brez poseganja v odstavek 80 poudarja vlogo preprečevanja kriminala in organiziranega kriminala in spodbuja države članice k vzpostavitvi in uvedbi pravnih instrumentov in kazni, ki so drugačne od prestajanja zaporne kazni, kot so denarne kazni ali delo v korist skupnosti, če je to dovoljeno, in ob upoštevanju vseh okoliščin, vključno s tem, da kaznivo dejanje ni hude oblike;

Za bolj zdravo podjetništvo

85.  priporoča samourejanje in preglednost podjetij s pomočjo kodeksov ravnanja in uvedbo nadzornih postopkov, ki bi med drugim vključevali notranje ali zunanje revizije in vzpostavitev javnega registra lobistov, ki delujejo pri različnih ustanovah, da bi se izognili pojavom korupcije in tajnega dogovarjanja in navzkrižjem interesa med javnim in zasebnim sektorjem ter preprečili nelojalno konkurenco; poleg tega priporoča preglednost glede področij, ciljev in finančnih podatkov na nacionalni in evropski ravni;

86.  poziva k oblikovanju seznamov podjetij, akreditiranih pri javnih organih in seznamov tistih, ki jih je treba izključiti; meni, da to velja zlasti za primere, ko so v podjetjih velike pomanjkljivosti glede pogodbenih zahtev ali kjer obstaja navzkrižje interesov bodisi v državi članici ali na ravni EU;

87.  poziva države članice, naj okrepijo vlogo gospodarskih zbornic na tem področju s preprečevanjem najpogostejših tveganj, povezanih s pranjem denarja v gospodarskih družbah, obveščanjem o tovrstnih tveganjih in bojem proti njim, in naj v celoti izpolnjujejo akcijski načrt Komisije za boj proti utaji in izogibanju davkov;

88.  opozarja, da raziskovalno novinarstvo, pa tudi nevladne organizacije in akademski krogi, ki obravnavajo vprašanja v zvezi z delovanjem javne uprave in gospodarskih družb, opravljajo ključno dobronamerno nalogo pri ugotavljanju primerov goljufije, korupcije in drugih vrst oškodovanj;

89.  poziva podjetja, naj zagotovijo izvajanje notranjih smernic za izvedbo javnih naročil, da bi zagotovili skladnost z zakonodajo in čim večjo preglednost v postopkih razpisov javnih naročil, naj ravnajo s potrebno skrbnostjo pri ocenjevanju morebitnih podizvajalcev in dobaviteljev, da se prepričajo, ali imajo ti učinkovite programe za boj proti podkupovanju, naj pomembne podizvajalce in dobavitelje spremljajo kot del rednega preverjanja odnosov z njimi in naj imajo pravico prekiniti pogodbo v primeru, da ti dajejo podkupnine ali delujejo na način, ki ni skladen s programom podjetja;

Za večjo preglednost bančnega sistema in delovanja poklicnih skupin

90.  poziva h krepitvi sodelovanja in večji preglednosti v povezavi z bančnimi sistemi in poklicnimi skupinami, tudi na področju financ in računovodstva, v vseh državah članicah in s tretjimi državami, zlasti z namenom opredelitve informacijskih orodij ter zakonodajnih in upravnih ukrepov za zagotavljanje sledljivosti finančnih tokov in odkrivanje pojavov kriminalitete in opredelitve načinov za obveščanje o morebitnih kaznivih dejanjih;

91.  poziva Komisijo in druge nadzorne organe, naj zagotovijo izvajanje skrbnega preverjanja strank (customer due diligence) in izdelavo ustreznega profila tveganja v bankah, zavarovalnicah in kreditnih institucijah, da poslovni subjekti ali pravne osebe v državah članicah pridobijo ter imajo na voljo ustrezne, natančne in aktualne informacije v zvezi z dejanskim lastništvom, tudi iz eksteritorialnih davčnih oaz, da se registri podjetij redno posodabljajo in da se nadzira njihova kakovost; meni, da preglednost informacij, tudi s pomočjo objave registra dejanskega lastništva po posameznih državah in s čezmejnim sodelovanjem, lahko prispeva k boju proti pojavom pranja denarja, financiranja terorizma in izogibanja davkov;

92.  poziva države članice, naj uvedejo pojem dejanskega lastništva (beneficial ownership) v svoje poslovne registre in si prizadevajo za globalno vključitev tega pojma kot tudi mehanizmov za izmenjavo informacij;

93.  poziva Komisijo, naj določi skupen sklop načel in upravnih smernic za ustrezno uporabo transfernih cen;

94.  v celoti podpira predlog Komisije, naj se kazniva dejanja na področju davkov izrecno navajajo kot predhodna kazniva dejanja v okviru pranju denarja, v skladu s priporočilom Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) za leto 2012; poziva EU, naj poveča preglednost informacij o dejanskem lastništvu in postopkov dolžne skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke za preprečevanje pranja denarja; se zavzema za uskladitev kaznivega dejanja pranja denarja znotraj EU in poziva k polnemu izvajanju standardov Projektne skupine za finančno ukrepanje na podlagi učinkovitega nadzora in sorazmernih kazni ter na podlagi verodostojnih zaščitnih ukrepov;

95.  predlaga natančno ovrednotenje tveganj, povezanih z novimi bančnimi in finančnimi produkti, v primeru da ti omogočajo anonimnost in uporabo na daljavo; poleg tega poziva k enotni definiciji davčne oaze, saj hudodelske združbe slednje pogosto uporabljajo za izdajanje obveznic zasebnih podjetij ali bank, katerih dejansko lastništvo je težko določiti;

96.  poziva k oblikovanju operativnih rešitev, ki bodo spoštovale predpise na področju varstva osebnih podatkov in finančnim in kreditnim ustanovam omogočale ugotavljanje istovetnosti subjektov, ki želijo izvesti morebitne transakcije, saj so goljufije, povezane s krajo identitete, pogosto podlaga za pranje denarja; zato pozdravlja oblikovanje bančne unije;

97.  priporoča odpravo bančne tajnosti;

Za zagotovitev, da se kriminal ne bo splačal

98.  poziva vse zadevne javne in zasebne organe, naj sodelujejo pri odločnem boju proti pranju denarja; poziva k zagotavljanju polnega spoštovanja obveznosti v zvezi z bojem proti pranju denarja s strani strokovnjakov, kar je treba doseči s spodbujanjem mehanizmov za poročanje o sumljivih transakcijah in kodeksov ravnanja, ki vključujejo poklicne skupine in strokovna združenja;

99.  poudarja bistveno vlogo, ki jo imajo enote za finančne informacije pri zagotavljanju visokih mednarodnih standardov boja proti pranju denarja; priznava pomen evropskih instrumentov za sledljivost finančnih tokov v boju proti grožnjam, kot so kibernetski kriminal, pranje denarja in financiranje terorizma;

100.  priporoča sistematično identifikacijo in preverjanje igralcev, prepoved uporabe anonimnih plačilnih sredstev za plačilo vložkov pri spletnih igrah na srečo ter identifikacijo strežnikov, na katerih tovrstni spletni portali gostujejo, in razvojem informacijskih sistemov, ki bodo omogočali popolno sledljivost obračanja gotovine, do katerega prihaja v običajnem in spletnem igralništvu;

101.  pozdravlja razširitev področja uporabe, predlaganega v tako imenovani četrti direktivi za boj proti pranju denarja, kar zadeva sektor iger na srečo; poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni okvir in ustrezne ukrepe za boj proti pojavom pranja denarja, ki so povezani s stavami, zlasti na športnih tekmovanjih, ki opredeljujejo nova kazniva dejanja, kot so stave, povezane z dogovarjanjem o izidih športnih tekmovanj, in ustrezne kazni ter podpirajo mehanizme za spremljanje, v sodelovanju s športnimi zvezami, združenji, ponudniki običajnih in spletnih stav ter po potrebi nacionalnimi organi; poziva športne organizacije, naj sprejmejo kodeks ravnanja za vse uslužbence z jasno prepovedjo prirejanja izidov na športnih dogodkih zaradi stav ali z drugimi nameni, s prepovedjo stav na izid lastnih tekem in obveznostjo prijave, kadar se zavedajo prirejanja izidov, ob ustreznih mehanizmih za zaščito prijaviteljev;

