Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. junija 2013 o pravni državi v Rusiji (2013/2667(RSP))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji, zlasti resolucijo z dne 17. februarja 2011 o pravni državi v Rusiji(1), z dne 13. septembra 2012 o politični uporabi sodstva v Rusiji(2) ter z dne 13. decembra 2012, ki vsebuje priporočila Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o pogajanjih o novem sporazumu med EU in Rusijo(3),
– ob upoštevanju obstoječega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni in Rusko federacijo na drugi strani ter aktualnih pogajanj za nov sporazum med EU in Rusijo,
– ob upoštevanju partnerstva za modernizacijo, ki se je maja 2010 v Rostovu na Donu, in zaveze pravni državi kot temeljni osnovi modernizacije v Rusiji, ki jo je sprejelo rusko vodstvo,
– ob upoštevanju ruske ustave, zlasti njenega člena 118, v katerem je navedeno, da so za sojenje v Ruski federaciji pristojna samo sodišča, in njenega člena 120, v katerem je predvideno, da so sodniki neodvisni in podrejeni samo ruski ustavi in zveznemu zakonu,
– ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu,
– ob upoštevanje izidov vrhunskega srečanja med EU in Rusijo 3. in 4. junija 2013 in pogajanj o človekovih pravicah 19. maja 2013,
– ob upoštevanju izjav visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o združenju Golos, o stanju NVO v Ruski federaciji in o zadevi Magnicki,
– ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Deklaracije Združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic ter Deklaracije Združenih narodov o pravicah in odgovornosti posameznikov, skupin in organov družbe za uveljavljanje in varstvo splošno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
– ob upoštevanje podelitve nagrade Saharova za svobodo misli za leto 2009 organizaciji Memorial, ruski nevladni organizaciji, ki se med drugim bori za pravice političnih zapornikov v Rusiji, in ob upoštevanju vse večje podpore Evropskega parlamenta kandidaturi organizacije Memorial za nobelovo nagrado za mir,
– ob upoštevanju mnenj Beneške komisije o ruskem zveznem zakonu št. 65 z 8. junija 2012 o zbiranju, srečevanju, demonstracijah, shodih in postavljanju stavkovnih straž ter o zakonu o prekrških, ruskem zveznem zakonu o boju proti dejavnostim skrajnežev v Ruski federaciji ter o ruskem zveznem zakonu o zvezni varnostni službi;
– ob upoštevanju člena 122(5) in člena 110(4) Poslovnika,
A. ker Evropska unija ostaja zavezana nadaljnjemu poglabljanju in razvijanju odnosov med EU in Rusijo v skladu z načeli, zapisanimi v partnerstvu za modernizacijo, ki temelji na globoki zavezanosti demokratičnim načelom, spoštovanju temeljnih in človekovih pravic, pravni državi, svobodi govora, svobodi izražanja, svobodi združevanja, spoštovanju človekovega dostojanstva in enakosti;
B. ker se je Rusija kot članica Sveta Evrope ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in kot podpisnica deklaracij Združenih narodov zavezala varovanju in spodbujanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin in načel pravne države,
C. ker vlada resna zaskrbljenost glede razvoja dogodkov v Ruski federaciji v zvezi s spoštovanjem in varstvom človekovih pravic ter spoštovanjem skupno dogovorjenih demokratičnih načel, pravil in postopkov;
D. ker je svoboda tiska in medijev, tako spletnih kot nespletnih, ključni vidik demokratične in odprte družbe, je pa tudi bistvena za boj proti korupciji in varovanje človekovih pravic in pravne države; ker je neodvisni tisk, kot skupno pojavna oblika svobode izražanja, eden od ključnih dejavnikov na medijskem prizorišču in deluje kot čuvaj demokracije;
E. ker so številna sojenja in sodni postopki v zadnjih letih, kot so zadeve Magnickega, Hodorkovskega in Politkovske vzbudili dvome v neodvisnost in nepristranskost sodstva Ruske federacije; ker so naštete razvpite zadeve samo primeri, ki so zunaj Rusije najbolj znani, v resnici pa je videti, da gre za sistemsko nezmožnost ruske države, da bi spoštovala načelo pravne države in državljanom zagotavljala pravico;
F. ker v Rusiji ravno sodijo znanemu pravniku, borcu proti korupciji in družbenemu aktivistu Alekseju Navalnem, zaradi obtožb, za katere sam trdi, da so politično motiviran poskus kaznovanja, saj gre za enega od najbolj razvpitih nasprotnikov vlade; ker Navalni vztrajno razkriva obsežno korupcijo na najvišjih ravneh ruskega državnega aparata;
G. ker državni tožilci še naprej preganjajo opozicijske aktiviste, ki so sodelovali na „pohodu milijonov“ 6. maja 2012, dan pred Putinovo zaprisego kot predsednika; ker so policijske enote za obvladovanje izgredov, v skladu z zanesljivimi neodvisnimi poročili, na trgu Bolotnaja protest nasilno razpustili ter proti udeležencem uporabili nesorazmerno silo in samovoljno nasilje; ker so poročila predsedniškega sveta za človekove pravice, varuha človekovih pravic in neodvisne preiskovalne komisije, ki so jo sestavljali pomembni javni liki, za nasilje obtožili tako ruske oblasti kot policijo;
H. ker sta v zadnjih mesecih sprejemanje zakonov o registraciji političnih strank, financiranju NVO, pravici do zbiranja, ekstremizmu in obrekovanju ter filtriranje spletnih vsebin znatno prispevala k poslabšanju razmer za razvoj prave civilne družbe v Rusiji;
I. ker je ruski parlament julija 2012 sprejel zakon, s katerim je ruskim nekomercialnim organizacijam, ki se ukvarjajo s političnimi dejavnostmi in so financirane iz tujine, podelil status tujega agenta; ker se lanskoletna zakonodaja o nevladnih organizacijah in o svobodi zbiranja uporabljata za zatiranje civilne družbe, zadušitev nasprotnih političnih stališč in nadlegovanje NVO, demokratične opozicije in medijev;
J. ker zvezne oblasti niso storile ničesar, da bi preprečile, da bi diskriminatorna zakonodaja, ki prepoveduje „homoseksualno propagando“, pričela veljati v devetih ruskih regijah; ker je duma nedavno sprejela podoben zakon na nacionalni ravni;
K. ker so se člani predsedniškega sveta za človekove pravice pritožili, da so žrtve nadlegovanja, ustrahovanja, zasliševanj, preiskav uradov in lastnine ter drugih ukrepov, ki jih izvajajo pripadniki ruskih organov pregona;
L. ker nezmožnost Rusije, da bi v celoti sprejela demokratične vrednote in okrepila vladavino prava, še naprej ovira razvoj odnosov med EU in Rusijo;
1. želi spomniti Rusijo na pomembnost popolnega spoštovanja njenih mednarodnih pravnih obveznosti kot članice Sveta Evrope in temeljnih človekovih pravic ter vladavine prava iz Evropske konvencije o človekovih pravicah in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;
2. izraža resno zaskrbljenost v zvezi z nedavnimi represivnimi zakoni in njihovim samovoljnim izvajanjem s strani ruskih oblasti, kar pogosto vodi do nadlegovanja NVO, aktivistov civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic in manjšin;
3. je zelo zaskrbljen, ker Rusija ne spoštuje svojih mednarodnih pravnih obveznosti, da bo ščitila svobodo združevanja, izražanja in zbiranja, kar ogroža tako vzdržnost živahne ruske družbe kot tudi njeno sodelovanje z EU;
4. ponovno poudarja svoje razočaranje nad zakonom, ki ruskim nekomercialnim organizacijam, ki opravljajo politične dejavnosti in so financirane iz tujine, podeljuje status „tujega agenta“; spodbuja ruske oblasti, naj nehajo registrirati NVO kot tuje agente na podlagi zakona, ki povečuje državni nadzor nad temi organizacijami, tako da nenatančno opredeljuje politične dejavnosti, ki so zajete s tem zakonom, stigmatizirati NVO in ustvarjati razmere, ki so sovražne do civilne družbe;
5. meni, da so razširjeni, ciljno usmerjeni in vsiljivi pregledi, zasegi premoženja in upravne kazni, ki se nalagajo ruskim NVO in njihovim aktivistom, ki domnevno prejemajo tuje financiranje, nedopustni in posegajo v pravico do združevanja; nadalje kritično ocenjuje preglede in pritiske, ki se izvajajo nad mednarodnimi političnimi fundacijami; zelo obžaluje, da se nekaterim NVO že sodi, tako kot organizaciji Memorial v Sankt Petersburgu, ali so že bile obsojene, kot organizacija Golos in center Levada; je zaskrbljen zaradi preiskav, ki so bile sprožene zoper mednarodne nevladne organizacije, ki si prizadevajo za izgradnjo demokracije v Rusiji, vključno z mednarodnimi inštituti;
6. spodbuja ruske oblasti, naj ublaži te pomisleke tako, da omenjene zakone uskladi z mednarodnimi standardi ter mednarodnimi in ustavnimi zavezami Rusije v zvezi s človekovimi pravicami, vključno z lastno ustavo, zlasti tako, da odpravi neutemeljene pravne, upravne in druge omejitve za delovanje NVO;
7. poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj med pogajanji, ki potekajo o prihodnjem večletnem finančnem okviru, in med fazo programiranja, upoštevajo vse slabše razmere za civilno družbo, prisilni umik drugih mednarodnih donatorjev in vse večje zahteve po pomoči EU, ter naj ustrezno poskrbijo za znatno povečanje finančne pomoči Unije za NVO in civilno družbo;
8. je zelo zaskrbljen zaradi negativnih posledic sprejetja zveznega zakona o „homoseksualni propagandi“, kar bi lahko povečalo diskriminacijo in nasilje do posameznikov LGBTI;
9. poziva ruske oblasti, naj zagotovijo politični pluralizem, svobodo medijev, pravno državo, neodvisnost in nepristranskost sodstva, svobodo govora in združevanja, tudi na spletu, učinkovite in neodvisne sindikate ter nediskriminacijo, ki so nujni pogoji za nadaljnji razvoj in modernizacijo Rusije, pri katerem bodo priznavane in zaščitene pravice vseh njenih državljanov, tako posameznikov kot skupin; ponovno opozarja na dejstvo, da imajo države po mednarodnem pravu obveznost, da posredno ali neposredno finančno podpirajo dejavnosti civilne družbe, zlasti z ustvarjanjem ugodnih razmer in brez poseganja v njihovo neodvisnost;
10. je globoko zaskrbljen zaradi poročil o politično motiviranih sojenjih, nepravičnih postopkih in opustitvi preiskovanja resnih zločinov, kot so uboji, nadlegovanje in druga nasilna dejanja, kot se je to zgodilo v zadevah Magnickega, Hodorkovskega, Politkovske in drugih; poziva rusko sodstvo in organe pregona, naj učinkovito, nepristransko in neodvisno izvajajo svoje naloge ter privedejo storilce pred sodišča;
11. ponovno poudarja svoje priporočilo o skupnih vizumskih omejitvah za ruske uradnike, ki so bili vključeni v zadevi Sergeja Magnickega, in poziva Svet in Komisijo, naj uvedeta vseevropsko vizumsko prepoved ter naj zamrznejo finančna sredstva, ki se nahajajo v EU, vseh uradnikov, vpletenih v smrt Magnickega, ki je še posmrtno preganjan, in vseh drugih storilcev hudih kršitev človekovih pravic v Rusiji; poudarja, da ti posamezniki ne smejo imeti koristi od nobenega sporazuma o vizumskih olajšavah med EU in Rusijo;
12. poziva države članice, naj olajšajo in pozitivno ocenijo prošnje za vizume preganjanih ruskih političnih aktivistov;
13. pozdravlja dejstvo, da se je nedavno spet začel postopek v zadevi zaradi umora Ane Politkovskaje, in sicer več kot šest let za tem, ko je bila ustreljena, vendar se strinja, da je zelo malo verjetno, da bo v tem postopku odgovorjeno na vprašanje, kdo je umor naročil;
14. izraža globoko zaskrbljenost zaradi zadeve Alekseja Navalnega in obsoja domnevno politične motive za njegovo preganjanje; poziva ruske oblasti, naj zagotovijo, da bo lahko v popolnosti užival svoje pravice in da bo njegovo sojenje v skladu z mednarodno sprejetimi standardi pravičnega sojenja; v zvezi s tem poziva delegacijo EU in misije držav članic v Rusiji, naj spremljajo sojenja vseh zagovornikov človekovih pravic, vključno s sojenje Navalnem in drugim, zlasti na regionalni ravni;
15. v zvezi z demonstracijami „pohod milijonov“ poziva Rusijo, naj naroči neodvisno preiskavo nasilja na trgu Bolotnaja, zlasti naj razišče domnevno prekomerno uporabo sile proti demonstrantom; je zaskrbljen zaradi domnevno političnih razlogov za kazenske pregone v zvezi z nasiljem na trgu Bolotnaja;
16. poziva ruske oblasti, naj zagotovijo svobodo tiska in medijev, tako na spletu kot sicer, spodbudijo pluralnost medijske krajine, omogočijo medijske platfome, novinarjem in piscem spletnih dnevnikov omogočijo, da bodo lahko neodvisno izpolnjevali svojo vlogo, naj varujejo prost pretok informacij in zagotovijo svobodo izražanja; poudarja pomen zakonodaje o svobodi obveščanja, ki je bistvena, da lahko novinarji in civilna družba opravljata delo čuvaja demokracije;
17. poziva Rusijo, naj v celoti sodeluje v posebnih postopkih sveta ZN za človekove pravice, tudi tako da izda stalno vabilo za obisk države in pozitivno odgovori na prošnje za dostop posebnih poročevalcev ZN za zaščito zagovornikov človekovih pravic, za svobodo združevanja in zbiranja in za svobodo izražanja v Rusiji; poziva Rusijo, naj sprejme priporočila, oblikovana v okviru rednega pregleda stanja v Rusiji, ki ga izvaja Svet ZN za človekove pravice, in razveljavi ali spremeni zakonodajo, ki vpliva na delo nevladnih organizacij, ter naj preneha ovirati delo na področju človekovih pravic;
18. poziva Svet, naj sprejme sklepe Sveta EU za zunanje zadeve o človekovih pravicah v Rusiji, s katerimi bi lahko zagotovili nujno podporo vsem v Rusiji, ki si prizadevajo za varstvo človekovih pravic, poleg tega pa bi lahko zavezali 27 držav članic in institucije EU, da bi pošiljale skupno sporočilo in uporabljale skupni pristop v zvezi s človekovimi pravicami v Rusiji;
19. poziva Rusijo, naj sprejme vse možne ukrepe za zaščito vseh članov predsedniškega sveta za človekove pravice in splošneje vseh, ki se borijo za človekove pravice v Rusiji, pred nadlegovanjem in ustrahovanjem;
20. spodbuja predsednika Sveta in Komisije, pa tudi podpredsednico Komisije/visoko predstavnico za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj še naprej pozorno spremljajo te primere, naj izpostavijo ta vprašanja v različnih oblikah in na sestankih z ruskimi predstavniki ter naj Parlamentu poročajo o izmenjavah mnenj z ruskimi oblastmi;
21. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije, Svetu Evrope ter Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.