Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/0184(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0210/2013

Predložena besedila :

A7-0210/2013

Razprave :

PV 01/07/2013 - 16
CRE 01/07/2013 - 16

Glasovanja :

PV 02/07/2013 - 9.10
CRE 02/07/2013 - 9.10
PV 11/03/2014 - 9.15
CRE 11/03/2014 - 9.15
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0297
P7_TA(2014)0194

Sprejeta besedila
PDF 679kWORD 80k
Torek, 2. julij 2013 - Strasbourg
Tehnični pregledi motornih vozil in njihovih priklopnikov ***I
P7_TA(2013)0297A7-0210/2013

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 2. julija 2013, k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES (COM(2012)0380 – C7-0186/2012 – 2012/0184(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)   Tehnični pregledi so del širše ureditve, ki zagotavlja varno in okoljsko sprejemljivo stanje vozil ves čas njihove uporabe. Ta ureditev bi morala zajemati tehnične preglede vseh vozil in cestne preglede tehnične brezhibnosti vozil, ki se uporabljajo za dejavnosti komercialnega cestnega prevoza, ter določbe o postopku registracije vozil, ki bi zagotavljale, da se vozila, ki predstavljajo takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu, ne bi uporabljala na cesti.
(3)   Tehnični pregledi so del širše ureditve, ki zagotavlja varno in okoljsko sprejemljivo stanje vozil ves čas njihove uporabe. Ta ureditev bi morala zajemati redne tehnične preglede vseh vozil in cestne preglede tehnične brezhibnosti vozil, ki se uporabljajo za dejavnosti komercialnega cestnega prevoza, ter določbe o postopku registracije vozil. Redni pregledi bi morali biti glavno orodje za zagotavljanje tehnične brezhibnosti. Cestni pregledi gospodarskih vozil bi morali le dopolnjevati redne preglede in bi se morali osredotočati na vozila, ki predstavljajo takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Vsa vozila, ki se uporabljajo na javnih cestah, morajo biti, brez poseganja v zahteve rednih tehničnih pregledov, vedno tehnično brezhibna.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 b (novo)
(3b)  Izvrševanje ukrepov za tehnično brezhibnost bi moralo vključevati tudi kampanje za ozaveščanje lastnikov vozil, naj razvijejo dobre prakse in navade glede osnovnih pregledov svojih vozil.
Spremembi 4 in 115
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)   V Uniji so bili sprejeti številni tehnični standardi in zahteve za varnost vozil. Z rednimi tehničnimi pregledi pa je treba zagotoviti, da bodo vozila, ko bodo dana na trg, izpolnjevala varnostne standarde skozi celotno življenjsko dobo. Ta ureditev bi morala veljati za kategorije vozil, opredeljene v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2002/24/ES z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil in o razveljavitvi Direktive Sveta 92/61/EGS, Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila in Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečnih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot in o razveljavitvi Direktive 74/150/EGS.
(4)   V Uniji so bili sprejeti številni tehnični standardi in zahteve za varnost vozil. Z rednimi tehničnimi pregledi pa je treba zagotoviti, da bodo vozila, ko bodo dana na trg, izpolnjevala varnostne standarde skozi celotno življenjsko dobo. Nobena naknadno nameščena oprema, ki spreminja varnostne in okoljske značilnosti vozila, ne bi smela poslabšati teh značilnosti glede na njihovo stanje v času homologacije, prve registracije ali začetka veljavnosti. Države članice bi lahko uvedle nacionalne zahteve v zvezi s tehničnimi pregledi za kategorije vozil, opredeljene v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2002/24/ES z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil; ta ureditev bi morala veljati za kategorije vozil, opredeljene v Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, in Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečnih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Ker s pravočasnim razkritjem pomanjkljivosti na motornem vozilu, ki je pomembna za varnost v prometu, vsakdo prispeva k odpravi te pomanjkljivosti in s tem k preprečitvi nesreče, bi se morali prihranki pri stroških zaradi nesreč porabiti za vzpostavitev sistema bonusov.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)   Velik del skupnih emisij cestnega prometa, zlasti emisij CO2, je posledica manjšega števila vozil s slabo delujočimi sistemi za nadzor emisij. Ocenjeno je, da 5 % voznega parka povzroča 25 % vseh emisij onesnaževal. Ureditev z rednimi tehničnimi pregledi bi torej prispevala tudi k izboljšanju okolja z zmanjšanjem povprečnih emisij vozil.
(6)   Velik del skupnih emisij cestnega prometa, zlasti emisij CO2, je posledica manjšega števila vozil s slabo delujočimi sistemi za nadzor emisij. Ocenjeno je, da 5 % voznega parka povzroča 25 % vseh emisij onesnaževal. To velja tudi za povečanje emisij delcev in NOx iz sodobnih motorjev, za katere je potrebno obsežnejše preverjanje emisij, vključno s preverjanjem celovitosti in delovanja lastnega sistema za diagnostiko na vozilu (OBD) med delovanjem z elektronsko kontrolno napravo, ki se potrdi z obstoječim preskusom emisij iz izpušne cevi, da se zagotovi popoln preskus sistema za nadzor emisij, saj zgolj diagnostika na vozilu ni zanesljiva. Ureditev z rednimi tehničnimi pregledi bi torej prispevala tudi k izboljšanju okolja z zmanjšanjem povprečnih emisij vozil.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)   Kmetijska vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h, se pri dejavnostih lokalnega prevoza čedalje bolj uporabljajo namesto tovornjakov. Njihova možnost tveganja je enaka možnosti tveganja tovornjakov, zato bi bilo treba to kategorijo vozil v zvezi s tehničnimi pregledi obravnavati enako kot tovornjake.
(8)   Kmetijska vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h, se v nekaterih primerih uporabljajo namesto tovornjakov za namene komercialnega cestnega prevoza. Pomembno je zagotoviti, da kadar so kmetijska vozila rabljena na ta način, da so glede tehničnih pregledov obravnavana enako kot tovornjaki.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)   Vozila zgodovinskega interesa naj bi ohranjala dediščino dobe, v kateri so bila izdelana, in ker se na javnih cestah le malo uporabljajo, bi bilo treba odločitev o podaljšanju roka rednih tehničnih pregledov za takšna vozila prepustiti državam članicam. Države članice bi morale s predpisi urediti tudi tehnične preglede drugih vrst specializiranih vozil.
(9)   Vozila zgodovinskega interesa ohranjajo dediščino dobe, v kateri so izdelana, vzdrževana so v zgodovinsko ustreznem stanju in so redko uporabljana kot vsakdanja vozila. Odločitev o podaljšanju roka rednih tehničnih pregledov za takšna vozila ali drugačni ureditvi njihovih tehničnih pregledov bi bilo treba prepustiti državam članicam. Države članice bi morale s predpisi urediti tudi tehnične preglede drugih vrst specializiranih vozil.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)   Tehnični pregledi so suverena dejavnost, zato bi jih morale opravljati države članice ali pooblaščeni izvajalci pod njihovim nadzorom. Države članice bi morale biti še naprej odgovorne za tehnične preglede v vseh primerih, tudi če nacionalni sistem dovoljuje odobritev zasebnih organov, med drugim tudi tistim, ki izvajajo popravila.
(10)   Tehnični pregledi so suverena dejavnost, zato bi jih morale opravljati zadevne države članice, ali nosilci javnih pooblastil ali organizacije ali ustanove, ki jih imenuje in neposredno nadzira država, vključno z ustrezno pooblaščenimi zasebnimi organizacijami. Države članice bi si morale zlasti vsestransko prizadevati za zagotovitev objektivnosti in visoke kakovosti preskušanja vozil, kadar organizacije, imenovane kot centri za izvedbo tehničnih pregledov, opravljajo tudi popravila motornih vozil.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Zaradi boljše uporabe načela prostega gibanja v Uniji, bi morale države članice za potrebe ponovne registracije vzajemno priznavati potrdilo o tehničnem pregledu, ki ga je izdala originalna država članica registracije.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 b (novo)
(10b)  Kadar se izkaže, da so tehnični pregledi usklajeni v zadostni meri, bi bilo treba sprejeti določbe o popolnem vzajemnem priznavanju potrdil o tehničnem pregledu po vsej Uniji.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)   Ključnega pomena za pregled vozil in zlasti za njihove elektronske varnostne sestavne dele, je dostop do tehničnih specifikacij vsakega posameznega vozila. Proizvajalci vozil naj torej ne bi zagotovili samo vseh podatkov, kot so zajeti v potrdilu o skladnosti, temveč tudi dostop do podatkov, ki so potrebni za preverjanje delovanja sestavnih delov, povezanih z varnostjo in okoljem. Določbe, povezane z dostopom do podatkov o popravilih in vzdrževanju se morajo za ta namen uporabljati na podoben način, kar centrom za izvajanje tehničnih pregledov omogoča dostop do tistih elementov informacij, ki so potrebni za tehnični pregled. To je ključnega pomena zlasti na področju elektronsko nadzorovanih sistemov in mora zajemati vse elemente, ki jih je vgradil proizvajalec.
(11)   Ključnega pomena za pregled vozil in zlasti za njihove elektronske varnostne sestavne dele, je dostop do tehničnih specifikacij vsakega posameznega vozila. Proizvajalci vozil naj torej ne bi zagotovili samo vseh podatkov, kot so zajeti v potrdilu o skladnosti, temveč tudi dostop do podatkov, ki so potrebni za preverjanje delovanja sistemov, povezanih z varnostjo in okoljem. Podatki bi morali zajemati podrobnosti, s katerimi je možno zagotoviti nadzor delovanja varnostnih sistemov vozila na način, ki omogoča preglede v okviru rednih tehničnih pregledov, na način, s katerim bi se ustvarila predvidljiva stopnja uspešnosti.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Za doseganje visoke kakovosti pregledov po vsej Uniji bi bilo treba na ravni Unije določiti opremo, ki se bo uporabljala pri pregledih, ter način njenega vzdrževanja in umerjanja.
(12)  Za doseganje visoke kakovosti pregledov po vsej Uniji bi bilo treba na ravni Unije določiti opremo, ki se bo uporabljala pri pregledih, ter način njenega vzdrževanja in umerjanja. Vzpostaviti bi bilo treba spodbude za inovacije na področju sistemov in postopkov pregledov ter opreme, ki se bo uporabljala pri pregledih, s čimer se omogoči nadaljnje zniževanje stroškov in povečanje koristi.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Inšpektorji bi morali med izvajanjem tehničnih pregledov ravnati neodvisno in se izogibati vsakršnemu navzkrižju interesov. Rezultat tehničnih pregledov zato ne bi smel biti povezan s plačo ali kakršnimi koli ekonomskimi ali osebnimi koristmi.
(13)  Inšpektorji bi morali med izvajanjem tehničnih pregledov ravnati neodvisno in se izogibati vsakršnemu navzkrižju interesov. Države članice bi morale zagotoviti, da se pregledi izvajajo v skladu s predpisi, in biti še zlate pozorne na njihovo objektivnost.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Kakovost in objektivnost centrov za izvajanje tehničnih pregledov je osrednjega pomena za doseganje cilja boljše varnosti v cestnem prometu. Zato bi morali centri za izvajanje tehničnih pregledov na primer izpolnjevati minimalne zahteve glede ISO 17020 o splošnih zahtevah za delovanje različnih organov, ki izvajajo preglede.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)   Rezultati pregledov se ne bi smeli spreminjati za komercialne namene. Nadzorni organ lahko spremeni rezultate tehničnega pregleda samo, če so ugotovitve, do katerih pride med tehničnim pregledom, ki ga opravi inšpektor, očitno napačne.
(14)   Rezultati pregledov se ne bi smeli spreminjati za komercialne namene. Nadzorni organ bi moral spremeniti rezultate tehničnega pregleda in organizaciji, ki je izdala potrdilo, naložiti ustrezne kazni samo, če so ugotovitve, do katerih pride med tehničnim pregledom, ki ga opravi inšpektor, očitno napačne.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Visoki standardi tehničnih pregledov zahtevajo visoko raven izkušenj in usposobljenosti izvajalcev pregledov. Uvesti bi bilo treba sistem usposabljanja, vključno z začetnim usposabljanjem in rednimi osvežitvenimi usposabljanji. Opredeliti bi bilo treba prehodno obdobje, da bi prehod sedanjih izvajalcev pregledov na sistem rednih usposabljanj potekal brez težav.
(15)  Visoki standardi tehničnih pregledov zahtevajo visoko raven izkušenj in usposobljenosti izvajalcev pregledov. Uvesti bi bilo treba sistem usposabljanja, vključno z začetnim usposabljanjem in rednimi osvežitvenimi usposabljanji. Opredeliti bi bilo treba prehodno obdobje, da bi prehod sedanjih izvajalcev pregledov na sistem rednih usposabljanj potekal brez težav. Države članice, ki od inšpektorjev že zdaj zahtevajo višjo raven usposobljenosti, kompetenc in pregledovanja, kot določajo minimalne zahteve, bi morale imeti možnost, da visoko raven ohranijo.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)   Pogostost pregledov bi bilo treba prilagoditi vrsti vozila in njegovi kilometrini. Večja verjetnost tehničnih pomanjkljivosti pri vozilih se pojavi, ko dosežejo določeno starost in kilometrino, zlasti kadar se intenzivno uporabljajo. Zato je primerno povečati pogostost pregledov starejših vozil in vozil z visoko kilometrino.
(17)   Pogostost pregledov bi bilo treba prilagoditi vrsti vozila. Večja verjetnost tehničnih pomanjkljivosti pri vozilih se pojavi, ko dosežejo določeno starost. Zato je starejša vozila primerno pogosteje pregledovati.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)   Tehnični pregledi bi morali zajemati vse postavke, pomembne za posamezen model, konstrukcijo in opremo preskušanega vozila. V okviru teh postavk in glede na sedanje stanje tehnologije vozil bi bilo treba na seznam postavk pregleda vključiti sodobne elektronske sisteme. Za uskladitev tehničnih pregledov bi bilo treba določiti postopke preskušanja za vsako postavko pregleda.
(19)   Tehnični pregledi bi morali zajemati vse postavke, pomembne za posamezen model, konstrukcijo in opremo preskušanega vozila. Te postavke bi bilo treba posodobiti v skladu z razvojem raziskav in tehnološkim napredkom na področju varnosti vozil. Neustrezna kolesa, pritrjena na nestandardne osi, bi bilo treba obravnavati kot ključno varnostno postavko in jo vključiti v tehnične preglede. V okviru teh postavk in glede na sedanje stanje tehnologije vozil bi bilo treba na seznam postavk pregleda vključiti sodobne elektronske sisteme. Za uskladitev tehničnih pregledov bi bilo treba določiti postopke preskušanja za vsako postavko pregleda.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20 a (novo)
(20a)  Standardi za tehnične preglede bi morali biti določeni na minimalni ravni za vso Unijo, državam članicam, kjer so tehnični pregledi že na višji ravni od zahtevane po tej uredbi pa omogočiti, da ohranijo višje standarde in jih po potrebi prilagodijo tehničnemu napredku.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)   Imetnik registracije vozila, na katerem se je opravljal tehnični pregled, v okviru katerega so bile odkrite pomanjkljivosti, zlasti tiste, ki prestavljajo tveganje za varnost v cestnem prometu, bi moral take pomanjkljivosti nemudoma odpraviti. V primeru nevarnih pomanjkljivosti bi se registracija vozila morala odvzeti, dokler pomanjkljivosti niso v celoti odpravljene.
(21)   Imetnik registracije vozila, na katerem se je opravljal tehnični pregled, v okviru katerega so bile odkrite pomanjkljivosti, zlasti tiste, ki prestavljajo tveganje za varnost v cestnem prometu, bi moral take pomanjkljivosti nemudoma odpraviti. V primeru nevarnih pomanjkljivosti bi bilo treba preprečiti vožnjo vozila po javnih cestah, dokler pomanjkljivosti niso v celoti odpravljene.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)   Po vsakem pregledu bi bilo treba izdati potrdilo o tehničnem pregledu, ki med drugim vključuje podatke, povezane z identiteto vozila, in podatke o rezultatih pregleda. Da bi se zagotovilo ustrezno nadaljnje spremljanje tehničnih pregledov, bi morale države članice takšne podatke zbirati in jih hraniti v bazi podatkov.
(22)   Za zagotovitev ustreznega spremljanja rezultatov preizkušanja bi bilo treba po vsakem pregledu izdati potrdilo o tehničnem pregledu, ki bi ga bilo treba pripraviti tudi v elektronski obliki z enako podrobnimi podatki o identiteti vozila in rezultatih pregleda, kot jih vsebuje izvirno potrdilo o pregledu. Poleg tega bi morale države članice takšne podatke zbirati in jih hraniti v osrednji bazi podatkov, da se omogoči enostavno preverjanje pristnosti rezultatov rednih tehničnih pregledov.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 a (novo)
(22a)  Ker nekatere države članice ne zahtevajo registracije za določene kategorije vozil, kot so lahki priklopniki, bi morali biti podatki o uspešno opravljenem tehničnem pregledu dani na voljo s pomočjo dokazila o pregledu, nameščenega na vidno mesto na vozilu.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)   Goljufanje s kilometrskimi števci naj bi oškodovalo 5 do 12-odstotkov prodaje rabljenih avtomobilov, kar posledično pomeni zelo visok strošek za družbo, ki letno znaša več milijard evrov, ter netočno oceno tehničnega stanja vozila. Da bi se zoperstavili goljufanju s kilometrskimi števci, bi beleženje kilometrine v potrdilu o tehničnem pregledu skupaj z obveznostjo predložitve potrdila o prejšnjem pregledu omogočilo lažje odkrivanje nedovoljenih posegov v kilometrski števec ali njegove manipulacije. Goljufanje s kilometrskimi števci bi bilo treba tudi bolj sistematično obravnavati kot kaznivo dejanje, za katero je določena kazen.
(23)   Goljufanje s kilometrskimi števci naj bi se pojavljalo pri 5 do 12 odstotkih domačih prodaj rabljenih avtomobilov, medtem ko je ta odstotek pri čezmejni prodaji znatno višji, kar posledično pomeni zelo visok strošek za družbo, ki letno znaša več milijard evrov, ter netočno oceno tehničnega stanja vozila. Da bi se zoperstavili goljufanju s kilometrskimi števci, bi beleženje kilometrine v potrdilu o tehničnem pregledu skupaj z obveznostjo predložitve potrdila o prejšnjem pregledu omogočilo lažje odkrivanje nedovoljenih posegov v kilometrski števec ali njegove manipulacije. Tudi vzpostavitev elektronske informacijske platforme za vozila, ki ob ustreznem spoštovanju varstva podatkov beleži kilometrino in hude nesreče, v katere je bilo vozilo vključeno, bi prispevala k temu, da se preprečijo manipulacije in se omogoči dostop do pomembnih podatkov. Poleg tega bi bilo treba goljufanje s kilometrskimi števci bolj sistematično obravnavati kot kaznivo dejanje, za katero je določena kazen.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)   Tehnični pregledi so del širše ureditvene sheme, ki zajema vozila skozi njihovo celotno življenjsko dobo od odobritve, prek registriranja, pregledov in razreza. Razvoj in medsebojna povezanost nacionalnih elektronskih baz podatkov o vozilih in elektronskih baz podatkov proizvajalcev bi načeloma morala prispevati k izboljšanju učinkovitosti celotne upravne verige na področju vozil in zmanjšati stroške ter upravna bremena. Komisija bi torej morala za ta namen opraviti študijo o izvedljivosti, stroških in koristih vzpostavitve evropske elektronske informativne platforme za vozila.
(25)   Tehnični pregledi so del širše ureditvene sheme, ki zajema vozila skozi njihovo celotno življenjsko dobo od odobritve, prek registriranja, pregledov in razreza. Razvoj in medsebojna povezanost nacionalnih elektronskih baz podatkov o vozilih in elektronskih baz podatkov proizvajalcev bi prispevala k izboljšanju učinkovitosti celotne upravne verige na področju vozil in zmanjšala stroške ter upravna bremena.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25 a (novo)
(25a)  Ker bi moral biti cilj te uredbe spodbujanje nadaljnjega usklajevanja in standardizacije rednih tehničnih pregledov vozil, kar bi moralo sčasoma privesti do vzpostavitve enotnega trga za redne tehnične preglede v Uniji s sistemom vzajemnega priznavanja potrdil o tehničnih pregledih, da bi lahko bila vozila tehnično pregledana v kateri koli državi članici, bi morala Komisija pripraviti poročilo o napredku procesa usklajevanja, da bi bilo mogoče določiti, kdaj se lahko začne tovrstno vzajemno priznavanje.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)   Za dopolnitev te uredbe z dodatnimi tehničnimi podrobnostmi bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi se, kadar je to primerno, upoštevali razvoj zakonodaje Unije o homologaciji v zvezi s kategorijami vozil ter potrebe po dopolnitvi prilog zaradi tehničnega napredka. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.
(26)   Za posodobitev te uredbe bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi se, kadar je to primerno, upoštevali razvoj zakonodaje Unije o homologaciji v zvezi s kategorijami vozil ter potrebe po dopolnitvi prilog zaradi tehničnega napredka. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Ker cilja te uredbe, in sicer določitve minimalnih skupnih zahtev in usklajenih predpisov v zvezi z izvajanjem tehničnih pregledov vozil v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se ta cilj lahko bolje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.
(29)  Ker cilja te uredbe, in sicer določitve minimalnih skupnih zahtev in usklajenih predpisov v zvezi z izvajanjem tehničnih pregledov vozil v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se ta cilj lahko bolje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja. Države članice se lahko odločijo, da določijo strožje zahteve od minimalnih standardov.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 1
S to uredbo se vzpostavlja ureditev rednih tehničnih pregledov vozil.
S to uredbo se vzpostavlja ureditev rednih tehničnih pregledov vozil, ki se izvajajo na podlagi minimalnih tehničnih standardov in zahtev zato, da se zagotovi visoka raven varnosti v cestnem prometu in varstva okolja.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – alinea 1
–  motorna vozila z vsaj štirimi kolesi za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg vozniškega sedeža  vozila kategorije M1,
–  motorna vozila, zasnovana in izdelana predvsem za prevoz oseb in njihove prtljage, ki imajo največ osem sedežev poleg vozniškega sedeža  vozila kategorije M1,
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – alinea 2
–  motorna vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži razen vozniškega sedeža  vozila kategorij M2 in M3,
–  motorna vozila, ki so zasnovana in izdelana predvsem za prevoz oseb in njihove prtljage ter imajo več kot osem sedežev poleg vozniškega sedeža  vozila kategorij M2 in M3,
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – alinea 3
–  motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, ki se običajno uporabljajo za cestni prevoz blaga, z največjo dovoljeno maso do vključno 3 500 kg  vozila kategorije N1,
–   motorna vozila, zasnovana in izdelana predvsem za cestni prevoz blaga, katerih največja masa ne presega 3,5 tone – vozila kategorije N1,
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – alinea 4
–  motorna vozila za prevoz blaga z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg  vozila kategorij N2 in N3,
–   motorna vozila, zasnovana in izdelana predvsem za cestni prevoz blaga, katerih največja masa presega 3,5 tone – vozila kategorij N2 in N3,
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – alinea 5
–  priklopna vozila in polpriklopniki z največjo dovoljeno maso do vključno 3 500 kg  vozila kategorij O1 in O2,
–   priklopna vozila, zasnovana in izdelana za prevoz blaga ali oseb in za nastanitev oseb, katerih največja masa presega 750 kg, vendar je manj kot 3,5 tone – vozila kategorij O2,
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – alinea 6
–  priklopna vozila in polpriklopniki z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg  vozila kategorij O3 in O4,
–   priklopna vozila, zasnovana in izdelana za prevoz blaga ali oseb in za nastanitev oseb, katerih največja masa presega 3,5 tone – vozila kategorij O3 in O4,
Sprememba 117/1
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – alinea 7
dvo- ali trikolesna vozila – vozila kategorij L1e, L2e, L3e, L4e, L5e, L6e in L7e,
–  od 1. januarja 2016 dvo- ali trikolesna vozila – vozila kategorij L3e, L4e, L5e in L7e,
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – alinea 8
–  kolesni traktorji, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h – vozila kategorije T5.
–  kolesni traktorji kategorije T5, ki se pretežno uporabljajo na javnih cestah in katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice lahko obvezne redne tehnične preglede razširijo na druge kategorije vozil. Države članice obvestijo Komisijo o kakršni koli odločitvi o podaljšanju, ki so jo sprejele, in navedejo razloge zanjo.
Sprememba 117/2
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Ta uredba se uporablja od 1. januarja 2018 za naslednje kategorije vozil, razen če Komisija v svojem poročili v skladu s členom 18a dokažem da bi bil takšen ukrep neučinkovit:
–  dvo- ali trikolesna vozila – vozila kategorij L1e, L2e, in L6e.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – alinea 2
–  vozila, ki pripadajo oboroženim silam, gasilcem, civilni zaščiti ter službam za nujno pomoč ali reševanje,
–  vozila, ki jih uporabljajo oborožene sile, gasilci, civilna zaščita ter službe za nujno pomoč ali reševanje,
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – alinea 4 a (novo)
–  vozila kategorije O2, katerih največja masa ne presega 2,0 toni, vendar ne vključuje priklopnikov kategorije 02 za bivanje,
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 3 – točka 5
(5)  „dvo- ali trikolesna vozila“ pomenijo vsako vozilo na motorni pogon na dveh kolesih z ali brez bočne prikolice, trikolesnike in štirikolesnike;
črtano
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 3 – točka 7
(7)   „vozilo zgodovinskega interesa“ pomeni vsako vozilo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
(7)   „vozilo zgodovinskega pomena“ pomeni vsako vozilo, ki ima po mnenju države članice, v kateri je registrirano, ali katerega od njenih pristojnih organov, zgodovinski pomen in hkrati izpolnjuje vse naslednje pogoje:
–  izdelano je bilo pred vsaj 30 leti,
–  izdelano ali prvič registrirano je bilo pred vsaj 30 leti;
–   vzdržuje se z uporabo nadomestnih delov, ki so podobni nekdanjim sestavnim delom vozila;
–   te vrste vozil, kot je opredeljena v ustreznih dokumentih Unije o homologaciji, se ne izdeluje več;
–  na njem ni bilo opravljenih nobenih sprememb tehničnih značilnosti glavnih sestavnih delov, kot so motor, zavore, krmilo ali vzmetenje, in
–   je ohranjeno in vzdrževano v zgodovinsko pravilnem stanju in torej na njem ni bilo opravljeno velikih sprememb njegovih tehničnih značilnosti;
–  njegova podoba se ni spremenila;
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 3 – točka 9
(9)   „tehnični pregled“ pomeni preverjanje, da so vsi deli in sestavni deli vozila skladni z varnostnimi in okoljskimi značilnostmi, veljavnimi v času odobritve, prve registracije ali dajanja v uporabo ter v času naknadnega opremljanja;
(9)   „tehnični pregled“ pomeni preverjanje, da je vozilo varno za uporabo na javnih cestah, da je skladno z zahtevanimi varnostnimi in okoljskimi značilnostmi, veljavnimi v času odobritve, prve registracije ali dajanja v uporabo ali v času naknadnega opremljanja;
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 3 – točka 13
(13)   „inšpektor“ pomeni osebo, ki jo država članica pooblasti za izvajanje tehničnih pregledov v centru za izvajanje tehničnih pregledov ali v imenu pristojnega organa;
(13)   „inšpektor“ pomeni osebo, ki jo država članica ali njen pristojni organ pooblasti za izvajanje tehničnih pregledov v centru za izvajanje tehničnih pregledov ali v imenu pristojnega organa;
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2
2.   Tehnične preglede izvaja samo pristojni organ države članice ali centri za izvajanje tehničnih pregledov, ki jih odobri država članica.
2.   Tehnični pregledi se načeloma izvajajo v državi članici, v kateri je vozilo registrirano, izvaja pa ga njen pristojni organ ali javni organ, kateremu je to nalogo dodelila država članica, ali organizacije ali ustanove, ki jih potrdi in nadzira država članica, vključno s pooblaščenimi zasebnimi organizacijami.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3
3.   Proizvajalci vozil centrom za izvajanje tehničnih pregledov ali, kadar je ustrezno, pristojnim organom zagotovijo dostop do tehničnih podatkov, potrebnih za izvajanje tehničnih pregledov, ki so določeni v Prilogi I. Komisija sprejme podrobne predpise o postopkih za dostop do tehničnih podatkov iz Priloge I v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).
3.   Proizvajalci vozil centrom za izvajanje tehničnih pregledov in proizvajalcem opreme, ki se uporablja za tehnične preglede ali, kadar je ustrezno, pristojnim organom, brezplačno zagotovijo dostop do tehničnih podatkov, potrebnih za izvajanje tehničnih pregledov, ki so določeni v Prilogi I. Proizvajalcem opreme, ki se uporablja za tehnične preglede, se zagotovijo podatki, ki so potrebni, da se lahko oprema uporabi za namene ocenjevanja uspešnosti delovanja elektronskih nadzornih sistemov vozila. Komisija sprejme podrobne predpise o postopkih za dostop do tehničnih podatkov iz Priloge I in v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2) preuči izvedljivost ene same dostopne točke.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Poglavje 3 – naslov
ZAHTEVE ZA TEHNIČNE PREGLEDE
MINIMALNE ZAHTEVE ZA TEHNIČNE PREGLEDE
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – alinea 2
–  vozila kategorije M1, N1 in O2: štiri leta po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato čez dve leti, nato pa vsako leto;
–  vozila kategorije M1, N1 in O2: štiri leta po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato pa vsaki dve leti;
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – alinea 3
–  vozila kategorije M1, ki so registrirana kot taksiji ali reševalna vozila, vozila kategorije M2, M3, N2, N3, T5, O3 in O4: eno leto po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato pa vsako leto.
–  vozila kategorije M1, ki so registrirana kot taksiji ali reševalna vozila, vozila kategorij M2, M3, N2, N3, O3 in O4: eno leto po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato pa vsako leto.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – alinea 3 a (novo)
–  vozila kategorije T5, ki se pretežno uporabljajo na javnih cestah: eno leto po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato pa vsako leto;
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – alinea 3 b (novo)
–  druge kategorije vozil: v presledkih, ki jih določi država članica registracije.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Vsaka država članica lahko subvencionira tehnične preglede, če se lastnik vozila odloči za skrajšanje intervala pregledov na eno leto. Časovno obdobje subvencioniranja se lahko začne takoj, ko vozilo doseže starost 10 let od prve registracije.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Država članica lahko zahteva, da vozila katere koli kategorije, registrirana na njenem ozemlju, pogosteje opravljajo redne tehnične preglede.
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2
2.  Kadar kilometrina vozila kategorije M1 ali N1 ob prvem tehničnem pregledu po prvi registraciji vozila znaša 160 000 km, se nadaljnji tehnični pregledi vozila izvajajo vsako leto.
črtano
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 3
3.  Imetnik potrdila o registraciji lahko od centra za izvajanje tehničnih pregledov ali pristojnega organa, če je to ustrezno, zahteva izvedbo tehničnega pregleda v obdobju, ki traja od začetka meseca pred mesecem obletnice prve registracije iz odstavka 1, do konca drugega meseca po tem datumu, ne da bi to vplivalo na datum naslednjega tehničnega pregleda.
3.  Imetnik potrdila o registraciji lahko od centra za izvajanje tehničnih pregledov ali pristojnega organa ali organizacij ali ustanov, ki jih potrdi in nadzira država članica, če je to ustrezno, zahteva izvedbo tehničnega pregleda v obdobju, ki traja od začetka meseca pred mesecem obletnice prve registracije iz odstavka 1, do konca drugega meseca po tem datumu, ne da bi to vplivalo na datum naslednjega tehničnega pregleda.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 4 – alinea 3
–  v primeru spremembe imetnika potrdila o registraciji vozila.
črtano
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 4 – alinea 3 a (novo)
–  ko je kilometrina vozila dosegla 160.000 km.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1
1.  Tehnični pregled zajema področja iz točke 2 Priloge II.
1.  Tehnični pregled zajema vsaj področja iz točke 2 Priloge II.
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2
2.  Pristojni organi države članice ali center za izvajanje tehničnih pregledov za vsako področje iz odstavka 1 opravi tehnični preglede, ki zajema vsaj postavke in uporabo metod za preskušanje navedenih postavk, kot je določeno v točki 3 Priloge II.
2.  Pristojni organi države članice ali center za izvajanje tehničnih pregledov za vsako področje iz odstavka 1 opravijo tehnični pregled, ki zajema vsaj postavke in uporabo metod za preskušanje navedenih postavk, kot je določeno v točki 3 Priloge II, ali enakovredno alternativo, ki jo je odobril pristojni organ.
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je to ustrezno, pristojni organ, ki je opravil tehnični pregled vozila, za navedeno vozilo izda potrdilo o tehničnem pregledu, ki vsebuje vsaj elemente iz Priloge IV.
1.  Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je to ustrezno, pristojni organ, ki je opravil tehnični pregled vozila, za navedeno vozilo izda potrdilo o tehničnem pregledu, ki je na voljo tudi v elektronski obliki, ki vsebuje vsaj elemente iz Priloge IV. V ta namen Komisija pripravi enotni obrazec Evropske unije za tehnični pregled.
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
2.  Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je to ustrezno, pristojni organ osebi, ki pripelje vozilo na tehnični pregled, zagotovi potrdilo o tehničnem pregledu ali v primeru elektronsko izdanega potrdila o tehničnem pregledu ustrezno potrjen izpis takšnega potrdila.
2.  Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je to ustrezno, pristojni organ osebi, ki pripelje vozilo na tehnični pregled, takoj, ko je pregled zadovoljivo opravljen, zagotovi potrdilo o tehničnem pregledu, v primeru potrdila o tehničnem pregledu v elektronski obliki pa izda ustrezen izpis rezultatov pregleda.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Organi, pristojni za registriranje vozil, ob prejemu vloge za ponovno registracijo vozila, ki izvira iz druge države članice, priznajo potrdilo o tehničnem pregledu, če je bila ob ponovni registraciji njegova veljavnost potrjena. Potrdilo se prizna za enako obdobje kot je veljavnost izvirnika, razen če je obdobje veljavnosti izvirnega potrdila daljše od zakonsko določenega najdaljšega trajanja v državi članici, v kateri se vozilo ponovno registrira. V tem primeru se veljavnost skrajša, izračuna pa se od datuma, ko je vozilo prejelo izvirno potrdilo o tehničnem pregledu. Države članice si pred datumom uporabe te uredbe sporočijo obliko potrdila o tehničnem pregledu, ki jo njihovi pristojni organi priznavajo, ter navodila za preverjanje njihove pristnosti.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 4
4.  Za namene preverjanja stanja kilometrskega števca in kadar ta podatek ni bil sporočen po elektronski poti po prejšnjem tehničnem pregledu inšpektor od osebe, ki pripelje vozilo na tehnični pregled, zahteva, da pokaže potrdilo, ki je bilo izdano po prejšnjem tehničnem pregledu.
4.  Za namene preverjanja stanja kilometrskega števca, kjer je vgrajen, in kadar podatek o stanju števca ni bil sporočen po elektronski poti po prejšnjem tehničnem pregledu, inšpektor od osebe, ki pripelje vozilo na tehnični pregled, zahteva, da pokaže potrdilo, ki je bilo izdano po prejšnjem tehničnem pregledu, če potrdilo ni bilo izdano v elektronski obliki.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 5
5.  Rezultati tehničnega pregleda se sporočijo organu za registracijo vozila. To obvestilo vsebuje podatke iz potrdila o tehničnem pregledu.
5.  Rezultati tehničnega pregleda se po elektronski poti nemudoma sporočijo organu za registracijo vozila. To obvestilo vsebuje podatke iz potrdila o tehničnem pregledu.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2
2.  V primeru večjih pomanjkljivosti pristojni organ odloči, pod kakšnimi pogoji se vozilo lahko uporablja v času do naslednjega tehničnega pregleda. Slednji se opravi v šestih tednih po prvem pregledu.
2.  V primeru večjih pomanjkljivosti lahko pristojni nacionalni organ odloči, pod kakšnimi pogoji se vozilo lahko uporablja v času do naslednjega tehničnega pregleda. Slednji se opravi v šestih tednih po prvem pregledu.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3
3.  V primeru nevarnih pomanjkljivosti se vozilo ne uporablja na javno dostopnih cestah, njegova registracija pa se odvzame v skladu s členom 3a Direktive XXX Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 1999/37/ES o dokumentih za registracijo vozil, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo in dokler se ne izda novo potrdilo o tehničnem pregledu, ki dokazuje, da je vozilo v tehnično brezhibnem stanju.
3.  V primeru nevarnih pomanjkljivosti lahko država članica ali pristojni organ prepreči ali omeji uporabo vozila na javnih cestah, dokler se nevarne pomanjkljivosti ne odpravijo.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1
Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je ustrezno, pristojni organ države članice, ki je opravil tehnični pregled vozila, registriranega na njegovem ozemlju, izda dokazilo o uspešno opravljenem pregledu vozila. Na dokazilu je naveden datum naslednjega tehničnega pregleda.
Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je ustrezno, pristojni organ države članice, ki je opravil tehnični pregled vozila, registriranega na njegovem ozemlju, izda dokazilo o uspešno opravljenem pregledu vozila. Na dokazilu je naveden datum naslednjega tehničnega pregleda. Dokazila o tehnični brezhibnosti ni treba izdati, če je v dokumentu o registraciji vozila mogoče zabeležiti, da je bil tehnični pregled opravljen, in datum naslednjega pregleda.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 a (novo)
Kadar pregledano vozilo sodi v kategorijo, za katero ni potrebna registracija v državi članici, v kateri je bilo vozilo dano v promet, se dokazilo o pregledu namesti na vidno mesto na vozilu.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2
Vsaka država članica prizna dokazilo, ki je bilo izdano v skladu z odstavkom 1.
Vsaka država članica prizna dokazilo druge države članice, ki je bilo izdano v skladu z odstavkom 1, ali ustrezno zabeležko v dokumentu o registraciji vozila, če je bilo dokazilo izdano za vozilo, registrirano v tej državi članici.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1
1.  Prostori in oprema za pregled, ki se uporabljajo za izvajanje tehničnih pregledov, so skladni z minimalnimi tehničnimi zahtevami iz Priloge V.
1.  Prostori in oprema za pregled, ki se uporabljajo za izvajanje tehničnih pregledov, so skladni vsaj z minimalnimi tehničnimi zahtevami iz Priloge V.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Centre za izvajanje tehničnih pregledov, v katerih inšpektorji izvajajo te preglede, pooblasti država članica ali njen pristojni organ.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Za centre, ki so jih države članice pred začetkom veljavnosti te uredbe že pooblastile, je treba po vsaj petih letih po začetku veljavnosti te uredbe ponovno preveriti, ali ustrezajo minimalnim standardom.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Centri za izvajanje tehničnih pregledov so pri izpolnjevanju minimalnih zahtev glede vodenja kakovosti skladni z zahtevami države članice, ki izda pooblastilo. Centri za izvajanje tehničnih pregledov zagotavljajo objektivnost in visoko kakovost preskušanja vozil.
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1
1.  Tehnične preglede izvajajo inšpektorji, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede kompetenc in usposabljanja iz Priloge VI.
1.  Tehnične preglede izvajajo inšpektorji, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede kompetenc in usposabljanja iz Priloge VI. Države članice lahko določijo dodatne zahteve glede kompetenc in usposabljanja.
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice predpišejo ustrezno izobraževanje inšpektorjev glede na zahtevane kvalifikacije.
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2
2.  Države članice izdajo potrdilo inšpektorjem, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede kompetenc in usposabljanja. To potrdilo vključuje vsaj podatke iz točke 3 Priloge VI.
2.  Pristojni organi ali, po potrebi, pooblaščeni centri za usposabljanje izdajo potrdilo inšpektorjem, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede kompetenc in usposabljanja. To potrdilo vključuje vsaj podatke iz točke 3 Priloge VI.
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 3
3.  Zahteve, ki so določene v točki 1 Priloge VI, ne veljajo za inšpektorje, ki jih pristojni organi držav članic ali center za izvajanje tehničnih pregledov zaposlijo na datum začetka uporabe te uredbe. Države članice tem inšpektorjem izdajo enakovredno potrdilo.
3.  Zahteve, ki so določene v točki 1 Priloge VI, ne veljajo za inšpektorje, ki jih pristojni organi držav članic ali center za izvajanje tehničnih pregledov zaposlujejo na datum začetka uporabe te uredbe ali imajo na ta datum njihovo pooblastilo. Države članice tem inšpektorjem izdajo enakovredno potrdilo.
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Oseba, ki opravi popravilo ali vzdrževalna dela na vozilu, ne sodeluje kot inšpektor pri rednem tehničnem pregledu istega vozila, ki temu sledi, razen če se je nadzorni organ prepričal, da je mogoče zagotoviti visoko raven nepristranskosti. Države članice lahko predpišejo strožje zahteve glede ločitve dejavnosti.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 5
5.  Center za izvajanje tehničnih pregledov obvesti osebo, ki pripelje vozilo na pregled, o potrebnih popravilih, ki jih je treba opraviti, in ne spreminja rezultatov pregleda za komercialne namene.
5.  Center za izvajanje tehničnih pregledov obvesti osebo, ki pripelje vozilo na pregled, oz. servis o ugotovljenih pomanjkljivostih vozila in ne spreminja rezultatov pregleda iz komercialnih razlogov.
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Vsaka država članica zagotovi nadzor centrov za izvajanje tehničnih pregledov na svojem ozemlju.
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2
2.  Zahteve glede odobritve in nadzora ne veljajo za centre za izvajanje tehničnih pregledov, ki jih upravlja pristojni organ.
2.  Zahteve glede odobritve in nadzora ne veljajo za centre za izvajanje tehničnih pregledov, ki jih upravlja pristojni organ države članice.
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 15
Komisija preuči izvedljivost, stroške in koristi vzpostavitve elektronske informativne platforme za vozila za namen izmenjave informacij o podatkih, povezanih s tehničnimi pregledi, in sicer med pristojnimi organi držav članic, pristojnimi za tehnične preglede, registracijo in odobritev vozila, centri za izvajanje tehničnih pregledov in proizvajalci vozil.
Komisija preuči najučinkovitejši in najuspešnejši način vzpostavitve elektronske informativne platforme za vozila in izkoristi že obstoječe in izvajane rešitve informacijske tehnologije v zvezi z mednarodno izmenjavo podatkov, da se zmanjšajo stroški in prepreči podvajanje. Komisija razmisli o najprimernejšem načinu povezave obstoječih nacionalnih sistemov za namen izmenjave informacij o podatkih, povezanih s tehničnimi pregledi in odčitki kilometrskih števcev, in sicer med organi držav članic, pristojnimi za tehnične preglede, registracijo in odobritev vozila, centri za izvajanje tehničnih pregledov, proizvajalci opreme, ki se uporablja za tehnične preglede, in proizvajalci vozil.
Komisija preverja tudi zbiranje in shranjevanje obstoječih podatkov o vozilih, udeleženih v težkih prometnih nesrečah, ki so pomembni za varnost. Vključeni bi morali biti vsaj podatki o zamenjanih in popravljenih sestavnih delih, ki so pomembni za varnost.
Inšpektorji, ki izvajajo pregled vozila, v anonimizirani obliki pa tudi države članice ter imetnik potrdila o registraciji vozila ali lastnik vozila, bi morali imeti možnost vpogleda v podatke o zgodovini vozila zaradi načrtovanja in izvedbe ukrepov, ki povečujejo varnost v prometu.
Na podlagi te preučitve predloži in oceni različne možnosti politike, vključno z možnostjo umika zahteve za dokazilo o opravljenem tehničnem pregledu, kot določa člen 10. Komisija v dveh letih po datumu začetka uporabe te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o rezultatih preučitve in k poročilu predloži zakonodajni predlog, če je to primerno.
Na podlagi te preučitve Komisija predloži in oceni različne možnosti politike, vključno z možnostjo umika zahteve za dokazilo o opravljenem tehničnem pregledu, kot določa člen 10, in uvedbe sistema za izmenjavo podatkov o kilometrinah in težkih nesrečah teh vozil skozi njihovo celotno življenjsko dobo med državami članicami pri čezmejni prodaji. Komisija v dveh letih po datumu začetka uporabe te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o rezultatih preučitve in k poročilu predloži zakonodajni predlog, če je to primerno.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 17
Komisija je v skladu s členom 19 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za:
Komisija je v skladu s členom 18 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev:
–  dopolnitev člena 2(1) ter člena 5(1) in (2), kakor je ustrezno, da bi se upoštevale spremembe pri kategorijah vozil, ki izhajajo iz sprememb zakonodaje iz člena 3(1),
(a)  oznak kategorije vozil v členu 2(1) ter členu 5(1) in (2), kakor je ustrezno, v primeru sprememb pri kategorijah vozil, ki izhajajo iz sprememb zakonodaje o homologaciji iz člena 2(1), ne da bi s tem vplivala na področje uporabe ali pogostost tehničnih pregledov;
–  dopolnitev prilog v luči tehničnega napredka ali da bi se upoštevale spremembe mednarodne zakonodaje ali zakonodaje Unije.
(b)  točke 3 iz Priloge II o metodah in razlogih za pomanjkljivosti, Priloge V v primeru razpoložljivosti učinkovitejših in uspešnejših metod za preskušanje, ter Priloge I v primeru, da so za izvajanje tehničnih pregledov potrebni dodatni podatki;
(c)  točke 3 Priloge II glede seznama postavk pregleda, metod in razlogov za pomanjkljivosti, Priloge III glede ocen pomanjkljivosti ter Priloge V, da se jih uskladi z razvojem predpisov Unije na področju varnosti in varstva okolja, pa tudi Priloge I v primeru, da so za izvajanje tehničnih pregledov potrebni dodatni podatki.
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2
2.  Pooblastilo iz člena 17 se podeli za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17 se Komisiji podeli za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece prek koncem vsakega obdobja.
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 18 a (novo)
Člen 18a
Poročanje o dvo- ali trikolesnih vozilih
Komisija najkasneje [tri leta po objavi te uredbe] predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o vključitvi dvo- ali trikolesnih vozil v področje uporabe te uredbe. Poročilo oceni stanje na področju varnosti v cestnem prometu za to kategorijo vozil. Komisija primerja zlasti stanje varnosti v cestnem prometu za to kategorijo vozil v državah članicah, ki izvajajo tehnične preglede te kategorije, s stanjem v državah članicah, ki tehničnih pregledov te kategorije vozil ne izvajajo, da bi ocenili, ali so tehnični pregledi dvo- ali trikolesnih vozil sorazmerni z zastavljenimi cilji na področju varnosti v cestnem prometu. Poročilu so po potrebi priloženi zakonodajni predlogi.
Sprememba 110
Predlog uredbe
Člen 18 b (novo)
Člen 18b
Poročanje
Komisija najpozneje [pet let po objavi te uredbe] predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju in učinkih te uredbe, zlasti glede pogostosti tehničnih pregledov, stopnje usklajenosti rednih tehničnih pregledov in učinkovitosti določb o vzajemnem priznavanju potrdil o tehničnem pregledu v primeru registracije vozil, ki izvirajo iz druge države članice. Poročilo tudi analizira, ali raven usklajenosti zadostuje za popolno vzajemno priznavanje potrdil o tehničnem pregledu v Uniji in ali so za uresničitev tega cilja potrebni višji evropski standardi. Poročilu so po potrebi priloženi zakonodajni predlogi.
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 2
2.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da manipulacija ali nedovoljeni posegi v kilometrski števec veljajo za kaznivo dejanje, za katero so določene učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne kazni.
2.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da manipulacija ali nedovoljeni posegi v sestavne dele in sistemske sklope vozil, povezane z varnostjo in vplivi na okolje, ali v kilometrski števec veljajo za kaznivo dejanje, za katero so določene učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne kazni, ter zagotovi točnost stanja kilometrskega števca v celotni življenjski dobi vozila.
Sprememba 89
Predlog uredbe
Priloga I – del 5 – točka 5,3 – alinea 8 a (novo)
–  Priporočeni tlak v pnevmatikah
Sprememba 90
Predlog uredbe
Priloga II – del 1 – odstavek 4 a (novo)
Kadar vozila ni mogoče pregledati z uporabo priporočene metode pregledovanja, določene v tej prilogi, lahko center za izvajanje tehničnih pregledov opravi pregled v skladu z alternativno metodo, ki jo je pisno potrdil ustrezen pristojni organ. Pristojni organ mora biti prepričan, da se spoštujejo varnostni in okoljski standardi.
Sprememba 91
Predlog uredbe
Priloga II – del 3 – postavka 1.8 ‑ točka a
1.8  Zavorna tekočina
Merjenje temperature vrenja ali vsebnosti vode.
(a)  Prenizka temperatura vrenja zavorne tekočine ali previsoka vsebnost vode.

1.8  Zavorna tekočina
Merjenje temperature vrenja ali vsebnosti vode.
(a)  Prenizka temperatura vrenja zavorne tekočine.

Sprememba 92
Predlog uredbe
Priloga II – del 3 – postavka 3.3 ‑ točka a
3.3.  Vzvratna ogledala ali naprave
Vizualni pregled.
(a)  Ogledalo ali naprava manjka ali ni nameščena v skladu z zahtevami(1)

3.3.  Vzvratna ogledala ali naprave
Vizualni pregled.
(a)  Ogledalo ali naprava manjka ali ni nameščena v skladu z zahtevami(1), vključno z zahtevami iz Direktive 2007/38/ES o naknadnem opremljanju težkih tovornih vozil, registriranih v Skupnosti, z ogledali.

Sprememba 93
Predlog uredbe
Priloga II – del 3 – postavka 4.1.2
4.1.2.  Poravnava
Z uporabo naprave za usmeritev žarometa ali zaslona določite horizontalno usmeritev vsakega žarometa za kratek svetlobni pramen.
Usmeritev žarometa ni v mejah, določenih v zahtevah.

4.1.2.  Poravnava
Z uporabo naprave za usmeritev žarometa in elektronske kontrolne naprave za nadzor dinamične funkcionalnosti, kadar je primerno, določite horizontalno in vertikalno poravnavo vsakega žarometa za kratek svetlobni pramen.
Usmeritev žarometa ni v mejah, določenih v zahtevah.

Sprememba 94
Predlog uredbe
Priloga II – del 3 – postavka 4.1.3
4.1.3.  Stikala
Vizualni pregled in pregled delovanja.
(a)  Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami(1) (Število žarometov, ki svetijo hkrati)



(b)  Delovanje upravljalne naprave je oslabljeno.

4.1.3.  Stikala
Vizualni pregled in pregled delovanja, po potrebi z elektronsko kontrolno napravo.
(a)  Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami(1) (Število žarometov, ki svetijo hkrati)



(b)  Delovanje upravljalne naprave je oslabljeno.

Sprememba 95
Predlog uredbe
Priloga II – del 3 – postavka 4.1.5
4.1.5.  Naprava za nastavljanje naklona žarometa (če je obvezno)
Vizualni pregled in pregled delovanja, če je to mogoče.
(a)  Naprava ne deluje.



(b)  Ročne naprave ni mogoče upravljati z vozniškega sedeža.

4.1.5.  Naprava za nastavljanje naklona žarometa (če je obvezno)
Vizualni pregled in pregled delovanja, po potrebi z elektronsko kontrolno napravo.
(a)  Naprava ne deluje.



(b)  Ročne naprave ni mogoče upravljati z vozniškega sedeža.

Sprememba 96
Predlog uredbe
Priloga II – del 3 – postavka 4.3.2
4.3.2.  Stikala
Vizualni pregled in pregled delovanja.
(a)  Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami.



(b)  Delovanje upravljalne naprave je oslabljeno.

4.3.2  Stikala zavornih luči – luči zavore v sili
Vizualni pregled in pregled delovanja z elektronsko kontrolno napravo za spreminjanje vhodne vrednosti senzorja zavornega pedala in preverjanje delovanja luči zavore v sili.
(a)  Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami.



(b)  Delovanje upravljalne naprave je oslabljeno.



(ba)  Funkcije luči zavore v sili ne delujejo ali ne delujejo pravilno.

Sprememba 97
Predlog uredbe
Priloga II – del 3 – postavka 4.5.2
4.5.2  Poravnava (X)(2)
Pregled delovanja z uporabo naprave za usmeritev žarometov.
Žaromet za meglo ni horizontalno usmerjen, ko svetlobni pramen proizvede ločnico.

4.5.2  Poravnava (X)(2)
Pregled delovanja z uporabo naprave za usmeritev žarometov.
Žaromet za meglo ni horizontalno in vertikalno poravnan, ko svetlobni pramen proizvede ločnico.

Sprememba 98
Predlog uredbe
Priloga II – del 3 – postavka 5.2.2 – točka d a (novo)
5.2.2.  Kolesa
Vizualni pregled obeh strani vsakega kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu.
(a)  Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju.



(...)

5.2.2.  Kolesa
Vizualni pregled obeh strani vsakega kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu.
(a)  Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju.



(...)



(da)  Kolo ni združljivo s pestom

Sprememba 99
Predlog uredbe
Priloga II – del 3 – postavka 5.2.3 – stolpec 2
5.2.3.  Pnevmatike
Vizualni pregled celotne pnevmatike bodisi z rotacijo kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu in se kolesa ne dotikajo tal, bodisi s premikanjem vozila nazaj in naprej nad jaškom.


5.2.3.  Pnevmatike
Vizualni pregled celotne pnevmatike bodisi z rotacijo kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu in se kolesa ne dotikajo tal, bodisi s premikanjem vozila nazaj in naprej nad jaškom.



Z merilnikom tlaka preverite tlak v pnevmatikah in ga primerjajte z vrednostmi, ki jih je navedel proizvajalec.


Sprememba 100
Predlog uredbe
Priloga II – del 3 – postavka 8.2.1.2
8.2.1.2  Plinaste emisije
Merjenje z uporabo analizatorja izpušnih plinov v skladu z zahtevami(1). Za vozila, opremljena z ustreznimi vgrajenimi sistemi za diagnostiko na vozilu (OBD), se lahko pravilno delovanje sistema emisij ugotovi tudi z ustreznim odčitavanjem z naprave OBD in hkratnim preverjanjem pravilnega delovanja sistema OBD namesto z meritvami emisij, ko je motor v prostem teku, v skladu s priporočili proizvajalca glede ogrevanja motorja ter drugimi zahtevami(1).
(a)  Plinaste emisije presegajo ravni, ki jih je navedel proizvajalec.



(b)  Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo



i)  za vozila brez naprednega sistema za nadzor emisij,



–  4.5%, ali



–  3.5%



glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1);



ii)  za vozila z naprednim sistemom za nadzor emisij,



–  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.5%



–  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%



ali



–  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%6



–  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2%



glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1);



(c)  Lambda je zunaj območja 1 ± 0,03 ali ni v skladu s specifikacijami proizvajalca.



(d)  Vrednosti, odčitane z naprave OBD, kažejo znatno poslabšano delovanje.

8.2.1.2  Plinaste emisije
Merjenje z uporabo analizatorja izpušnih plinov v skladu z zahtevami(1). Preskus emisij iz izpušne cevi je vedno privzeta metoda ocenjevanja emisij izpušnih plinov, tudi če se uporabi skupaj z diagnostiko na vozilu.
(a)  Plinaste emisije presegajo ravni, ki jih je navedel proizvajalec.


Za vozila, opremljena z napravo OBD v skladu z zahtevami(1), odčitavanje podatkov z naprave OBD in preverjanje (pripravljenost) pravilnega delovanja sistema OBD v prostem teku motorja v skladu s priporočili proizvajalca in drugimi zahtevami(1).



Merjenje ravni NOx z ustrezno opremo/ustrezno opremljenim analizatorjem izpušnih plinov, ob uporabi obstoječih metod preskušanja emisij iz izpušne cevi.
(b)  Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo



i)  za vozila brez naprednega sistema za nadzor emisij,



–  4,5 % ali



–  3.5%



glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1);



ii)  za vozila z naprednim sistemom za nadzor emisij,



–  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.5%



–  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%



ali



–  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%6



–  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2%



ali



–  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2% (6a)



–  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.1% (6a)



glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1);



(c)  Lambda je zunaj območja 1 ± 0,03 ali ni v skladu s specifikacijami proizvajalca.



(d)  Vrednosti, odčitane z naprave OBD, kažejo znatno poslabšano delovanje pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku.



Raven NOx ni v skladu z zahtevami ali presega ravni, ki jih je navedel proizvajalec.

_____________

(6a)  Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v Tabeli 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007 ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2007 (Euro 5).

Sprememba 101
Predlog uredbe
Priloga II – del 3 – postavka 8.2.2.2
8.2.2.2  Motnost



Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev.
(a)  Motnost izpušnega plina, ki jo je treba meriti med prostim pospeševanjem (brez obremenitve od prostega teka do prekinitve pospeševanja) z ročico menjalnika v nevtralnem položaju in vključeno sklopko.
(a)  Za vozila, ki so prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1),


(b)  Predhodno ogrevanje vozila:
motnost presega raven, navedeno na tablici proizvajalca na vozilu;


1.  Vozila se lahko preskušajo brez predhodnega ogrevanja, čeprav naj se iz varnostnih razlogov preveri, ali je motor ogret in v zadovoljivem mehanskem stanju.
(b)  če tega podatka ni ali v zahtevah(1) ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti,


2.  Zahteve za predhodno ogrevanje:
za sesalne dizelske motorje: 2.5 m-1 ,


(i)  Motor je popolnoma ogret, na primer temperatura motornega olja, merjena s tipalom v cevi paličice za merjenje ravni olja, mora znašati vsaj 80 °C ali ustrezati normalni temperaturi obratovanja, če je nižja, ali temperatura bloka motorja, merjena z ravnijo infrardečega sevanja, mora biti vsaj enakovredna. Če je ta meritev zaradi konfiguracije vozila nepraktična, se lahko normalna temperatura obratovanja motorja ugotavlja na druge načine, na primer z delovanjem ventilatorja motorja.
za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3.0 m-1,


(ii)  Izpušni sistem se očisti z vsaj tremi cikli pospeševanja ali z enakovredno metodo.
ali za vozila, določena v zahtevah(1) ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1),


(c)  Preskusni postopek:
1.5  m-1 7.


1.  Motor in morebitno vgrajeno turbopuhalo morata pred začetkom vsakega cikla pospeševanja doseči vrtilno frekvenco prostega teka. Pri težkih dizelskih motorjih to pomeni, da je treba počakati vsaj 10 sekund po sprostitvi pedala za plin.



2.  Za sprožitev vsakega cikla pospeševanja se mora na pedal za plin pritisniti hitro in do konca (v manj kakor eni sekundi), pedal pa je treba držati pritisnjen, vendar ne sunkovito, da se doseže največji dovod goriva iz tlačilke za vbrizgavanje goriva.



3.  V vsakem ciklu pospeševanja motor doseže število vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, ali pri vozilih z avtomatskimi menjalniki hitrost, ki jo opredeli proizvajalec, ali če ti podatki niso na voljo, dve tretjini števila vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, preden se sprosti pedal za plin. To se lahko preveri na primer z nadzorovanjem števila vrtljajev motorja ali tako, da se omogoči, da preteče dovolj časa od začetnega pritiska na pedal za plin do njegove sprostitve, kar naj pri vozilih kategorije 1 in 2 iz Priloge 1 znaša vsaj dve sekundi.



4.  Vozila ne opravijo preskusa samo, če aritmetične srednje vrednosti vsaj zadnjih treh ciklov pospeševanja presegajo mejno vrednost. To se lahko izračuna brez upoštevanja katere koli meritve, ki znatno odstopa od izmerjene srednje vrednosti, ali rezultata katerega koli drugega statističnega izračuna, ki upošteva razpršitev meritev. Države članice lahko omejijo število preskusnih ciklov.



5.  Države članice lahko, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da vozila niso opravila preskusa, če njihove izmerjene vrednosti znatno presegajo mejne vrednosti po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja. Prav tako lahko države članice, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da so vozila opravila preskus, če so njihove izmerjene vrednosti znatno pod mejnimi vrednostmi po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja.


8.2.2.2  Motnost



Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev.
(a)  Motnost izpušnega plina, ki jo je treba meriti med prostim pospeševanjem (brez obremenitve od prostega teka do prekinitve pospeševanja) z ročico menjalnika v nevtralnem položaju in vključeno sklopko. Preskus emisij iz izpušne cevi je vedno privzeta metoda ocenjevanja emisij izpušnih plinov, tudi če se uporabi skupaj z diagnostiko na vozilu.
(a)  Za vozila, ki so prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1),


Za vozila, opremljena z napravo OBD v skladu z zahtevami(1), odčitavanje podatkov z naprave OBD in preverjanje (pripravljenost) pravilnega delovanja sistema OBD v prostem teku motorja v skladu s priporočili proizvajalca in drugimi zahtevami(1).



(b)  Predhodno ogrevanje vozila:
motnost presega raven, navedeno na tablici proizvajalca na vozilu;


1.  Vozila se lahko preskušajo brez predhodnega ogrevanja, čeprav naj se iz varnostnih razlogov preveri, ali je motor ogret in v zadovoljivem mehanskem stanju.
(b)  če tega podatka ni ali v zahtevah(1) ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti,


2.  Zahteve za predhodno ogrevanje:
za sesalne dizelske motorje: 2.5 m-1,


(i)  Motor je popolnoma ogret, na primer temperatura motornega olja, merjena s tipalom v cevi paličice za merjenje ravni olja, mora znašati vsaj 80 °C ali ustrezati normalni temperaturi obratovanja, če je nižja, ali temperatura bloka motorja, merjena z ravnijo infrardečega sevanja, mora biti vsaj enakovredna. Če je ta meritev zaradi konfiguracije vozila nepraktična, se lahko normalna temperatura obratovanja motorja ugotavlja na druge načine, na primer z delovanjem ventilatorja motorja.
za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3.0 m-1,


(ii)  Izpušni sistem se očisti z vsaj tremi cikli pospeševanja ali z enakovredno metodo.
ali za vozila, določena v zahtevah(1) ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1),


(c)  Preskusni postopek:
1.5  m-1.7


1.  Motor in morebitno vgrajeno turbopuhalo morata pred začetkom vsakega cikla pospeševanja doseči vrtilno frekvenco prostega teka. Pri težkih dizelskih motorjih to pomeni, da je treba počakati vsaj 10 sekund po sprostitvi pedala za plin.
ali


2.  Za sprožitev vsakega cikla pospeševanja se mora na pedal za plin pritisniti hitro in do konca (v manj kakor eni sekundi), pedal pa je treba držati pritisnjen, vendar ne sunkovito, da se doseže največji dovod goriva iz tlačilke za vbrizgavanje goriva.
0.5  m-1 6a


3.  V vsakem ciklu pospeševanja motor doseže število vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, ali pri vozilih z avtomatskimi menjalniki hitrost, ki jo opredeli proizvajalec, ali če ti podatki niso na voljo, dve tretjini števila vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, preden se sprosti pedal za plin. To se lahko preveri na primer z nadzorovanjem števila vrtljajev motorja ali tako, da se omogoči, da preteče dovolj časa od začetnega pritiska na pedal za plin do njegove sprostitve, kar naj pri vozilih kategorije 1 in 2 iz Priloge 1 znaša vsaj dve sekundi.



4.  Vozila ne opravijo preskusa samo, če aritmetične srednje vrednosti vsaj zadnjih treh ciklov pospeševanja presegajo mejno vrednost. To se lahko izračuna brez upoštevanja katere koli meritve, ki znatno odstopa od izmerjene srednje vrednosti. Države članice lahko omejijo število preskusnih ciklov.



5.  Države članice lahko, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da vozila niso opravila preskusa, če njihove izmerjene vrednosti znatno presegajo mejne vrednosti po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja. Prav tako lahko države članice, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da so vozila opravila preskus, če so njihove izmerjene vrednosti znatno pod mejnimi vrednostmi po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja.



Merjenje ravni NOx in delcev z ustrezno opremo/ustrezno opremljenim analizatorjem izpušnih plinov, ob uporabi obstoječih preskusnih metod s prostim pospeševanjem.
Raven NOx ali vrednosti delcev niso v skladu z zahtevami ali presegajo ravni, ki jih je navedel proizvajalec.

______________

(6a)  Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v Tabeli 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007 ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2007 (Euro 5).

Sprememba 102
Predlog uredbe
Priloga III – postavka 1.8 – točka a
1.8  Zavorna tekočina
(a)  Prenizka temperatura vrenja zavorne tekočine ali previsoka vsebnost vode


1.8  Zavorna tekočina
(a)  Prenizka temperatura vrelišča zavorne tekočine.


Sprememba 103
Predlog uredbe
Priloga III – postavka 5.2.2 – točka d a (novo)


Manjše
Velike
Nevarne

5.2.2.  Kolesa
(a)  Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju.


x


(...)




Manjše
Velike
Nevarne

5.2.2.  Kolesa
(a)  Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju.


x


(...)



(da)  Kolo ni združljivo s pestom.

x


Sprememba 104
Predlog uredbe
Priloga III – postavka 5.2.3


Manjše
Velike
Nevarne

5.2.3.  Pnevmatike
(a)  Velikost pnevmatike, nosilnost, oznaka homologacije ali razred hitrosti ni v skladu z zahtevami(1), kar vpliva na varnost v cestnem prometu.

x



Nezadostna nosilnost ali razred hitrosti za dejansko uporabo, pnevmatika se dotika drugih delov vozil, kar ogroža varno vožnjo.


x


(b)  Pnevmatike na isti osi ali na dvojnih kolesih so različne velikosti.

x



(c)  Pnevmatike na isti osi imajo različno zgradbo (radialno/diagonalno).

x



(d)  Kakršna koli resna poškodba ali zareza v pnevmatiki.

x



Kordna tkanina je vidna ali poškodovana.


x


(e)  Globina žleba profila ni v skladu z zahtevami(1).

x



Manj kot 80 % zahtevane globine žleba.


x


(f)  Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele (prilagodljive naprave proti škropljenju).
x




Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele (varna vožnja ni ogrožena).

x



(g)  Pnevmatike s ponovno vrezanimi kanali niso v skladu z zahtevami(1).

x



Zaščitna plast kordne tkanine je poškodovana.


x


(h)  Okvara sistema za nadzor tlaka v pnevmatiki
x




Očitno ne deluje.

x




Manjše
Velike
Nevarne

5.2.3.  Pnevmatike
(a)  Velikost pnevmatike, nosilnost, oznaka homologacije ali razred hitrosti ni v skladu z zahtevami(1), kar vpliva na varnost v cestnem prometu.

x



Nezadostna nosilnost ali razred hitrosti za dejansko uporabo, pnevmatika se dotika drugih delov vozil, kar ogroža varno vožnjo.


x


(b)  Pnevmatike na isti osi ali na dvojnih kolesih so različne velikosti.

x



(c)  Pnevmatike na isti osi imajo različno zgradbo (radialno/diagonalno).

x



(d)  Kakršna koli resna poškodba ali zareza v pnevmatiki.

x



Kordna tkanina je vidna ali poškodovana.


x


(e)  Indikator obrabljenosti žleba profila postane viden.

x



Globina žleba profila pnevmatike ustreza zakonsko predpisani mejni vrednosti. Globina žleba profila pnevmatike manjša od zakonsko predpisane mejne vrednosti.


x


(f)  Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele (prilagodljive naprave proti škropljenju).
x




Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele (varna vožnja ni ogrožena).

x



(g)  Pnevmatike s ponovno vrezanimi kanali niso v skladu z zahtevami(1).

x



Zaščitna plast kordne tkanine je poškodovana.


x


(h)  Okvara sistema za nadzor tlaka v pnevmatiki ali pa je tlak v pnevmatiki očitno prenizek.
x




Očitno ne deluje.

x



(i)  Delovni tlak med uporabo v eni od pnevmatik vozila zmanjšan za 20 %, a ne nižji od 150 kPa.

x



Tlak v pnevmatiki nižji od 150 kPa.


x

Sprememba 105
Predlog uredbe
Priloga III – postavka 8.2.1.2 – točka b


Manjše
Velike
Nevarne

8.2.1.2  Plinaste emisije
(b)  Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo

x



(...)





ii)  za vozila z naprednim sistemom za nadzor emisij,





–  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.5%





–  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%





ali





–  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%





–  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2%





glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1);






Manjše
Velike
Nevarne

8.2.1.2  Plinaste emisije
(b)  Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo

x



(...)





ii)  za vozila z naprednim sistemom za nadzor emisij,





–  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.5%





–  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%





ali





–  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.3%





–  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2%





ali





–  pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.2% 6a





–  pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0.1% 6a





glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1);




______________

(6a)  Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v Tabeli 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007 ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2007 (Euro 5).

Sprememba 106
Predlog uredbe
Priloga III – postavka 8.2.2.2 – točka b


Manjše
Velike
Nevarne

8.2.2.2  Motnost





Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev.
če tega podatka ni ali v zahtevah(1) ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti,

x



za sesalne dizelske motorje: 2.5 m-1,





za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3.0 m-1,





ali za vozila, določena v zahtevah(1) ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1),,





1.5  m-1.






Manjše
Velike
Nevarne

8.2.2.2  Motnost





Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev.
če tega podatka ni ali v zahtevah(1) ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti,

x



za sesalne dizelske motorje: 2.5 m-1,





za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3.0 m-1,





ali za vozila, določena v zahtevah(1) ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1),





1.5  m-1.





ali





0,5 m-1 (6a)




_____________

(6a)   Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v Tabeli 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007 ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2007 (Euro 5).

Sprememba 107
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 6 a (novo)
(6a)  podrobnosti o velikih popravilih, potrebnih zaradi nesreče
Sprememba 108
Predlog uredbe
Priloga V – del I – odstavek 2 a (novo)
Uporablja se lahko alternativna oprema, ki na nevtralen način uvaja tehnološke inovacije, če zagotavlja enako visoko kakovost pregledovanja.
Sprememba 109
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – odstavek 1 – točka 15 a (novo)
(15a)  merilnik tlaka za merjenje tlaka v pnevmatikah;

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0210/2013).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov