Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Burmi/Mjanmaru, zlasti resolucije z dne 20. aprila 2012(1), 13. septembra 2012(2) in 22. novembra 2012(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2013 o obnovitvi dostopa Burme/Mjanmara do splošnih tarifnih preferencialov(4),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta EU za zunanje zadeve z dne 22. aprila 2013 o Mjanmaru/Burmi,

–  ob upoštevanju izjave visoke predstavnice EU Catherine Ashton z dne 27. novembra 2012 o resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov iz leta 2012 o razmerah človekovih pravic v Mjanmaru,

–  ob upoštevanju izjave predstavnika visoke predstavnice Catherine Ashton z dne 1. junija 2013 o sporazumu, ki sta ga sklenila vlada Mjanmara/Burme in Organizacija za neodvisnost Kačinov,

–  ob upoštevanju izjave komisarke EU za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristaline Georgieve z dne 9. avgusta 2012 o položaju muslimanov Rohingja,

–  ob upoštevanju končnega poročila delegacije v Burmo/Mjanmar od 3. do 5. aprila 2013 Pododbora Evropskega parlamenta za človekove pravice,

–  ob upoštevanju svežnja omejevalnih ukrepov Evropske unije, kot so določeni v Sklepu Sveta 2010/232/SVZP z dne 26. aprila 2010, kot je bil nazadnje spremenjen z Uredbo Sveta (EU) št. 1083/2011 z dne 27. oktobra 2011,

–  ob upoštevanju izjave predstavnika visoke predstavnice EU Catherine Ashton z dne 23. marca 2013 o nasilnih spopadih v mestu Meiktila v Burmi/Mjanmaru,

–  ob upoštevanju izjave predstavnika visoke predstavnice EU Catherine Ashton z dne 2. aprila 2013 o smrti 13 otrok zaradi požara v muslimanski šoli v Burmi,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju konvencije OZN o statusu beguncev iz leta 1951 ter njenega protokola iz leta 1967,

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine Združenih narodov št. 67/233 o položaju človekovih pravic v Mjanmaru z dne 24. decembra 2012,

–  ob upoštevanju poziva Sveta OZN za človekove pravice z dne 13. novembra 2012 vladam v Jugovzhodni Aziji, naj svoje meje ohranijo odprte za ljudi, ki iz Burme bežijo po morju,

–  ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca Združenih narodov z dne 6. marca 2013 o položaju človekovih pravic v Burmi/Mjanmaru ter njegove izjave z dne 11. junija 2013, da so kršitve človekovih pravic, ki v državi Rakhine potekajo zoper pripadnike ljudstva Rohingja, močno razširjene in sistematične,

–  ob upoštevanju izjave Aun San Suu Kyi z dne 27. maja 2013 o politiki dveh otrok za muslimane Rohingja,

–   ob upoštevanju sklepa, sprejetega na vrhunskem srečanju združenja ASEAN novembra 2011, da bo združenju leta 2014 predsedovala Burma/Mjanmar,

–   ob upoštevanju poročila, ki ga je organizacija Human Rights Watch 22. aprila 2013 objavila z naslovom Edino še molitev nam ostaja: zločini zoper človečnost in etnično čiščenje muslimanskega ljudstva Rohingja v državi Rakhine,

–  ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker se preganjanje manjšine Rohingja in nasilje nad njimi še vedno stopnjujeta predvsem z uničevanjem lastnine, verskih objektov, z množičnimi aretacijami, samovoljnim zapiranjem, mučenjem, posiljevanjem ter omejevanjem svobode gibanja, pravice do poroke in dostopa do izobraževanja;

B.  ker se je versko nasilje, ki se je začelo v državi Rakhine, razširilo po vsej Burmi; ker naj bi med marcem in majem 2013 prišlo do več napadov proti muslimanom v Mandalayu, provincah Pegu in Rangoon ter v državah Kachin in Shan, med katerimi je bilo ubitih 46 oseb, 14000 ljudi pa se je moralo zaradi njih razseliti;

C.  ker se je sektaško nasilje sedaj razširilo na novo regijo Burme, saj je množica 28. maja 2013 požigala trgovine v mestu Lashi, v državi Shan, v vasi Parein pa je med spopadom zaradi naselitve razseljene manjšine policija 4. junija 2013 ubila tri pripadnice ljudstva Rohingja;

D.  ker je 130 000 pripadnikov ljudstva Rohingja še vedno v taboriščih in na drugih območjih, vlada Burme/Mjanmara pa je dovolila le omejen in neprimeren humanitaren dostop do ogroženih skupin ljudstva Rohingja; ker jih je veliko na območjih, izpostavljenih poplavam, kjer jim grozijo monsunsko deževje in cikloni, domov pa se ne morejo vrniti zaradi neprestanega nasilja, ker so njihovi domovi uničeni ali ker jim varnostne sile na straži ne dovolijo zapustiti taborišč;

E.  ker je več deset tisoč pripadnikov ljudstva Rohingja pred preganjanjem zbežalo po morju in ker jih je na stotine izgubilo življenje v potopljenih čolnih ali ker so jih potisnili v morje; ker naj bi bilo skoraj 1 700 pripadnikov ljudstva Rohingja, ki so bežali iz Burme, priprtih v tajskih centrih za pridržanje priseljencev v groznih pogojih;

F.  ker je 23. aprila 2013 neodvisna preiskovalna komisija, ki je bila ustanovljena avgusta 2012, da bi preiskala sektaško nasilje v državi Rakhine, objavila poročilo s priporočili za ublažitev napetosti, vendar ni želela priznati identitete ljudstva Rohingja ali pokazati na odgovorne za kršitve človekovih pravic med nemiri in se je raje izrekla za „začasno ločitev“ muslimanske in budistične skupnosti ter priporočila izvajanje nesprejemljivih programov nadzorovanih rojstev za muslimane

G.  ker je burmanski predsednik U Thein Sein v govoru 6. maja 2013 sicer zagotovil, da bo njegova vlada zagotovila temeljne pravice muslimanov v državi Rakhine, in je tudi že naredil nekaj korakov v smeri širjenja državljanskih svoboščin v državi, pa lahko dramatični položaj pripadnikov ljudstva Rohingja in medetnične razmere kljub temu zamajejo celotni reformni proces v Burmi/Mjanmanru; ker zanesljiva neodvisna poročila opozarjajo na to, da so birmanske oblasti vpletene v zločine proti človečnosti nad pripadniki ljudstva Rohingja, zaradi katerih je prišlo do versko zelo razdeljene države Rakhine;

H.  ker je vlada Burme/Mjanmara nedavno izjavila, da bo ponovno uvedla politiko dveh dovoljenih otrok, ker je posebni poročevalec OZN za človekove pravice v Burmi/Mjanmaru Tomás Ojea Quintana to namero obsodil kot diskriminatoren in prisilen ukrep, ki krši temeljne človekove pravice tega ljudstva, pa tudi mednarodne obveznosti glede človekovih pravic, ki jih je sprejela Burma;

I.  ker je mednarodna skupnost pozvala burmansko vlado, naj ponovno preuči zakon o državljanstvu iz leta 1982 ter pripadnikom manjšine Rohingja zagotovi status ljudstva z državo in začne reševati vzroke za dolgotrajno diskriminacijo tega ljudstva;

J.  ker je bil junija 2012 aretiran in na 17-letno zaporno kazen obsojen 65-letni zdravnik in priznan vodja skupnosti v državi Rakhine, dr. Tun Aung, kar so skupine za človekove pravice, med njimi tudi Amnesty Internatinal, odločno obsodile, ker naj bi šlo za politično motivirane obtožbe;

K.  ker organizacija Human Rights Watch v svojem poročilu z naslovom Edino še molitev nam ostaja: zločini zoper človečnost in etnično čiščenje muslimanskega ljudstva Rohingja v državi Rakhine, objavljenem 22. aprila 2013, ugotavlja, da so zlorabe nad tem ljudstvom v preteklem letu, pri katerih naj bi sodelovali državni organi, tako hude, da jih lahko označimo kot zločin proti človečnosti in etnično čiščenje; ker so v poročilu razkriti dokazi o štirih masovnih grobiščih v državi Rakhine, ki naj bi nastali leta 2012;

L.  ker ima svoboda tiska spletnih in klasičnih medijev osrednjo vlogo pri razkrivanju in dokumentiranju zlorab človekovih pravic ter pri dokazovanju odgovornosti vodilnih oblasti;

M.  ker je po splošni deklaraciji o človekovih pravicah vsakdo upravičen do azila zaradi preganjanja;

1.  obsoja hude kršitve človekovih pravic in nasilje nad muslimanskim ljudstvom Rohingja v Burmi/Mjanmaru in vse strani poziva, naj se vzdržijo nasilja;

2.  izreka sožalje žrtvam nasilja in nezakonitega preganjanja v Burmi/Mjanmaru;

3.  je seznanjen z ukrepi, ki so jih v preteklem letu za začetek demokratičnih reform sprejeli predsednik U Thein Sein in drugi reformatorji v Burmi/Mjanmaru; vseeno pa obžaluje, da vladi ni uspelo, da bi pripadnike ljudstva Rohingja zaščitila pred organiziranim nasiljem, zato poziva vlado in celotno burmansko/mjanmarsko družbo, naj nemudoma ukrepa in preneha zlorabljati človekove pravice ter odgovorne za silovite spopade in z njimi povezane zlorabe privede pred sodišče;

4.  poziva vlado Burme/Mjanmara, naj zagotovi, da bodo varnostne sile naredile vse, kar je v njihovi moči in zaščitile muslimansko ljudstvo Rohingja pred nasilnimi dejanji; izraža globoko zaskrbljenost nad navedbami, po katerih naj bi pripadniki burmanskih varnostnih sil sodelovali v nasilju, in ponavlja nujni poziv po celoviti in neodvisni preiskavi teh navedb, tudi ob pomoči OZN;

5.  poudarja, da je kot odziv na težak humanitarni položaj vseh razseljenih oseb v Burmi/Mjanmaru, zlasti pripadnikov ljudstva Rohingja, nujno takojšnje ukrepanje; ponovno poziva burmansko/mjanmarsko vlado, naj agencijam OZN in človekoljubnim nevladnim organizacijam, novinarjem in diplomatom zagotovi neoviran dostop do vseh območij v državi, tudi do države Rakhine, ter omogoči neomejen dostop do človekoljubne pomoči vsem prebivalcem, prizadetim zaradi konflikta in sektaškega nasilja; poziva burmanske oblasti, naj nemudoma izboljšajo pogoje v begunskih taboriščih, kjer živijo pripadniki ljudstva Rohingje;

6.  poziva vse države v tamkajšnji regiji, naj spoštujejo svoje mednarodne obveznosti glede pravic beguncev in odprejo svoje meje pripadnikom ljudstva Rohingja, ki iščejo azil, ter jim nudijo vsaj začasno zaščito, hkrati pa pomagajo burmanski vladi pri iskanju dolgotrajnih pravičnih rešitev za odpravo temeljnih vzrokov;

7.  poziva tajsko vlado, naj nemudoma napravi konec nehumanemu pridržanju vsaj 1 700 iskalcem azila, pripadnikov ljudstva Rohingja, in jim omogoči dostop do begunskih agencij OZN; obžaluje, da tajska vlada še vedno ni izdala dovoljenja Visokemu komisariatu OZN za begunce, ki med pripadniki Rohingja želi opraviti pregled in opredeliti njihov status begunca;

8.  poziva vlado, naj dovoli odprtje pisarne Urada visoke komisarke za človekove pravice v Mjanmaru in regionalnih pisarn po provincah, da bi te lahko ustrezno spremljale položaj človekovih pravic v državi;

9.  pozdravlja obljubo predsednika U Thein Seina, da bodo odgovorne za nasilje kazensko preganjali, ter njegovo zavezanost vzpostavitvi družbe večih kultur, etničnih skupin in religij; predsednika U Thein Seina še poziva k dodatnim ukrepom za krepitev pravne države in odpravo temeljnih vzrokov nasilja;

10.  pozdravlja izjavo predsednika U Thein Seina z dne 4. junija 2013 o tem, da bodo izpuščeni vsi politični zaporniki v Burmi/Mjanmaru; ponavlja stališče, da bi morali biti vsi politični zaporniki, tudi dr. Tun Aung, izpuščeni brez dodatnega odlašanja ali pogojev in da se jim morajo povrniti vse njihove pravice in svoboščine;

11.  poziva vlado, naj še naprej izvaja trajne rešitve za odpravo temeljnih vzrokov napetosti, kar vključuje tudi ureditev statusa ljudstva Rohingja; ponavlja že izražene pozive za spremembo ali odpravo zakona o državljanstvu iz leta 1982, da bi se ljudstvu Rohingja zagotovil enak dostop do burmanskega državljanstva, pravic in dolžnosti iz njega – spremenjeni ali novi zakon je treba uskladiti z mednarodnimi standardi človekovih pravic in s prevzetimi obveznostmi po členu 7 konvencije OZN o človekovih pravicah;

12.  kritizira izjavo burmanskega/mjanmarskega ministra za priseljence Khin Yija z dne 11. junija 2013, ko je izrazil podporo ponovni uvedbi politike dveh dovoljenih otrok;

13.  pozdravlja nedavno izjavo opozicijske voditeljice Aung San Suu Kyi v znak protesta proti ponovni uvedbi politike dveh dovoljenih otrok za pripadnike ljudstva Rohingja in burmansko vlado poziva, naj takoj prekliče ta predpis in vse druge ukrepe prisilne in diskriminatorne politike, pravila, predpise ali zakone;

14.  poudarja, kako pomembne so potrebne zakonodajne in upravne spremembe za zagotovitev kar najširše udeležbe burmanskega prebivalstva, tudi manjšin, na volitvah leta 2014;

15.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico EU, naj to vprašanje sproži na najvišji možni politični ravni v Burmi/Mjanmaru in med kontakti, ki jih ima med članicami združenja ASEAN;

16.  opozarja, da je Evropska unija nedavno z Burmo/Mjanmarom ponovno vzpostavila splošni sistem tarifnih preferencialov (GSP); ponavlja, da je treba preferenciale pogojevati s spoštovanjem temeljnih svoboščin in človekovih pravic; poziva Komisijo, naj od blizu spremlja napredek burmanskih oblasti pri spoštovanju teh pogojev;

17.  poziva Komisijo, naj tedaj, ko bo Parlamentu in Svetu predložila delegirani akt za nadaljnjo uporabo sistema GSP za Burmo/Mjanmar po 31. decembru 2013, priloži poročilo z ugotovitvami, da v državi ne prihaja do resnih in sistematičnih kršitev načel iz konvencij, ki so navedene v uredbi o GSP, pri tem pa naj posebno pozornost v poročilu nameni ljudstvu Rohingja;

18.  poziva Komisijo, naj pred oblikovanjem predlogov za pogajalske smernice učinkovito in celovito oceni učinek, ki ga bo na človekove pravice imel načrtovani dvostranski sporazum o vlaganju, pri čemer naj se v tem procesu tesno posvetuje s Parlamentom in civilno družbo;

19.  pričakuje, da se bo evropska služba za zunanje delovanje s Parlamentom redno posvetovala in ga obveščala o procesu vzpostavljanja dialoga o človekovih pravicah z Burmo/Mjanmarom; službo za zunanje delovanje in države članice poziva, naj pripravijo seznam jasnih standardov s področja človekovih pravic, na osnovi katerih bo možno ocenjevati napredek burmanskih oblasti pri reformah; poudarja, da je treba nadaljnji razvoj odnosov EU z burmanskim vodstvom pogojevati z otipljivim napredkom, zlasti kar zadeva položaj ljudstva Rohingja;

20.  poziva k vključitvi močnega in prepoznavnega elementa civilne družbe, ob soudeležbi pripadnikov ljudstva Rohingja, v projektno skupino EU-Burma, ki bo po modelu projektne skupine EU-Egipt začela delovati še letos;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Burme/Mjanmara, generalnemu sekretarju združenja ASEAN, medvladni komisiji združenja ASEAN za človekove pravice, posebnemu predstavniku OZN za človekove pravice v Mjanmaru, visokemu komisarju OZN za begunce in Svetu OZN za človekove pravice in vladam in parlamentom drugih držav v tamkajšnji regiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0142. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0355. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0464. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0218.