Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2013 o reviziji Uredbe (ES) št. 1049/2001 na mrtvi točki (2013/2637(RSP))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije,
– ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (COM(2008)0229),
– ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (COM(2011)0137),
– ob upoštevanju člena 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju svojega stališča z dne 15. decembra 2011 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(1),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2012 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2010–2011)(2),
– ob upoštevanju izjave Komisije z dne 21. maja 2013 o reviziji Uredbe (ES) št. 1049/2001 na mrtvi točki,
– ob upoštevanju člena 110(2) in 110(4) Poslovnika,
A. ker je preglednost bistveno orodje, ki državljanom omogoča, da sodelujejo v postopku odločanja v EU, ter zagotavlja odgovornost evropskih institucij do državljanov in tako povečuje njihovo zavezanost in zaupanje;
B. ker so se z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe dodatno okrepile obveznosti EU glede preglednosti, dostop do dokumentov pa je v njej zapisan kot temeljna pravica;
C. ker je Parlament večkrat pozval k večji preglednosti zakonodajnih postopkov, med drugim preglednosti delovnih skupin Sveta, objavljanju pravnih mnenj v zakonodajnih postopkih ter k večji preglednosti tristranskih pogovorov;
D. ker Parlament obžaluje pomanjkanje preglednosti v agencijah EU, na mednarodnih pogajanjih in v dialogu Komisije z državami članicami, zlasti kadar so ogrožene temeljne pravice ali interesi evropskih državljanov(3);
E. ker so sodna praksa Sodišča Evropske unije in odločitve evropskega varuha človekovih pravic precej vplivale na razumevanje Uredbe (ES) št. 1049/2001; ker bi bilo treba to sodno prakso in odločitve, na primer v zadevi Turco in Access Info, v zakonodaji upoštevati, zlasti v zvezi s sklicevanjem na razloge za nepriznavanje v zakonodajnem postopku;
F. ker državljani in javnost EU štejejo Uredbo (ES) št. 1049/2001 za ključno zakonodajo, ki zagotavlja orodje za ustrezen nadzor ukrepov EU; ker je treba izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001 še izboljšati, kot se je izkazalo v več primerih, ki jih je obravnaval evropski varuh človekovih pravic;
G. ker je leta 2008 Komisija predlagala prenovitev Uredbe (ES) št. 1049/2001 in ker tega predloga po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe ni umaknila; ker je Parlament ustrezno obvestil Komisijo o neprimerni uporabi postopka prenovitve;
H. ker je Komisija leta 2011 pripravila dodaten predlog, ki zgolj posredno širi področje uporabe Uredbe (ES) št. 1049/2001 na vse institucije, urade, agencije in organe EU; ker je Parlament postopke iz let 2008 in 2011 združil v en sam postopek;
I. ker je Parlament sprejel svoje stališče v prvi obravnavi 15. decembra 2011, tristranski pogovori pa so se začeli z danskim predsedovanjem v prvi polovici leta 2012; ker se Komisija s predlaganimi kompromisi ni strinjala, kar je glavni razlog, da je prišlo do zastoja, ki je trajal več kot eno leto;
J. ker med ciprskim in irskim predsedovanjem zaradi nepripravljenosti Komisije zadeve v Svetu ni bilo mogoče premakniti z mrtve točke in nadaljevati pogajanj, zaradi česar se je pojavila zahteva po soglasju v Svetu glede nekaterih točk;
K. ker takšna ali drugačna revizija Uredbe (ES) št. 1049/2001 zaradi obveznosti glede preglednosti, ki so bile vključene v Pogodbi po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, ne bi smela zmanjšati sedanje stopnje preglednosti;
L. ker bi v primeru, da dogovora o novi različici Uredbe (ES) št. 1049/2001 ne bi bilo mogoče doseči, državljanom poslali napačno sporočilo o naravi EU in ker bi takšen neuspeh spodkopal legitimnost odločanja EU zlasti v luči hitro se bližajočih ključnih evropskih volitev;
1. izrecno poudarja pomen temeljne pravice do dostopa do informacij in dokumentov, preglednosti in odprtosti institucij in postopkov odločanja, ki so steber demokracije in lahko državljane približajo EU;
2. poziva vse institucije, urade, organe in agencije EU, naj v celoti izvajajo Uredbo (ES) št. 1049/2001;
3. meni, da bi morala biti sprememba Uredbe (ES) št. 1049/2001 prednostna naloga vseh institucij EU, in obžaluje, da se ta ne premakne z mrtve točke; poziva vse institucije EU, naj si skupaj prizadevajo za čimprejšnjo rešitev težave;
4. se ponovno zavezuje reviziji Uredbe (ES) št. 1049/2001, ki bi državljanom EU na splošno zagotovila širši in boljši dostop do dokumentov EU;
5. poziva Komisijo, naj se tako na politični kot na tehnični ravni v celoti zavzame za spremembo in „lizbonizacijo“ Uredbe (ES) št. 1049/2001 ali sprejme vse potrebne ukrepe za odpravo zastoja;
6. poziva Svet, naj nemudoma obnovi razpravo o Uredbi (ES) št. 1049/2001, sprejme stališče Parlamenta v prvi obravnavi in nadaljuje pogajanja;
7. potrjuje svoje zgoraj omenjeno stališče, ki ga je sprejel v prvi obravnavi 15. decembra 2011(4) in ki bi moralo biti izhodiščna točka za pogajanja, in vztraja, da bi moralo spremenjeno besedilo kot absolutni minimum v skladu z zahtevami iz Pogodbe: izrecno razširiti področje uporabe uredbe na vse institucije, urade in agencije EU; povečati preglednost zakonodaje, vključno z dostopom do pravnih mnenj, pri čemer bi moralo biti vsako odstopanje v zakonodajnih postopkih izjema od splošnega pravila o preglednosti zakonodaje; pojasniti odnos med preglednostjo in varovanjem podatkov; vključiti Aarhuško konvencijo; izhajati iz tega, da je sedanja široka opredelitev dokumenta minimalna osnova za nadaljnji razvoj; zagotoviti primeren dostop do dokumentov in preglednost v zvezi z mednarodnimi pogajanji in sporazumi; zagotoviti finančno preglednost uporabe sredstev EU; ne uvajati skupinskih izjem;
8. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.