Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 23. maja 2013 o prihodnjih zakonodajnih predlogih za ekonomsko in monetarno unijo: odziv na sporočili Komisije(1) zavzel stališče, da bi moralo biti uradno predhodno usklajevanje reform ekonomske politike na ravni EU: (i) okrepljeno v okviru metode Skupnosti, (ii) prilagojeno instrumentom evropskega semestra za uskladitve ekonomske politike in (iii) oblikovano v povezavi z novimi instrumenti, ki temeljijo na solidarnosti in spodbudi;

B.  ker bi se morali vzpostavljeni mehanizmi za predhodno usklajevanje uporabljati v vseh državah članicah območja eura in bi morali biti odprti za vse države članice Unije;

C.  ker je Parlament v omenjeni resoluciji z dne 23. maja 2013 zavzel stališče, da mora biti vsak novi predlagani instrument za konvergenco in konkurenčnost sprejet po rednem zakonodajnem postopku, temeljiti na metodi Skupnosti in zagotavljati ustrezni nadzor Parlamenta; ker Parlament opozarja, da bi moral biti ta mehanizem financiran z novim instrumentom, ki ga bi v skladu z metodo Skupnosti vzpostavili in urejali kot sestavni del proračuna EU, vendar zunaj zgornjih meja večletnega finančnega okvira, da se zagotovi polna vključenost Evropskega parlamenta; ker se strinja s Komisijo, da so instrumenti za konvergenco in konkurenčnost prva temeljna sestavina resnične fiskalne zmožnosti, ki bo prispevala k solidarnosti in trajnostnim strukturnim reformam za pospeševanje rasti;

D.  ker bi morala Komisija nemudoma pripraviti predloge po rednem zakonodajnem postopku, da se zaveze voditeljev držav ali vlad z dne 28. junija 2012 za „Pakt za rast in delovna mesta“ prenesejo v sekundarno zakonodajo;

E.  ker Parlament v omenjeni resoluciji z dne 23. maja 2013 poudarja potrebo po tem, da se v okviru evropskega semestra sprejme kodeks za doseganje konvergence, ki bo temeljil na strategiji Evropa 2020 in bo vseboval tudi socialni steber;

1.  meni, da je neznosna splošna neambicioznost, ki se kaže v odgovoru Sveta na krizo, izredno zaskrbljujoča; prav tako je zaskrbljen nad negativnim vplivom, ki ga imajo nacionalni volilni cikli na zmožnost Unije, da sprejema avtonomne odločitve; izraža obžalovanje nad spet novim odlogom vseh odločitev o prihodnji zasnovi ekonomsko monetarne unije; obžalovanje izraža tudi nad dejstvom, da je Evropski svet že dvakrat odložil sprejetje pričakovanih odločitev o prihodnosti ekonomske in monetarne unije, kar bo morda ponovno storil na naslednjem vrhunskem srečanju;

2.  je globoko zaskrbljen, ker Svet v svojih razpravah do sedaj še ni namenil ustreznega mesta demokratični odgovornosti v EMU (kot četrti temeljni sestavini); meni, da je to resnično vredno vsega obžalovanja;

3.  ponovno poudarja, da mora biti vsaka nova pobuda za poglobljeno in resnično ekonomsko monetarno unijo, osnovana na stabilnosti, trajnostni rasti, solidarnosti in demokraciji, pripravljena v skladu z metodo Skupnosti; poudarja, da morajo evropske institucije nastopati v duhu resničnega vzajemnega sodelovanja; opozarja Evropski svet, da mu Pogodbi ne podeljujeta nobenih posebnih pravic za sprožanje zakonodajnih pobud in da mora prenehati dajati navodila Komisiji o obliki in/ali vsebini prihodnjih zakonodajnih pobud in zanemarjati njeno vlogo usklajevanja, izvrševanja in upravljanja, ki jih ji podeljujeta Pogodbi;

4.  v tej zvezi opozarja Evropski svet, naj se neupravičeno ne umešava v proces evropskega semestra in naj zagotovi, da se upoštevajo dogovorjeni postopki;

5.  ponovno poudarja, da se ne more strinjati z novimi medvladnimi elementi v zvezi z ekonomsko monetarno unijo in da bo v skladu s posebnimi pravicami, ki jih ima, potrebno in ustrezno ukrepal, če opozorila ne bodo naletela na plodna tla; opozarja, da bi bilo treba fiskalni pakt najkasneje v petih letih vključiti v pravo Unije, na podlagi ocene izkušenj z njegovim izvajanjem, kot je to določeno v členu 16 Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v EMU;

6.  opozarja na svoje temeljno stališče, da okrepljena ekonomsko monetarna unija ne bi smela deliti Unije, ampak bi morala prav nasprotno voditi v še bolj poglobljeno integracijo in boljše upravljanje, kateremu bi se na prostovoljni osnovi lahko pridružile tudi države članice, ki niso v območju eura;

7.  opominja Komisijo, da ima edina pravico do zakonodajne pobude; prav zaradi tega je osupel, zakaj Komisija še vedno ni pripravila zakonodajnih besedil na podlagi predlogov iz svojega sporočila z naslovom Načrt za poglobljeno in pravo EMU (COM(2012)0777) in izjave, ki jo je priložila ureditvam „dvojnega svežnja“; meni, da bo Komisija, če ne bo nemudoma sprožila teh pobud, zanemarila svojo politično odgovornost, ki ji gre po Pogodbah;

8.  poziva Komisijo, naj v okviru semestra EU pripravi predlog o kodeksu za doseganje konvergence, ki bo temeljil na strategiji EU 2020 in bo vzpostavil močan socialni steber; vztraja, da je treba z nacionalnimi programi izvajanja zagotoviti, da bodo kodeks za doseganje konvergence izvajale vse države članice in da ga bodo podprle z mehanizmom, ki bo temeljil na spodbudah;

9.  opozarja, da je prednostna naloga Parlamenta ta, da zagotovi, da bo vsak novi finančni instrument, vezan na instrument za konvergenco in konkurenčnost, kot sestavni del vključen v proračun Unije in bo v celoti obravnavan po rednem proračunskem postopku;

10.  poudarja, da je denarna valuta Unije evro, da je njen parlament Evropski parlament in da mora biti v prihodnji zasnovi ekonomsko monetarne unije priznano, da je Parlament središče odgovornosti na ravni Unije; zahteva, da je treba vsakič, ko se določijo nove pristojnosti Unije ali se te prenesejo nanjo oziroma se ustanovijo nove institucije Unije, zagotoviti ustrezno stopnjo demokratičnega nadzora s strani Parlamenta in odgovornosti do njega;

11.  ponavlja že večkrat izražene zahteve, da mora evropski mehanizem za stabilnost postati del pravnega reda Skupnosti, da bo s tem njegovo upravljanje v skladu z metodo Skupnosti in bo vzpostavljena odgovornost do Parlamenta; poziva Komisijo, naj pripravi predlog o tem; opozarja Euroskupino, da je Parlament prejel pisna zagotovila o tem, da bo opravljal nadzor nad evropskim mehanizmom za stabilnost;

12.  opozarja, da bi moral Parlament izvajati demokratični nadzor nad udeležbo Unije v sistemu trojk in da bi morala Unija kot del trojk odgovarjati pred Parlamentom;

13.  je izredno zaskrbljen zaradi zamude pri vzpostavljanju bančne unije in zaradi praktičnih podrobnosti glede neposredne bančne dokapitalizacije iz evropskega mehanizma za stabilnost; še prav posebej je zgrožen zaradi nadaljnje drobitve bančnega sistema Unije; poudarja, da je robustna in ambiciozna bančna unija temeljni sestavni del globlje in resnične ekonomsko monetarne unije in ključni politični ukrep, pri katerem Parlament vztraja že več kot tri leta, zlasti od tedaj, ko je sprejel stališče o uredbi o evropskem bančnem organu;

14.  vztraja, da bi moral predsednik Parlamenta na spomladanskem Evropskem svetu predstaviti stališča Parlamenta o letnem pregledu rasti; meni, da bi bilo treba skleniti medinstitucionalni dogovor o tem, da bi se Parlament vključil v potrjevanje letnega pregleda rasti in smernic za gospodarsko politiko in zaposlovanje;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0222.