102.  ugotavlja, da organizirani kriminal pogosto pere denar z organiziranimi stavami na športnih tekmovanjih; zato poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog, ki bo vseboval opredelitev kaznivih dejanj športne korupcije in goljufije; poziva države članice, naj ne dovolijo organizacije stav na tekmah brez športnega tveganja ter prepovejo najnevarnejše oblike športnih stav; priporoča tudi, naj se na nacionalni ravni uvedejo mehanizmi za prijavo suma športne korupcije po zgledu mehanizmov, uvedenih na področju pranja denarja, ki bi bili obvezni za ponudnike običajnih in spletnih stav in vse akterje v športnem svetu;

103.  poudarja, naj se okrepi sodelovanje in izmenjava informacij med državami članicami, njihovimi regulativnimi organi, Europolom in Eurojustom za preprečevanje kaznivih dejanj pri čezmejnih spletnih igrah na srečo;

104.  se zaveda, da so spletne igre na srečo vedno bolj običajen način pranja denarja, pri katerem so dobitki pogosto oproščeni davka, velik obseg transakcij izjemno otežuje odkrivanje umazanega denarja, številni obdelovalci plačil pa sistem še dodatno zapletajo; poziva k vzpostavitvi regulativnega okvira za boj proti pranju denarja s pomočjo vseh vrst spletnih iger na srečo;

105.  poziva države članice, naj vključijo usklajeno opredelitev prirejanja izidov športnih dogodkov v kazensko pravo in oblikujejo pravni instrument kot orodje za boj proti prirejanju izidov športnih dogodkov; določijo naj sankcije v zvezi s prirejanjem izidov športnih dogodkov, vključno z denarnimi kaznimi in zaplembo, ter ustanovijo posebno enoto za boj proti prirejanju izidov v okviru organov kazenskega pregona kot vozlišče za komunikacijo in sodelovanje z glavnimi zainteresiranimi stranmi, nadaljnje preiskave in predložitev tožilstvu;

106.  poziva k večjemu sodelovanju na evropski ravni – ki bi ga usklajevala Komisija – za odkrivanje in prepoved ponudnikov spletnih iger na srečo, ki sodelujejo v dejavnostih prirejanja izidov športnih dogodkov in drugih nezakonitih dejavnostih;

107.  poziva športne vodstvene organe, države članice in Evropsko komisijo, naj vlagajo v kampanje za ozaveščanje športnikov o prirejanju izidov športnih dogodkov, pravnih posledicah tega kaznivega dejanja in škodljivih učinkih za integriteto športnih tekmovanj;

108.  poziva k uskladitvi vloge in pristojnosti finančnih obveščevalnih enot (FIU) v državah članicah, k povečanju njihovih pooblastil in k izboljšanju mehanizmov za sodelovanje med njimi;

109.  predlaga, naj se države članice uskladijo glede izrekanja in izvajanja kazni ter glede zaporniških sistemov in usposabljanja zaporniškega osebja;

110.  priporoča, naj se poveča nadzorna vloga Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine in enotnega nadzornega mehanizma na ravni Evropske unije v zvezi s pranjem denarja, tudi z vidika vzpostavitve pristne evropske bančne unije, ki se bo lahko z učinkovitimi ukrepi in na podlagi usklajenih pravil o navzkrižju interesov borila proti pojavom korupcije in pranja denarja; vztraja, da je treba medtem okrepiti nadzorne zmogljivosti, strokovno znanje in odločnost na nacionalni ravni, da bi poglobili sodelovanje med nacionalnimi organi;

111.  spodbuja sprejetje minimalnih pravil dobrega upravljanja na davčnem področju, zlasti s skupnimi pobudami držav članic za vzpostavitev ustreznih odnosov z ozemlji, ki delujejo kot davčne oaze, med drugim tudi z namenom lajšanja dostopa do informacij o lastništvu morebitnih slamnatih podjetij, ki imajo sedež v teh državah; vztraja pri pomenu zgoraj omenjenega sporočila Komisije z dne 6. decembra 2012, ki priporoča krepitev vezi med politiko boja proti goljufijam ter razvojno, davčno in trgovinsko politiko EU;

112.  poziva Evropsko unijo, naj sprejme učinkovite ukrepe na mednarodnem prizorišču, na primer na srečanjih G8 in G20, za odpravo kaznivih dejanj, povezanih z davčnimi oazami;

113.  poudarja, da je treba načela obdavčenja uskladiti s priporočili OECD iz poročila „Addressing base erosion and profit shifting“ (Obravnavanje zniževanja osnove in prenosa dobička), po katerem splošno načelo obdavčenja pravi, da je treba obdavčiti dobiček tam, kjer so se odvijale gospodarske dejavnosti, iz katerih dobiček izhaja – načelo „izvora premoženja“;

114.  meni, da načelo izvora premoženja davčnim organom lajša učinkovito obdavčenje in preprečevanje davčnih utaj; meni, da je pravičen davčni sistem nujno potreben, zlasti v času krize, ko se davčno breme nepravično prenese na mala podjetja in gospodinjstva, in da je utaja davkov deloma posledica davčnih oaz znotraj EU;

115.  poudarja, da je krepitev boja proti davčnim goljufijam in utajam ključnega pomena za spodbujanje trajnostne rasti v EU; poudarja, da bi zmanjšane stopnje goljufij in utaj utrdile javne finance in pripomogle k poštenim in enakim konkurenčnim pogojem za podjetja, s čimer bi okrepile potencial rasti v gospodarstvu;

116.  poziva revizijska podjetja in pravne svetovalce, naj nacionalne davčne organe obveščajo o kakršnih koli znakih agresivnega davčnega načrtovanja pregledanih podjetij ali podjetij, katerim svetujejo;

117.  pozdravlja zavezanost Komisije, da spodbuja samodejno izmenjavo podatkov; vseeno pa ponovno poziva k mednarodno zavezujočemu večstranskemu sporazumu o samodejni izmenjavi davčnih podatkov, ki bi pokrival tudi sklade in ustanove ter vključeval ukrepe proti nekooperativnim jurisdikcijam in finančnim institucijam, ki sodelujejo z davčnimi oazami; poziva EU, naj sprejme podobne ukrepe, kot je zakon ZDA za odpravo zlorabe davčnih oaz, in naj preuči možnost odvzema dovoljenja za opravljanje bančnih storitev finančnim ustanovam, ki sodelujejo z davčnimi oazami; poziva Komisijo, naj predloži evropsko črni seznam davčnih oaz na podlagi strogih meril in predlaga evropske sisteme sankcioniranja v primeru neupoštevanja ukrepov ali okrepljenega sodelovanja, če pristop EU ne bi bil mogoč;

118.  poziva države članice in Evropski parlament, naj hitro dosežejo sporazum o direktivah EU, ki zadevajo odprtost in knjigovodstvo; poziva, naj se področje uporabe teh direktiv v prihodnje razširi, da bodo zajemale vsa velika podjetja ne glede na sektor;

119.  poziva Komisijo, naj razvije stroga merila glede bistva poslovanja, da bi ustavili ustanavljanje slamnatih podjetij ali podjetij – poštnih nabiralnikov, ki pripomorejo k zakonitim in nezakonitim praksam izogibanja in utaje davkov;

120.  poziva Komisijo, naj ovrednoti sedanje davčne pogodbe, ki veljajo med državami članicami in tretjimi državami, ki se lahko štejejo za davčne oaze; poleg tega poziva Komisijo, naj poda predloge, vključno z revizijo vseh takšnih sporazumov, da bi uredila to vprašanje; poziva Komisijo, naj o svojih ugotovitvah in predlogih poroča Evropskemu parlamentu najpozneje do konca leta 2013;

Nove tehnologije za boj proti organiziranemu kriminalu

121.  meni, da bi evropski satelitski sistemi za določanje položaja in opazovanje Zemlje lahko prispevali k odkrivanju poti ladij, ki skrivaj prevažajo, iztovarjajo ali pretovarjajo nezakonito blago; zato poziva pravosodne organe h krepitvi uporabe novih tehnologij na tem področju, vključno s satelitskim opazovanjem, saj bi to lahko prispevalo k boju proti pojavom kriminalitete;

122.  ugotavlja, da globalni porast uporabe interneta ponuja nove možnosti za internetne kriminalne dejavnosti, kot so kraja intelektualne lastnine, prodaja in kupovanje ponarejenih izdelkov ter kraja identitete, ki ogrožajo gospodarstvo, varnost in zdravje evropskih državljanov;

123.  ugotavlja, da so kampanje za izobraževanje in osveščanje javnosti bistvene za spopadanje z naraščajočo težavo kibernetskega kriminala; poudarja, da pomanjkanje spretnosti in osveščenosti javnosti krepi zmožnosti hudodelskih združb za izkoriščanje interneta in priložnosti, ki jih ta ponuja;

124.  pozdravlja ustanovitev Europolovega Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3) in spodbuja nadaljnji razvoj te agencije, zlasti za boj proti organiziranemu kriminalu tudi na čezmejni podlagi in v sodelovanju s tretjimi državami;

125.  poudarja, da obstaja nujna potreba po dogovorjeni in natančni opredelitvi pojma „kibernetska kriminaliteta“, ki bi veljala za vse države članice EU;

126.  spodbuja raziskave o uporabi novih tehnologij v različnih sistemih nadzora, ki jih uporabljajo države članice, in o njihovi lažji uporabi; to lahko zajema na primer opazovanje in evidentiranje davčnih, carinskih in drugih vrst nadzornih pregledov na mestu samem prek spleta s strani centraliziranih protikorupcijskih enot;

127.  spodbuja vzpostavitev enotnega sistema prijav o vseh primerih prevar in korupcije, ki se sodno preganjajo (z ustrezno zaščito osebnih podatkov in domnevo nedolžnosti);

Končna priporočila

128.  poziva k vzpostaviti evropskega javnega tožilstva, kot to določa člen 86 PDEU, zlasti za boj proti kaznivim dejanjem, njihovo preiskavo, pregonom in obsodbo kaznivih dejanj zoper finančne interese Evropske unije in v zvezi s čezmejnimi hudimi kaznivimi dejanji; predlaga, da bi moralo prihodnje evropsko javno tožilstvo imeti učinkovito in smotrno strukturo, in biti zadolženo za usklajevanje in spodbujanje nacionalnih organov, da se z enotnimi postopkovnimi pravili zagotovi večja doslednost preiskav; je prepričan, da bi morala Komisija predložiti predlog pred septembrom 2013 in v njem jasno opredeliti strukturo urada evropskega javnega tožilca, njegovo odgovornost do Evropskega parlamenta in se pri tem osredotočiti zlasti na njegovo sodelovanje z Europolom, Eurojustom, Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Agencijo za temeljne pravice, ter da mora biti evropsko javno tožilstvo podprto z jasnim okvirom o procesnih pravicah, kazniva dejanja, za katera bo pristojno, pa jasno opredeljena;

129.  meni, da bi se Eurojust lahko še naprej ukvarjal s kaznivimi dejanji iz člena 83(1) PDEU in po potrebi tudi s kaznivimi dejanji dopolnilne narave glede na izvajanje politike Unije, kot je predvideno v odstavku 2 omenjenega člena, hkrati pa bi s prihodnjo revizijo zagotovil odgovornost za demokratične in temeljne pravice;

130.  poziva države članice, naj ne znižajo proračuna Unije zaradi kratkoročnih učinkov na javno mnenje, temveč naj zagotovijo dodatna sredstva za Europol, Eurojust, Frontex in prihodnji urad evropskega javnega tožilstva, ker ima njihova uspešnost mnogokratni učinek na zmanjšanje davčnih izgub držav članic;

131.  želi, da se z Lihtenštajnom sklene sporazum o boju proti čezmejnemu kriminalu;

132.  odločno poziva države članice, naj določbe Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj čim prej prenesejo v svoje zakonodaje; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo prenos te direktive v nacionalno zakonodajo ustrezen; poziva države članice in Komisijo, naj dokončajo načrt o pravicah osumljenih in obtoženih oseb v kazenskem postopku, vključno z direktivo o preiskovalnem priporu;

133.  poziva k strožjim kaznim za sodelovanje v organiziranih kriminalnih združbah in za kazniva dejanja, povezana s prekupčevanjem z drogami, trgovino z ljudmi in človeškimi organi;

134.  poziva države članice v skladu s priporočili Konvencije ZN proti korupciji, naj sprejmejo zakonodajne in druge ukrepe, da se nezakonita obogatitev, to je znatno povečanje premoženja javnega uslužbenca, ki ga ta ne more razumno obrazložiti glede na svoje zakonite dohodke, opredeli kot kaznivo dejanje, če je storjeno namerno;

135.  izraža zaskrbljenost v zvezi z dejstvom, da kljub temu, da je cela vrsta tako imenovanih kaznivih dejanj v vzponu, kot so nezakonito trgovanje z odpadki, nezakonito trgovanje z umetninami in zaščitenimi vrstami ter ponarejanje blaga, za kriminalne združbe izjemno donosnih, da imajo zelo negativne socialne, gospodarske in okoljske učinke ter da so po naravi izrazito nadnacionalna, ta dejanja niso vključena med „evropska kazniva dejanja“; meni, da bi bilo treba ta kazniva dejanja ustrezno upoštevati pri odločitvah na ravni EU, zato predlaga, naj Svet v skladu s svojimi pooblastili iz člena 83(1) PDEU sprejme sklep za opredelitev drugih področij kriminala, vključno z zgoraj omenjenimi;

136.  poziva Komisijo, naj čim prej pripravi zakonodajni predlog na področju učinkovitega evropskega programa zaščite prijaviteljev, ko gre za čezmejno korupcijo in korupcijo, povezano s finančnimi interesi EU, ter zaščite prič in oseb, ki sodelujejo s pravosodnimi organi, ki bo predvidel zlasti možnosti za reševanje njihovih težkih življenjskih pogojev, ki zajemajo tako tveganja, povezana s povračilnimi ukrepi, in pretrganje družinskih vezi kot tudi selitev na druga geografska območja in njihovo socialno in poklicno izključenost;

137.  meni, da ravnanje s pričami in vodenje programov za zaščito prič ne sme biti odvisno od proračunskih omejitev, ker gre za dolžnost, ki je nacionalni organi in organi EU ne smejo prezreti, tj. da zagotovijo varnost in varstvo državljanov, zlati tistih, ki so si uničili življenje, da bi pomagali oblastem; poziva vse države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe (zakonodajne in druge) za zagotovitev, da bodo priče in njihove družine fizično varne in bodo imele pravico živeti socialno, poklicno, družinsko in ekonomsko dostojno življenje z ustrezno podporo institucij (vključno z določbo o zaposlovanju prič v javni upravi);

138.  poziva Komisijo, naj začne čim prej izvajati vse ukrepe in instrumente, ki jih je predstavila v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z naslovom „Strategija EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016“ (COM(2012)0286);

139.  poziva Komisijo, naj poda zakonodajni predlog o Europolu, kot je določeno v členu 88(2) PDEU, z namenom izboljšati operativno učinkovitost Europola na področju zatiranja težjih oblik kriminala in organiziranega kriminala; poudarja, da prihodnja reforma agencije ne sme ogroziti edinstvene vloge Evropske policijske akademije (CEPOL) pri dejavnostih usposabljanja EU na področju kazenskega pregona;

140.  opominja vse države članice, naj vse obstoječe evropske in mednarodne pravne instrumente čim prej prenesejo v svoje nacionalne zakonodaje, da bi odgovorile zlasti na številna opozorila, ki jih je izdala Komisija glede pravilnega prenosa številnih obstoječih okvirnih sklepov;

141.  poudarja potrebo po spodbujanju kulture zakonitosti in izboljšanju védenja državljanov o pojavu mafije; v zvezi s tem priznava temeljno vlogo kulturnih, rekreativnih in športnih društev pri ozaveščanju javnosti o boju proti organiziranemu kriminalu in pri spodbujanju zakonitosti in pravičnosti;

142.  poziva Komisijo, naj razvije evropski akcijski načrt proti trgovanju s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki bo poudarjal jasne rezultate tako znotraj kot zunaj EU, da bi zmanjšali obseg nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami in njihovimi telesnimi deli; poziva Komisijo in Svet, naj svoje instrumente za trgovino in razvoj spodbudita k oblikovanju posebnih programov z znatnimi finančnimi sredstvi, da bi okrepili izvajanje Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ter zagotovili sredstva za krepitev zmogljivosti proti divjemu lovu in prekupčevanju, zlasti s podporo, krepitvijo in širjenjem pobud za ukrepe pregona, kot sta pobudi ASEAN-WEN in HA-WEN, katerih cilj je ustanovitev regionalnih strokovnih centrov ter zagotavljanje modelov sodelovanja v boju proti kaznivim dejanjem na področju prostoživečih živali in rastlin;

143.  zahteva usklajene in stroge sankcije za tihotapljenje divjih živali in njihovih telesnih delov ter redkih rastlin in dreves v Unijo;

o
o   o

144.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, nacionalnim parlamentom, Evropski policijski akademiji (CEPOL), Europolu, Eurojustu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), Svetu Evrope, Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Interpolu, Uradu Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), Svetovni banki in projektni skupini za finančno ukrepanje (FATF/GAFI).

(1) UL C 115, 4.5.2010, str. 1.
(2) UL C 195, 25.6.1997, str. 1.
(3) UL L 300, 11.11.2008, str. 42.
(4) UL L 182, 5.7.2001, str. 1.
(5) UL L 196, 2.8.2003, str. 45.
(6) UL L 68, 15.3.2005, str. 49.
(7) UL L 328, 24.11.2006, str. 59.
(8) UL L 332, 18.12.2007, str. 103.
(9) UL L 190, 18.7.2002, str. 1.
(10) UL L 162, 20.6.2002, str. 1.
(11) UL L 321, 8.12.2009, str. 44.
(12) UL L 101, 15.4.2011, str. 1.
(13)
(14)6 UL L 335, 17.12.2011, str.1.7 UL L 309, 25.11.2005, str. 15.
(15)8 UL L 309, 25.11.2005, str. 9.
(16)9 UL L 47, 18.2.2004, str. 1.
(17)10 UL L 345, 8.12.2006, str. 1.
(18) UL L 192, 31.7.2003, str. 54.
(19) UL L 134, 30.4.2004, str. 1.
(20) UL L 134, 30.4.2004, str. 114.
(21) UL L 315, 14.11.2012, str. 57.
(22) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 37.
(23) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 121.
(24) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 66.
(25) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0208.
(26) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0516.
(27) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0098.
(28) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0004.
(29) UL C 124 E, 25.5.2006, str. 254.
(30) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0205.
(31) Študija Evropskega parlamenta o odvračanju goljufij s sredstvi EU s pomočjo preiskovalnega novinarstva v Uniji 27 članic (PE 490.663) z dne 17. oktobra 2012.
(32) Posebni Eurobarometer 374 o korupciji, februar 2012

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov