Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/2299(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0172/2013

Predložena besedila :

A7-0172/2013

Razprave :

PV 01/07/2013 - 20
CRE 01/07/2013 - 20

Glasovanja :

PV 02/07/2013 - 9.3

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0290

Sprejeta besedila
PDF 292kWORD 29k
Torek, 2. julij 2013 - Strasbourg
Zunanja letalska politika
P7_TA(2013)0290A7-0172/2013

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o zunanji letalski politiki EU – reševanje prihodnjih izzivov (2012/2299(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Zunanja letalska politika EU – reševanje prihodnjih izzivov“ (COM(2012)0556),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2011 o mednarodnih sporazumih o zračnem prometu v okviru Lizbonske pogodbe(1),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 20. oktobra 2010 o reviziji okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo („okvirni sporazum“)(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o sporazumu med EU in ZDA o zračnem prometu(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. aprila 2007 o ustanovitvi skupnega evropskega zračnega prostora(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2006 o razvijanju agende zunanje letalske politike Skupnosti(5),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti njenih členov 90, 100(2) in 218,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0172/2013),

A.  ker je letalstvo hitro rastoče področje gospodarstva, tako v Uniji kot tudi zunaj nje, zlasti v Aziji in na Bližnjem vzhodu;

B.  ker mora imeti letalstvo pomembno vlogo pri povezovanju ljudi in podjetij, tako znotraj Unije kot tudi po svetu, zlasti s trgi v razvoju;

C.  ker število delovnih mest, ki so jih evropske letalske družbe od leta 2012 ukinile ali jih nameravajo ukiniti, znaša več kot 20 000;

D.  ker so se evropski socialni parterji letalskega sektorja v okviru dialoga o učinkih svetovne krize na civilno letalstvo dne 29. januarja 2013 dogovorili, da je potrebno usklajeno in obširno ukrepanje na mednarodni ravni;

E.  ker je sporočilo Komisije iz leta 2005 imelo pomembno vlogo pri razvoju zunanje letalske politike Unije;

F.  ker je zaradi dogodkov v zadnjih sedmih letih primerno opraviti dodaten pregled;

Splošno

1.  poudarja napredek, dosežen pri ustvarjanju enotnega in odprtega regionalnega trga Unije ter istočasno pri oblikovanju skupnega pristopa Unije k njeni zunanji letalski politiki;

2.  pozdravlja sporočilo Komisije, ki zagotavlja pravočasno analizo trenutnega stanja in napredka, ki je bil dosežen na področju zunanje letalske politike od leta 2005, kakor tudi analizo izzivov, s katerimi se na izredno konkurenčnem svetovnem trgu letalskega prometa sooča letalski sektor Unije;

3.  poudarja ključno vlogo letalskega sektorja za gospodarstvo Unije, zlasti v smislu rasti in delovnih mest, saj je od tega sektorja odvisnih več kot 5 milijonov evropskih delovnih mest, sektor pa predstavlja 2,4 % BDP Unije in prispeva k povezanosti Unije z ostalim svetom; poudarja potrebo po ohranitvi močnega in konkurenčnega letalskega sektorja v Uniji;

4.  meni, da je bil pri opredeljevanju in izvajanju mehanizmov in sistemov Unije, kot so enotno evropsko nebo (SES), program raziskav o upravljanju zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (SESAR), pobuda Čisto nebo, Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) in globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS), ki povečujejo varnost in izpolnjujejo zahteve potnikov, dosežen pomemben napredek; meni, da je treba na teh področjih doseči nadaljnji napredek;

5.  je vseeno zaskrbljen zaradi zamud pri izvajanju programa o enotnem evropskem nebu in programa SESAR zaradi nepotrebnih stroškov, ki jih te zamude povzročajo letalskim prevoznikom in njihovim strankam; podpira Komisijo pri uveljavljanju kazenskih ukrepov zoper tiste države članice, ki niso spoštovale roka decembra 2012 in niso dosegle nobenega napredka glede funkcionalnih blokov zračnega prostora;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje enotnega evropskega neba in programa raziskav o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR); ugotavlja, da bo razvoj enotnega evropskega neba, ko se bo v celoti izvajal, ustvaril velike neposredne in posredne zaposlitvene priložnosti;

