Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/0295(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0183/2013

Predložena besedila :

A7-0183/2013

Razprave :

PV 11/06/2013 - 5
CRE 11/06/2013 - 5

Glasovanja :

PV 12/06/2013 - 8.8
CRE 12/06/2013 - 8.8
Obrazložitev glasovanja
PV 25/02/2014 - 5.15
CRE 25/02/2014 - 5.15
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0257
P7_TA(2014)0124

Sprejeta besedila
PDF 581kWORD 69k
Sreda, 12. junij 2013 - Strasbourg
Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim ***I
P7_TA(2013)0257A7-0183/2013

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 12. junija 2013, k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (COM(2012)0617 – C7-0358/2012 – 2012/0295(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, ko je bila sprejeta strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, so si Unija in države članice zastavile cilj do leta 2020 zmanjšati število ljudi, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov.
 (1)  V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, ko je bila sprejeta strategija Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija Evropa 2020), so si Unija in države članice zastavile cilj do leta 2020 zmanjšati število ljudi, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov. Kljub temu je leta 2010 skoraj četrtino Evropejcev (119,6 milijona) ogrožala revščina ali socialna izključenost, kar je 4 milijone več kot leto prej. Stopnja revščine in socialne izključenosti pa nista enaki v vsej Uniji in resnost pojava se med državami članicami razlikuje.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Število oseb v Uniji, ki trpijo materialno ali celo hudo materialno deprivacijo, je vse večje in te osebe so pogosto preveč izključene, da bi imele koristi od aktivacijskih ukrepov iz Uredbe (EU) št. […uredba o skupnih določbah] in zlasti iz Uredbe (EU) št. [… ESS].
 (2)  Število oseb v Uniji, ki trpijo materialno ali celo hudo materialno deprivacijo, je vse večje in in leta 2012 je skoraj 8 % državljanov Unije živelo v hudem materialnem pomanjkanju. Poleg tega so te osebe pogosto preveč izključene, da bi imele koristi od aktivacijskih ukrepov iz Uredbe (EU) št. ../….[uredba o skupnih določbah] in zlasti iz Uredbe (EU) št. ../….[ESS].
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Med ogroženimi osebami, ki so izpostavljene tveganju revščine in socialne izključenosti, je nadpovprečno veliko žensk in otrok, ženske pa so pogosto tudi odgovorne za preskrbo s hrano in preživetje družine. Države članice in Komisija bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za preprečitev vsakršne diskriminacije ter zagotoviti, da se v vseh fazah priprave, načrtovanja, upravljanja in izvajanja ter spremljanja in ocenjevanja Sklada, pa tudi pri informacijskih kampanjah in kampanjah osveščanja ter pri izmenjavi dobre prakse, spodbujata enakost moških in žensk ter usklajeno vključevanje vidika enakosti spolov.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 b (novo)
(2b)  Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji poudarja, da Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 c (novo)
(2c)  Člen 6 Pogodbe o Evropski uniji poudarja, da Unija priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 d (novo)
(2d)  Za preprečitev marginalizacije ranljivih skupin in oseb z nizkimi dohodki ter da bi se izognili povečanju tveganja revščine in socialne izključenosti, je treba zagotoviti strategije, ki spodbujajo dejavno vključevanje.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  S Skladom za evropsko pomoč najbolj ogroženih (v nadaljnjem besedilu: Sklad) bi se morala okrepiti socialna kohezija, in sicer s prispevanjem k zmanjšanju revščine v Uniji s podpiranjem nacionalnih shem, ki zagotavljajo nefinančno pomoč najbolj ogroženim za odpravo pomanjkanja hrane, brezdomstva in materialne deprivacije otrok.
 (4)  S Skladom za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: Sklad) bi se morala okrepiti socialna kohezija, in sicer s prispevanjem k zmanjšanju revščine v Uniji s podpiranjem nacionalnih shem, ki zagotavljajo nefinančno pomoč najbolj ogroženim za ublažitev pomanjkanja hrane in hude materialne deprivacije.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Opredelitev ETHOS (evropska tipologija brezdomstva in izključenosti s stanovanjskega trga) je možno izhodišče za dodeljevanje sredstev Sklada različnim kategorijam hudo ogroženih ljudi.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 b (novo)
(4b)  Sklad ne bi smel nadomestiti javnih politik, ki jih izvajajo vlade držav članic, da bi omejile potrebo po nujni pomoči v hrani in razvile trajnostne cilje in politike za popolno odpravo lakote, revščine in socialne izključenosti.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 c (novo)
(4c)  Zaradi vse večjega števila oseb, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, in ker se bodo razmere v prihodnjih letih še naprej slabšale, je treba v okviru večletnega finančnega okvira povečati sredstva, predvidena za financiranje Sklada.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 d (novo)
(4d)  Sklad naj bi tudi podpiral prizadevanja držav članic za ublažitev hude materialne deprivacije brezdomcev.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Navedene določbe zagotavljajo tudi skladnost podprtih dejavnosti z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti v zvezi z varnostjo blaga, razdeljenega najbolj ogroženim.
 (6)  Navedene določbe zagotavljajo tudi skladnost podprtih dejavnosti z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti v zvezi z varnostjo pomoči v hrani in osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Operativni program vsake države članice bi moral opredeliti in upravičiti oblike materialne deprivacije, ki jih je treba obravnavati, ter opisati cilje in značilnosti pomoči najbolj ogroženim osebam, ki bo zagotovljena s podporo nacionalnih shem. Vključevati bi moral tudi elemente, potrebne za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja operativnega programa.
 (8)  Operativni program vsake države članice bi moral opredeliti in upravičiti oblike pomanjkanja hrane in materialne deprivacije, ki jih je treba obravnavati, ter opisati cilje in značilnosti pomoči najbolj ogroženim osebam, ki bo zagotovljena s podporo nacionalnih shem. Vključevati bi moral tudi elemente, potrebne za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja operativnih programov.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Hkrati s hudim pomanjkanjem hrane se v Uniji veliko hrane tudi zavrže. Država članice bi morale v svojih operativnih programih navesti tudi, kako bodo izkoristile sinergije med politikami za zmanjšanje količine zavržene hrane ter se na usklajen način borile proti pomanjkanju hrane. V operativnem programu vsake države članice bi moralo biti tudi navedeno, kako si bo prizadevala reševati upravne ovire za gospodarske in negospodarske organizacije, ki so pripravljene darovati presežke hrane neprofitnim organizacijam, ki se borijo proti pomanjkanju hrane.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 b (novo)
(8b)  Da bi dosegli uspešno in učinkovito izvajanja ukrepov, ki jih financira Sklad, je treba spodbujati sodelovanje med regionalnimi in lokalnimi organi ter organi civilne družbe. Države članice bi zato morale spodbujati sodelovanje vseh akterjev, ki sodelujejo pri pripravi in izvajanju ukrepov, ki jih financira Sklad.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Da se čim bolj poveča učinkovitost Sklada, zlasti glede nacionalnih okoliščin, je ustrezno določiti postopek za morebitne spremembe operativnega programa.
 (9)  Da se čim bolj poveča učinkovitost Sklada in zagotovi kar največja sinergija z ukrepi Evropskega socialnega sklada, zlasti glede morebitnih sprememb nacionalnih okoliščin, je ustrezno določiti postopek za morebitne spremembe operativnega programa.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Da bi se na najbolj učinkovit in ustrezen način odzvali na različne potrebe in v večji meri dosegli najbolj ogrožene osebe, bi morali načelo partnerstva uporabiti v vseh fazah delovanja Sklada.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Izmenjave izkušenj in najboljših praks imajo znatno dodano vrednost in Komisija bi morala olajšati takšno razširjanje.
 (10)  Izmenjava izkušenj in dobrih praks ima znatno dodano vrednost, ker spodbuja medsebojno učenje, zato bi morala Komisija olajšati in spodbujati takšno razširjanje ter hkrati iskati sinergije z izmenjavo dobrih praks v okviru povezanih skladov, zlasti ESS.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Države članice bi za spremljanje napredka pri izvajanju operativnih programov morale pripraviti in Komisiji predložiti letna in končna poročila o izvajanju ter tako zagotoviti razpoložljivost bistvenih in najnovejših informacij. Z istim namenom bi se Komisija in vsaka država članica morali vsako leto srečati za dvostranski pregled, razen če se dogovorita drugače.
 (11)  Države članice bi za spremljanje napredka pri izvajanju operativnih programov morale v sodelovanju z ustreznimi organizacijami civilne družbe pripraviti in Komisiji predložiti letna in končna poročila o izvajanju ter tako zagotoviti razpoložljivost bistvenih in najnovejših informacij. Z istim namenom bi se Komisija in vsaka država članica morali vsako leto srečati za dvostranski pregled, razen če se dogovorita drugače.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Da se izboljšata kakovost in zasnova vsakega operativnega programa ter ocenita uspešnost in učinkovitost Sklada, bi bilo treba izvesti predhodno in naknadno oceno. Navedeni oceni bi bilo treba dopolniti z raziskavami med najbolj ogroženimi osebami, ki so prejele pomoč iz operativnega programa, in po potrebi z ocenjevanji med programskim obdobjem. V zvezi s tem bi bilo treba podrobno opredeliti pristojnosti držav članic in Komisije.
 (12)  Da se izboljšata kakovost in zasnova vsakega operativnega programa ter ocenita uspešnost in učinkovitost Sklada, bi bilo treba izvesti predhodno in naknadno oceno. Navedeni oceni bi bilo treba dopolniti z raziskavami med najbolj ogroženimi osebami, ki so prejele pomoč iz operativnega programa, in po potrebi z ocenjevanji med programskim obdobjem. Ti oceni bi morali tudi spoštovati zasebnost končnih prejemnikov in se izvajati na način, ki ne bi stigmatiziral najbolj ogroženih oseb. V zvezi s tem bi bilo treba podrobno opredeliti pristojnosti držav članic in Komisije.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Kot je poudarjeno v študiji Eurostata „Merjenje materialne deprivacije v EU – kazalniki za celotno prebivalstvo in kazalniki za otroke“, je bilo na področju materialne deprivacije opravljeno znatno število raziskav, kar v bližnji prihodnosti omogoča zbiranje podrobnejših podatkov o materialno ogroženih gospodinjstvih, odraslih in otrocih.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 b (novo)
(12b)  Pri izvajanju teh ocen na podlagi študij o najbolj ogroženih osebah bi bilo treba upoštevati, da je ogroženost zapleten pojem, ki ga je težko zaobjeti z majhnim številom kazalnikov, saj so ti lahko zavajajoči in privedejo do neučinkovitih politik.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 c (novo)
(12c)  Kot poudarja Eurofound (2012) v tretji evropski raziskavi o kakovosti življenja, naj bi se materialna deprivacija v EU merila po nezmožnosti, da bi si privoščili bistvene dobrine, ne glede na to, kaj ljudje imajo in koliko zaslužijo. Zato naj bi se pri oblikovanju indeksa deprivacije, ki bi omogočal natančnejšo oceno materialne deprivacije gospodinjstev, upoštevali kazalniki, kot so raven prihodkov, dohodkovna neenakost, nezmožnost pokrivanja življenjskih stroškov, prezadolženost in zadovoljstvo z življenjskim standardom.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Državljani imajo pravico vedeti, kako se finančni viri Unije vlagajo in za kakšne namene. Da se zagotovijo obsežno razširjanje informacij o dosežkih Sklada ter dostopnost in preglednost možnosti financiranja, bi bilo treba določiti podrobna pravila glede obveščanja in komuniciranja, zlasti v zvezi z odgovornostjo držav članic in upravičencev.
 (13)  Državljani imajo pravico vedeti, kako se finančni viri Unije vlagajo in za kakšne namene. Da se zagotovijo obsežno razširjanje informacij o dosežkih Sklada ter dostopnost in preglednost možnosti financiranja, bi bilo treba določiti podrobna pravila glede obveščanja in komuniciranja, zlasti v zvezi z odgovornostjo lokalnih in regionalnih organov v državah članicah in upravičencev.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Določiti je treba najvišjo raven sofinanciranja iz Sklada za operativne programe, da se zagotovi multiplikacijski učinek virov Unije ter obravnavati stanje držav članic, ki se soočajo z začasnimi proračunskimi težavami.
 (15)  Določiti je treba raven sofinanciranja iz Sklada za operativne programe, da se zagotovi multiplikacijski učinek virov Unije. Upoštevati bi bilo treba tudi stanje držav članic, ki se soočajo z začasnimi proračunskimi težavami.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Po vsej Uniji bi bilo treba uporabiti enotna in pravična pravila za obdobje upravičenosti, dejavnosti in odhodke za Sklad. Pogoji za upravičenost bi morali odražati posebno naravo ciljev in ciljnih populacij Sklada, zlasti z ustreznimi pogoji za upravičenost dejavnosti, oblike pomoči ter pravili in pogoji v zvezi s povračilom.
 (16)  Po vsej Uniji bi bilo treba uporabiti enotna, enostavna in pravična pravila za obdobje upravičenosti, dejavnosti in odhodke za Sklad. Pogoji za upravičenost bi morali odražati posebno naravo ciljev in ciljnih populacij Sklada, zlasti z ustreznimi in poenostavljenimi pogoji za upravičenost dejavnosti, oblike pomoči ter pravili in pogoji v zvezi s povračilom.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni skupni ureditvi trgov – SUT) [oz. njen predlog] določa, da se proizvodi, odkupljeni z javno intervencijo, lahko dajo na voljo za shemo razdeljevanja hrane najbolj ogroženim v Uniji, če navedeni program tako določa. Če je glede na okoliščine pridobivanje hrane z uporabo, predelavo ali prodajo takih zalog ekonomsko gledano najboljša možnost, je ustrezno v tej uredbi določiti takšno možnost. Zneske, ki izvirajo iz transakcije v zvezi z zalogami, bi bilo treba uporabiti v korist najbolj ogroženih, ne pa za zmanjšanje obveznosti držav članic za sofinanciranje programa. Za zagotovitev najučinkovitejše možne uporabe intervencijskih zalog in prihodkov od tega, bi Komisija v skladu s členom 19(e) Uredbe (EU) št. [SUT] morala sprejeti izvedbene akte o vzpostavitvi postopkov, v skladu s katerimi se proizvodi iz intervencijskih zalog lahko uporabijo, predelajo ali prodajo za namene programa za najbolj ogrožene.
 (17)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni skupni ureditvi trgov – SUT) [oz. njen predlog] določa, da se proizvodi, odkupljeni z javno intervencijo, lahko dajo na voljo za shemo razdeljevanja hrane najbolj ogroženim v Uniji, če navedeni program tako določa. Če je glede na okoliščine pridobivanje hrane z uporabo, predelavo ali prodajo takih zalog ekonomsko gledano najboljša možnost, je ustrezno v tej uredbi določiti takšno možnost. Zneske, ki izvirajo iz transakcije v zvezi z zalogami, bi bilo treba uporabiti v korist najbolj ogroženih, ne pa za zmanjšanje obveznosti držav članic za sofinanciranje programa. Za zagotovitev najučinkovitejše možne uporabe intervencijskih zalog in prihodkov od tega, bi Komisija v skladu s členom 19(e) Uredbe (EU) št. [SUT] morala sprejeti izvedbene akte o vzpostavitvi postopkov, v skladu s katerimi se proizvodi iz intervencijskih zalog lahko uporabijo, predelajo ali prodajo za namene programa za najbolj ogrožene. Partnerskim organizacijam bi bilo treba dovoliti, da razdeljujejo dodatno hrano, ki prihaja iz drugih virov, tudi iz intervencijskih zalog, ki se dajo na voljo v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. … [SUT].
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Treba je določiti vrste ukrepov, ki se lahko izvajajo na pobudo Komisije in držav članic kot tehnična pomoč s podporo Sklada.
 (18)  Treba je določiti vrste ukrepov, ki se lahko izvajajo na pobudo Komisije in držav članic kot tehnična pomoč s podporo Sklada. O tem, katere vrste ukrepov se določijo, bi se moralo odločati v tesnem sodelovanju z organi upravljanja in partnerskimi organizacijami.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  Proračunske obveznosti Unije bi bilo treba izvrševati vsako leto. Za zagotavljanje učinkovitega upravljanja programov bi bilo treba določiti skupna pravila glede zahtevkov za vmesna plačila, plačila letne in končne bilance.
 (27)  Proračunske obveznosti Unije bi bilo treba izvrševati vsako leto. Za zagotavljanje učinkovitega upravljanja programov bi bilo treba določiti preprosta skupna pravila glede zahtevkov za vmesna plačila, plačila letne in končne bilance.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
(30)  Za varovanje finančnih interesov Unije bi bilo treba vključiti časovno omejene ukrepe, ki bi pristojnemu odredbodajalcu na podlagi prenosa omogočili prekinitev plačil, kadar obstajajo dokazi o znatni pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja in nadzora, nepravilnostih v zvezi z zahtevkom za plačilo, ali ob nepredložitvi dokumentov za preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov.
 (30)  Za varovanje finančnih interesov Unije bi bilo treba vključiti časovno omejene ukrepe, ki bi pristojnemu odredbodajalcu na podlagi prenosa omogočili prekinitev plačil, kadar obstajajo dokazi o znatni pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja in nadzora, nepravilnostih v zvezi z zahtevkom za plačilo, ali ob nepredložitvi dokumentov za preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov ali ob resni zamudi pri izvajanju projektov in kadar se prepričljivo dokaže, da cilji, ki so določeni za te projekte, ne bodo doseženi.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32
(32)  Za zagotovitev, da se odhodki, financirani iz proračuna Unije v katerem koli finančnem letu, uporabijo v skladu z veljavnimi pravili, bi bilo treba oblikovati ustrezni okvir za letno preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov. V skladu s tem okvirom bi morali imenovani organi Komisiji za operativni program predložiti izjavo o upravljanju skupaj s potrjenimi letnimi računovodskimi izkazi, letnim povzetkom končnih poročil o reviziji in opravljenega nadzora, neodvisnim revizijskim mnenjem in poročilom o nadzoru.
 (32)  Za zagotovitev, da se odhodki, financirani iz proračuna Unije v katerem koli finančnem letu, uporabijo v skladu z veljavnimi pravili, bi bilo treba oblikovati ustrezen in enostaven okvir za letno preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov. V skladu s tem okvirom bi morali imenovani organi Komisiji za operativni program predložiti izjavo o upravljanju skupaj s potrjenimi letnimi računovodskimi izkazi, letnim povzetkom končnih poročil o reviziji in opravljenega nadzora, neodvisnim revizijskim mnenjem in poročilom o nadzoru.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35
(35)  Pogostost revizij dejavnosti bi morala biti sorazmerna z višino pomoči Unije iz Sklada. Število revizijskih pregledov bi zlasti bilo treba zmanjšati, kadar skupni upravičeni odhodki za zadevno dejavnost ne presegajo 100 000 EUR. Kljub temu bi bilo treba zagotoviti možnost, da se revizija opravi vedno, kadar obstajajo dokazi o nepravilnosti ali goljufiji, ali kot del revizijskega vzorca. Da bi bila raven revizijskega nadzora Komisije sorazmerna s tveganjem, bi morala Komisija imeti možnost zmanjšati število svojih revizij v zvezi z operativnimi programi, kadar ni bistvenih pomanjkljivosti ali kadar se je mogoče zanesti na revizijski organ. Poleg tega bi moralo področje uporabe revizije v celoti upoštevati cilj in značilnosti ciljnih populacij Sklada.
 (35)  Pogostost revizij dejavnosti bi morala biti sorazmerna z višino pomoči Unije iz Sklada. Število revizijskih pregledov bi bilo treba zmanjšati, zlasti če skupni upravičeni izdatki za zadevno dejavnost ne presegajo 100 000 EUR. Kljub temu bi bilo treba zagotoviti možnost, da se revizija opravi vedno, kadar obstajajo dokazi o nepravilnosti ali goljufiji, ali kot del revizijskega vzorca. Da bi bila raven revizijskega nadzora Komisije sorazmerna s tveganjem, bi morala Komisija imeti možnost zmanjšati število svojih revizij v zvezi z operativnimi programi, kadar ni bistvenih pomanjkljivosti ali kadar se je mogoče zanesti na revizijski organ. Poleg tega bi moralo področje uporabe revizije v celoti upoštevati cilj in značilnosti ciljnih populacij Sklada, pa tudi prostovoljno naravo organov, ki so njegovi upravičenci.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41
(41)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih zlasti priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s spoštovanjem človeškega dostojanstva, zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravicami otrok, pravicami starejših, enakostjo spolov ter prepovedjo diskriminacije. To uredbo je treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.
 (41)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih zlasti priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s spoštovanjem človeškega dostojanstva, zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravicami otrok, pravico do socialne pomoči in stanovanja, pravicami starejših, enakostjo spolov ter prepovedjo diskriminacije. To uredbo je treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42 a (novo)
(42a)  Ob upoštevanju datuma, do katerega je treba objaviti javne razpise, rokov za sprejetje te uredbe in časa, potrebnega za pripravo operativnih programov, bi bilo treba sprejeti pravila, s katerimi se omogoči nemoten prehod v letu 2014, da oskrba s hrano ne bi bila prekinjena.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42 b (novo)
(42b)  Zagotoviti bi bilo treba, da Sklad dopolnjuje programe in ukrepe, ki se financirajo iz ESS, in da se z ESS čim tesneje usklajuje. Izogniti bi se morali vzpostavljanju vzporednih struktur za boj proti revščini, ki povečujejo upravne obremenitve in otežujejo usklajevanje in sinergije.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 1
1.  Ta uredba ustanavlja Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 in določa cilje Sklada, področje uporabe pomoči iz Sklada, razpoložljiva finančna sredstva in merila za njihovo dodeljevanje ter pravila, ki so potrebna za zagotavljanje učinkovitosti Sklada.
 1.  Ta uredba ustanavlja Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 in določa cilje Sklada, področje uporabe pomoči iz Sklada, razpoložljiva finančna sredstva in merila za njihovo dodeljevanje ter pravila, ki so potrebna za zagotavljanje učinkovitosti in uspešnosti Sklada.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 2
Uporabljajo se naslednje opredelitve pojmov:

 Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „najbolj ogrožene osebe“ pomenijo fizične osebe, bodisi posameznike, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, katerih potreba po pomoči je določena na podlagi objektivnih meril, ki jih sprejmejo pristojni nacionalni organi ali določijo partnerske organizacije in odobrijo zadevni pristojni organi;
 (1) „najbolj ogrožene osebe“ pomenijo fizične osebe, bodisi posameznike, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, katerih potreba po pomoči je določena na podlagi objektivnih meril, ki jih opredelijo pristojni nacionalni organi v sodelovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi ali določijo partnerske organizacije in odobrijo zadevni nacionalni pristojni organi;
(2) „partnerske organizacije“ pomenijo javne organe ali neprofitne organizacije, ki neposredno ali prek partnerski organizacij dobavljajo hrano ali blago najbolj ogroženim osebam in katerih dejavnosti je organ upravljanja izbral v skladu s členom 29(3)(b);
 (2) „partnerske organizacije“ pomenijo javne organe ali neprofitne organizacije, ki neposredno ali prek partnerski organizacij dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč – v skladu z merili za upravičenost iz člena 24 – najbolj ogroženim osebam in katerih dejavnosti je organ upravljanja izbral v skladu s členom 29(3)(b);
(3) „nacionalne sheme“ pomenijo vse sheme, ki imajo vsaj deloma iste cilje kot Sklad in ki jih javni organi ali neprofitne organizacije izvajajo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni;
 (3) „nacionalne sheme“ pomenijo vse sheme, ki imajo vsaj deloma iste cilje kot Sklad in ki jih javni organi ali neprofitne organizacije izvajajo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni;
(4) „dejavnost“ pomeni projekt, naročilo ali ukrep, ki ga izbere organ upravljanja zadevnega operativnega programa ali je v njegovi pristojnosti ter prispeva k ciljem operativnega programa, na katerega se nanaša;
 (4) „dejavnost“ pomeni projekt, naročilo ali ukrep, ki ga izbere organ upravljanja zadevnega operativnega programa ali je v njegovi pristojnosti ter prispeva k ciljem operativnega programa, na katerega se nanaša;
(5) „končana dejavnost“ pomeni dejavnost, ki je bila fizično zaključena ali v celoti izvedena, za katero so upravičenci izvršili vsa zadevna plačila, njim pa je bila izplačana pomoč iz ustreznega operativnega programa;
 (5) „končana dejavnost“ pomeni dejavnost, ki je bila fizično zaključena ali v celoti izvedena, za katero so upravičenci izvršili vsa zadevna plačila, njim pa je bila izplačana pomoč iz ustreznega operativnega programa;
(6) „upravičenec“ pomeni javni ali zasebni organ, odgovoren za začetek ali začetek in izvajanje dejavnosti;
 (6) „upravičenec“ pomeni javni ali zasebni organ, odgovoren za začetek ali začetek in izvajanje dejavnosti;
(7) „končni prejemnik“ pomeni najbolj ogrožene osebe, ki prejmejo hrano ali blago in/ali imajo koristi od spremljevalnih ukrepov;
(7) „končni prejemnik“ pomeni osebe, ki trpijo pomanjkanje hrane in/ali materialno deprivacijo ter prejemajo nefinančno pomoč in/ali imajo koristi od spremljevalnih ukrepov v okviru tega sklada;
(7a) „spremljevalni ukrepi“ pomenijo ukrepe, ki presegajo razdeljevanje hrane in osnovne materialne pomoči ter se izvajajo z namenom odpravljanju socialne izključenosti in premagovanja nujnih socialnih primerov na načine, ki bolj krepijo pravice in so bolj trajnostni;
(8) „javna pomoč“ pomeni kakršno koli finančno pomoč za dejavnost iz proračuna nacionalnih, regionalnih ali lokalnih organov, proračuna Unije, ki je namenjen za Sklad, proračuna oseb javnega prava ali proračuna združenj javnih organov ali oseb javnega prava v smislu člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta;
 (8) „javna pomoč“ pomeni kakršno koli finančno pomoč za dejavnost iz proračuna nacionalnih, regionalnih ali lokalnih organov, proračuna Unije, ki je namenjen za Sklad, proračuna oseb javnega prava ali proračuna združenj javnih organov ali oseb javnega prava v smislu člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta;
(9) „posredniški organ“ pomeni kateri koli javni ali zasebni organ, ki deluje pod pristojnostjo organa upravljanja ali organa za potrjevanje ali v imenu tega organa izvaja naloge v povezavi z upravičenci, ki izvajajo dejavnosti;
 (9) „posredniški organ“ pomeni kateri koli javni ali zasebni organ, ki deluje pod pristojnostjo organa upravljanja ali organa za potrjevanje ali v imenu tega organa izvaja naloge v povezavi z upravičenci, ki izvajajo dejavnosti;
(10) „obračunsko leto“ pomeni obdobje od 1. julija do 30. junija, razen v prvem obračunskem letu, v katerem pomeni obdobje od datuma začetka upravičenosti odhodkov do 30. junija 2015, zadnje obračunsko leto pa pomeni obdobje od 1. julija 2022 do 30. junija 2023;
 (10) „obračunsko leto“ pomeni obdobje od 1. julija do 30. junija, razen v prvem obračunskem letu, v katerem pomeni obdobje od datuma začetka upravičenosti odhodkov do 30. junija 2015, zadnje obračunsko leto pa pomeni obdobje od 1. julija 2022 do 30. junija 2023;
(11) „finančno leto“ pomeni obdobje od 1. januarja do 31. decembra.
 (11) „finančno leto“ pomeni obdobje od 1. januarja do 31. decembra.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 2 a (novo)
Člen 2a

Pravico do uporabe Sklada imajo vse države članice.

Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 3
1.  Sklad spodbuja socialno kohezijo v Uniji s prispevanjem k doseganju cilja, da se število ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, zmanjša za najmanj 20 milijonov v skladu s strategijo Evropa 2020. Sklad prispeva k doseganju specifičnega cilja odpravljanja najhujših oblik revščine v Uniji z zagotavljanjem nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam. Ta cilj se meri s številom oseb, ki so prejele pomoč iz Sklada.
 1.  Sklad spodbuja socialno kohezijo, povečuje socialno vključenost in zmanjšuje revščino v Uniji s prispevanjem k doseganju cilja, da se število ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, zmanjša za najmanj 20 milijonov v skladu s strategijo Evropa 2020, ob hkratnem dopolnjevanju Evropskega socialnega sklada. Sklad prispeva k doseganju specifičnega cilja odpravljanja in izkoreninjenja najhujših oblik revščine, zlasti pomanjkanja hrane, z zagotavljanjem nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam.
2.  Sklad prispeva k trajnostnemu izkoreninjenju pomanjkanja hrane in najbolj ogroženim osebam ponuja obet dostojnega življenja. Ta cilj in strukturni učinek Sklada se kvalitativno in kvantitativno oceni.
3.  Sklad dopolnjuje in ne nadomesti oziroma ne zmanjša programov trajnostnega nacionalnega izkoreninjanja revščine in socialnega vključevanja, za katere so še naprej odgovorne države članice.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 4
1.  Sklad podpira nacionalne sheme, v okviru katerih se prek partnerskih organizacij, ki jih izberejo države članice, najbolj ogroženim osebam razdeljujeta hrana in osnovno potrošniško blago za osebno uporabo za brezdomce ali otroke.
 1.  Sklad podpira nacionalne sheme, v okviru katerih se prek partnerskih organizacij, ki jih izberejo države članice, najbolj ogroženim osebam razdeljuje hrana in/ali osnovna materialna pomoč, vključno z osnovnimi paketi, za osebno uporabo končnih prejemnikov.
2.  Sklad lahko podpira spremljevalne ukrepe, ki dopolnjujejo zagotavljanje hrane in blaga ter prispevajo k socialnemu vključevanju najbolj ogroženih oseb.
 2.  Sklad lahko podpira spremljevalne ukrepe, ki dopolnjujejo zagotavljanje hrane in osnovne materialne pomoči ter prispevajo k socialnemu vključevanju, zdravi prehrani in zmanjševanju odvisnosti najbolj ogroženih oseb. Takšni ukrepi bi morali biti tesno povezani z lokalnimi dejavnostmi Evropskega socialnega sklada in dejavnostmi organizacij, ki se osredotočajo na izkoreninjenje revščine.
2a.  Sklad lahko upravičencem zagotovi pomoč za bolj učinkovito izkoriščanje lokalnih dobavnih verig hrane, s čimer se poveča dobava hrane najbolj ogroženim in izboljša njena raznolikost, zmanjša pa se tudi količina hrane, ki se zavrže, oziroma preprečuje zavrženje hrane.
3.  Sklad spodbuja medsebojno učenje, povezovanje in razširjanje dobre prakse na področju nefinančne pomoči za najbolj ogrožene osebe.
 3.  Sklad na evropski ravni spodbuja medsebojno učenje, povezovanje in razširjanje dobre prakse na področju nefinančne pomoči za najbolj ogrožene osebe. Vključijo se lahko tudi ustrezne organizacije in projekti, ki ne uporabljajo Sklada.
Spremembi 40 in 76
Predlog uredbe
Člen 5
1.  Del proračuna Unije, dodeljen Skladu, se izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo v skladu s členom 55(1)(b) finančne uredbe, z izjemo tehnične pomoči na pobudo Komisije, ki se izvaja v okviru neposrednega upravljanja v skladu s členom 55(1)(a) finančne uredbe.
 1.  Del proračuna Unije, dodeljen Skladu, se izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo v skladu s členom 55(1)(b) finančne uredbe, z izjemo tehnične pomoči na pobudo Komisije, ki se izvaja v okviru neposrednega upravljanja v skladu s členom 55(1)(a) finančne uredbe.
2.  Komisija in države članice zagotovijo, da je pomoč iz Sklada v skladu s politikami in prednostnimi nalogami Unije ter da dopolnjuje druge instrumente Unije.
 2.  Komisija in države članice zagotovijo, da je pomoč iz Sklada v skladu s politikami in prednostnimi nalogami Unije ter da dopolnjuje druge instrumente Unije.
3.  Pomoč iz Sklada se izvaja v tesnem sodelovanju Komisije in držav članic.
 3.  Pomoč iz Sklada se zagotavlja v tesnem sodelovanju Komisije in držav članic ter tudi v sodelovanju s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi in vključenimi partnerskimi organizacijami.
4.  Države članice in organi, ki jih države imenujejo v ta namen, so odgovorni za izvajanje operativnih programov in opravljanje svojih nalog na podlagi te uredbe v skladu z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom zadevne države članice in to uredbo.
 4.  Države članice in organi, ki jih države imenujejo v ta namen, ali po potrebi pristojni regionalni organi, so odgovorni za izvajanje operativnih programov in opravljanje svojih nalog na podlagi te uredbe v skladu z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom zadevne države članice in to uredbo.
5.  Ureditve za izvajanje in uporabo Sklada, zlasti finančni in upravni viri, potrebni v zvezi s poročanjem, ocenjevanjem, upravljanjem in nadzorom, upoštevajo načelo sorazmernosti glede ravni dodeljene pomoči.
 5.  Ureditve za izvajanje in uporabo Sklada, zlasti finančni in upravni viri, potrebni v zvezi s poročanjem, ocenjevanjem, upravljanjem in nadzorom, upoštevajo omejene upravne zmogljivosti organizacij, ki delujejo predvsem zaradi podpore prostovoljcev, in zagotovijo, da jih ne bodo upravno obremenili bolj kot v prejšnjem programu.
6.  Komisija in države članice v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovijo koordinacijo z Evropskim socialnim skladom ter drugimi politikami in instrumenti Unije.
 6.  Komisija in države članice v skladu s svojimi pristojnostmi in za preprečevanje dvojnega financiranja zagotovijo koordinacijo z Evropskim socialnim skladom ter drugimi politikami in instrumenti Unije, zlasti z ukrepi Unije na področju zdravstva.
7.  Komisija, države članice in upravičenci uporabljajo načelo dobrega finančnega poslovodenja v skladu s členom 26 finančne uredbe.
 7.  Komisija, države članice in upravičenci uporabljajo načelo dobrega finančnega poslovodenja v skladu s členom 26 finančne uredbe.
8.  Komisija in države članice zagotovijo učinkovitost Sklada, zlasti s spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem.
 8.  Komisija in države članice zagotovijo učinkovitost Sklada, zlasti s spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem ter s tesnim in rednim posvetovanjem z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in partnerskimi organizacijami, ki izvajajo ukrepe Sklada, pri oceni učinka.
9.  Komisija in države članice opravljajo svoje naloge v zvezi s Skladom za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev.
 9.  Komisija in države članice sprejmejo ukrepe za zagotavljanje učinkovitosti Sklada ter opravljajo svoje naloge v zvezi s Skladom za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev.
10.  Komisija in države članice zagotovijo, da se na različnih stopnjah izvajanja Sklada spodbujata enakost spolov in vključevanje vidika spola. Komisija in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da pri pridobivanju dostopa do Sklada preprečijo vsakršno diskriminacijo na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.
 10.  Komisija in države članice zagotovijo, da se na različnih stopnjah pripravljanja, programiranja, upravljanja in izvajanja ter spremljanja in ocenjevanja Sklada, pa tudi pri informacijskih kampanjah in kampanjah osveščanja ter pri izmenjavi dobre prakse, upoštevata enakost spolov in vključevanje vidika spola, pri čemer se uporabijo po spolu razčlenjeni podatki, kjer so ti na voljo. Komisija in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da pri pridobivanju dostopa do Sklada in povezanih programov in dejavnosti preprečijo vsakršno diskriminacijo na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.
11.  Dejavnosti, ki se financirajo iz Sklada, so v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Zlasti se Sklad lahko uporabi zgolj za podporo razdeljevanju hrane ali blaga, ki sta v skladu z zakonodajo Unije o varnosti potrošniških izdelkov.
11.  Dejavnosti, ki se financirajo iz Sklada, so v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Zlasti se Sklad lahko uporabi zgolj za podporo razdeljevanju hrane ali osnovne materialne pomoči, ki sta v skladu z zakonodajo Unije o varnosti potrošniških izdelkov.
11a. Kjer je to primerno, izbira hrane temelji na načelih uravnotežene prehrane in kakovostne hrane ter vključuje sveže izdelke, prispevati pa bi morala tudi k zdravi prehrani končnih uporabnikov.

12.  Države članice in upravičenci izberejo hrano in blago na podlagi objektivnih meril. Merila za izbiro hrane in, kadar je primerno, blaga, upoštevajo tudi podnebne in okoljske vidike, zlasti za zmanjšanje količin odpadne hrane.
 12.  Države članice in upravičenci izberejo hrano in osnovno materialno pomoč na podlagi objektivnih meril, ki izhajajo iz potreb najbolj ogroženih oseb.
12a. Lokalni in regionalni izdelki bi morali imeti prednost, kjer je to primerno, upoštevati pa bi bilo treba podnebne in okoljske pomisleke, zlasti z namenom zmanjšanja količine zavržene hrane v vsaki fazi distribucijske verige. Sem so lahko vključena partnerstva s podjetji iz celotne verige preskrbe s hrano v duhu družbene odgovornosti gospodarskih družb.

12b. Komisija in države članice zagotovijo, da pomoč, dodeljena v okviru tega Sklada, spoštuje dostojanstvo najbolj ogroženih oseb.

Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1
1.  Skupni viri, ki so na voljo za proračunske obveznosti iz Sklada za obdobje 2014–2020, znašajo 2 500 000 000 EUR po cenah iz leta 2011, v skladu z letno razdelitvijo, ki je določena v Prilogi II.
1.  Skupni viri, ki so na voljo za proračunske obveznosti iz Sklada za obdobje 2014–2020 (v cenah iz leta 2011), niso manjši od sedemkratnega zneska dodeljenih proračunskih sredstev v realni vrednosti, ki so bila v proračunu za leto 2011 sprejeta za programu pomoči najbolj ogroženim osebam.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 3
3.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o letni razdelitvi skupnih virov po državah članicah v skladu s členom 84(5) Uredbe (EU) št. … (uredba o skupnih določbah), brez poseganja v odstavek 4 tega člena, pri čemer upošteva naslednja merila, ki jih je določil Eurostat:
 3.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o letni razdelitvi skupnih virov po državah članicah v skladu s členom 84(5) Uredbe (EU) št. … (uredba o skupnih določbah), brez poseganja v odstavek 4 tega člena, pri čemer izhaja iz najnovejših meril, ki jih je določil Eurostat in zadevajo:
(a) prebivalstvo, ki trpi hudo materialno deprivacijo;
 (a) prebivalstvo, ki trpi hudo materialno deprivacijo, kot odstotek celotnega prebivalstva;
(b) prebivalstvo, ki živi v gospodinjstvu z zelo nizko intenzivnostjo dela.
 (b) spremembe glede prebivalstva, ki živi v gospodinjstvu z zelo nizko intenzivnostjo dela.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 7
1.  Vsaka država članica v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe Komisiji predloži operativni program za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, ki vsebuje:
 1.  Vsaka država članica v treh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe Komisiji predloži operativni program za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, ki vsebuje:
(aa) navedbo zneska, dodeljenega za uporabo;
(a) opredelitev in utemeljitev izbora vrst materialne deprivacije, ki jih je treba obravnavati v okviru operativnega programa, in za vsako vrsto obravnavane materialne deprivacije opis glavnih značilnosti in ciljev razdeljevanja hrane ali blaga ter predvidenih spremljevalnih ukrepov glede na rezultate predhodne ocene, izvedene v skladu s členom 14;
(a) utemeljitev izbora vrst materialne deprivacije, ki jih je treba obravnavati, in opis glavnih značilnosti operativnega programa glede na rezultate predhodne ocene, izvedene v skladu s členom 14;
(b) opis ustreznih nacionalnih shem za vsako vrsto obravnavane materialne deprivacije;
 (b) opis ustreznih nacionalnih shem za vsako vrsto obravnavane materialne deprivacije;
(c) opis mehanizma, ki določa merila za upravičenost najbolj ogroženih oseb, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije;
 (c) opis mehanizma, ki določa merila za upravičenost najbolj ogroženih oseb, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije;
(d) merila za izbor dejavnosti in opis izbirnega mehanizma, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije;
 (d) merila za izbor dejavnosti in opis izbirnega mehanizma, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije;
(e) merila za izbor partnerskih organizacij, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije;
 (e) merila za izbor partnerskih organizacij, po potrebi po vrsti obravnavane materialne deprivacije;
(f) opis mehanizma, ki se uporablja za zagotavljanje dopolnjevanja z Evropskim socialnim skladom;
 (f) opis mehanizma, ki se uporablja za zagotavljanje dopolnjevanja z Evropskim socialnim skladom, v katerem je jasno prikazana razločitev dejavnosti, ki jih sklada krijeta;
(fa) opis predvidenih konkretnih ukrepov in dodeljenih sredstev za uskladitev z načeli iz člena 5;
(g) opis določb za izvajanje operativnega programa, ki vsebuje opredelitev organa upravljanja, organa za potrjevanje, kadar je to primerno, revizijskega organa in organa, ki mu Komisija nakaže plačila, ter opis postopka spremljanja;
 (g) opis določb za izvajanje operativnega programa, ki vsebuje opredelitev organa upravljanja, organa za potrjevanje, kadar je to primerno, revizijskega organa in organa, ki mu Komisija nakaže plačila, ter opis postopka spremljanja;
(h) opis ukrepov, sprejetih za vključitev pristojnih regionalnih, lokalnih in drugih javnih organov ter organov, ki zastopajo civilno družbo, in organov, odgovornih za spodbujanje enakosti in nediskriminacije, v pripravo operativnega programa;
 (h) opis ukrepov, sprejetih za vključitev pristojnih regionalnih, lokalnih in drugih javnih organov ter organov, ki zastopajo civilno družbo, in organov, odgovornih za spodbujanje enakosti in nediskriminacije, v pripravo operativnega programa;
(i) opis načrtovane uporabe tehnične pomoči v skladu s členom 25(2), vključno z ukrepi za krepitev upravne zmogljivosti upravičencev v zvezi z izvajanjem operativnega programa;
 (i) opis načrtovane uporabe tehnične pomoči v skladu s členom 25(2), vključno z ukrepi za krepitev upravne zmogljivosti upravičencev v zvezi z izvajanjem operativnega programa;
(j) finančni načrt, ki vsebuje naslednji tabeli:
 (j) finančni načrt, ki vsebuje naslednji tabeli:
(i) tabelo, v kateri je v skladu s členom 18 za vsako leto določen znesek finančnih sredstev, predvidenih za pomoč iz Sklada, in sofinanciranja;
 (i) tabelo, v kateri je v skladu s členom 18 za vsako leto določen znesek finančnih sredstev, predvidenih za pomoč iz Sklada, in sofinanciranja;
(ii) tabelo, ki za celotno programsko obdobje določa znesek vseh finančnih sredstev v zvezi s pomočjo iz operativnega programa za vsako vrsto obravnavane materialne deprivacije ter ustrezne spremljevalne ukrepe.
 (ii) tabelo, ki za celotno programsko obdobje določa znesek vseh finančnih sredstev v zvezi s pomočjo iz operativnega programa za vsako vrsto obravnavane materialne deprivacije ter ustrezne spremljevalne ukrepe.
Partnerske organizacije iz točke (e), ki neposredno dobavljajo hrano ali blago, same opravljajo dejavnosti, ki dopolnjujejo zagotavljanje materialne pomoči in katerih cilj je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb, ne glede na to, ali te dejavnosti podpira Sklad.

 Partnerske organizacije iz točke (e), ki neposredno dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč, same ali v sodelovanju z drugimi organizacijami opravljajo dejavnosti, ki dopolnjujejo zagotavljanje materialne pomoči in katerih cilj je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb, ne glede na to, ali te dejavnosti podpira Sklad.

2.  Države članice ali organi, ki jih te imenujejo, operativne programe sestavijo v sodelovanju s pristojnimi regionalnimi, lokalnimi in drugimi javnimi organi ter organi, ki zastopajo civilno družbo, in organi, odgovornimi za spodbujanje enakosti in nediskriminacije.
 2.  Države članice ali organi, ki jih te imenujejo, operativne programe sestavijo v sodelovanju s pristojnimi regionalnimi, lokalnimi in drugimi javnimi organi ter vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Države članice zagotovijo, da so operativni programi tesno povezani z nacionalnimi politikami za socialno vključevanje.
3.  Države članice sestavijo svoje operativne programe v skladu s predlogo iz Priloge I.
 3.  Države članice sestavijo svoje operativne programe v skladu s predlogo iz Priloge I.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1
1.  Države članice lahko vložijo zahtevo za spremembo operativnega programa. Zahtevi priložijo spremenjeni operativni program in utemeljitev sprememb.
 Ne zadeva slovenske različice.

Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 10
Platforma

 Izmenjava dobrih praks

Komisija ustanovi platformo na ravni Unije za lažjo izmenjavo izkušenj, krepitev zmogljivosti in povezovanje ter razširjanje pomembnih rezultatov na področju nefinančne pomoči za najbolj ogrožene osebe.

Komisija zagotovi lažjo izmenjavo izkušenj, krepitev zmogljivosti in povezovanje ter socialne inovacije na ravni Unije, pri čemer povezuje partnerske organizacije in druge ustrezne zainteresirane strani iz vseh držav članic.

Poleg tega se Komisija z organizacijami, ki zastopajo partnerske organizacije na ravni Unije, najmanj enkrat letno posvetuje o izvajanju pomoči iz Sklada.

 Poleg tega se Komisija z organizacijami, ki zastopajo partnerske organizacije na ravni Unije, najmanj enkrat letno posvetuje o izvajanju pomoči iz Sklada ter o tem pravočasno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija zagotovi tudi lažje razširjanje pomembnih rezultatov, poročil in informacij v zvezi s Skladom.

Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 11
1.  Države članice od leta 2015 do leta 2022 Komisiji vsako leto do 30. junija predložijo poročilo o izvajanju operativnega programa v preteklem finančnem letu.
 1.  Države članice od leta 2015 do leta 2022 Komisiji vsako leto do 30. junija predložijo poročilo o izvajanju operativnega programa v preteklem finančnem letu.
2.  Države članice letno poročilo o izvajanju pripravijo v skladu s predlogo, ki jo sprejme Komisija, vključno s seznamom skupnih kazalnikov vložkov in rezultatov.
 2.  Države članice letno poročilo o izvajanju pripravijo v skladu s predlogo, ki jo sprejme Komisija, vključno s seznamom skupnih kazalnikov vložkov in rezultatov.
Ti kazalniki vključujejo:

(a) nedavne spremembe v porabi sredstev socialne politike na področju hude materialne deprivacije, izražene v absolutni vrednosti, glede na BDP in glede na celotno javno porabo;
(b) nedavne spremembe v zakonodaji o socialni politiki v zvezi z dostopom do sredstev za upravičence in druge organizacije, ki se ukvarjajo s problemom hude materialne deprivacije.
3.  Letna poročila o izvajanju so sprejemljiva, če vsebujejo vse informacije, zahtevane v skladu s predlogo iz odstavka 2, vključno s skupnimi kazalniki. Če poročilo ni sprejemljivo, Komisija o tem zadevno državo članico obvesti v 15 delovnih dneh po prejemu letnega poročila o izvajanju. Če Komisija v navedenem roku tega ne stori, se poročilo šteje za sprejemljivo.
 3.  Letna poročila o izvajanju so sprejemljiva, če vsebujejo vse informacije, zahtevane v skladu s predlogo iz odstavka 2, vključno s skupnimi kazalniki. Če poročilo ni sprejemljivo, Komisija o tem zadevno državo članico obvesti v 15 delovnih dneh po prejemu letnega poročila o izvajanju. Če Komisija v navedenem roku tega ne stori, se poročilo šteje za sprejemljivo.
4.  Komisija preuči letno poročilo o izvajanju in državi članici svoje pripombe sporoči v dveh mesecih po prejemu letnega poročila o izvajanju.
4.  Komisija preuči letno poročilo o izvajanju in državi članici svoje pripombe sporoči v dveh mesecih po prejemu letnega poročila o izvajanju.
Če Komisija v tem roku ne predloži pripomb, se poročila štejejo za sprejeta.

 Če Komisija v tem roku ne predloži pripomb, se poročila štejejo za sprejeta.

5.  Država članica končno poročilo o izvajanju operativnega programa predloži do 30. septembra 2023.
 5.  Država članica končno poročilo o izvajanju operativnega programa predloži do 30. septembra 2023.
Države članice končno poročilo o izvajanju pripravijo v skladu s predlogo, ki jo sprejme Komisija.

 Države članice končno poročilo o izvajanju pripravijo v skladu s predlogo, ki jo sprejme Komisija.

Komisija preuči končno poročilo o izvajanju in državi članici svoje pripombe sporoči v petih mesecih po prejemu končnega poročila.

 Komisija preuči končno poročilo o izvajanju in državi članici svoje pripombe sporoči v petih mesecih po prejemu končnega poročila.

Če Komisija v tem roku ne predloži pripomb, se poročila štejejo za sprejeta.

 Če Komisija v tem roku ne predloži pripomb, se poročila štejejo za sprejeta.

6.  Komisija sprejme predlogo za letno poročilo o izvajanju, vključno s seznamom skupnih kazalnikov, in predlogo za končno poročilo o izvajanju z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 60(2).
 6.  Komisija sprejme predlogo za letno poročilo o izvajanju, vključno s seznamom skupnih kazalnikov, in predlogo za končno poročilo o izvajanju z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 60(2).
7.  Komisija lahko državi članici pošlje pripombe glede izvajanja operativnega programa. Organ upravljanja v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih popravnih ukrepih.
 7.  Komisija lahko državi članici pošlje pripombe glede izvajanja operativnega programa. Organ upravljanja v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih popravnih ukrepih.
8.  Organ za upravljanje objavi povzetek vsebine vseh letnih in končnih poročil o izvajanju.
 8.  Organ za upravljanje objavi povzetek vsebine vseh letnih in končnih poročil o izvajanju.
8a.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu pravočasno predstavi povzetek letnih in končnih poročil o izvajanju.
8b.  Postopek v zvezi s poročili o izvajanju ni preobsežen glede na dodeljena sredstva in vrsto pomoči ter ne povzroča nepotrebne upravne obremenitve.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 12
Dvostransko pregledovalno srečanje

 Dvostranska pregledovalna srečanja

1.  Komisija in vsaka država članica se od leta 2014 do leta 2022 vsako leto sestaneta, razen če ni dogovorjeno drugače, da preučita napredek pri izvajanju operativnega programa, pri čemer upoštevata letno poročilo o izvajanju in pripombe Komisije iz člena 11(7), kadar je to primerno.
 1.  Komisija in vsaka država članica se od leta 2014 do leta 2022 vsako leto sestaneta, razen če ni dogovorjeno drugače, da preučita napredek pri izvajanju operativnega programa, pri čemer upoštevata letno poročilo o izvajanju in pripombe Komisije iz člena 11(7), kadar je to primerno.
2.  Dvostranskemu pregledovalnemu srečanju predseduje Komisija.
 2.  Dvostranskemu pregledovalnemu srečanju predseduje Komisija.
3.  Država članica zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje glede kakršnih koli pripomb Komisije po srečanju.
 3.  Država članica zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje glede kakršnih koli pripomb Komisije po srečanju ter jih navede v poročilu o izvajanju naslednje leto ali, če je to ustrezno, naslednja leta.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 13
1.  Države članice zagotovijo vire, ki so potrebni za izvedbo ocenjevanja, ter vzpostavitev postopkov za zagotavljanje in zbiranje podatkov, potrebnih za ocenjevanje, vključno s podatki v zvezi s skupnimi kazalniki iz člena 11.
 1.  Države članice zagotovijo vire, ki so potrebni za izvedbo ocenjevanja, ter vzpostavitev postopkov za zagotavljanje in zbiranje podatkov, potrebnih za ocenjevanje, vključno s podatki v zvezi s skupnimi kazalniki iz člena 11.
2.  Ocenjevanje izvajajo strokovnjaki, ki so funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izvajanje operativnega programa. Vse ocene se v celoti objavijo.
 2.  Ocenjevanje izvajajo strokovnjaki, ki so funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izvajanje operativnega programa. Vse ocene se v celoti objavijo, vendar ne morejo v nobenem primeru vsebovati informacij o identiteti končnih upravičencev.
2a.  Ocene niso preobsežne glede na dodeljena sredstva ali vrsto pomoči ter ne povzročajo nepotrebnega upravnega bremena.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 14
1.  Države članice izvedejo predhodno oceno operativnega programa.
 1.  Države članice izvedejo predhodno oceno operativnega programa.
2.  Predhodna ocena se izvede v pristojnosti organa, odgovornega za pripravo operativnih programov. Komisiji se predloži hkrati z operativnim programom in skupaj s povzetkom.
 2.  Predhodna ocena se izvede v pristojnosti organa, odgovornega za pripravo operativnih programov. Komisiji se predloži hkrati z operativnim programom in skupaj s povzetkom.
3.  S predhodno oceno se ocenijo naslednji elementi:
 3.  S predhodno oceno se ocenijo naslednji elementi:
(a) prispevek k cilju Unije, da se število ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, do leta 2020 zmanjša za najmanj 20 milijonov, glede na izbrano vrsto materialne deprivacije, ki jo je treba obravnavati, ob upoštevanju nacionalnih razmer glede revščine in socialne izključenosti ter materialne deprivacije;
 (a) prispevek k cilju Unije, da se število ljudi, ki živijo v revščini ali jim grozita revščina in socialna izključenost, do leta 2020 zmanjša za najmanj 20 milijonov, glede na izbrano vrsto materialne deprivacije, ki jo je treba obravnavati, ob upoštevanju nacionalnih razmer glede revščine in socialne izključenosti ter materialne deprivacije;
(aa) prispevek za zmanjšanje količin odpadne hrane;
(b) notranja skladnost predlaganega operativnega programa in povezanost programa z drugimi relevantnimi finančnimi instrumenti;
 (b) notranja skladnost predlaganega operativnega programa in povezanost programa z drugimi relevantnimi finančnimi instrumenti;
(c) skladnost dodeljevanja proračunskih sredstev s cilji operativnega programa;
 (c) skladnost dodeljevanja proračunskih sredstev s cilji operativnega programa;
(d) prispevek predvidenih učinkov k rezultatom;
 (d) prispevek predvidenih učinkov k ciljem Sklada;
(da) dejanska udeležba ustreznih zainteresiranih strani v oblikovanju in izvajanju operativnega programa;
(e) ustreznost postopkov za spremljanje operativnega programa in zbiranje podatkov, potrebnih za izvedbo ocenjevanja.
 (e) ustreznost postopkov za spremljanje operativnega programa in zbiranje podatkov, potrebnih za izvedbo ocenjevanja.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 15
1.  V programskem obdobju lahko organ upravljanja izvede ocenjevanja za oceno uspešnosti in učinkovitosti operativnega programa.
 1.  V programskem obdobju organ upravljanja oceni uspešnosti in učinkovitosti operativnega programa.
2.  Organ upravljanja leta 2017 in 2021 izvede strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih v skladu s predlogo, ki jo zagotovi Komisija. Komisija sprejme predlogo z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 60(2).
 2.  Organ upravljanja leta 2017 in 2021 izvede strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih v skladu s predlogo, ki jo zagotovi Komisija. Komisija po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi sprejme izvedbene akte, s katerimi določi predlogo. Ta izvedbeni akt se sprejme po svetovalnem postopku iz člena 60(2).
3.  Komisija lahko na svojo pobudo oceni operativne programe.
3.  Komisija lahko na svojo pobudo oceni programe.
3a.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do marca 2018 predloži vmesno oceno Sklada.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 16
Komisija na lastno pobudo in v tesnem sodelovanju z državami članicami ter s pomočjo zunanjih strokovnjakov izvede naknadno oceno za oceno učinkovitosti in trajnosti pridobljenih rezultatov ter dodane vrednosti Sklada. Ta naknadna ocena se zaključi do 31. decembra 2023.

 Komisija na lastno pobudo in v tesnem sodelovanju z državami članicami ter s pomočjo zunanjih strokovnjakov izvede naknadno oceno za oceno učinkovitosti in uspešnosti Sklada ter trajnosti pridobljenih rezultatov ter dodane vrednosti Sklada. Ta naknadna ocena se zaključi do 31. decembra 2023.

Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 17
1.  Države članice zagotovijo informacije o ukrepih, podprtih iz Sklada, in njihovo promocijo. Informacije se naslovijo na najbolj ogrožene osebe, medije in širšo javnost. Poudarjajo vlogo Unije in zagotavljajo prepoznavnost prispevka iz Sklada.
 1.   Komisija in države članice zagotovijo informacije o ukrepih, podprtih iz Sklada, in njihovo promocijo. Informacije se naslovijo zlasti na najbolj ogrožene osebe, pa tudi na širšo javnost in medije. Poudarjajo vlogo Unije in zagotavljajo prepoznavnost prispevka iz Sklada, držav članic in partnerskih organizacij v zvezi s cilji socialne kohezije Unije, pri čemer ni stigmatizacije končnih prejemnikov.
2.  Organ upravljanja za zagotovitev preglednosti pomoči iz Sklada vodi seznam dejavnosti, podprtih iz Sklada, ki je v formatu CSV ali XML dostopen na spletišču. Na seznamu so vsaj ime in naslov upravičenca, dodeljeni znesek sredstev Unije in vrsta obravnavane materialne deprivacije.
 2.  Organ upravljanja za zagotovitev preglednosti pomoči iz Sklada vodi seznam dejavnosti, podprtih iz Sklada, ki je v formatu CSV ali XML dostopen na spletišču. Na seznamu so vsaj ime in naslov upravičenca, dodeljeni znesek sredstev Unije in vrsta obravnavane materialne deprivacije.
Seznam dejavnosti se posodobi vsaj vsakih dvanajst mesecev.

 Seznam dejavnosti se posodobi vsaj vsakih dvanajst mesecev.

3.  Upravičenci in partnerske organizacije med izvajanjem dejavnosti javnost obveščajo o pomoči iz Sklada tako, da izobesijo vsaj en plakat z informacijami o dejavnosti (velikosti najmanj A3), vključno z informacijo o finančni pomoči Unije, na javnosti dobro vidnem mestu povsod, kjer se razdeljujeta hrana in blago oziroma izvaja spremljevalni ukrep, razen če način razdeljevanja tega ne dopušča.
 3.  Upravičenci in partnerske organizacije med izvajanjem dejavnosti javnost obveščajo o pomoči iz Sklada tako, da izobesijo bodisi vsaj en plakat z informacijami o dejavnosti (velikosti najmanj A3), vključno z informacijo o finančni pomoči Unije, bodisi zastavo Unije primerne velikosti na javnosti dobro vidnem mestu povsod, kjer se razdeljujeta hrana in/ali osnovna materialna pomoč oziroma izvaja spremljevalni ukrep brez stigmatizacije končnih prejemnikov, razen če način razdeljevanja tega ne dopušča.
Upravičenci in partnerske organizacije, ki imajo spletišče, objavijo tudi kratek opis dejavnosti, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer poudarijo finančno pomoč Unije.

 Upravičenci in partnerske organizacije, ki imajo spletišče, objavijo tudi kratek opis dejavnosti, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer poudarijo finančno pomoč Unije.

4.  Upravičenec in partnerske organizacije v vseh ukrepih obveščanja in komuniciranja potrdijo prejeto pomoč iz Sklada za dejavnost, in sicer z objavo emblema Unije, skupaj z navedbo Unije in Sklada.
 4.  Upravičenec in partnerske organizacije v vseh ukrepih obveščanja in komuniciranja potrdijo prejeto pomoč iz Sklada za dejavnost, in sicer z objavo emblema Unije, skupaj z navedbo Unije in Sklada.
5.  Organ upravljanja obvesti upravičence o objavi seznama dejavnosti v skladu z odstavkom 2. Organ upravljanja priskrbi pripomočke za informiranje in obveščanje javnosti, vključno s predlogami v elektronski obliki, za pomoč upravičencem in partnerskim organizacijam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz odstavka 3.
 5.  Organ upravljanja obvesti upravičence o objavi seznama dejavnosti v skladu z odstavkom 2. Organ upravljanja priskrbi pripomočke za informiranje in obveščanje javnosti, vključno s predlogami v elektronski obliki, za pomoč upravičencem in partnerskim organizacijam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz odstavka 3.
6.  Organ upravljanja, upravičenci in partnerske organizacije pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi tega člena upoštevajo Direktivo 95/46/ES.
 6.  Organ upravljanja, upravičenci in partnerske organizacije pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi členov 13–17 upoštevajo Direktivo 95/46/ES.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 18
1.  Stopnja sofinanciranja na ravni operativnega programa ne presega 85 % upravičenih javnih odhodkov.
 1.  Stopnja sofinanciranja na ravni operativnega programa znaša 85 % upravičenih javnih odhodkov. Lahko se poveča v primerih, ki so opisani v členu 19(1). Države članice lahko pobude v okviru Sklada podprejo z dodatnimi nacionalnimi sredstvi.
1a.  Upravičenci v nobenem primeru ne sofinancirajo delovanja tega sklada.
2.  V sklepu Komisije o sprejetju operativnega programa se določi stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za operativni program, in najvišji znesek pomoči iz Sklada.
 2.  V sklepu Komisije o sprejetju operativnega programa se določi stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za operativni program, in najvišji znesek pomoči iz Sklada.
3.  Ukrepi tehnične pomoči, ki se izvajajo na pobudo ali v imenu Komisije, se lahko financirajo stoodstotno.
 3.  Ukrepi tehnične pomoči, ki se izvajajo na pobudo ali v imenu Komisije, se lahko financirajo stoodstotno.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 19
1.  Na zahtevo države članice se lahko vmesna plačila in plačila končne razlike zvišajo za 10 odstotnih točk nad stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja za operativni program. Višja stopnja, ki ne sme preseči 100 %, se uporablja za zahtevke za plačila, ki se nanašajo na obračunsko obdobje, v katerem je država članica vložila zahtevek, in naslednja obračunska obdobja, v katerih je država članica izpolnjevala enega od naslednjih pogojev:
 1.  Na zahtevo države članice se lahko vmesna plačila in plačila končne razlike zvišajo za 10 odstotnih točk nad stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja za operativni program. Višja stopnja, ki ne sme preseči 100 %, se uporablja za zahtevke za plačila, ki se nanašajo na obračunsko obdobje, v katerem je država članica vložila zahtevek, in naslednja obračunska obdobja, v katerih je država članica izpolnjevala enega od naslednjih pogojev:
(a). če je zadevna država članica sprejela euro, prejme makrofinančno pomoč Unije v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010;
 (a). če je zadevna država članica sprejela euro, prejme makrofinančno pomoč Unije v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010;
(b) če zadevna država članica ni sprejela eura, prejme srednjeročno finančno pomoč v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002;
 (b) če zadevna država članica ni sprejela eura, prejme srednjeročno finančno pomoč v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002;
(c) na voljo ji je finančna pomoč v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost.
 (c) na voljo ji je finančna pomoč v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost.
2.  Ne glede na odstavek 1 pomoč Unije prek vmesnih plačil in plačil končne razlike ni višja od javne pomoči in največjega zneska pomoči iz Sklada, kot sta določena v sklepu Komisije o odobritvi operativnega programa.
 2.  Ne glede na odstavek 1 pomoč Unije prek vmesnih plačil in plačil končne razlike ni višja od javne in/ali zasebne pomoči in največjega zneska pomoči iz Sklada, kot sta določena v sklepu Komisije o odobritvi operativnega programa.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 21
1.  Dejavnosti, ki jih podpira operativni program, so na območju države članice, ki jo zajema operativni program.
 1.  Dejavnosti, ki jih podpira operativni program, so na območju države članice, ki jo zajema operativni program.
2.  Dejavnosti lahko prejmejo pomoč iz operativnega programa, če so bile izbrane s poštenim in transparentnim postopkom na podlagi meril iz operativnega programa.
 2.  Dejavnosti lahko prejmejo pomoč iz operativnega programa, če so bile izbrane s poštenim in transparentnim postopkom na podlagi meril iz operativnega programa.
3.  Hrano in blago za brezdomce ali otroke lahko kupijo partnerske organizacije same.
 3.  Hrano in/ali predmete za osnovno materialno pomoč za osebno uporabo končnih prejemnikov lahko kupijo partnerske organizacije same.
Lahko ju kupi tudi javni organ in ju brezplačno zagotovi partnerskim organizacijam. V tem primeru se hrana lahko dobi iz uporabe, predelave ali prodaje proizvodov iz intervencijskih zalog, ki so dane na voljo v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], če je to ekonomsko gledano najboljša možnost in neupravičeno ne odloži dostave hrane partnerskim organizacijam. Vsi zneski, ki izhajajo iz transakcij v zvezi s temi zalogami, se porabijo v korist najbolj ogroženih oseb in ne na način, da bi se zmanjšala obveznost držav članic iz člena 18 te uredbe glede sofinanciranja programa.

 Lahko ju kupi tudi javni organ in ju brezplačno zagotovi partnerskim organizacijam. Poleg tega lahko partnerske organizacije razdeljujejo hrano, ki prihaja iz drugih virov, tudi iz intervencijskih zalog, ki se dajo na voljo v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. … [uredba o skupnih določbah].

Komisija uporabi postopke, sprejete v skladu s členom 19(e) Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], na podlagi katerega se proizvodi iz intervencijskih zalog lahko uporabijo, predelajo ali prodajo za namene te uredbe, da se zagotovi najučinkovitejša možna uporaba intervencijskih zalog in prihodkov od njih.

 Komisija uporabi postopke, sprejete v skladu s členom 19(e) Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], na podlagi katerega se proizvodi iz intervencijskih zalog lahko uporabijo, predelajo ali prodajo za namene te uredbe, da se zagotovi najučinkovitejša možna uporaba intervencijskih zalog in prihodkov od njih.

4.   Materialna pomoč se najbolj ogroženim osebam razdeljuje brezplačno.
 4.   Hrana in/ali predmeti za osnovno materialno pomoč se najbolj ogroženim osebam razdeljujejo brezplačno, brez izjem.
5.  Dejavnost, ki jo podpira Sklad, ne prejema pomoči iz drugega instrumenta Unije.
 5.  Dejavnost, ki jo podpira Sklad, ne prejema pomoči iz drugega instrumenta Unije, da se prepreči dvojno financiranje. Vendar upravičencem nič ne preprečuje, da ne bi zaprosili za uporabo drugih evropskih skladov, kot je Evropski socialni sklad, da se sprejmejo dopolnilni ukrepi za zmanjševanje revščine in socialno vključenost.
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 24
1.  Stroški, ki so upravičeni do pomoči iz operativnega programa, so:
 1.  Stroški, ki so upravičeni do pomoči iz operativnega programa, so:
(a) stroški nakupa hrane in osnovnega potrošniškega blaga za osebno uporabo za brezdomce ali otroke;
 (a) stroški nakupa hrane in predmetov za osnovno materialno pomoč za osebno uporabo končnih prejemnikov;
(b) stroški prevoza hrane ali blaga v skladišča partnerskih organizacij po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a), kadar javni organ kupi hrano ali osnovno potrošniško blago za osebno uporabo za brezdomce ali otroke ter ju zagotovi partnerskim organizacijam;
 (b) stroški prevoza hrane ali predmetov za osnovno materialno pomoč v skladišča partnerskih organizacij po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a), kadar javni organ kupi hrano ali osnovno potrošniško blago za osebno uporabo končnih prejemnikov ter ju zagotovi partnerskim organizacijam;
(c) upravni stroški ter stroški prevoza in skladiščenja, ki jih nosijo partnerske organizacije, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a);
 (c) upravni stroški ter stroški prevoza in skladiščenja, ki jih nosijo partnerske organizacije, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a); ali 5 % vrednosti intervencijskih zalog hrane, prenesenih v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. …/… [uredba o skupnih določbah];
(ca) upravni stroški ter stroški prevoza in skladiščenja, ki jih nosijo partnerske organizacije v zvezi z zbiranjem živilskih odpadkov;
(d) stroški dejavnosti socialnega vključevanja, ki jih izvajajo in prijavijo partnerske organizacije, ki neposredno zagotavljajo materialno pomoč najbolj ogroženim osebam, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a);
 (d) stroški dejavnosti socialnega vključevanja, ki jih izvajajo in prijavijo partnerske organizacije, ki neposredno ali posredno zagotavljajo osnovno materialno pomoč končnim prejemnikom, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a);
(e) stroški, nastali v skladu s členom 25.
 (e) stroški, nastali v skladu s členom 25.
2.  Stroški, ki niso upravičeni do pomoči iz operativnega programa, so:
 2.  Stroški, ki niso upravičeni do pomoči iz operativnega programa, so:
(a) obresti na dolgove;
 (a) obresti na dolgove;
(b) stroški rabljenega blaga;
 (b) stroški rabljenega blaga;
(c) davek na dodano vrednost (DDV). Vendar so zneski DDV upravičeni, če nacionalna zakonodaja o DDV ne omogoča njihovega vračila in če jih plača upravičenec, ki ni davčni nezavezanec po opredelitvi iz prvega pododstavka člena 13(1) Direktive Sveta 2006/112/ES.
 (c) davek na dodano vrednost (DDV). Vendar so zneski DDV upravičeni, če nacionalna zakonodaja o DDV ne omogoča njihovega vračila in če jih plača upravičenec, ki ni davčni nezavezanec po opredelitvi iz prvega pododstavka člena 13(1) Direktive Sveta 2006/112/ES.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 4
4.  Država članica za revizijski organ imenuje nacionalni javni organ ali telo, ki je funkcionalno neodvisen od organa upravljanja in organa za potrjevanje.
 4.  Država članica za revizijski organ imenuje nacionalni javni organ ali telo, ki je funkcionalno neodvisen od organa upravljanja in organa za potrjevanje. Za revizijski organ se lahko imenuje nacionalna revizijska institucija ali računsko sodišče.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 4 – točka e
(o) pripravi izjavo o upravljanju in letni povzetek iz člena 56(5)(a) in (b) finančne uredbe.
 (e) pripravi izjavo o upravljanju in letni povzetek iz člena 59(5)(a) in (b) finančne uredbe.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1 – točka 2
2. pripravo letnih računovodskih izkazov iz člena 56(5)(a) finančne uredbe;
 2. pripravo letnih računovodskih izkazov iz člena 59(5)(a) finančne uredbe;
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1 – točka 8
8. vodenje evidence izterljivih zneskov ter zneskov, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega ali dela prispevka za določeno dejavnost. Izterjani zneski se vrnejo v splošni proračun Unije pred zaključkom operativnega programa tako, da se odštejejo od naslednjega izkaza o odhodkih.
 8. vodenje evidence izterljivih zneskov ter zneskov, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega ali dela prispevka za določeno dejavnost. Izterjani zneski se vrnejo v Sklad pred zaključkom operativnega programa tako, da se odštejejo od naslednjega izkaza o odhodkih.
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 4
4.  Revizijski organ v šestih mesecih od sprejetja operativnega programa pripravi revizijsko strategijo za izvajanje revizij. V revizijski strategiji so določeni revizijska metodologija, metoda vzorčenja za revizije dejavnosti in načrtovanje revizij v zvezi s tekočim obračunskim letom ter dvema naslednjima obračunskima letoma. Revizijska strategija se letno posodablja od leta 2016 do vključno leta 2022. Revizijski organ na zahtevo predloži revizijsko strategijo Komisiji.
 4.  Revizijski organ v šestih mesecih od sprejetja operativnega programa pripravi revizijsko strategijo za izvajanje revizij. V revizijski strategiji so določeni revizijska metodologija, metoda vzorčenja za revizije dejavnosti in načrtovanje revizij v zvezi s tekočim obračunskim letom ter dvema naslednjima obračunskima letoma. Revizijska strategija se letno posodablja od leta 2016 do vključno leta 2022. Revizijski organ predloži revizijsko strategijo Komisiji. Komisija je pooblaščena, da od revizijskega organa zahteva spremembe revizijske strategije, ki so po njenem mnenju potrebne za zagotovitev pravilnega izvajanja revizij v skladu z mednarodno sprejetimi standardi. Komisija pri tem zagotovi, da se je revizija smotrnosti poslovanja zadostno upoštevala.
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka a
(r) revizijsko mnenje v skladu s členom 56(5) finančne uredbe;
 (a) revizijsko mnenje v skladu s členom 59(5) finančne uredbe;
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 3
3.  Komisija lahko od države članice zahteva sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev uspešnega delovanja njenih sistemov upravljanja in nadzora ali pravilnost odhodkov v skladu s to uredbo.
 3.  Komisija od držav članic zahteva sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev uspešnega delovanja njenih sistemov upravljanja in nadzora ali pravilnost odhodkov v skladu s to uredbo.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 1
Proračunske obveznosti Unije za posamezni operativni program se izvršijo v letnih obrokih v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Sklep Komisije o sprejetju operativnega programa predstavlja sklep o financiranju v smislu člena 81(2) finančne uredbe in po uradnem obvestilu zadevni državi članic pravno obveznost v smislu navedene uredbe.

 Proračunske obveznosti Unije za posamezni operativni program se izvršijo v letnih obrokih v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Sklep Komisije o sprejetju operativnega programa predstavlja sklep o financiranju v smislu člena 84(2) finančne uredbe in po uradnem obvestilu zadevni državi članici pravno obveznost v smislu navedene uredbe.

Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1
1.  Imenovani organi za vsako leto od leta 2015 do vključno leta 2022 najpozneje do 15. februarja v letu, ki sledi koncu obračunskega obdobja, v skladu s členom 56 finančne uredbe Komisiji predložijo naslednje dokumente in informacije:
 1.  Imenovani organi za vsako leto od leta 2015 do vključno leta 2022 najpozneje do 15. februarja v letu, ki sledi koncu obračunskega obdobja, v skladu s členom 59 finančne uredbe Komisiji predložijo naslednje dokumente in informacije:
(dd) potrjene letne računovodske izkaze zadevnih organov, imenovanih v skladu s členom 32, iz člena 56(5) finančne uredbe;
 (a) potrjene letne računovodske izkaze zadevnih organov, imenovanih v skladu s členom 32, iz člena 59(5) finančne uredbe;
(ee) izjavo o upravljanju iz člena 56(5) finančne uredbe;
 (b) izjavo o upravljanju iz člena 59(5) finančne uredbe;
(ff) letni povzetek končnih poročil o reviziji in opravljenega nadzora, vključno z analizo narave in obsega napak in pomanjkljivosti ter sprejetih ali načrtovanih korektivnih ukrepov;
 (c) letni povzetek končnih poročil o reviziji in opravljenega nadzora, vključno z analizo narave in obsega napak in pomanjkljivosti ter sprejetih ali načrtovanih korektivnih ukrepov;
(gg) revizijsko mnenje imenovanega neodvisnega revizijskega organa iz člena 56(5) finančne uredbe, ki ga spremlja poročilo o nadzoru z ugotovitvami revizij, opravljenih v zvezi z obračunskim letom, ki ga zajema mnenje.
 (d) revizijsko mnenje imenovanega neodvisnega revizijskega organa iz člena 59(5) finančne uredbe, ki ga spremlja poročilo o nadzoru z ugotovitvami revizij, opravljenih v zvezi z obračunskim letom, ki ga zajema mnenje.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 1
1.  Organ upravljanja zagotovi, da so vsa dokazila o dejavnostih Komisiji in Računskemu sodišču na zahtevo na voljo za obdobje treh let. To triletno obdobje se začne 31. decembra v letu, ko Komisija sprejme sklep o potrditvi računovodskih izkazov v skladu s členom 47, ali najpozneje na dan izplačila končne razlike.
 1.  Organ upravljanja zagotovi, da so vsa dokazila o dejavnostih Komisiji in Računskemu sodišču na zahtevo na voljo za obdobje petih let. To petletno obdobje se začne na dan izplačila končne razlike.
To triletno obdobje se prekine v primeru pravnih ali upravnih postopkov ali na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.
 To petletno obdobje se prekine v primeru pravnih ali upravnih postopkov ali na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 60 a (novo)
Člen 60a

Prehodne določbe

Komisija in države članice s prehodnimi določbami zagotovijo, da se lahko dejavnosti, ki so upravičene do podpore, začnejo že s 1. Januarjem 2014, tudi če operativni programi še niso bili predloženi.

Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 61
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

 Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0183/2013).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov