Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 5, 6, 9, 14, 147, 148, 149, 151 in 153 te pogodbe, ter Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 24, 25, 26, 29, 33, 34, 35 in 36,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020 (COM(2013)0083),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (2013/112/EU)(1),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. februarja 2013 o demografskih in socialnih trendih ter o prispevku socialnih politik k vključevanju, zaposlenosti in gospodarstvu (SWD(2013)0038),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. februarja 2013 o spremljanju izvajanja priporočila Komisije s strani držav članic o aktivnem vključevanju ljudi, ki so bili izključeni iz trga dela in o bolj socialnem pristopu pri naložbah (SWD(2013)0039),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. februarja 2013 o tretjem dveletnem poročilu o socialnih storitvah splošnega interesa (SWD(2013)0040),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. februarja 2013 o dolgoročni oskrbi v starajočih se družbah ter o izzivih in političnih možnostih (SWD(2013)0041),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. februarja 2013 o boju proti brezdomstvu v Evropski uniji (SWD(2013)0042),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. februarja 2013 o vlaganju v zdravje (SWD(2013)0043),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. februarja 2013 o socialnih vlaganjih v okviru evropskega socialnega sklada (SWD(2013)0044),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2012 o letnem pregledu rasti 2013 (COM(2012)0750) in priloženega osnutka skupnega poročila o zaposlovanju,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2013 o evropskem semestru za gospodarsko usklajevanje: vidiki zaposlovanja in socialni vidiki v letnem pregledu rasti 2013(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 o Evropi 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. aprila 2012 z naslovom K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti (COM(2012)0173),

–  ob upoštevanju ustnega vprašanja Komisiji in priložene resolucije z dne 14. junija 2012 o okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2010 o programu za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta: evropski prispevek k polni zaposlenosti (COM(2010)0682),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2011 o programu za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2010 z naslovom Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo (COM(2010)0758), tozadevnega mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(5) in svoje resolucije na to temo z dne 15. novembra 2011(6),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. decembra 2011 z naslovom Pobuda Priložnosti za mlade (COM(2011)0933),

–  ob upoštevanju svojega ustnega vprašanja Komisiji in priložene resolucije z dne 24. maja 2012 o pobudi Priložnosti za mlade(7),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. decembra 2012 z naslovom Za zaposlovanje mladih (COM(2012)0727),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva(8),

–  ob upoštevanju evropskega pakta za enakost med spoloma 2011–2020, ki ga je Svet sprejel dne 7. marca 2011,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2008 o priporočilu Komisije o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (COM(2008)0639) in svoje resolucije na to temo z dne 6. maja 2009(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o vključevanju migrantov, njegovih učinkih na trg dela in zunanji razsežnosti koordinacije v zvezi s socialno varnostjo(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o prihodnosti socialnih storitev splošnega pomena(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2008 z naslovom „Prenovljena socialna agenda: priložnosti, dostopnost in solidarnost v Evropi 21. stoletja (COM(2008)0412) in svoje resolucije na to temo z dne 6. maja 2009(12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o dolgoročni vzdržnosti javnih financ za okrevajoče gospodarstvo (COM(2009)0545) in svoje resolucije na to temo z dne 20. maja 2010 (13),

–  ob upoštevanju predloga Komisije o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (COM(2011)0607/2 - 2011/0268 (COD)) z dne 14. marca 2012 in osnutka zakonodajne resolucije na to temo z dne 20. avgusta 2012(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2012 o pobudi za socialno podjetništvo – ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2013 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb: spodbujanje interesov družbe in pot k trajnostnemu in vključujočemu okrevanju(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2012 o paktu za socialne naložbe kot odzivu na krizo(17),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. februarja 2012 o agendi za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine (COM(2012)0055),

–  ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 117 o socialni politiki (osnovni cilji in standardi),

–  ob upoštevanju Priporočila Mednarodne organizacije dela št. 202 o minimalnih ravneh socialne zaščite,

–  ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor Komisiji o sporočilu z naslovom Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020 (O-000057/2013 – B7-0207/2013),

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker so se odhodki v številnih državah članicah zaradi ukrepov fiskalne konsolidacije namenili kratkoročnim ciljem namesto naložbam v trajnostno rast, zaposlovanje, socialno kohezijo in konkurenčnost, da bi se dosegli cilji strategije Evropa 2020;

B.  ker je državna dolžniška kriza, ki je prizadela Evropo, zlasti države evroobmočja, povzročila resen gospodarski upad z negativnimi socialnimi posledicami za večino držav članic zaradi rasti brezposelnosti, revščine in socialne izključenosti;

C.  ker je kriza izpostavila gospodarsko soodvisnost držav članic in velike razlike pri zmogljivostih držav članic za odzivanje na izzive v zvezi s trgom dela in družbene izzive;

D.  ker morajo države članice zaradi krize in demografskih sprememb nujno izboljšati učinkovitost socialnih izdatkov in morebitne reforme sistemov socialnega varstva oblikovati skladno s tem ciljem;

E.  ker lahko socialni partnerji na nacionalni ravni igrajo pomembno vlogo pri financiranju in delovanju sistemov socialne varnosti;

F.  ker dobro usmerjene in učinkovite socialne naložbe stabilizirajo gospodarstvo, spodbujajo zaposlovanje in povečujejo usposobljenost delovne sile ter tako povečujejo konkurenčnost EU;

G.  ker vedno večja zahtevnost razpoložljivih delovnih mest glede spretnosti in znanj ter spretnosti in znanja, ki so potrebni v sektorjih, prilagojenih trajnostnemu gospodarstvu in družbi, v katerih bo nastalo največ novih delovnih mest, zahtevajo ustrezne naložbe v programe izobraževanja in usposabljanja;

H.  ker se povprečni dohodki gospodinjstev v EU zmanjšujejo, dolgoročna brezposelnost, revščina, socialna izključenost, revščina zaposlenih ter družbena polarizacija pa v številnih državah članicah povečujejo;

I.  ker je sedaj 10,5 % za delo sposobnega prebivalstva brezposelnega;

J.  ker je v izjavi Evropskega sveta 30. januarja 2012 zapisano: „Ponovno rast in zaposlovanje je mogoče zagotoviti samo z vztrajnim in širokim pristopom, katerega del so pametna fiskalna konsolidacija, ki omogoča naložbe v prihodnjo rast, preudarne makroekonomske politike in strategija aktivnega zaposlovanja, ki ohranja socialno kohezijo“;

K.  ker učinki sedanjega gospodarskega zastoja in trajne krize javnega dolga ter sočasne demografske spremembe ogrožajo sisteme socialnega varstva in dostojno socialno varnost, vključno s sistemi obveznega in prostovoljnega socialnega zavarovanja;

L.  ker je sedaj v EU brezposelnih 22,8 % mladih, v nekaterih državah članicah pa ta številka presega 50 %;

M.  ker 8,3 milijona Evropejcev, mlajših od 25 let, ni niti zaposlenih niti vključenih v izobraževanje ali usposabljanje; ker te številke naraščajo in povečujejo tveganje, da bo ta generacija izgubljena;

N.  ker so mladi migrantskega porekla v večji nevarnosti, da zapustijo sistem izobraževanja in usposabljanja, ne da bi pridobili srednješolsko izobrazbo;

O.  ker revščina ali socialna izključenost ogroža 27 % otrok in povprečno 24 % celotnega prebivalstva EU(18);

P.  ker 6 % državljanov EU trpi hudo materialno pomanjkanje in si ne more privoščiti številnih osnovnih dobrin za dostojno življenje v Evropi;

Q.  ker 15 % otrok zapusti šolo preden zaključijo sekundarno izobraževanje in ker 10 % državljanov EU živi v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov;

R.  ker Odbor za socialno zaščito opozarja, da se te številke povečujejo v številnih državah članicah, deloma zaradi učinka ukrepov fiskalne konsolidacije;

S.  ker je finančna, gospodarska in socialna kriza najbolj prizadela starejše in invalide, ki so najbolj ranljiva skupina prebivalstva;

T.  ker so za socialne politike pristojne predvsem države članice, EU podpira in krepi dejavnosti držav članic ter jih dopolnjuje;

U.   ker je dejanska zaščita pred revščino dostojno delovno mesto;

V.  ker so aktivne politike trga dela in strategije aktiviranja ključne za pomoč brezposelnim pri iskanju dostojnega delovnega mesta;

W.  ker lahko individualno in ustrezno vodenje pri iskanju dostojnega delovnega mesta izboljša možnosti za uspeh;

X.  ker varčevalni ukrepi, vključno z rezi v javne storitve in sredstva za socialno pomoč, ne smejo poslabšati položaja najbolj zapostavljenih ali po nepotrebnem povečati tveganja brezposelnosti;

Y.  ker varčevalni ukrepi ne smejo ogroziti razpoložljivosti, dostopnosti in dosegljivosti zdravstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe niti poglobiti neenakosti na področju zdravstva;

Z.  ker bo gospodarska kriza verjetno bolj prizadela ženske kot moške; ker obstaja tveganje, da bo sedanja recesija upočasnila napredek ali celo povzročila nazadovanje, kar bi imelo dolgotrajne posledice za sisteme socialne zaščite, socialno vključevanje in demografijo;

AA.  ker mora biti vsaka stroga proračunska politika razumna in omogočati proticiklične naložbe v najpomembnejše politične prednostne naloge ter biti skladna z gospodarsko učinkovitostjo in produktivnostjo;

AB.  ker marginalizirane skupnosti živijo v zelo slabih socialno-ekonomskih razmerah ter so pogosto žrtve hude diskriminacije in segregacije na vseh področjih življenja;

AC.  ker so prvi znaki opuščanja šolanja pomembna znamenja cikličnega obnavljanja revščine;

AD.  ker brezdomstvo, ki je ena od najbolj ekstremnih oblik revščine, in pomanjkanje, ki spodkopava človekovo dostojanstvo ter ogroža temeljno človekovo pravico do stanovanja, ostaja težava v vseh državah članicah EU;

AE.  ker je zagotavljanje dostopa do dostojnega stanovanja mednarodna obveznost, ki velja za vse države članice, pri čemer zagotavljanje socialnih stanovanj poteka vzporedno s ponudbo tržnih stanovanj;

AF.  ker so za vključitev brezdomcev v družbo in preprečitev njihove socialne izključenosti potrebni posebni ukrepi;

AG.  ker sta revščina in socialna izključenost še naprej ključna socialna dejavnika zdravja in življenjskih razmer, zlasti ob upoštevanju vpliva revščine na zdravje in počutje otrok;

AH.  ker v EU obstaja vztrajna diskriminacija med spoloma na delovnem mestu, pri plačilu in posledično pri pokojninah;

AI.  ker je v EU zaposlenih 76 % moških, žensk pa samo 63 %, deloma zaradi pomanjkanja ustanov za varstvo in konkretnih ukrepov za podpiranje in doseganje zdravega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem;

AJ.  ker je vidik spola ključen za doseganje glavnih ciljev strategije EU 2020, saj ženske predstavljajo največjo rezervo do sedaj še neuporabljene delovne sile, zato je treba v okviru evropskega semestra pripraviti posebne ukrepe in specifične politike za vključevanje načela enakosti spolov;

AK.  ker so ženske v večini primerov tiste, ki so glava družine, samohranilke in tiste, ki skrbijo za ostale člane družine, morajo politike aktivnega vključevanja vsebovati vseobsežne ukrepe za povečanje njihove udeležbe na trgu dela;

1.  pozdravlja sveženj Komisije o socialnih naložbah, ki vzpostavlja potrebne povezave med nacionalnimi socialnimi politikami, procesom reform evropskega semestra in zadevnimi kohezijskimi skladi EU;

2.  ugotavlja, da sporočilo Komisije prvotni funkciji sistemov blaginje, torej socialni zaščiti, dodaja še funkciji socialnih naložb in stabilizacije gospodarstva; poudarja, da sedanja gospodarska in socialna kriza izpostavlja potrebo, da se te tri funkcije dopolnjujejo, namesto da bi si nasprotovale;

3.  ponovno poudarja, da je treba na ravni EU bolje uskladiti socialne in gospodarske politike, da bi se izognili neskladjem, ustvarili sinergije med njimi ter jim omogočili medsebojno podporo ciljev;

4.  poudarja, da je gospodarska rast najučinkovitejše orodje za dolgoročni uspeh v boju proti brezposelnosti;

5.  obžaluje, da je sporočilu priloženo priporočilo za eno samo področje, medtem ko imajo varčevalni ukrepi pomemben vpliv na številnih področjih socialne politike;

6.  je prepričan, da bi morala zlasti načela aktivnega vključevanja in aktiviranja voditi reforme socialne politike, s čimer bi se brezposelnim in najbolj zapostavljenim omogočila vstop na trg dela in udeležba na njem;

7.  opozarja, da socialne naložbe ustvarjajo tako socialne kot ekonomske koristi, tako da preprečujejo socialna tveganja in jih razrešujejo; socialne naložbe se osredotočajo na javne politike in strategije vlaganja v človeški kapital, ki upoštevajo spremembe na trgu dela ter omogočajo pridobitev novih spretnosti in znanj, ki so potrebna v sektorjih, prilagojenih trajnostnemu gospodarstvu in družbi, v katerih bo v prihodnosti največ delovnih mest;

8.  poudarja, da bi morale države članice obravnavati socialne naložbe kot naložbe, ki lahko ustvarjajo dvojne dividende z dolgoročnimi donosi in proticikličnimi učinki ter lahko tako zmanjšujejo tveganje škode; poziva Komisijo, naj analizira, kateri del socialnih javnih izdatkov lahko šteje kot produktivna naložba;

9.  zato ugotavlja, da bi morale biti ciljno usmerjene socialne naložbe pomemben del gospodarskih politik in politik zaposlovanja držav članic ter prenesene v evropski semester, da se dosežejo cilji strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja, sociale in izobraževanja;

10.  zato pozdravlja poziv Komisije državam članicam, naj socialne naložbe vključijo v srednjeročne in dolgoročne proračunske cilje ter v nacionalne reformne programe;

11.  poudarja, da sredstva za socialne politike niso omejena na tista iz javnega sektorja;

12.  zato poudarja, da bi morale države članice bolj uporabljati inovativne pristope za financiranje, vključno z udeležbo zasebnega sektorja in uporabo finančnega inženiringa s pomočjo instrumentov, kot so obveznice z družbenim učinkom, javno-zasebna partnerstva, mikrofinanciranje, potni listi za socialne naložbe in jamstva na podlagi politik;

13.  zato poziva države članice, naj vključijo tudi socialna podjetja, ker lahko ta dopolnjujejo prizadevanja javnega sektorja;

14.  s tem v zvezi poziva Komisijo, naj preuči možnost oblikovanja preglednice skupnih kazalnikov na področju socialnih naložb, ki bo vključevala opozorilni mehanizem za spremljanje napredka v državah članicah;

15.  pozdravlja, da Komisija vztraja, naj se iz Evropskega socialnega sklada dodeli vsaj 25 % sredstev kohezijske politike za človeški kapital in socialne naložbe;

16.  poziva države članice, naj zagotovijo učinkovito spremljanje izdatkov za socialno politiko, da se viri usmerijo v ciljne in učinkovite ukrepe ter da se prepreči nepotrebna administrativna obremenitev;

Trajnost

17.  poziva države članice, naj nemudoma posodobijo in po potrebi izvedejo strukturno reformo svoje politike socialnih naložb ter tako svojim državljanom zagotovijo najboljše možne storitve;

18.  poudarja, da bi morale države članice zagotoviti, da bo njihova politika socialnih naložb trajnostna in ustrezna tudi v prihodnosti, in sicer s povečanjem učinkovitosti in uspešnosti sistema in razpoložljivih sredstev za pomoč;

19.  poudarja, da prizadevanje za večjo trajnost politike socialnih naložb ne pomeni nujno večjega trošenja, temveč bolj učinkovito in uspešno trošenje držav članic;

20.  zato poziva države članice, naj zagotovijo, da bo njihova politika socialnih naložb ciljno usmerjena, in pogosto spremljajo njen napredek;

Boj proti revščini in socialni izključenosti

21.  ponovno poziva Komisijo, naj v naslednjih priporočilih za posamezne države članice naslovi vprašanje revščine zaposlenih, revščine med ljudmi z omejenim dostopom do trga dela ali brez njega ter revščine med starejšimi ljudmi; poziva Evropski svet, naj te smernice potrdi kot prednostno nalogo;

22.  izpostavlja pomembne sestavne dele evropske strategije za aktivno vključevanje ljudi, ki so bili izključeni iz trga dela: zadostno dohodkovno podporo, vključujoč trg dela in dostop do kakovostnih storitev; obžaluje, da se nacionalne strategije za aktivno vključevanje prepogosto omejujejo na ukrepe zaposlovanja, dejansko pa izključujejo ljudi, ki niso na trgu dela in za katere vrnitev nanj ni mogoča, na primer zaradi starosti ali funkcionalne oviranosti;

23.  opozarja države članice, da bi politike aktivnega vključevanja morale:

24.  poziva države članice, naj v okviru politik aktivnega vključevanja sistematično ocenjujejo, kako varčevalni ukrepi vplivajo na ranljive skupine;

25.  poziva države članice, naj za vse upravičene osebe zagotavljajo kakovost socialnih storitev, pa tudi njihovo razpoložljivost, dostopnost in cenovno sprejemljivost, zlasti na področjih zdravstva, dolgotrajne oskrbe, izobraževanja, socialnih stanovanj, oskrbe z energijo in vodo, prometa in komunikacij;

26.  poudarja, da je treba okrepiti zagotavljanje oskrbe, zmanjšati pojavnost slabotnosti in invalidnosti in omogočiti starejšim, da bodo lahko kljub funkcionalni oviranosti še naprej samostojno živeli;

27.  poziva države članice, naj preučijo uvedbo socialnih tarif za ranljive skupine na področjih, kot so oskrba z energijo, voda ali javni promet;

28.  poziva k aktivni vključitvi organizacij, ki zastopajo marginalizirane skupnosti, v pripravo in izvajanje nacionalnih strategij za vključevanje marginaliziranih skupnosti do leta 2020, kot so nacionalne strategije za vključevanje Romov;

29.  obžaluje, da si v številnih državah članicah premalo prizadevajo za vključevanje migrantov; poudarja, da je treba vlagati v ustrezne programe in storitve ter v učinkovite sisteme obveščanja o dostopu do teh programov, s čimer bi olajšali vključevanje migrantov in zmanjšali tveganje socialne izključenosti;

30.  poziva Komisijo h konkretnemu in podrobnemu načrtu za izvajanje strategij aktivnega vključevanja; poudarja, da je treba v takšnem načrtu določiti časovne okvire in realistične cilje, ki temeljijo na specifičnih kazalnikih in podrobnem dialogu med zainteresiranimi stranmi ter načrt skrbno spremljati z odprto metodo usklajevanja; v primeru neskladnosti pa uporabiti ustrezno orodje in postopke;

Boj proti revščini otrok

31.  pozdravlja priporočilo Komisije o revščini otrok, kot je bilo napovedano v njenem sporočilu o Platformi proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo; nadalje opozarja na pravice otrok, ki so zapisane v listini Evropske unije o temeljnih pravicah;

32.  pozdravlja celovit pristop, ki ga Komisija spodbuja v priporočilu in ki temelji na treh stebrih: dostopu do ustreznih sredstev, dostopu do visokokakovostnih storitev ter družbeni udeležbi in sodelovanju pri odločanju, otroke pa priznava tudi kot imetnike pravic;

33.  poudarja, da imajo v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah vsi otroci in mladi pravico do izobraževanja, tudi otroci in mladi brez dovoljenja za bivanje v državah, v katerih prebivajo;

34.  poudarja, da se mora boj proti revščini otrok osredotočiti na preprečevanje in zgodnje posredovanje, ne pa na odzivanje, ter temeljiti na vodilnem načelu enakega dostopa do storitev visokokakovostnega zgodnjega izobraževanja in varstva;

35.  s tem v zvezi spodbuja naraščajoče ustanavljanje ustanov za otroke, kot so središča za dejavnosti v šolskem in počitniškem obdobju ter za zunajšolske, kulturne in športne dejavnosti z zagotovljeno prehrano;

36.  poudarja potrebo po ustreznih finančnih virih za te storitve, zlasti za politike, ki podpirajo revne in ranljive družine, kot so družine z invalidnimi otroki, enostarševske družine in družine z velikim številom otrok;

37.  poudarja pomen odnosa starš - otrok in podpore, ki je potrebna za starše, da ti lahko izpolnijo svoje starševske obveznosti, da se zaradi velike revščine posledično prepreči ločitev otrok od staršev in oddaja otrok v rejništvo;

Boj proti brezdomstvu

38.  pozdravlja delovni dokument služb Komisije o boju proti brezdomstvu;

39.  opozarja na zahtevo Parlamenta, v kateri je Parlament zahteval konkreten in podroben načrt za izvajanje strategije EU na področju brezdomstva;

40.  poudarja, da je treba investiranje v socialna stanovanja, poleg njegove ključne vloge, ki jo ima pri blaženju učinkov revščine, obravnavati kot socialne naložbe, ki omogočajo nastanek dostojnih delovnih mest in dolgoročno gledano trajnostno rast;

41.  poziva države članice, naj pri prošnjah za socialna stanovanja odpravijo nepotrebne administrativne obremenitve ter kakršno koli diskriminacijo manjšin ali ranljivih skupin, da se zagotovi enak dostop vsem;

42.  opozarja, da predstavljajo stroški za električno energijo velik del stroškov gospodinjstev ter zato poziva države članice, naj okrepijo svoje politike v prid podpiranja energetske učinkovitosti gospodinjstev;

43.  poziva države članice, naj na podlagi ocene lokalnih razmer pripravijo posebne programe za brezdomce in naj posebne pozornosti ne namenijo le zagotavljanju začasnih nastanitev, temveč tudi stanovanjem in dolgoročni pomoči ranljivim osebam in marginaliziranim skupnostim;

Zaposlovanje mladih

44.  poudarja, da morajo biti vlaganja v zaposlovanje mladih med ključnimi elementi nacionalnih strategij na področju socialnih naložb;

45.  poziva države članice, naj sprejmejo odločne ukrepe za boj proti brezposelnosti mladih, zlasti s preprečevanjem zgodnje opustitve šolanja, usposabljanja ali vajeništva (na primer z izvajanjem dvojnega sistema izobraževanja ali enako učinkovitega okvira) ter naj razvijejo celovite strategije za mlade, ki nimajo zaposlitve, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

46.  poudarja, da bodo socialne naložbe v prid mladih, ki nimajo zaposlitve, se ne izobražujejo ali usposabljajo, zmanjšale sedanje ekonomske izgube zaradi izključitve mladih iz trga dela, ki po ocenah Eurofounda znašajo 153 milijard EUR ali 1,2 % evropskega BDP;

47.  obžaluje, da sedanja politika socialnih naložb ne poudarja dovolj potrebe po tem, da bi sredstva prednostno namenili za dolgotrajno brezposelne, mlade brezposelne in starejše delavce, ki jim grozi dolgotrajna brezposelnost;

48.  ugotavlja, da se lahko socialne naložbe v mlade med drugim oblikujejo kot razvoj partnerstev med šolami, centri za usposabljanje ter lokalnimi ali regionalnimi podjetji, ki nudijo kvalitetno usmerjeno usposabljanje in visokokakovostne programe pripravništev za mlade, programov poklicnega usposabljanja v sodelovanju s podjetji ter mentorskih programov s sodelovanjem izkušenih zaposlenih, da se mlade pritegne in usposablja na delovnem mestu ali zanje zagotovi boljši prehod iz izobraževanja v poklicno življenje ter da se jih spodbuja k sodelovanju v družbi in k evropski, regionalni in mednarodni mobilnosti z nadaljnjimi prizadevanji za vzajemno priznavanje kvalifikacij in spretnosti; poudarja, da so lahko socialne naložbe tesno povezane z učinkovitimi spodbudami, kot so subvencije za zaposlovanje ali prispevki za socialno varnost za mlade, ki bodo zagotavljale dostojne življenjske in delovne razmere, da bi javne in zasebne delodajalce spodbudile k zaposlovanju mladih, vlaganju v ustvarjanje kakovostnih delovnih mest za mlade in v nadaljnje usposabljanje in nadgrajevanje njihovega znanja in spretnosti med zaposlitvijo ter podpiranju podjetništva med mladimi;

49.  poudarja, da je treba okrepiti usklajevanje nacionalnih sistemov socialne varnosti, zlasti pokojninskih, in tako spodbujati mobilnost;

50.  poudarja potrebo po statističnih informacijah v zvezi z brezposelnostjo mladih in izdatkov trga dela za mlade, ki bi bile primerljive med državami članicami;

Ustvarjanje novih delovnih mest in trg dela

51.  opozarja, da utegnejo varčevalni ukrepi ogroziti kakovosti zaposlovanja, socialne zaščite in standardov zdravja in varnosti; zato poudarja, da bi jih morali pospremiti z ukrepi, usmerjenimi v vzdrževanje primernih standardov;

52.  poudarja pomen vpliva vseživljenjskega učenja na zmožnosti ljudi, da sodelujejo v družbi in na trgu dela do zakonsko določene upokojitvene starosti in še dlje, če si to želijo;

53.  ponavlja svoj poziv državam članicam, naj sprejmejo in v svoje programe socialnih naložb vključijo ukrepe, ki spodbujajo ustvarjanje delovnih mest, na primer reforme davčnih obremenitev dela, ki spodbujajo zaposlovanje, pospešujejo in podpirajo samozaposlovanje in ustanavljanje novih podjetij, izboljšujejo okolje za poslovanje in olajšajo dostop do financiranja za MSP, preoblikujejo neformalno in neprijavljeno delo v redne zaposlitve, ustvarjajo spodbude za izboljšanje ravni zaposlenosti v najranljivejših družbenih skupinah, reformirajo trge dela, da so bolj prilagodljivi, dinamični in nediskriminatorni, ter naj vključijo prožno varnost in posodobijo plačni sistem, da bodo plače rasle sorazmerno s produktivnostjo;

54.  poudarja, da je treba izkoristiti potencial za ustvarjanje novih delovnih mest v inovativnih sektorjih v Obzorju 2020, kot so trajnostno brezogljično gospodarstvo, zdravstvo in socialno varstvo ter digitalni, kulturni in ustvarjalni sektorji, ki bi jih bilo treba podpirati z ustreznimi vlaganji v nova znanja in instrumenti za socialne naložbe, pri čemer je treba izkoristiti koncept pametne specializacije, da bi prednosti na področju raziskav in inovacij uskladili z razvojem na trgu;

55.  ugotavlja, da spoštovanje načela prožne varnosti delavcem omogoča ustrezno socialno zaščito in dostop do usposabljanje ter poklicnega razvoja, saj omogoča pridobitev novih znanj in spretnosti;

Socialno podjetništvo

56.  pozdravlja osredotočenost na socialno podjetništvo in dostop do mikrofinanciranja, na primer za ranljive skupine; poudarja, da so to ključni elementi v kontekstu socialnih naložb, saj ne omogočajo le ustvarjanja novih trajnostnih delovnih mest ter razvoja socialnega in solidarnega gospodarstva, temveč omogočajo tudi, da socialna podjetja ustvarjajo dobiček in ga ponovno vlagajo;

57.  poudarja, da je treba glede na pričakovano življenjsko dobo zagotoviti aktivno in zdravo staranje, dati več poudarka preventivi in rehabilitaciji, da se zmanjšajo ali odložijo pojavi oslabelosti, funkcionalne oviranosti in invalidnosti ter da se jih zaustavi ali ublaži;

58.  obžaluje, da sporočilo ne poudarja pomembne vloge programa Grundtvig pri preprečevanju revščine in socialne izključenosti ter pri spodbujanju socialnih naložb; poziva Komisijo, naj poveča osveščenost o možnostih v zvezi s programi vseživljenjskega učenja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter države članice, naj izboljšajo kakovost in dostop;

59.  poudarja pomembno vlogo finančnih instrumentov EU in Evropskega sklada za socialno podjetništvo pri izboljšanju dostopa do finančnih trgov za socialna podjetja;

60.  poziva Komisijo, naj preuči uvedbo skupnega evropskega okvira za objavo podatkov, ki bi zagotovil pregledne informacije o vlaganjih v socialna podjetja v državah članicah ter spodbudil medsebojni pritisk;

61.  Poudarja, da bi morala biti družbena odgovornost gospodarskih družb osredotočena tako na okoljske kot na socialne standarde, da se zagotovi odgovorno ravnanje gospodarskih družb;

Vidik spola

62.  pozdravlja dejstvo, da je vidik spola vključen v sporočilo Komisije o strategijah socialnih naložb;

63.  poudarja, da ima zagotavljanje kakovostnega otroškega varstva in podobnih storitev odločilno vlogo, saj ženskam omogoča vstopanje na trg dela in zaposlitev za poln delovni čas; poziva države članice, naj v zadostni meri organizirajo otroško varstvo in podobne storitve, da bi obema staršema omogočile udeležbo na trgu dela, toliko bolj, ker se države članice zelo razlikujejo po razpoložljivosti mest v otroških vrtcih;

64.  pridružuje se pozivu Komisije državam članicam, naj vlagajo v storitve, kot so cenovno dostopno, celodnevno in visokokakovostno otroško varstvo, celodnevna šola, oskrba za ostarele in podpora za neformalne poklicne poti, ki pripomorejo k spodbujanju enakosti spolov, podpirajo boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem za moške in ženske (vključno z očetovskim dopustom za moške) ter ustvarjajo okvir, ki omogoča vstop ali ponoven vstop na trg dela; ter naj zagotovijo enako plačilo za enako delo moških in žensk;

65.  ponovno poudarja pomen izobraževalnih sistemov, ki upoštevajo vidik spola in otrokom omogočajo, da odkrivajo svoje talente ter na ta način dolgoročno preprečujejo segregacijo po spolu na trgu dela;

66.  poziva države članice, naj spoštujejo in spodbujajo enakost med spoloma v svojih nacionalnih politikah in nacionalnih reformnih programih;

Skladi EU

67.  poudarja ključno vlogo, ki jo ima kohezijska politika in strukturni skladi pri spodbujanju socialnih naložb; v zvezi s tem poudarja pomemben prispevek Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji pri preprečevanju revščine med delavci, ki jih je prizadela kriza ter Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress pri podpiranju podjetništva prek usposabljanja, preusposabljanja in ukrepov za delavce, da bi jih ponovno vključili v delo;

68.  poudarja, da bi se morali strukturni skladi osredotočiti na prednostna področja, ki bi imela jasen vpliv na rast in delovna mesta, pa tudi na kohezijsko politiko, kakor je bilo predlagano;

69.  poudarja, da bi se moral Evropski socialni sklad jasneje usmeriti k aktivnim ukrepom, ki bi dejansko ustrezala potrebam delodajalcev;

70.  pozdravlja poudarek Komisije, ki ga je ta namenila Evropskemu socialnemu skladu kot glavnemu instrumentu za spodbujanje socialnih naložb; s tem v zvezi odločno zagovarja, da je treba vsaj 25 % sredstev kohezijske politike dodeliti Evropskemu socialnemu skladu, 20 % sredstev tega sklada v vsaki državi članici pa spodbujanju socialne vključitve in boja proti revščini;

71.  poziva države članice, naj zagotovijo, da večletni finančni okvir 2014–2020 vsebuje ustrezne proračunske vire za spodbujanje in podporo socialnih naložb v EU;

72.  poziva, naj se 6 milijard EUR za pobudo za zaposlovanje mladih nameni v prvih letih večletnega finančnega okvira, da se razreši vprašanje brezposelnosti mladih in čim prej uporabi jamstvo za mlade; poudarja, da Mednarodna organizacija dela stroške izvajanja jamstev za mlade v euroobmočju ocenjuje na 21 milijard EUR in zato poziva, naj se v okviru revizije večletnega finančnega okvira znesek poveča; pozdravlja, da so skupino upravičencev do jamstva za mlade razširili do 30. leta;

73.  pozdravlja pobudo Komisije, naj preuči uporabo novih finančnih instrumentov, da se poveča finančni vzvod javnih socialnih naložb; poziva Komisijo, naj predloži bolj podroben predlog v zvezi s tem vprašanjem;

Socialna razsežnost EMU

74.  meni, da proračunske discipline v euroobmočju ne gre meriti samo s fiskalnimi in makroekonomskimi referenčnimi vrednostmi, temveč to dopolniti in ustrezno uravnovesiti tudi z referenčnimi vrednostmi na področju zaposlovanja in sociale ter poročili o napredku na področju strukturnih reform, da se zagotovi ustrezna in učinkovita raven socialnih naložb in s tem zagotovi dolgoročna vzdržnost socialnega modela Evropske unije;

75.   poziva Komisijo, naj pri preučevanju, kako okrepiti socialno razsežnost resnične gospodarske in monetarne unije, obravnava potrebe držav članic pri javnih naložbah, predvsem za socialne in izobraževalne cilje v okviru strategije Evropa 2020;

76.  poudarja, da bi moral socialni pakt za Evropo spodbujati:

77.  poziva države članice, naj razširijo uporabo načela okrepljenega sodelovanja na socialno politiko in politiko zaposlovanja, kadar manjšina neupravičeno onemogoča nujno potrebni napredek;

o
o   o

78.  naroči svojemu predsedniku naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu.

(1) UL L 59, 2.3.2013, str. 5. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0053. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0260. (4) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 87. (5) UL C 248, 25.8.2011, str. 130. (6) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 57. (7) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0224. (8) UL C 308 E, 20.10.2011, str. 6. (9) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 23. (10) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0092. (11) UL C 33 E, 5.2.2010, str. 65. (12) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 11. (13) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 112. (14) Poročilo A7-0250/2012 Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve Parlamenta. (15) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0429. (16) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0050. (17) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0419. (18) http://europa.eu/rapid/press-release_IP-13-28_sl.htm.