7.  poudarja, da ta programa Unije nista pomembna le za notranji trg, temveč tudi za zunanjo politiko; je prepričan, da bo dokončanje in izvajanje teh instrumentov pomagalo utrditi položaj letalske panoge Unije na konkurenčnem svetovnem trgu;

8.  poudarja pomen sedanje revizije uredbe o pravicah letalskih potnikov in podpira odločno in uporabnikom izredno prijazno evropsko zakonodajo;

9.  se zaveda, da se posledice finančne krize v različnih predelih sveta razlikujejo; meni, da je to letalske prevoznike v Uniji soočilo z izzivi konkurence in da dvostranski sporazumi o zračnem prometu niso vedno najustreznejša rešitev za boj proti tržnemu omejevanju ali nepoštenim subvencijam;

10.  ker kljub prizadevanjem v zadnjih sedmih letih celostna zunanja letalska politika ni bila dosežena, meni, da bi bilo treba čim prej uveljaviti bolj usklajen in ambiciozen pristop Unije ter tako vzpostaviti pošteno in odprto konkurenco;

11.  meni, da je zbliževanje predpisov v Evropi ključni element za močan položaj Unije na svetovnem trgu in za sodelovanje s tretjimi državami;

Sporočilo iz leta 2005 in resolucija Parlamenta

12.  pozdravlja napredek v zvezi s tremi stebri politike iz leta 2005; načelo Unije o določitvi letalskega prevoznika zdaj priznava več kot 100 tretjih držav; z zakonodajo Unije je bilo usklajenih skoraj 1000 dvostranskih sporazumov o zračnem prometu, kar zagotavlja pravno varnost; obžaluje, da pomembni partnerji, kot so Kitajska, Indija in Južna Afrika, še niso sprejeli teh načel;

13.  poudarja, da je izvajanje zunanje letalske politike Unije pripomoglo k povečanju potenciala enotnega trga, saj spodbuja združevanje letalske industrije Unije v času, ko so zaradi globalizacije potrebni močnejši gospodarski akterji, ki se lahko zoperstavijo tuji konkurenci;

14.  poudarja, da se v sodelovanju s sosednjimi državami razvija vse večji skupni letalski prostor; meni, da ti sporazumi pomembno koristijo gospodarstvu; pozdravlja obsežna prizadevanja za uskladitev različnih regulativnih okvirov z zakonodajo Unije na področjih, kot so zanesljivost, varnost, upravljanje zračnega prometa, okolje, pravice potnikov, gospodarska ureditev in socialni vidiki;

15.  pozdravlja celovit sporazum o zračnem prometu med Evropsko unijo in ZDA ter njegove pozitivne učinke na obe gospodarstvi kot tudi približno 80.000 novih delovnih mest, ustvarjenih v prvih petih letih;

16.  meni, da bi odločna zunanja letalska politika Unije, ki je usmerjena na ključne hitro rastoče trge za medcelinske prevoze, zlasti v azijsko-pacifiškem prostoru, ustvarila nove tržne priložnosti za letalske prevoznike iz EU;

17.  poudarja, da pogajanja z nekaterimi ključnimi partnerji, med njimi Brazilijo, še potekajo in da imajo lahko obsežni sporazumi o zračnem prometu s temi državami velike koristi za gospodarstvo;

18.  poudarja, da je treba še zadostiti nekaterim zahtevam iz resolucije Parlamenta iz leta 2006; zlasti poudarja, da je treba spodbujati ustrezne mednarodne varnostne standarde, zagotavljati enako obravnavo letalskih prevoznikov iz Unije in od drugod ter zmanjšati negativne učinke na okolje;

19.  poudarja pomen orodij, kot je sistem Skupnega odbora, za oblikovanje skupnih pristopov k vprašanjem, ki zadevajo letalstvo;

20.  pozdravlja uresničitev drugih točk, navedenih v resoluciji iz leta 2006, na primer povečanje pristojnosti EASA;

Trg

21.  opaža pomemben porast prometa v azijsko-pacifiško regijo, iz nje in znotraj nje, kar odraža njen trend gospodarske rasti; je zaskrbljen zaradi možnosti, da utegnejo v primeru neukrepanja letalski prevozniki in podjetja iz Unije zamuditi velike priložnosti v tem delu sveta in izgubiti sposobnost ustvarjanja dobička;

22.  ugotavlja tudi, da se je globalni položaj letalskih prevoznikov, ki niso iz Unije, okrepil zaradi subvencij in obsežnih javnih naložb v letala in infrastrukturo v različnih predelih bližnjega in daljnega vzhoda ter Južne Amerike;

23.  poudarja pomembne spremembe na notranjem trgu Unije, ki so posledica večjega deleža nizkocenovnih prevoznikov; meni, da bi lahko kljub konkurenci pri soočanju z izzivi zunanjega trga oba poslovna modela našla način za medsebojno dopolnjevanje;

24.  ugotavlja, da izjemno nizke cene vozovnic, ki jih ponujajo nekateri evropski nizkocenovni prevozniki, podjetja izravnajo z nepoštenimi praksami glede delovnih pogojev, kot so slabi socialni in delovni standardi za zaposlene; prav tako ugotavlja, da se zdi, da imajo pri takšnih cenah vozovnic pomembno vlogo minimalne naložbe v varnostne standarde ter neutemeljene regionalne subvencije;

25.  opozarja, da obstaja med letalskimi prevozniki močna konkurenca zaradi nizkocenovnih letalskih prevoznikov, segmenta, ki predstavlja 40 % ponudbe zračnega prometa v Uniji; poudarja, da če je država članica ratificirala konvenciji št. 87 in 98 MOD, morajo letalski prevozniki spoštovati določbe o temeljnih pravicah iz teh konvencij v zvezi s svobodo zbiranja in priznavanje predstavnikov delavcev ter kolektivnih pogodb, pri čemer je treba nadzorovati spoštovanje teh določb in kršitve sankcionirati;

26.  poudarja pomen letalskih vozlišč, vključno z razvojem sekundarnih vozlišč, specializiranih vozlišč in povezanih vozlišč, pa tudi nujno potrebo po dolgoročnih javnih in zasebnih naložbah v letališko infrastrukturo, da se povečajo zmogljivosti, na primer z izgradnjo novih vzletno-pristajalnih stez, ter po učinkovitejši rabi obstoječe infrastrukture – tudi regionalnih letališč, na primer v Sredozemlju in ob vzhodnih mejah Unije – z boljšim dodeljevanjem slotov na letališčih;

27.  poudarja, da konkurenčnost prevoznikov iz Unije na svetovni ravni slabijo dejavniki, kot je odsotnost enakih konkurenčnih pogojev, ki so na primer posledica različnih nacionalnih obdavčitev, preobremenjenosti letališč, visokih stroškov upravljanja zračnega prometa in visokih letaliških pristojbin, državne pomoči, ki jo prejema konkurenca, stroškov emisij ogljika, uporabe nižjih socialnih standardov ter drugačnih pravil o državni pomoči izven Unije;

28.  meni, da utegnejo ti dejavniki predstavljati ovire za rast in zaposlovanje;

29.  poziva Komisijo, naj opravi študijo o neenakih pristojbinah, carinah, dajatvah in davkih v zračnem prometu v državah članicah ter njihov vpliv na cene vozovnic in dobičke letalskih prevoznikov ter študijo o morebitni državni pomoči, ki so jo prejeli konkurenti na svetovni ravni, in njenem vplivu na letalske prevoznike Unije;

30.  pozdravlja nova pravila Unije o socialni varnosti mobilnih delavcev;

Prihodnji ukrepi

31.  meni, da bi morala zunanja letalska politika v celoti spoštovati načela vzajemnosti, tudi dostopa do trga, odprtosti in poštene konkurence ob enakih konkurenčnih pogojih ter imeti dva glavna cilja: koristiti potrošnikom in podjetjem ter podpirati prizadevanja letalskih prevoznikov in letališč Unije za ohranjanje vodilnega položaja v svetu;

32.  zato poudarja, da morajo sporazumi o zračnem prometu s sosednjimi državami in drugimi podobnimi partnerji vsebovati pravni okvir za pošteno konkurenco;

33.  poziva k nadaljnji uporabi postopkov za doseganje celovitih letalskih sporazumov na ravni Unije, ki temeljijo na evropski enotnosti in imajo odobritev Sveta;

34.  poziva Komisijo, naj v okviru sporazumov spodbuja in varuje interese Unije ter predstavi in širi standarde, vrednote in najboljše prakse Unije;

35.  poziva k boljšemu sodelovanju in usklajevanju med Komisijo in državami članicami pri pogajanjih o sporazumih o zračnem prevozu s ključnimi partnerji, da bi se tako povečal vpliv Unije in njene možnosti za dostop do novih trgov;

36.  poziva Komisijo, naj v celovite sporazume vključi regulativne pogoje za varnost, pravice potnikov, usposabljanje osebja in certificiranje;

37.  poziva Komisijo, naj zaključi tekoča pogajanja z državami v sosedstvu, kot so Ukrajina, Libanon, Tunizija, Azerbajdžan in Alžirija; poudarja, da lahko bližina teh držav in njihovih trgov ter gospodarska rast, do katere je v zadnjem času prišlo v nekaterih izmed njih, predstavlja priložnost za rast za regionalna in sekundarna letališča v Uniji; meni, da lahko zaradi velikega obsega zmogljivosti na regionalnih letališčih slednja sodelujejo pri zmanjševanju preobremenjenosti na glavnih evropskih vozliščih, s čimer bi postala bolj konkurenčna na svetovni ravni;

38.  poziva Svet, naj Komisiji za vsak primer posebej dodeli mandat za pogajanja za druge države v sosedstvu, zlasti za Turčijo, Armenijo in Libijo;

39.  meni, da bi morala Unijo v odnosih s ključnimi partnerji obravnavati vsak primer posebej; poziva Komisijo, naj čimprej zaključi pogajanja o celovitih sporazumih o zračnem prometu, tudi z Avstralijo in Brazilijo, Svet pa, naj Komisiji podeli mandat za pogajanja o tovrstnih sporazumih s hitro rastočimi gospodarstvi, kot so Kitajska, Indija, države članice Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) in zalivske države;

40.  meni, da bi morebiten prihodnji sporazum o trgovini in naložbah med Unijo in ZDA vplival tudi na letalski sektor; zato meni, da bi Komisija morala zagotoviti dovolj informacij, da bo Parlament lahko skrbno spremljal prihajajoča pogajanja;

41.  poudarja, da je treba v celoti izpolniti cilje, določene v sporazumih o zračnem prometu s ključnimi partnerji, zlasti ZDA in Kanado, vključno z odpravo omejitev za tuje lastništvo letalskih prevoznikov in nadzor nad njimi; poziva k ukrepanju za premostitev sedanjega neravnotežja med možnostmi letalskih prevoznikov iz Unije za opravljanje kabotaže na trgu ZDA in takšnimi možnostmi za letalske prevoznike iz ZDA v Evropi; opozarja, da navzkrižne mednarodne naložbe prispevajo k spodbujanju gospodarske dinamičnosti letalskega sektorja, in poziva Komisijo, naj spodbuja mednarodno pravno okolje, ki bo vodilo v rast takšnih naložb in jih bo podpiralo ter bo služilo tudi spodbujanju aktivne politike za oblikovanje standardov in najboljših praks za mednarodne naložbe;

42.  meni, da lahko dvostranski sporazumi pomembno prispevajo k razvoju zunanje letalske politike, vendar istočasno poudarja pomen skupnega pristopa Unije;

43.  poudarja pomen poštene in odprte konkurence v vseh dejavnostih, povezanih z zračnimi prevozi; poziva k vključitvi standardnih določb „poštene konkurence“ v dvostranske sporazume o zračnem prometu;

44.  poziva Komisijo, naj opredeli, in države članice, naj izvajajo minimalni nabor standardnih pravnih zahtev Unije, zlasti kar zadeva standarde regulativnega sodelovanja, delovne in industrijske standarde ter pravice potnikov, da bi se vključile v dvostranske sporazume z jasnim ciljem ustvarjanja priložnosti in odstranitve ovir za letalske prevoznike iz Unije;

45.  poziva Komisijo, naj nujno predlaga pregled ali zamenjavo Uredbe (ES) št. 868/2004 o varstvu pred subvenconiranjem in nepošteno prakso oblikovanja cen, ki povzroča škodo letalskim prevoznikom Skupnosti(6);

46.  podpira predloge Komisije za zaščito proste in poštene konkurence v odnosih in sporazumih s tretjimi državami ter za razvoj novih instrumentov trgovinske zaščite, ki so bolje prilagojeni in učinkovitejši pri spoprijemanju z nepoštenimi praksami, kot so diskriminacija, nekonsistentno izvajanje regulativnih okvirov in pomanjkanje preglednosti računovodskega poročanja podjetij, kar lahko vodi v izkrivljanje trga;

47.  poziva Komisijo, naj z zalivskimi državami začne dialog za povečanje preglednosti in varstvo poštene konkurence;

48.  ugotavlja, da Ruska federacija ne spoštuje sporazuma o postopni ukinitvi plačil za polete čez Sibirijo, doseženega v okviru vstopa Ruske federacije v STO leta 2011; meni, da bi morala imeti Unija, glede na to, da se prevozniki iz Unije zaradi teh nezakonitih tranzitnih pristojbin soočajo z dolgoročnimi diskriminatornimi pogoji, možnost sprejeti recipročne ukrepe – na primer zavrniti ali omejiti prehode čez lastno ozemlje ali, splošneje, sprejeti kakršne koli ukrepe glede letalskih prevoznikov iz Ruske federacije in njihove uporabe zračnega prostora Unije –, s katerimi bi Rusko federacijo spodbudila k odpravi omenjenih pristojbin, ki so nezakonite, saj kršijo mednarodne sporazume (Čikaško konvencijo); zato poziva Komisijo in Svet, naj preučita možne ukrepe za zagotovitev vzajemnosti v zvezi z uporabo zračnega prostora med Rusko federacijo in Unijo;

49.  poudarja, da lahko ambiciozna politika Unije na področju varstva pravic potnikov v letalskem prometu letalskim prevoznikom Unije zagotovi prednost z vidika kakovosti v svetovni konkurenci; poziva Komisijo k nadaljnjim korakom za spodbujanje visokih standardov Unije na področju pravic letalskih potnikov ter k spremljanju njihovega prenosa in uporabe;

50.  poziva Komisijo, naj čim prej dopolni regulativni okvir o izvajanju programa o enotnem evropskem nebu, osnovan na pristopu od zgoraj navzdol, vključno z boljšimi mehanizmi sodelovanja med evropskimi izvajalci navigacijskih storitev zračnega prometa, ter naj zagotovi potrebne pogoje za začetek uvajanja programa SESAR;

51.  poziva Svet, naj končno sprejme stališče o stališču Parlamenta z dne 5. maja 2010 o predlogu direktive o pristojbinah za varovanje v letalstvu(7), ki jo Svet še vedno blokira, čeprav jo je Parlament sprejel s prepričljivo 96 % glasov;

52.  meni, da mora imeti Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) pomembno vlogo pri razvoju regulativnih okvirov za globalni letalski sektor, na primer pri liberalizaciji lastništva letalskih prevoznikov in nadzora nad njimi ter zagotavljanju globalne interoperabilnosti pri upravljanju zračnega prometa; spodbuja Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo, naj še naprej razvija globalne ukrepe s tržno podlago za zmanjševanje hrupa na letališčih in omejevanje vseh zadevnih izpustov toplogrednih plinov; šteje za bistveno, da sporazum o globalnem pristopu doseže čim prej v okviru te organizacije;

53.  poziva, naj se Komisiji podeli pogajalski mandat, da se razjasni in okrepi predstavništvo Unije v Mednarodni organizaciji za civilno letalstvo (ICAO);

o
o   o

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 5.
(2) UL C 70 E, 8.3.2012, str. 98.
(3) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 121.
(4) UL C 74 E, 20.3.2008, str. 506.
(5) UL C 287 E, 24.11.2006, str. 84.
(6) UL L 162, 30.4.2004, str. 1.
(7) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 164.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov