Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 13. marec 2013 - Strasbourg
Večletnni finančni okvir
 Sistem nacionalnih in regionalnih računov ***I
 Odgovornosti države zastave za izvrševanje Direktive Sveta 2009/13/ES o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti in Evropsko federacijo delavcev v prometu, o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu ***I
 Smernice za proračun za leto 2014 - Oddelek III
 Sestava Evropskega parlamenta glede na volitve leta 2014
 Opredelitev, opis, predstavitev, označevanje in zaščita geografskih označb žganih pijač
 Neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru SKP (odločitev o začetku medinstitucionalnih pogajanj)
 Uredba o enotni SUT (odločitev o začetku medinstitucionalnih pogajanj)
 Podpora za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja(odločitev o začetku medinstitucionalnih pogajanj)
 Financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike (Sklep o začetku medinstitucionalnih pogajanj)

Večletnni finančni okvir
PDF 204kWORD 23k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2013 o izidu zasedanja Evropskega sveta 7. in 8. februarja 2013 o večletnem finančnem okviru (2012/2803(RSP))
P7_TA(2013)0078B7-0129/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 310, 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. junija 2011 o proračunu za strategijo Evropa 2020 (COM(2011)0500),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 29. junija 2011 o Medinstitucionalnem sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2011)0403),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 29. junija 2011 in spremenjenem predlogu Komisije z dne 6. julija 2012 za uredbo Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2011)0398 in COM(2012)0388),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 z naslovom Vlaganje v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2012 o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2012 v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, sprejetih 8. februarja 2013,

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

1.  se seznanja s sklepi Evropskega sveta o večletnem finančnem okviru, ki predstavlja samo politični sporazum med predsedniki držav in vlad; zavrača sporazum v sedanji obliki, ker ne odraža prednostnih nalog in pomislekov, ki jih je izrazil Parlament, na primer v svoji resoluciji 23. oktobra 2012, s čimer se ne upoštevajo njegova vloga in njegove pristojnosti, določene z Lizbonsko pogodbo; meni, da sporazuma, ki bo Unijo vezal za naslednjih sedem let, ni mogoče sprejeti, ne da bi bili izpolnjeni določeni bistveni pogoji;

2.  poudarja, da je pripravljen začeti polnopravna pogajanja s Svetom o vseh določbah večletnega finančnega okvira in medinstitucionalnega sporazuma, da se Uniji omogoči sodoben, v prihodnost usmerjen, prilagodljiv in transparenten proračun, ki bo zagotavljal rast in delovna mesta ter premostil vrzel med političnimi zavezami EU in njenimi proračunskimi sredstvi; poudarja, da bo o uredbi o večletnem finančnem okviru in medinstitucionalnem sporazumu glasoval samo po uspešnem zaključku obsežnih pogajanj s Svetom;

3.  je odločen, da bo v celoti izvajal svoje zakonodajne pravice, ki so določene v Lizbonski pogodbi; še enkrat poudarja, da pogajanj o sestavinah, ki spadajo v okvir rednega zakonodajnega postopka, ne morejo nadomestiti sklepi Evropskega sveta o večletnem finančnem okviru, ki so samo politična priporočila Svetu;

4.  ponovno poudarja stališče, da bi moral večletni finančni okvir za obdobje od 2014–2020 zagotoviti uspešno izvajanje strategije Evropa 2020 ter EU dati na voljo potrebna sredstva, da si opomore po krizi in iz nje izide močnejša; zato poudarja pomen znatnega povečanja naložb v inovacije, raziskave in razvoj, infrastrukturo in mlade, doseganja ciljev EU na področju podnebnih sprememb in energetike, izboljšanja ravni izobraževanja ter spodbujanja socialne vključenosti in hkratnega izpolnjevanja mednarodnih obveznosti;

5.  obsoja pomanjkanje transparentnosti pri načinu doseganja političnega sporazuma v okviru Evropskega sveta tako na ravni odhodkov kot prihodkov večletnega finančnega okvira; vztraja, da mora imeti na razpolago vse pomembne informacije Komisije o ravni dogovorjenih nacionalnih dodelitev v okviru kohezijske in kmetijske politike, vključno z odstopanji in specifičnimi dodelitvami posamezni državi članici; prav tako zahteva vse pomembne informacije o učinku sklepov, sprejetih na prihodkovni strani večletnega finančnega okvira, na posamezno državo članico;

6.  izrecno nasprotuje sedanji akumulaciji in prerazporejanju neporavnanih terjatev v proračunu EU ter močno nasprotuje finančnemu okviru, ki bi lahko povzročil strukturni primanjkljaj v proračunu EU, saj je to v nasprotju s Pogodbo (člen 310 in člen 323 PDEU);

7.  zato je odločen, da prepreči vsak nadaljnji prenos plačil iz leta 2013 v naslednji večletni finančni okvir; opozarja na izjavo, ki je priložena proračunu EU za leto 2013, v kateri se Komisijo poziva, naj v zgodnji fazi leta 2013 predloži predlog spremembe proračuna, ki bo namenjen izključno kritju vseh neporavnanih terjatev v letu 2012; poudarja, da ne bo pričel pogajanj o večletnem finančnem okviru, dokler Komisija ne bo predložila spremembe proračuna, ki bo ustrezal tej politični zavezi, ter ne bo zaključil pogajanj, dokler Svet in Parlament ne bosta sprejela spremembe proračuna; prav tako poziva Svet, naj se politično zaveže, da bodo vse v letu 2013 zapadle pravne obveznosti plačane do konca tega leta;

8.  daje svojemu pogajalskemu timu trden mandat za vodenje pogajanj o splošnem svežnju, ki vključuje poleg večletnega finančnega okvira še obvezen in obširen pregled, največjo splošno prilagodljivost ter sporazum o lastnih virih in ki zagotavlja enotnost proračuna EU; potrjuje, da bodo pogajanja temeljila na vseh elementih, določenih v resoluciji z dne 23. oktobra 2012, vključno s pristojnostjo držav članic v zvezi z upravljanjem skladov EU, ki jo prevzamejo na ustrezni politični ravni;

9.  je trdno prepričan, da morata za zagotovitev polne demokratične legitimnosti naslednji Evropski parlament in Komisija, ki bosta dobila mandat po volitvah leta 2014, biti v položaju, da potrdita proračunske prednostne naloge Unije ter izvedeta pregled večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020; zato poudarja svoje stališče v prid obveznega in obsežnega pregleda večletnega finančnega okvira ali po možnosti časovne omejitve veljavnosti; meni, da bi moral biti pregled pravno zavezujoč in vključen v uredbo o večletnem finančnem okviru ter sprejet s kvalificirano večino v Svetu, pri čemer se v celoti uporabi premostitvena klavzula iz člena 312(2) PDEU;

10.  zahteva, da se pri določitvi letnih proračunov EU dogovorjene zgornje meje v večletnem finančnem okviru za odobritve za prevzem obveznosti in plačil uporabljajo v celoti; zato meni, da je treba največjo splošno prilagodljivost med razdelki in znotraj njih ter med proračunskimi leti zagotoviti v naslednjem večletnem finančnem okviru ter da jo mora sprejeti Svet s kvalificirano večino; je zlasti prepričan, da mora takšna prilagodljivost vključevati možnost polne uporabe razpoložljivih razlik vsakega razdelka v proračunskem letu (za odobritve za prevzem obveznosti) ter za samodejni prenos razpoložljivih razlik v druga proračunska leta (tako za odobritve za prevzem obveznosti kot tudi plačil); poleg tega se sklicuje na svoje podrobno stališče glede prilagodljivosti, ki ga je izrazil v svoji resoluciji z dne 23. oktobra 2012 v zvezi z varnostno rezervo, recikliranjem presežka proračuna EU, zakonodajno prilagodljivostjo ter posameznim mehanizmom prilagodljivosti nad zgornjimi mejami v večletnem finančnem okviru;

11.  poudarja pomen doseganja sporazuma o temeljiti reformi sistema lastnih virov; poudarja, da bi se moral proračun EU financirati iz resničnih lastnih virov, kot je določeno v Pogodbi; zato izraža svojo zavezanost k reformi, s katero se bodo deleži prispevkov držav članic v proračun EU, ki temeljijo na BND, zmanjšali za največ 40 % ter odpravili vsi obstoječi rabati in korekcijski mehanizmi;

12.  ponovno izraža svojo podporo zakonodajnemu predlogu Komisije o svežnju glede lastnih virov, vključno z zavezujočim časovnim načrtom; nadalje meni, da če bo Svet razvodenil te predloge, tako da bo to preprečilo znatno zmanjšanje prispevkov držav članic v proračun EU, ki temeljijo na BND, potem bi morala Komisija predložiti dodatne predloge o uvedbi novih resnično lastnih virov; vztraja, da bi se morali prihodki iz naslova davka na finančne transakcije vsaj deloma stekati v proračun EU kot resnično lastni vir;

13.  vztraja, da se ponovno obudi načelo enotnosti proračuna EU ter jasno opredeli v medinstitucionalnem sporazumu; meni, da je treba vse odhodke in prihodke, ki so posledica odločitev, sprejetih s strani institucij EU ali v njihovem imenu, vključno z izposojanjem, posojanjem in jamstvi za posojila, povzeti v dokumentu, ki se vsako leto priloži predlogu proračuna in ki omogoča splošni pregled nad finančnimi in proračunskimi posledicami dejavnosti Unije; pričakuje, da bo to državljanom omogočilo polno obveščenost in ustrezno parlamentarno kontrolo;

14.  poudarja, da morata Parlament in Svet vzporedno s pogajanji o večletnem finančnem okviru pospešiti pogajanja o specifičnih pravnih podlagah programov in politik EU za obdobje 2014–2020; poudarja dejstvo, da pogajanja o večletnem finančnem okviru in medinstitucionalnem sporazumu ter večletnih programih EU predstavljajo enoten sveženj ter se strinja z načelom, da nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno;

15.  ponovno poudarja, da če se večletnega finančnega okvira ne sprejme do konca leta 2013, se veljavnost zgornjih mej in drugih določb, ki veljajo za leto 2013, podaljša do sprejetja novega večletnega finančnega okvira; signalizira, da bi bil v tem primeru Parlament pripravljen skleniti hiter sporazum s Svetom in Komisijo, da se interna struktura večletnega finančnega okvira prilagodi tako, da bo odražala politične prednostne naloge Unije, ter da se zagotovi ustrezno pravno podlago za vse politike in programe EU do leta 2014;

16.  meni, da bi moralo glasovanje o večletnem finančnem okviru vedno potekati odprto in pregledno glede na to, da je nadvse pomembno ter da bi omogočili, da bodo lahko volivci na volitvah v Evropski parlament leta 2014 poslance klicali na odgovornost;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, kot tudi ostalim zadevnim institucijam in telesom.

(1) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 89.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0245.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0360.


Sistem nacionalnih in regionalnih računov ***I
PDF 268kWORD 40k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (COM(2010)0774 – C7-0010/2011 – 2010/0374(COD))
P7_TA(2013)0079A7-0076/2012

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2010)0774),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0010/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 19. maja 2011(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta z dne 19. decembra 2012, da bo Svet odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za regionalni razvoj (A7-0076/2012),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 13. marca 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji

P7_TC1-COD(2010)0374


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 549/2013.)

(1) UL C 203, 9.7.2011, str. 3.


Odgovornosti države zastave za izvrševanje Direktive Sveta 2009/13/ES o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti in Evropsko federacijo delavcev v prometu, o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu ***I
PDF 415kWORD 45k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 13. marca 2013, k predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o odgovornostih države zastave za izvrševanje Direktive Sveta 2009/13/ES o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter o spremembi Direktive 1999/63/ES (COM(2012)0134 – C7-0083/2012 – 2012/0065(COD))(1)
P7_TA(2013)0080A7-0037/2013

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  Čeprav Direktiva 2009/21/ES ureja odgovornosti države zastave z vključevanjem sistema pregledov IMO za države zastave v zakonodajo Unije ter uvajanjem izdajanja spričeval nacionalnih pomorskih organov o kakovosti, se zdi, da bi ločena direktiva, ki zajema delovne standarde v pomorstvu, primerneje in jasneje odražala različne namene in postopke.
(10)  Čeprav Direktiva 2009/21/ES ureja odgovornosti države zastave z vključevanjem sistema pregledov IMO za države zastave v zakonodajo Unije ter uvajanjem izdajanja spričeval nacionalnih pomorskih organov o kakovosti, se zdi, da bi ločena direktiva, ki zajema delovne standarde v pomorstvu, primerneje in jasneje odražala različne namene in postopke. Zaradi tega ta direktiva ne bi smela vplivati na Direktivo 2009/21/ES, ki se uporablja samo za konvencije IMO. V vsakem primeru bi morale biti države članice še naprej sposobne razvijati, izvajati in vzdrževati sistem vodenja kakovosti za operativne dele dejavnosti svojih uprav za pomorstvo, ki so povezane z državo zastave in spadajo v področje uporabe te direktive.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 11
(11)  Direktiva 2009/13/ES se uporablja za pomorščake na ladjah, ki plujejo pod zastavo države članice. Zato morajo države članice spremljati skladnost ladij, ki plujejo pod njihovo zastavo, z vsemi določbami navedene direktive.
(11)  Direktiva 2009/13/ES se uporablja za pomorščake na ladjah, ki plujejo pod zastavo države članice. Države članice bi morale zagotoviti učinkovito izpolnjevanje svojih obveznosti kot države zastave, tako da bodo ladje, ki plujejo pod njihovo zastavo, upoštevale ustrezne dele MKDSP iz leta 2006, ki ustrezajo elementom iz Priloge k navedeni direktivi. Pri vzpostavitvi učinkovitega sistema nadzornih mehanizmov, vključno z inšpekcijskimi pregledi, bi lahko posamezne države članice izdale dovoljenja javnim institucijam ali drugim organizacijam v smislu MKDSP iz leta 2006.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Zaradi uporabe in/ali interpretacije te direktive se nikakor ne bi smela zmanjšati raven varstva delavcev, ki jo ti uživajo v skladu z zakonodajo Unije.
Sprememba 4
Predlog direktive
Člen 1
Ta direktiva določa pravila, ki zagotavljajo, da države članice učinkovito izpolnjujejo svoje obveznosti kot države zastave v zvezi s spremljanjem skladnosti ladij, ki plujejo pod njihovo zastavo, z Direktivo 2009/13/ES. Ta direktiva ne posega v Direktivo 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

Ta direktiva določa pravila, ki zagotavljajo, da države članice učinkovito izpolnjujejo svoje obveznosti kot države zastave v zvezi s spremljanjem skladnosti ladij, ki plujejo pod njihovo zastavo, z Direktivo 2009/13/ES in s sporazumom socialnih partnerjev, ki ji je priložen. Ta direktiva ne posega v Direktivo 2009/21/ES1.

1 UL L 131, 28.5.2009, str. 132.
Sprememba 5
Predlog direktive
Člen 2 – točka b a (novo)
Opredelitve pojmov

Opredelitve pojmov

(ba) „Direktiva 2009/13/ES“ pomeni to direktivo in sporazum socialnih partnerjev, ki ji je priložen;
Sprememba 6
Predlog direktive
Člen 2 – točka b b (novo)
(bb) „spričevalo o delu v pomorstvu“, „začasno spričevalo o delu v pomorstvu“ in „izjava o skladnosti dela v pomorstvu“ pomenijo tako imenovane dokumente iz odstavka 9 standarda A5.1.3. Konvencije o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ki so pripravljeni v obliki, ki ustreza obrazcem iz dodatka A5-II k tej konvenciji;
Sprememba 7
Predlog direktive
Člen 3 – naslov
Spremljanje skladnosti

Spremljanje skladnosti in certificiranje

Sprememba 8
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek -1 (novo)
-1.  Vsaka država članica zagotovi izvrševanje obveznosti iz Direktive 2009/13/ES za ladje, ki plujejo pod njeno zastavo.
Sprememba 9
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice lahko pri vzpostavitvi učinkovitega sistema za inšpekcijske preglede in certificiranje pogojev dela v pomorstvu po potrebi pooblastijo javne institucije ali druge organizacije (vključno s tistimi v drugi državi članici, če se ta strinja), za katere menijo, da so pristojne ali neodvisne za opravljanje inšpekcijskih pregledov ali izdajanje spričeval ali oboje. Države članice so v vseh primerih v celoti odgovorne za inšpekcijske preglede in certificiranje delovnih in življenjskih pogojev pomorščakov na ladjah, ki plujejo pod njihovo zastavo.
Sprememba 10
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Vsaka država članica vzpostavi učinkovit sistem inšpekcijskih pregledov in certificiranja delovnih razmer v pomorstvu v skladu s predpisoma 5.3.1 in 5.1.4 ter standardoma A5.1.3. in A5.1.4. Konvencije o delovnih standardih v pomorstvu, s čimer se zagotovi, da bodo delovne in življenjske razmere pomorščakov na ladjah, ki plujejo pod njihovo zastavo, izpolnjevale standarde te konvencije.
Sprememba 11
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 c (novo)
1c.  Spričevalo o delu v pomorstvu, ki ga dopolnjuje izjava o skladnosti dela v pomorstvu, je dokaz prima facie, da je ladjo ustrezno pregledala država članica, pod zastavo katere pluje, in da so bile zahteve Direktive 2009/13/ES o delovnih in življenjskih pogojih pomorščakov izpolnjene v potrjenem obsegu.
Sprememba 12
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 d (novo)
1d.  Informacije o sistemu iz odstavka 1b tega člena, vključno z metodo, ki se uporablja za ocenjevanje njegove učinkovitosti, se vključijo v poročila držav članic Mednarodnemu uradu za delo v skladu s členom 22 statuta tega urada.
Sprememba 13
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 e (novo)
1e.  Vsaka država članica določi jasne cilje in standarde, ki zajemajo upravljanje sistemov inšpekcijskih pregledov in certificiranja, pa tudi ustrezne splošne postopke za svojo oceno obsega, v katerem se ti cilji in standardi dosegajo.
Sprememba 14
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1f (novo)
1f.  Vsaka država članica od vseh ladij, ki plujejo pod njeno zastavo, zahteva, da imajo na krovu izvod Direktive 2009/13/ES in sporazuma socialnih partnerjev, ki ji je priložen.
Sprememba 15
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 g (novo)
1g.  Razmik med inšpekcijskimi pregledi ne sme biti daljši od treh let.
Sprememba 16
Predlog direktive
Člen 4 – naslov
Osebje, ki je odgovorno za spremljanje skladnosti

Priznane organizacije in njihovo osebje, ki je odgovorno za spremljanje skladnosti

Sprememba 17
Predlog direktive
Člen 4 – alinea 1
Države članice zagotovijo, da je osebje, ki je odgovorno za preverjanje pravilnega izvajanja Direktive 2009/13/ES, opravilo usposabljanje, je usposobljeno, ima formalne pogoje, pooblastila, položaj in neodvisnost, ki so potrebni ali želeni, da jim omogočijo izvajanje navedenega preverjanja in zagotovijo skladnost z navedeno direktivo.

1.  Države članice zagotovijo, da so institucije ali druge organizacije („priznane organizacije“) iz člena 3(1b) in člani njihovega osebja, ki so odgovorni za preverjanje pravilnega izvajanja Direktive 2009/13/ES, opravili usposabljanje, so usposobljeni, imajo formalne pogoje, pooblastila, položaj in neodvisnost, ki so potrebni ali želeni, da jim omogočijo izvajanje navedenega preverjanja in zagotovijo skladnost z navedeno direktivo. Naloge pregledovanja ali certificiranja, za izvajanje katerih so priznane organizacije lahko pooblaščene, sodijo v sklop dejavnosti, ki so izrecno navedene v odstavkih od 1b do 1d, kot jih opravlja država članica ali priznana organizacija.
Sprememba 18
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) lahko državam članicam pomaga nadzirati priznane organizacije, ki v skladu s členom 9 Direktive 2009/15/ES v imenu držav članic opravljajo naloge certificiranja, pri čemer pa ostajajo pravice in dolžnosti držav zastave nespremenjene.
Sprememba 19
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Vsa dovoljenja, izdana v zvezi z inšpekcijskimi pregledi, priznani organizaciji dajejo najmanj pooblastilo, da zahteva odpravo pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila glede delovnih in življenjskih pogojev pomorščakov, ter da na zahtevo države pristanišča opravi inšpekcijske preglede v zvezi s tem.
Sprememba 20
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 c (novo)
1c.  Vsaka država članica vzpostavi:
(a) sistem za zagotovitev ustreznosti dela, ki ga opravijo priznane organizacije. Ta sistem vključuje informacije o vseh veljavnih nacionalnih zakonih in predpisih ter ustreznih mednarodnih instrumentih; in
(b) postopke za komunikacijo s temi organizacijami in za njihov nadzor.
Sprememba 21
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 d (novo)
1d.  Vsaka država članica Mednarodnemu uradu za delo zagotovi aktualni seznam vseh priznanih organizacij, ki so pooblaščene, da delujejo v njenem imenu, in ga redno posodablja. Na tem seznamu so podrobno navedene naloge, za izvajanje katerih je priznana organizacija pooblaščena.
Sprememba 22
Predlog direktive
Člen 4 a (novo)
Člen 4a

Spričevalo o delu v pomorstvu

4a.  Vsaka država članica od ladij, ki plujejo pod njeno zastavo, zahteva, da imajo in obnavljajo spričevalo o delu v pomorstvu, ki potrjuje, da so bili delovni in življenjski pogoji pomorščakov na ladji, vključno z ukrepi za stalno izpolnjevanje zahtev, ki jih je treba vključiti v izjavo o skladnosti dela v pomorstvu, pregledani in izpolnjujejo zahteve nacionalnih zakonov ali predpisov ali drugih ukrepov za izvajanje Direktive 2009/13/ES in sporazuma socialnih partnerjev, ki ji je priložen.
Sprememba 23
Predlog direktive
Člen 4 b – odstavek 1 (novo)
Člen 4b

Inšpekcija in izvrševanje

1.  Vsaka država članica prek učinkovitega in usklajenega sistema rednih inšpekcijskih pregledov, spremljanja in drugih nadzornih ukrepov preveri, da ladje, ki plujejo pod njeno zastavo, izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2009/13/ES, kot se izvaja v nacionalnih zakonih in predpisih.
Sprememba 24
Predlog direktive
Člen 4 b – odstavek 2 (novo)
2.  Podrobne zahteve o sistemu inšpekcije in izvrševanja iz odstavka 1 so določene v odstavkih od 3 do 18 spodaj.
Sprememba 25
Predlog direktive
Člen 4 b – odstavek 3 (novo)
3.  Vsaka država članica vzdržuje sistem inšpekcijskih pregledov za pogoje pomorščakov na ladjah, ki plujejo pod njeno zastavo, kar vključuje preverjanje, da so bili zagotovljeni delovni in življenjski pogoji, kot je določeno v izjavi o skladnosti dela v pomorstvu, kjer je to ustrezno, in da so izpolnjene zahteve iz Direktive 2009/13/ES.
Sprememba 26
Predlog direktive
Člen 4 b – odstavek 4 (novo)
4.  Država članica za izpolnjevanje svojih obveznosti iz odstavka 3 imenuje zadostno število usposobljenih inšpektorjev. Kadar so za opravljanje inšpekcijskih pregledov pooblaščene priznane organizacije, država članica zahteva, da je osebje, ki izvaja inšpekcijski pregled, usposobljeno za opravljanje teh nalog in mu zagotovi ustrezno pravno pristojnost za njihovo opravljanje.
Sprememba 27
Predlog direktive
Člen 4 b – odstavek 5 (novo)
5.  Ustrezno se poskrbi za zagotovitev, da imajo inšpektorji usposobljenost, pristojnost, formalne pogoje, pooblastila, položaj in neodvisnost, ki so potrebni ali želeni, da jim omogočijo izvajanje tega preverjanja in zagotovijo skladnost iz odstavka 3.
Sprememba 28
Predlog direktive
Člen 4 b – odstavek 6 (novo)
6.  Če država članica prejme pritožbo, za katero ne šteje, da je očitno brez pravne podlage, ali prejme dokaz, da ladja, ki pluje pod njeno zastavo, ne izpolnjuje zahtev iz Direktive 2009/13/ES ali da obstajajo resne pomanjkljivosti pri izvajanju ukrepov, določenih v izjavi o skladnosti dela v pomorstvu, sprejme ukrepe, ki so potrebni za preiskavo zadeve in poskrbi, da se sprejmejo ukrepi za odpravo vseh odkritih pomanjkljivosti.
Sprememba 29
Predlog direktive
Člen 4 b – odstavek 7 (novo)
7.  Vsaka država članica uvede in učinkovito izvaja ustrezna pravila za zagotovitev, da imajo inšpektorji položaj in pogoje službe, ki jim dajejo neodvisnost od menjave vlade in od neprimernih zunanjih vplivov.
Sprememba 30
Predlog direktive
Člen 4 b – odstavek 8 (novo)
8.  Inšpektorji, ki dobijo jasna navodila glede nalog, ki jih morajo izpolniti, in ustrezna pooblastila, so pooblaščeni, da:
(a) se vkrcajo na ladjo, ki pluje pod zastavo države članice;
(b) opravijo preglede, preverjanja ali preiskave, ki se jim zdijo potrebni, da se prepričajo, da se standardi strogo spoštujejo; ter
(c) zahtevajo odpravo vseh pomanjkljivosti in, kadar upravičeno menijo, da te pomanjkljivosti pomenijo pomembno kršitev zahtev iz Direktive 2009/13/ES (vključno s pravicami pomorščakov) ali predstavljajo veliko nevarnost za varnost pomorščakov, njihovo zdravje ali zaščito, ladji prepovedo, da bi zapustila pristanišče, dokler se ne sprejmejo potrebni ukrepi.
Sprememba 31
Predlog direktive
Člen 4 b – odstavek 9 (novo)
9.  Glede vseh ukrepov, sprejetih v skladu z odstavkom 8(c), se je mogoče v skladu z obstoječimi pravicami pritožiti sodnemu ali upravnemu organu.
Sprememba 32
Predlog direktive
Člen 4 b – odstavek 10 (novo)
10.  Kadar ne gre za jasno kršitev zahtev iz Direktive 2009/13/ES, ki bi ogrožala varnost, zdravje ali zaščito zadevnih pomorščakov, in kadar v preteklosti ni bilo podobnih primerov kršitev, imajo inšpektorji pravico, da se namesto sprožitve postopka ali priporočila za postopek odločijo za nasvet.
Sprememba 33
Predlog direktive
Člen 4 b – odstavek 11 (novo)
11.  Inšpektorji vire vseh stisk ali pritožb, ki se nanašajo na domnevno nevarnost ali pomanjkljivost v zvezi z delovnimi in življenjskimi pogoji pomorščaka ali kršitev zakonov in predpisov, obravnavajo kot zaupne ter lastniku ladje, zastopniku lastnika ladje ali ladijskemu prevozniku ne sporočijo, da je bil inšpekcijski pregled opravljen zaradi takšne stiske ali pritožbe.
Sprememba 34
Predlog direktive
Člen 4 b – odstavek 12 (novo)
12.  Inšpektorji ne prejmejo nalog, ki bi lahko zaradi svojega števila ali narave posegale v učinkovite preglede ali kakor koli vplivale na njihovo pristojnost ali nepristranskost v odnosu do lastnikov ladij, pomorščakov ali drugih zainteresiranih strani.
Za inšpektorje zlasti velja:

(a) da ne smejo imeti nobenega neposrednega ali posrednega interesa v kateri koli dejavnosti, ki so jo dolžni preiskati; in
(b) da ne glede na ustrezne sankcije ali disciplinske ukrepe niti po prenehanju službovanja ne razkrijejo nobenih poslovnih skrivnosti ali zaupnih delovnih postopkov ali informacij zasebnega značaja, s katerimi so se seznanili med opravljanjem svojih dolžnosti.
Sprememba 35
Predlog direktive
Člen 4 b – odstavek 13 (novo)
13.  Inšpektorji pristojnemu organu države članice predložijo poročilo o vsakem pregledu. En izvod poročila v angleščini ali v delovnem jeziku ladje se izroči poveljniku ladje, eden pa se objavi na oglasni deski ladje v vednost pomorščakom, na zahtevo pa se pošlje tudi njihovim predstavnikom.
Sprememba 36
Predlog direktive
Člen 4 b – odstavek 14 (novo)
14.  Pristojni organ vsake države članice hrani zapise inšpekcijskih pregledov pogojev za pomorščake na ladjah, ki plujejo pod njeno zastavo. Ob koncu leta v razumnem času in najkasneje v šestih mesecih objavi letno poročilo o dejavnostih pregledovanja.
Sprememba 37
Predlog direktive
Člen 4 b – odstavek 15 (novo)
15.  V primeru preiskave, ki sledi večjemu incidentu, se poročilo predloži pristojnemu organu zadevne države članice takoj, ko je to možno, vendar najkasneje en mesec po zaključku preiskave.
Sprememba 38
Predlog direktive
Člen 4 b – odstavek 16 (novo)
16.  Ko se izvaja inšpekcijski pregled ali ko se v skladu s tem členom sprejmejo ukrepi, si je treba prizadevati, da se prepreči neupravičeno zadržanje ali zamuda ladje.
Sprememba 39
Predlog direktive
Člen 4 b – odstavek 17 (novo)
17.  Nadomestilo se izplača v skladu z nacionalnimi zakoni in predpisi za vsako izgubo ali škodo, do katere pride zaradi nepravilnega izvajanja inšpektorjevih pooblastil. Dokazno breme v vsakem primeru nosi pritožnik.
Sprememba 40
Predlog direktive
Člen 4 b – odstavek 18 (novo)
18.  Vsaka država članica določi in učinkovito izvaja ustrezne kazni in druge korektivne ukrepe za kršitve zahtev iz Direktive 2009/13/ES (vključno s pravicami pomorščakov) ter oviranje inšpektorjev pri opravljanju njihovih nalog.
Sprememba 41
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1
1.  Če država članica prejme pritožbo, ki je ne šteje za očitno brez pravne podlage, ali prejme dokaz, da ladja, ki pluje pod njeno zastavo, ne izpolnjuje zahtev iz Direktive 2009/13/ES ali da obstajajo resne pomanjkljivosti pri njenih izvedbenih ukrepih, sprejme ukrepe, ki so potrebni za preiskavo zadeve in poskrbi, da se sprejmejo ukrepi za odpravo vseh odkritih pomanjkljivosti.
1.  Če država članica prejme pritožbo, ki je ne šteje za očitno brez pravne podlage po mednarodnem delovnem pravu, kot je Konvencija o delovnih standardih v pomorstvu, ali po določbah Direktive 2009/13/ES, sprejme potrebne ukrepe, da zadevo razišče in odpravi vse odkrite pomanjkljivosti.
Če država članica na podlagi inšpekcijskega pregleda prejme dokaz, da ladja, ki pluje pod njeno zastavo, ne izpolnjuje zahtev iz Direktive 2009/13/ES ali da obstajajo resne pomanjkljivosti pri njenih izvedbenih ukrepih, sprejme ukrepe, ki so potrebni za preiskavo zadeve in poskrbi, da se sprejmejo ukrepi za odpravo vseh odkritih pomanjkljivosti.

Sprememba 42
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 2
2.  Osebje, ki je odgovorno za obravnavo pritožb, obravnava vire vseh stisk ali pritožb, ki domnevajo nevarnost ali pomanjkljivost v zvezi z delovnimi in življenjskimi pogoji pomorščaka ali kršitev zakonov in predpisov, kot zaupne ter lastniku ladje, zastopniku lastnika ladje ali ladijskemu prevozniku ne sporoči, da je bil inšpekcijski pregled opravljen zaradi takšne stiske ali pritožbe.
2.  Osebje obravnava vire vseh stisk ali pritožb, ki domnevajo nevarnost ali pomanjkljivost v zvezi z delovnimi in življenjskimi pogoji pomorščaka ali kršitev zakonov in predpisov, kot zaupne ter lastniku ladje, zastopniku lastnika ladje ali ladijskemu prevozniku ne sporoči, da je bil inšpekcijski pregled opravljen zaradi takšne stiske ali pritožbe.
Sprememba 43
Predlog direktive
Člen 5 a – odstavek 1 (novo)
Člen 5a

Pritožbeni postopek na krovu ladje

1.  Države članice zahtevajo, da imajo ladje, ki plujejo pod njihovo zastavo, vzpostavljene postopke na krovu za pravično, učinkovito in hitro reševanje pritožb pomorščakov, ki navajajo kršitve zahtev iz Direktive 2009/13/ES (vključno s pravicami pomorščakov).
Sprememba 44
Predlog direktive
Člen 5 a – odstavek 2 (novo)
2.  Države članice prepovedo in kaznujejo vsako vrsto šikaniranja pomorščaka zaradi vložene pritožbe.
Sprememba 45
Predlog direktive
Člen 5 a – odstavek 3 (novo)
3.  Določbe tega člena ne posegajo v pomorščakovo pravico, da zahteva odškodnino s katerim koli pravnim sredstvom, ki je po njegovem mnenju ustrezno.
Sprememba 46
Predlog direktive
Člen 5 a – odstavek 4 (novo)
4.  Postopek na krovu ladje omogoča pomorščakom, da vložijo pritožbo v zvezi s katero koli zadevo, ki domnevno pomeni kršitev zahtev Direktive 2009/13/ES (vključno s pravicami pomorščakov), in sicer brez poseganja v kateri koli širši obseg pravic, ki ga lahko ponujajo nacionalni zakoni ali predpisi ali kolektivne pogodbe.
Sprememba 47
Predlog direktive
Člen 5 a – odstavek 5 (novo)
5.  Vsaka država članica s svojimi zakoni ali predpisi zagotovi, da se na krovu ladje izvaja ustrezen pritožbeni postopek, usklajen z zahtevami iz odstavkov od 1 do 3. Namen tega postopka je rešiti pritožbo na najnižji možni ravni. Vendar lahko pomorščaki v vseh primerih vložijo pritožbo neposredno pri poveljniku ladje in ustreznemu zunanjemu organu, če menijo, da je to potrebno.
Sprememba 48
Predlog direktive
Člen 5 a – odstavek 6 (novo)
6.  Pritožbeni postopek na krovu ladje vključuje tudi pravico pomorščaka, da med pritožbenim postopkom dobi spremljevalca ali zastopnika, ter tudi zaščito pred morebitnim šikaniranjem, do katerega lahko pride zaradi vložene pritožbe. Izraz „šikaniranje“ zajema vsa dejanja katere koli osebe, ki so sovražna do pomorščaka, ker je vložil pritožbo, ki očitno ni bila vložena z namenom, da nadleguje ali škoduje.
Sprememba 49
Predlog direktive
Člen 5 a – odstavek 7 (novo)
7.  Poleg izvoda pogodbe o zaposlitvi pomorščakov se vsem pomorščakom zagotovi izvod opisa pritožbenega postopka, ki se uporablja na ladji. Priloženi izvod vsebuje informacije o stiku s pristojnim organom v državi zastave in v državi bivanja pomorščakov ter ime osebe ali imena oseb na ladji, ki lahko na podlagi zaščite zaupnosti pomorščakom nepristransko svetujejo o njihovi pritožbi in jim tudi drugače pomagajo, da se bolje seznanijo s pritožbenim postopkom, ki jim je na voljo na ladji.
Sprememba 50
Predlog direktive
Člen 5 b – odstavek 1 (novo)
Člen 5b

Odgovornost zagotavljanja delavcev

1.  Brez poseganja v načelo odgovornosti posamezne države članice za delovne in življenjske pogoje pomorščakov na ladjah, ki plujejo pod njeno zastavo, je država članica odgovorna tudi za zagotovitev izvajanja zahtev iz tega člena v zvezi z zaposlovanjem ali nameščanjem pomorščakov, pa tudi s socialno zaščito pomorščakov, ki so njeni državljani ali v njej stalno prebivajo ali drugače prebivajo na njenem ozemlju, v obsegu, v katerem to obveznost določa ta člen.
Sprememba 51
Predlog direktive
Člen 5 b – odstavek 2 (novo)
2.  Vsaka država članica izvršuje zahteve tega člena, ki se nanašajo na dejavnost in prakso storitev zaposlovanja in nameščanja pomorščakov na njenem ozemlju prek sistema inšpekcijskih pregledov in nadziranja ter sodnih postopkov za kršitve zahtev glede izdajanja licenc in drugih operativnih zahtev iz odstavkov od 4 do 6.
Sprememba 56
Predlog direktive
Člen 5 b – odstavek 3 (novo)
3.  Podrobne zahteve za izvajanje odstavka 1 so določene v odstavkih od 7 do 18 spodaj.
Sprememba 52
Predlog direktive
Člen 5 b – odstavek 4 (novo)
4.  Vsaka država članica, ki ima javno službo za zaposlovanje in nameščanje pomorščakov, zagotovi, da ta služba deluje urejeno in da so pri tem zaščitene in podprte zaposlitvene pravice pomorščakov, kot je določeno v Direktivi 2009/13/ES.
Sprememba 57
Predlog direktive
Člen 5 b – odstavek 5 (novo)
5.  Vsaka država članica vzpostavi učinkovit sistem inšpekcijskih pregledov in nadziranja za izvrševanje svoje odgovornosti v skladu s tem členom glede zagotavljanja delavcev.
Sprememba 53
Predlog direktive
Člen 5 b – odstavek 6 (novo)
6.  Pristojni organ zadevne države članice pozorno spremlja in nadzoruje vse službe za zaposlovanje in nameščanje pomorščakov, ki delujejo na ozemlju zadevne države članice. Vse licence ali spričevala ali podobna dovoljenja za delovanje zasebnih služb na ozemlju se izdajo ali obnovijo samo po preverjanju, da zadevna služba za zaposlovanje in nameščanje pomorščakov izpolnjuje zahteve iz nacionalnih zakonov in predpisov.
Sprememba 58
Predlog direktive
Člen 5 b – odstavek 7 (novo)
7.  Informacije o sistemu iz odstavka 4, vključno z metodo, ki se uporablja za ocenjevanje njegove učinkovitosti, se vključijo v poročila države članice Mednarodnemu uradu za delo v skladu s členom 22 statuta tega urada.
Sprememba 59
Predlog direktive
Člen 5 b – odstavek 8 (novo)
8.  Vsi pomorščaki imajo dostop do učinkovitega, ustreznega in odgovornega sistema za iskanje zaposlitve na krovu ladje brez stroškov za pomorščaka.
Sprememba 60
Predlog direktive
Člen 5 b – odstavek 9 (novo)
9.  Službe za zaposlovanje in nameščanje pomorščakov, ki delujejo na ozemlju države članice, ravnajo v skladu s standardi iz odstavkov od 5 do 18.
Sprememba 61
Predlog direktive
Člen 5 b – odstavek 10 (novo)
10.  Vsaka država članica v zvezi s pomorščaki, ki delajo na ladjah, ki plujejo pod njeno zastavo, od lastnikov ladij, ki uporabljajo službe za zaposlovanje in nameščanje pomorščakov v državah ali na ozemljih, kjer Konvencija o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 ne velja, zahteva zagotovitev, da te službe ravnajo v skladu z zahtevami iz odstavkov od 7 do 18.
Sprememba 62
Predlog direktive
Člen 5 b – odstavek 11 (novo)
11.  Kadar ima država članica zasebne službe za zaposlovanje in nameščanje pomorščakov, ki delujejo na njenem ozemlju in katerih glavni namen je zaposlovanje in nameščanje pomorščakov ali ki zaposlujejo in nameščajo precejšnje število pomorščakov, te delujejo samo v skladu s standardiziranim sistemom izdajanja licenc in certificiranja ali z drugo obliko ureditve. Ta sistem se vzpostavi, prilagodi ali spremeni samo po posvetovanju z zadevnimi organizacijami lastnikov ladij in pomorščakov. Če obstaja dvom, ali ta člen velja za zasebno službo za zaposlovanje in nameščanje, o tem odloči pristojni organ posamezne države članice po posvetovanju z zadevnimi organizacijami lastnikov ladij in pomorščakov. Neupravičeno širjenje zasebnih služb za zaposlovanje in nameščanje pomorščakov se ne spodbuja.
Sprememba 63
Predlog direktive
Člen 5 b – odstavek 12 (novo)
12.  Določbe odstavka 11 v obsegu, v katerem jih pristojni organ države članice šteje za ustrezne v posvetovanju z organizacijami lastnikov ladij in pomorščakov, veljajo tudi v okviru služb za zaposlovanje in nameščanje, ki jih vodijo organizacije pomorščakov na območju države članice za zagotavljanje pomorščakov, ki so državljani te države članice, na ladjah, ki plujejo pod njeno zastavo. Službe, zajete v tem odstavku, izpolnjujejo naslednje pogoje:
(a) služba za zaposlovanje in nameščanje deluje v skladu s kolektivno pogodbo med to organizacijo in lastnikom ladje;
(b) tako organizacija pomorščakov kot lastnik ladje imata sedež na ozemlju države članice;
(c) država članica ima zakone ali predpise ali postopek za odobritev ali registracijo kolektivne pogodbe, ki dovoljuje delovanje službe za zaposlovanje ali nameščanje; in
(d) služba za zaposlovanje in nameščanje deluje na urejen način in obstajajo ukrepi za zaščito in podporo pravic pomorščakov glede zaposlovanja, ki so primerljive s tistimi iz odstavka 14.
Sprememba 64
Predlog direktive
Člen 5 b – odstavek 13 (novo)
13.  Nič iz odstavkov od 1 do 18:
(a) državi članici ne preprečuje, da bi ohranila brezplačno javno službo za zaposlovanje in nameščanje pomorščakov v okviru politike za izpolnjevanje potreb pomorščakov in lastnikov ladij, ne glede na to, ali je ta služba del javnega zavoda za zaposlovanje za vse delavce in delodajalce ali pa se z njim usklajuje; ali
(b) državi članici ne nalaga obveznosti, da na svojem ozemlju vzpostavi sistem za delovanje zasebne službe za zaposlovanje ali nameščanje pomorščakov.
Sprememba 65
Predlog direktive
Člen 5 b – odstavek 14 (novo)
14.  Država članica, ki sprejme sistem iz odstavka 11 tega člena, v svojih zakonih in predpisih ali drugih ukrepih najmanj:
(a) prepove službam za zaposlovanje in nameščanje pomorščakov, da bi uporabile sredstva, mehanizme ali sezname, namenjene preprečevanju ali odvračanju pomorščakov od pridobitve zaposlitve, za katero so usposobljeni;
(b) zahteva, da pomorščak niti v celoti niti delno ne krije pristojbin ali drugih stroškov za zaposlovanje ali nameščanje pomorščakov ali za zagotovitev zaposlitve pomorščakom, razen stroškov za to, da pomorščak pridobi nacionalno obvezno zdravniško potrdilo, nacionalno knjižico pomorščakov in potni list ali druge podobne potovalne dokumente, kar pa ne vključuje stroškov za vizume, ki jih nosi lastnik ladje; in
(c) zagotovi, da službe za zaposlovanje in nameščanje pomorščakov, ki delujejo na njenem ozemlju:
(i) vodijo redno posodobljen register vseh pomorščakov, zaposlenih ali nameščenih prek njih, ki je pristojnemu organu države članice na voljo za pregled;
(ii) zagotovijo, da so pomorščaki obveščeni o svojih pravicah in dolžnostih v skladu s svojo pogodbo o zaposlitvi pred postopkom zaposlitve ali med njim ter da so sprejeti vsi potrebni ukrepi, da lahko pomorščaki preučijo svojo pogodbo o zaposlitvi pred podpisom in po njem in da prejmejo izvod pogodbe;
(iii) preverijo, da so prek njih zaposleni ali nameščeni pomorščaki usposobljeni in imajo dokumente, ki so potrebni za zadevno delo, ter da so pogodbe o zaposlitvi pomorščakov v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi in vsemi kolektivnimi pogodbami, ki so del pogodbe o zaposlitvi;
(iv) kolikor je mogoče predvideti, zagotovijo, da ima lastnik ladje sredstva za zaščito pomorščakov, da ne bi ostali v tujem pristanišču;
(v) preučijo in se odzovejo na vse pritožbe o njihovih dejavnostih in svetujejo pristojnemu organu države članice o vseh nerešenih pritožbah;
(vi) vzpostavijo sistem zaščite, in sicer prek zavarovanja ali ustreznega podobnega ukrepa, da pomorščakom nadomestijo denarno izgubo, ki jo lahko utrpijo zaradi neizvedbe zaposlitve ali namestitve ali dejstva, da ustrezen lastnik ladje na podlagi zaposlitvene pogodbe s pomorščaki ni izpolnil svojih obveznosti do njih.
Sprememba 66
Predlog direktive
Člen 5 b – odstavek 15 (novo)
15.  Pristojni organ zadevne države članice zagotovi, da obstajajo primeren ustroj in postopki za preiskovanje, kadar je to potrebno, pritožb v zvezi z dejavnostmi služb za zaposlovanje in nameščanje pomorščakov, ki med drugim po potrebi vključujejo predstavnike lastnikov ladij in pomorščakov.
Sprememba 67
Predlog direktive
Člen 5 b – odstavek 16 (novo)
16.  Če je država članica ratificirala Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 in je minilo 12 mesecev, začenši z dnem po registraciji ratifikacije pri generalnem direktorju Mednarodnega urada za delo, svetuje svojim državljanom, kolikor je to mogoče, o možnih težavah pri sprejetju dela na ladji, ki pluje pod zastavo države, ki ni ratificirala Konvencije o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, dokler se ne prepriča, da se uporabljajo standardi, ki so enakovredni standardom iz tega člena. Ukrepi, ki jih država članica sprejme v ta namen, niso v nasprotju z načelom prostega pretoka delavcev, kot ga določajo pogodbe, katerih pogodbenici sta država članica in druga zadevna država.
Sprememba 68
Predlog direktive
Člen 5 b – odstavek 17 (novo)
17.  Vsaka država članica, za katero velja člen 16, zahteva, da lastniki ladij, ki plujejo pod njeno zastavo in uporabljajo službe za zaposlovanje in nameščanje pomorščakov s sedežem v državah ali na ozemljih, kjer Konvencija o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 ne velja, zagotovi, kolikor je to mogoče, da te službe izpolnjujejo zahteve iz odstavkov od 7 do 18.
Sprememba 69
Predlog direktive
Člen 5 b – odstavek 18 (novo)
18.  Ničesar iz odstavkov od 5 do 18 ni mogoče razumeti, da zmanjšuje obveznosti in dolžnosti lastnikov ladij ali države članice glede ladij, ki plujejo pod njeno zastavo.
Sprememba 54
Predlog direktive
Člen 5 c (novo)
Člen 5c

Klavzula o preverjanju

Komisija ob začetku veljavnosti sporazuma zagotovi njegovo vključitev v zakonodajo Unije in njegovo izvajanje v državah članicah. Komisija v ta namen sprejme potrebne ukrepe.

Sprememba 55
Predlog direktive
Člen 5 d (novo)
Člen 5d

Poročanje

Komisija vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive.

Poročilo vsebuje oceno učinkovitosti držav članic kot držav zastave in po potrebi prinaša predloge o dodatnih ukrepih za zagotovljen prenos in upoštevanje konvencije.

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 57(2) vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A7-0037/2013).


Smernice za proračun za leto 2014 - Oddelek III
PDF 292kWORD 29k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2013 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2014, oddelek III – Komisija (2013/2010(BUD))
P7_TA(2013)0081A7-0043/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 312, 313 in 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2012 o novem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(3),

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(4) ter treh s tem povezanih skupnih izjav Parlamenta, Sveta in Komisije,

–  ob upoštevanju poglavja 7 v naslovu II Poslovnika,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. junija 2012 in 19. oktobra 2012 o paktu za rast in delovna mesta;

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0043/2013),

A.  ker je Evropska unija z Lizbonsko pogodbo dobila pomembne nove pristojnosti, na primer na področju zunanjega delovanja, športa, vesolja, podnebnih sprememb, energije, turizma in civilne zaščite;

B.  ker je v skladu s členom 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije večletni finančni okvir zdaj določen s Pogodbo in ga v obliki uredbe soglasno sprejme Svet, potem ko ga v Evropskem parlamentu odobri večina poslancev;

C.  ker se sedanji večletni finančni okvir izteče konec leta 2013 in ker bi se moral leta 2014 prvo leto izvajati naslednji večletni finančni okvir;

D.  ker bo leto 2013 prvo leto izvajanja nove uredbe o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije;

Splošno ozadje

1.  je seznanjen s sklepi Evropskega sveta z dne 8. februarja 2013 o prihodnjem večletnem finančnem okviru; vztraja, da Evropski parlament še ne bo odobril nove uredbe o večletnem finančnem okviru; Evropska komisija bi morala pripraviti predlog proračuna za leto 2014 na osnovi lastnega predloga za večletni finančni okvir 2014–2020, če pa dogovor o novem okviru ne bo dosežen, pa bi morala svoj predlog prilagoditi v skladu s členom 312(4) Pogodbe in členom 30 veljavnega Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju;

2.  opozarja, da bodo v primeru, da soglasje o novem večletnem finančnem okviru ne bo doseženo do konca leta, začeli veljati člen 312(2) Pogodbe, v skladu s katerim Svet sprejme uredbo o večletnem finančnem okviru šele, ko Evropski parlament v postopku odobritve da svoje soglasje, člen 312(4) Pogodbe, ki predvideva uporabo zgornjih meja iz zadnjega leta takrat veljavnega večletnega finančnega okvira, kadar se ne doseže pravočasno soglasje o naslednjem večletnem finančnem okviru, in člen 30 sedanjega Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju, kar pomeni, da se bodo do sprejetja nove uredbe o večletnem finančnem okviru podaljševale zgornje meje za leto 2013 in se prilagajale s fiksnim deflatorjem, ki znaša 2 % letno; znova poudarja, da bo v takšnem primeru pripravljen hitro doseči sporazum s Svetom in Komisijo o zagotovitvi veljavnosti pravne podlage za programe in politike EU v letu 2014;

3.  se zaveda, da je opredeljevanje splošnih smernic za proračun za leto 2014 težavna naloga, saj obstajajo mnoge nejasnosti glede zgornje meje za obveznosti v navedenem letu; poudarja, da bi se ta meja utegnila gibati od 142,540 milijarde EUR v cenah iz leta 2014 – če bo sporazum o večletnem finančnem okviru 2014–2020 dosežen na osnovi sklepov Evropskega sveta z dne 7. in 8. februarja 2013 – do 155,5 milijarde EUR v cenah iz leta 2014, če bo podaljšana zgornja meja iz leta 2013;

4.  ugotavlja, da so evropski politični voditelji zaradi gospodarske in finančne krize dosegli soglasje o tesnejšem gospodarskem, javnofinančnem, finančnem in bančnem povezovanju ter o boljšem vodenju, pokazalo pa se je tudi, da je treba spodbuditi rast, sicer ne bo mogoče obnoviti javnih financ; opozarja, da bi bilo zmanjšanje evropskega proračuna v nasprotju s temi političnimi cilji;

Zadostna in realistična raven plačil

5.  meni, da bi z načrtovanjem zadostne in realistične ravni plačil v začetku proračunskega cikla preprečili nepotrebne zaplete pri izvajanju proračuna, kot smo jim bili priča zlasti v proračunu za leto 2012;

6.  opozarja, da je zaradi neomajnega stališča Sveta v pogajanjih skupna raven plačil v proračunu za leto 2013 za 5 milijard EUR nižja kot v oceni potreb po plačilih v predlogu proračuna, ki jo je pripravila Komisija; poudarja, da je predlog Komisije temeljil na popravljenih napovedih za leto 2013, ki so jih države članice same zmanjšale, in na domnevi, da bodo vsi zahtevki za izplačilo, prejeti v letu 2012, poravnani iz proračuna za leto 2012; je zaradi tega izjemno zaskrbljen zaradi ravni plačil v proračunu za leto 2013 in poudarja, da ta raven sredstev ne bo zadoščala za kritje dejanskih potreb po plačilih v letu 2013, saj razlika plačil do zgornje meje večletnega finančnega okvira, ki je ostala v proračunu za leto 2013, znaša 11,2 milijarde EUR, pri čemer samo neporavnana plačila iz leta 2012, prenesena v naslednje leto, znašajo več kot 16 milijard EUR; opozarja, da bo nenehno in pretirano vsakoletno odlaganje plačil povzročilo hude težave v prihodnjih letih;

7.  pripisuje izjemno politično pomembnost skupnim izjavam, ki so jih decembra 2012 na najvišji politični ravni podpisali Parlament, Svet in Komisija, saj gre za sestavni del sporazuma med vejama proračunskega organa o proračunu za leto 2013, v skladu z njimi pa bodo v proračunu EU za leto 2013 zagotovljena potrebna dodatna plačila, da bo lahko Unija plačala svoje račune ter ohranila politično verodostojnost in solventnost;

8.  opozarja, da Komisija v skladu z določbami skupne izjave o plačilih za leto 2012 v začetku leta 2013 predloži predlog spremembe proračuna, katerega namen je izključno kritje zahtevkov za leto 2012 v višini 2,9 milijarde EUR, katerih izplačevanje je bilo začasno ustavljeno, in drugih neizpolnjenih pravnih obveznosti, in sicer brez poseganja v pravilno izvrševanje proračuna za leto 2013; spominja, da so bili novembra in decembra 2012 Komisiji predloženi dodatni zahtevki za plačila v okviru skupnega upravljanja v višini približno 16 milijard EUR, in da bo treba te zahtevke poravnati v letu 2013; zato poziva Komisijo, naj predlog spremembe proračuna predloži nemudoma in najkasneje do konca marca 2013, saj bi se tako izognili poseganju v proračunski postopek za leto 2014;

9.  prav tako poziva Komisijo in Svet, naj konstruktivno sodelujeta s Parlamentom, da bi v prihodnjih proračunskih ciklih povečali natančnost napovedi in dosegli sporazum o realističnih in zadostnih proračunskih ocenah, ki bi morale vsebovati jasne in podrobne podatke o naravi vseh napovedi glede plačil, ter tako preprečili, da bi se te razmere ponovile;

10.  v zvezi s tem ponovno poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu posreduje mesečna poročila o obdelavi zahtevkov držav članic (razvrščena po državi članici in skladu) za izplačila iz strukturnih skladov, kohezijskega sklada, skladov za razvoj podeželja in sklada za ribištvo. Informacije iz teh mesečnih poročil bi morale biti osnova za spremljanje izpolnjevanja obveznosti, o katerih so se institucije dogovorile;

11.  prav tako zahteva, da se kolikor hitro mogoče ustanovi medinstitucionalna delovna skupina za plačila, ki bo gradila na izkušnjah z medinstitucionalnih srečanj o plačilih, ki so potekala v okviru proračunskega postopka za leto 2013; je trdno prepričan, da so takšna srečanja na politični ravni potrebna zato, da bo mogoče preprečiti nesporazume glede točnosti zneskov in ocen o potrebah po plačilih; je zlasti prepričan, da bi morala ta delovna skupina prednostno obravnavati odstopanje med napovedmi organov držav članic glede odhodkov iz deljenega upravljanja in zneskom plačil, ki ga želi Svet kolektivno vsiliti med proračunskimi pogajanji; poziva k organizaciji prvega medinstitucionalnega srečanja o plačilih v prvem polletju 2013;

12.  je zelo zaskrbljen, ker so neporavnane obveznosti kljub 99-odstotni stopnji izvrševanja plačil ob koncu leta 2012 v zadnjem letu povečale za 10 milijard EUR in dosegle nezaslišano raven 217,3 milijarde EUR; pričakuje, da bo znesek neporavnanih obveznosti ob koncu leta 2013 še višji; svari pred prestrogo uporabo pravila o samodejni sprostitvi obveznosti kot rešitvi problema neporavnanih obveznosti, saj bi to bilo v nasprotju s paktom za rast in delovna mesta, ki ga je junija 2012 sprejel Evropski svet; meni, da bi bilo treba na letošnjih medinstitucionalnih srečanjih o plačilih podrobno preučiti razliko med sredstvi za obveznosti in sredstvi za plačila, vzpostaviti dialog s Komisijo, da bi se v celoti razrešilo vprašanje sestave neporavnanih obveznosti, in oceniti, ali je trenutno zelo visok znesek neporavnanih obveznosti mogoče pripisati predvsem gospodarski krizi ali morda širšim, strukturnim problemom; poziva institucije, naj v primeru, če se bo izkazalo, da gre za strukturni problem, sodelujejo in sprejmejo ustrezen načrt ukrepanja, da bo mogoče težavo nezaslišane ravni neporavnanih obveznosti v naslednjem večletnem finančnem okviru odpraviti; vztraja pri tem, da se mora Svet vzdržati vnaprejšnjega določanja ravni plačil, ne da bi upošteval dejanske potrebe in pravne obveznosti; ugotavlja tudi, da kopičenje neporavnanih obveznosti spodkopava preglednost proračuna EU, saj ni povsem jasno, kakšne so povezave med obveznostmi in plačili v posameznem proračunskem letu;

13.  opozarja, da je leto 2014 leto prehoda med dvema večletnima finančnima okviroma, in pričakuje, da bo Komisija v finančno načrtovanje za leto 2014 vključila temeljito in realistično oceno ravni sredstev, pri tem pa upoštevala, da bo treba vprašanje neporavnanih obveznosti konec leta 2013 nujno obravnavati, tudi če se večletni finančni program v začetnem letu izvaja počasneje kot v zadnjem letu in je zaradi tega raven potreb po plačilih v začetku večletnega finančnega obdobja ponavadi nižja kot ob koncu;

14.  poziva Komisijo, naj ob sprejetju predloga proračuna za leto 2014 predloži jasne in konkretne dokaze o povezavi med zneskom sredstev, ki ga predlaga, in izvajanjem pakta za rast in delovna mesta, ki ga je sprejel Evropski svet iz junija 2012; poziva institucije, naj izboljšajo obstoječo ureditev za nekatere države članice, ki jih je finančna kriza še posebej prizadela, da se bo njihova sposobnost črpanja strukturnih in kohezijskih sredstev povečala in da se bo mogoče izogniti pričakovanemu prenehanju obveznosti za precejšnje zneske;

15.  vztraja, da se je med pogajanji o proračunu za leto 2013 ponovno izkazalo, da je sistem financiranja proračuna EU, pri katerem prispevki držav članic predstavljajo več kot 75 % vseh prihodkov EU, v nasprotju z besedilom in duhom Pogodbe in da je zaradi tega sistema proračun EU v celoti odvisen od državnih blagajn, kar je lahko v času proračunskega varčevanja še posebej škodljivo; zahteva, da se z uvedbo novih in dejansko lastnih sredstev, kot sta davek na finančne transakcije in novi evropski DDV, spremeni struktura prihodkov Unije; ponovno izraža podporo predlogu Komisije o reformi sistema lastnih sredstev;

Vloga proračuna EU pri izvajanju strategije EU 2020 in pospeševanju gospodarske rasti ter ustvarjanju delovnih mest

16.  opozarja, da bo leto 2014 predvidoma prvo leto izvajanja novega večletnega finančnega okvira in da je ta okvir pomemben za uspešen začetek novega načrtovalnega obdobja; meni, da bi morala biti prednostna naloga evropskega proračuna v letu 2014 ohraniti gospodarsko rast in konkurenčnost, spodbuditi zaposlovanje in boj proti brezposelnosti mladih;

17.  opozarja na posebno naravo proračuna EU, ki znaša samo 1 % BDP EU in je naložbeni proračun z velikim učinkom vzvoda; poudarja, se ga 94 % prek politik in programov vrne državam članicam in evropskim državljanom, zato ga ne gre obravnavati kot dodatno breme, pač pa kot orodje za spodbujanje naložb, rasti in ustvarjanja delovnih mest v Evropi; poudarja, da bi se brez prispevka iz proračuna EU javne naložbe v regijah in državah članicah zmanjšale ali bi bile povsem nemogoče; meni, da bi vsakršno zmanjšanje proračuna EU neizogibno povečalo neravnovesja ter omejilo rast in konkurenčno moč celotnega gospodarstva Unije, pa tudi njeno povezanost, ter tako spodkopalo načelo solidarnosti, ki je temeljna vrednota EU; meni, da je zahteva za „več Evrope“ brez pomena, če je pospremljena s predlogi za občutno krčenje sredstev EU;

18.  je seznanjen s trajnimi gospodarskimi in proračunskimi omejitvami na nacionalni ravni ter s prizadevanji držav članic za konsolidacijo javnih financ; poudarja pa, da je proračun EU učinkovito orodje za naložbe in solidarnost ter ima preverjeno dodano vrednost tako na evropski kot na nacionalni ravni; je prepričan, da ima proračun sposobnost spodbuditi gospodarsko rast, konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest, ki je še bolj pomembna v času gospodarskih težav, saj bo ustvarila pogoje za uspešnost omenjene konsolidacije, in meni, da bi bilo treba proračun EU obravnavati kot instrument za izhod iz krize;

19.  poudarja, da je treba povečati finančno podporo in okrepiti dejavnosti v zvezi z uvedbo kakovostnih izobraževalnih sistemov, ki združujejo praktično usposabljanje s poklicnim izobraževanjem; poziva k večji podpori za sodelovanje med državami članicami na področju poklicnega izobraževanja, da se bo mogoče uspešno spopasti z brezposelnostjo mladih; v zvezi s tem spominja na predlog za priporočilo Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade(5);

20.  opozarja, da vsi makroekonomski ukrepi za finančno stabilizacijo, sprejeti po letu 2008, še niso končali gospodarske in finančne krize; zato meni, da si morajo za vrnitev k rasti in ustvarjanju delovnih mest v Evropi države članice še naprej prizadevati izkoristiti potencial za trajnostno in vključujočo rast, na primer s spodbujanjem izobraževanja, vseživljenjskega učenja in mobilnosti; del rešitve mora biti dobro usmerjen, trden in zadosten proračun EU, ki je potreben za dodatno pomoč pri usklajevanju in krepitvi nacionalnih prizadevanj;

21.  zato poziva države članice, naj preučijo sinergije med nacionalnimi prizadevanji za konsolidacijo in dodano vrednostjo proračuna EU z dobro zastavljenimi prednostnimi nalogami, ki omogočajo izvajanje že sprejetih političnih zavez na najvišji ravni; opozarja, da je izvajanje političnih zavez in prednostnih nalog precej učinkovitejše, kadar obstajajo sinergije med nacionalnimi proračuni in proračunom EU, ter poudarja, kako pomembne so medparlamentarne razprave o skupni gospodarski in proračunski usmeritvi držav članic in Unije v okviru tedna Evropskega parlamenta v evropskem semestru za usklajevanje gospodarske politike;

22.  poziva Komisijo, naj pri predložitvi osnutka proračuna za leto 2014 ustrezno obravnava vlogo proračuna EU v procesu evropskega semestra; poziva zlasti Komisijo, naj zagotovi dejanske in konkretne podatke o tem, kako bi lahko imel predlagani osnutek proračuna EU dejansko sprožilno, pospeševalno, sinergijsko in dopolnilno vlogo pri naložbah na lokalni, regionalni in nacionalni ravni za izvajanje prednostnih nalog, določenih v okviru evropskega semestra;

23 meni, da lahko odhodki EU večino časa ustvarjajo ekonomije obsega in bi morali samodejno voditi do ocene možnih prihrankov na nacionalni ravni, kar bi bistveno zmanjšalo breme za javne finance držav članic;

24.  poudarja, da mora Evropska unija izkoristiti prednosti vseh razpoložljivih orodij in ukrepov, da bi pomagala državam članicam premagati to krizo in preprečiti prihodnje; spominja na izjemno pomembno vlogo, ki jo imajo trije evropski nadzorni organi pri zagotavljanju celovitega uveljavljanja programa finančne uredbe in nadzornih struktur; poziva Komisijo, naj tem trem agencijam v predlogu proračuna za leto 2014 nameni zadostna sredstva, pri pripravi ocene in revizije uredb januarja 2014 pa naj predlaga spremenjen model financiranja agencij, ki bo povečal njihovo neodvisnost, obenem pa ohranil enotnost proračuna EU;

25.  poudarja strateški učinek izbire prednostnih nalog za leto 2014, saj gre za prvo leto izvajanja novega večletnega finančnega okvira; poudarja, da mora EU nujno spodbujati rast in konkurenčnost, da bi ustvarila nova delovna mesta, zlasti za mlade;

26.  v zvezi s tem opozarja, da bi morala biti strategija EU 2020 v središču naslednjega večletnega finančnega okvira (2014–2020), in poziva Komisijo, naj opredeli kot prednostno nalogo in jasno prikaže vse povezane naložbe v proračunu za leto 2014, s poudarkom na naložbah s področja trikotnika znanja (izobraževanje, raziskave in inovacije), infrastrukture, malih in srednjih podjetij, obnovljivih virov energije, trajnostnega razvoja, podjetništva, zaposlovanja, zlasti zaposlovanja mladih, ter veščin, pa tudi na krepitvi gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije;

27.  obžaluje, da je Svet, kot ponavadi, vsesplošno krčil proračunske vrstice, in ga opozarja, naj ne podleže skušnjavi, da bi se v prihodnje ponovno zatekel k tem umetnim zmanjšanjem; se namerava posebej potruditi, da bi zagotovil zadostno raven plačil za politike in programe, ki spodbujajo rast in konkurenčnost;

28.  namerava še naprej pozorno preučevati namero Komisije, da zmanjša število zaposlenih v institucijah EU, in opozarja, da ta cilj velja za splošnega; ugotavlja, da bi utegnili imeti ti ukrepi negativne posledice za hitro, redno in učinkovito izvajanje ukrepov in programov EU; meni, da je treba zagotoviti in celo okrepiti učinkovitost uprave; meni, da je treba tako pri kratkoročni kot pri dolgoročni spremembi števila delovnih mest najprej opraviti oceno vpliva in v celoti upoštevati tudi pravne obveznosti Unije ter nove pristojnosti in obsežnejše naloge institucij, ki izhajajo iz pogodb; spominja na skupno izjavo o decentraliziranih agencijah, zlasti priložen skupni pristop in njegove določbe o tem, da se agencijam naložijo nove naloge;

o
o   o

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter Računskemu sodišču.

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(2) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0486.
(4) UL L 66, 8.3.2013.
(5) COM(2012)0729


Sestava Evropskega parlamenta glede na volitve leta 2014
PDF 180kWORD 26k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2013 o sestavi Evropskega parlamenta glede na volitve leta 2014 (2012/2309(INL))
P7_TA(2013)0082A7-0041/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 14(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju Protokola št. 36 o prehodnih določbah,

–  ob upoštevanju Pogodbe o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 41, 48 in 74f Poslovnika,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. oktobra 2007 o sestavi Evropskega parlamenta(1),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A7-0041/2013),

A.  ker bo člen 2(1) in (2) Protokola št. 36 ob koncu parlamentarnega obdobja 2009–2014 prenehal veljati;

B.  ker naj bi Republika Hrvaška pristopila k Uniji pred volitvami v Evropski parlament, ki naj bi potekale spomladi 2014, in ker bodo ob koncu parlamentarnega obdobja 2009–2014 prenehale veljati določbe člena 19(1) Akta o pogojih pristopa Republike Hrvaške in prilagoditvah Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo;

C.  ker bi bilo treba upoštevati demografske spremembe, ki so se zgodile v obdobju po zadnjih volitvah v Evropski parlament;

D.  ker bi bilo treba razmisliti o vzpostavitvi trajnega sistema dodelitve sedežev v Evropskem parlamentu v povezavi s pregledom in morebitno spremembo sistema glasovanja v Svetu, ki bi bila dela splošne reforme institucij Unije, ki bi jih opredelila konvencija, sklicana v skladu s členom 48(3) PEU, in ker bi taka reforma morala upoštevati, da je v skladu s Pogodbama temelj demokracije Unije predstavljanje tako državljanov kot tudi držav članic;

E.   ker dodelitev sedežev za prihodnje zakonodajno obdobje ne bi smelo biti samovoljno, temveč bi moralo temeljiti na objektivnih merilih, ki bi se jih bilo treba pragmatično držati, in ker bi bilo treba pri taki dodelitvi kompenzirati pridobitev in izgubo sedežev tako, da se izguba sedežev omeji na največ en sedež na državo članico;

1.   na podlagi svoje pravice do pobude iz člena 14(2) PEU Evropskemu svetu v prilogi posreduje predlog sklepa Evropskega sveta o sestavi Evropskega parlamenta v zakonodajnem obdobju 2014–2019;

2.  poudarja nujnost sprejetja navedenega sklepa, h kateremu mora Evropski parlament dati odobritev, takoj ko Pogodba o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji začne veljati, tako da bodo lahko države članice pravočasno uvedle potrebne nacionalne ukrepe za izvedbo volitev v Evropski parlament za zakonodajno obdobje 2014–2019;

3.  se zaveže k temu, da bo kmalu vložil predlog, katerega namen bo izboljšanje praktične ureditve za izvedbo volitev leta 2014;

4.  se zaveže, da bo pred koncem leta 2015 pripravil nov predlog sklepa Evropskega sveta z namenom, da bi dovolj zgodaj pred začetkom zakonodajnega obdobja 2019–2024 vzpostavili trajen in pregleden sistem, ki bo v prihodnosti pred vsakimi novimi volitvami v Evropski parlament omogočil objektivno in na podlagi načela upadajoče proporcionalnosti iz člena 1 priloženega predloga sklepa dodelitev poslanskih sedežev državam članicam, pri čemer se bodo upoštevali morebitno povečanje števila držav članic, pa tudi ustrezno ugotovljene demografske spremembe njihovega prebivalstva, ne da bi se izključila možnost zagotovitve določenega števila sedežev za poslance, izvoljene na nadnacionalnih listah;

5.  ugotavlja, da bi novi sistem dodeljevanja sedežev v Evropskem parlamentu moral biti vzpostavljen v povezavi s pregledom in morebitno spremembo sistema glasovanja v Svetu, ki bi bil del potrebnega pregleda Pogodb; je odločen, da bo za ta namen podal predloge na naslednji konvenciji, ki bo sklicana v skladu s členom 48(3) PEU;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priloženi predlog sklepa Evropskega sveta skupaj z navedenim poročilom Odbora za ustavne zadeve posreduje Evropskemu svetu ter vladi in parlamentu Republike Hrvaške, v vednost pa Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

PRILOGA K RESOLUCIJI EVROPSKEGA PARLAMENTA

Predlog sklepa Evropskega sveta o sestavi Evropskega parlamenta

EVROPSKI SVET JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 14(2) Pogodbe,

ob upoštevanju člena 2(3) Protokola št. 36 o prehodnih določbah,

ob upoštevanju pobude Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Člen 2(1) in (2) Protokola št. 36 o prehodnih določbah bo prenehal veljati ob koncu zakonodajnega obdobja 2009–2014.

(2)  Člen 19(1) Akta o pogojih pristopa Republike Hrvaške in prilagoditvah Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo bo prenehal veljati ob koncu zakonodajnega obdobja 2009–2014.

(3)  Nemudoma je treba izpolniti določbe iz člena 2(3) Protokola št. 36 in zato sprejeti sklep iz drugega pododstavka člena 14(2) Pogodbe o Evropski uniji, tako da bodo lahko države članice pravočasno uvedle potrebne nacionalne ukrepe za izvedbo volitev v Evropski parlament za parlamentarno obdobje 2014–2019.

(4)  Ta sklep izpolnjuje merila iz prvega pododstavka člena 14(2) Pogodbe o Evropski uniji, in sicer da število predstavnikov državljanov Unije ne preseže števila sedemsto petdeset plus predsednik, da mora biti zastopanost upadajoče proporcionalna, pri čemer je minimalni prag šest članov na državo članico in se nobeni državi članici ne dodeli več kot šestindevetdeset sedežev –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ob uporabi načela upadajoče proporcionalnosti iz prvega pododstavka člena 14(2) Pogodbe o Evropski uniji se upoštevajo naslednja načela:

   porazdelitev sedežev v Evropskem parlamentu v celoti uporablja s Pogodbo o Evropski uniji določeno najmanjše in največje število, da v največji možni meri odraža število prebivalstva v posameznih državah članicah;
   razmerje med prebivalstvom in številom sedežev vsake države članice pred zaokrožanjem na cela števila se mora prilagoditi dejanskemu številu njenih prebivalcev tako, da vsak poslanec Evropskega parlamenta iz države članice z večjim številom prebivalstva predstavlja več državljanov kot poslanec države z manj prebivalci in obratno, da več prebivalcev ima država, večja je njena pravica do številnejših sedežev.

Člen 2

Skupno število prebivalstva držav članic izračuna Komisija (Eurostat) na podlagi podatkov, ki jih posredujejo države članice, v skladu z metodo, ki se določi v uredbi Evropskega parlamenta in Sveta.

Člen 3

V skladu s členom 1 je z učinkom od začetka zakonodajnega obdobja 2014–2019 za vsako državo članico število predstavnikov v Evropskem parlamentu določeno, kakor sledi:

Belgija

21

Bolgarija

17

Češka republika

21

Danska

13

Nemčija

96

Estonija

6

Irska

11

Grčija

21

Španija

54

Francija

74

Hrvaška

11

Italija

73

Ciper

6

Latvija

8

Litva

11

Luksemburg

6

Madžarska

21

Malta

6

Nizozemska

26

Avstrija

18

Poljska

51

Portugalska

21

Romunija

32

Slovenija

8

Slovaška

13

Finska

13

Švedska

20

Združeno kraljestvo

73

Člen 4

Ta sklep se ponovno pregleda dovolj zgodaj pred začetkom zakonodajnega obdobja 2019–2024 z namenom, da se vzpostavi sistem, ki bo v prihodnosti pred vsakimi novimi volitvami v Evropski parlament omogočil objektivno, pravično, trajno in pregledno ter na podlagi načela upadajoče proporcionalnosti iz člena 1 dodelitev poslanskih sedežev državam članicam, pri čemer se upošteva morebitno spremembo števila držav članic, ustrezno ugotovljene demografske spremembe in sistem glasovanja v Svetu.

Člen 5

Ta sklep začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V …,

Za Evropski svet

Predsednik

(1) UL C 227 E, 4.9.2008, str. 132 (poročilo Lamassoure-Severin).


Opredelitev, opis, predstavitev, označevanje in zaščita geografskih označb žganih pijač
PDF 207kWORD 22k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2013 o osnutku izvedbene uredbe Komisije o spremembi prilog II in III k Uredbi (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač (2013/2524(RPS))
P7_TA(2013)0083B7-0091/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89(1) in zlasti člena 26 te uredbe,

–  ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije o spremembi prilog II in III k Uredbi (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač (D 024615/02) (osnutek uredbe Komisije),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES(2),

–  ob upoštevanju kompendija Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) o rastlinah, v katerih naj bi bile naravno prisotne snovi, ki utegnejo ogrožati človeško zdravje, če se uporabljajo kot živila ali prehranska dopolnila(3),

–  ob upoštevanju mnenja znanstvenega odbora Komisije za prehrano o tujonu z dne 2. februarja 2002(4),

–  ob upoštevanju člena 5a(3)(b) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(5),

–  ob upoštevanju člena 88(2), (3) in (4)(c) Poslovnika,

A.  ker so žgane pijače razvrščene v kategorije v skladu z opredelitvami iz priloge II k Uredbi (ES) št. 110/2008;

B.  ker se priloge k Uredbi (ES) št. 110/2008 lahko spremenijo z ukrepi, ki jih Komisija sprejme z regulativnim postopkom s pregledom v skladu s členom 26 te uredbe;

C.  ker bi morali v skladu z uvodno izjavo 2 Uredbe (ES) št. 110/2008 ukrepi, ki se uporabljajo na področju žganih pijač, varovati ugled, ki so ga žgane pijače dosegle na trgu Evropske unije in na svetovnem trgu z nadaljnjim upoštevanjem tradicionalnih postopkov, ki se uporabljajo pri proizvodnji žganih pijač;

D.  ker bi morale v skladu z uvodno izjavo 6 Uredbe (ES) št. 110/2008 opredelitve žganih pijač še naprej upoštevati tradicionalne postopke za doseganje kakovosti, četudi mora obstajati možnost, da se te opredelitve posodobijo ali dopolnijo, med drugim na mestih, kjer so bile prejšnje opredelitve pomanjkljive ali nezadostne;

E.  ker absint, žgana pijača, ki se tradicionalno proizvaja v več državah članicah, v prilogi II k Uredbi (ES) št. 110/2008 doslej ni bila opredeljena kot kategorija izdelka;

F.  ker Komisija v točki c člena 1 svojega osnutka uredbe predlaga vključitev opredelitve absinta v prilogo II k Uredbi (ES) št. 110/2008, po kateri bi bila predvidena minimalna raven vsebnosti anetola 0,5 grama na liter;

G.  ker je absint splošno poznan kot žgana pijača, ki se proizvaja z aromatiziranjem etanola kmetijskega izvora ali destilata kmetijskega izvora s pravim pelinom (Artemisia absinthium L.), pontskim pelinom (Artemisia pontica L.), janežem (Pimpinella anisum L.), koromača (Foeniculum vulgare Mill.) in drugimi zeliščnimi rastlinami, odvisno od njihove regionalne razpoložljivosti;

H.  ker so se tradicionalni postopki izdelave absinta v številnih državah članicah – zaradi regionalne razpoložljivosti nekaterih zeliščnih rastlin in različnih želja potrošnikov – sčasoma začeli razlikovati, in sicer v takšni meri, da ne predvidevajo vsi tradicionalni recepti minimalne ravni vsebnosti anetola in da raven anetola številnih proizvodov, ki so trenutno na voljo na trgu, ostaja pod ravnjo 0,5 gramov na liter, ki jo predlaga Komisija;

I.  ker bi morali proizvajalci teh različic absinta zaradi novo sprejete opredelitve absinta ob začetku veljavnosti osnutka uredbe Komisije bodisi prenehati uporabljati izraz „absint“ kot prodajno poimenovanje bodisi spremeniti svoje dolgoletne recepte, ne glede na njihove tradicionalne metode proizvodnje;

J.  ker utegne takšna sprememba bistvenih značilnosti proizvoda vznemiriti potrošnike in tako spodkopati njihovo zaupanje;

K.  ker bi absint kot kategorijo proizvoda lahko opredelili tako, da bi se zagotovilo spoštovanje regionalnih posebnosti, ne pa da se od proizvajalcev zahteva sprememba tradicionalnih metod proizvodnje;

L.  ker bi bili lahko poleg tega proizvajalci absinta obvezani, da na seznam sestavin vključijo količino anetola;

M.  ker bi morali ukrepi, ki se uporabljajo na področju žganih pijač, v skladu z uvodno izjavo 2 Uredbe (ES) št. 110/2008 prispevati k doseganju visoke ravni varstva potrošnikov;

N.  ker Komisija v točki c člena 1 svojega osnutka uredbe poleg tega predlaga, da opredelitev absinta vključuje zahtevo glede vsebnosti tujona (alfa in beta) med 5 in 35 miligrami na liter;

O.  ker je tujon, ki ga vsebuje pravi pelin (Artemisia absinthium L.), naveden v kompendiju EFSA o rastlinah, v katerih naj bi bile naravno prisotne snovi, ki utegnejo ogrožati človeško zdravje, če se uporabljajo kot živila ali prehranska dopolnila;

P.  ker je znanstveni odbor Komisije za prehrano, kot je navedel v svojem mnenju z 2. februarja 2002, presodil, da ni primerno uporabljati tujona kot kemično prepoznano aromatično snov, in podprl uporabo zgornjih meja vsebnosti v živilih in pijačah, ki so bile v veljavi v času sprejetja tega mnenja in ki ostajajo veljavne v skladu s prilogo III k Uredbi (ES) št. 1334/2008;

Q.  ker so nekateri proizvajalci absinta začeli uporabljati rastline pelina (Artemisia), ki ne vsebujejo tujona ali vsebujejo zelo nizke ravni te snovi;

R.  ker je potemtakem določitev minimalne ravni vsebnosti tujona kot del opredelitve absinta v nasprotju s sedanjo paradigmo obravnavanja te snovi, ki utegne biti škodljiva;

S.  ker določitev minimalne ravni vsebnosti tujona v absintu ni nujno potreben element opredelitve te žgane pijače;

1.  meni, da osnutek uredbe Komisije ni skladen s ciljem in vsebino Uredbe (ES) št. 110/2008;

2.  nasprotuje sprejetju osnutka uredbe Komisije o spremembi prilog II in III k Uredbi (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 39, 13.2.2008, str. 16.
(2) UL L 354, 31.12.2008, str.34.
(3) EFSA Journal 2012; 10(5): 2663.
(4) Znanstveni odbor Komisije za prehrano je obstajal do leta 2003, ko je bila formalno ustanovljena Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). 2. decembra 2002 je odbor sprejel mnenje o tujonu, ki je bilo objavljeno dne 6. februarja 2003 z referenco: SCF/CS/FLAV/FLAVOUR/23 ADD 2 končno.
(5) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.


Neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru SKP (odločitev o začetku medinstitucionalnih pogajanj)
PDF 739kWORD 98k
Odločitev Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2013 o začetku in mandatu medinstitucionalnih pogajanj o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike (COM(2011)0625/3 – C7-0336/2011 – COM(2012)0552 – C7-0311/2012 – 2011/0280(COD)2013/2528(RSP))
P7_TA(2013)0084B7-0079/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju člena 70(2) in člena 70a Poslovnika,

  ker so finančna sredstva, določena v zakonodajnem predlogu, le predlog za zakonodajni organ in ne morejo biti dokončna, dokler ne bo dosežen sporazum o predlogu uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020;

sprejme odločitev o začetku medinstitucionalnih pogajanj na podlagi naslednjega mandata:

MANDAT

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Predlog spremembe
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem„ so opredeljeni morebitni izzivi, cilji in usmeritve skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2013. Na podlagi razprave o Sporočilu je treba prenoviti SKP z začetkom veljavnosti s 1. januarjem 2014. Prenova mora obsegati vse glavne instrumente SKP, vključno z Uredbo Sveta (ES) št. 73/200 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003. Zaradi obsega prenove je primerno razveljaviti Uredbo (ES) št. 73/2009 in jo nadomestiti z novim besedilom. S prenovo je treba tudi čim bolj racionalizirati in poenostaviti določbe.
(1)  V Sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem“ so opredeljeni morebitni izzivi, cilji in usmeritve skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2013. Na podlagi razprave o Sporočilu je treba prenoviti SKP z začetkom veljavnosti s 1. januarjem 2014. Prenova mora obsegati vse glavne instrumente SKP, vključno z Uredbo Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003. Zaradi obsega prenove je primerno razveljaviti Uredbo (ES) št. 73/2009 in jo nadomestiti z novim besedilom. S prenovo je treba tudi racionalizirati in poenostaviti določbe.
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Potrebna je močna SKP, ki jo je treba podpreti z ustreznimi proračunskimi viri za obdobje 2007–2013, da bi zagotovili dejansko rast, s čimer bi Evropski uniji omogočili, da kadarkoli proizvede potrebno količino raznovrstnih in kakovostnih živil, in spodbujali zaposlovanje, ohranjali in proizvajali okoljske dobrine, se borili proti podnebnim spremembam in upravljali ozemlje. Poleg tega bi morala SKP temeljiti na določbah, ki jih kmetje, druge zainteresirane strani in državljani nasploh lahko razumejo, da bi zagotovili preglednost izvajanja, omogočili nadzor in zmanjšali stroške za izvajalce in upravljavce.
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 b (novo)
(1b)  Eden glavnih ciljev in ključnih zahtev reforme SKP je zmanjšanje upravnega bremena. Ta cilj bi bilo treba strogo upoštevati pri oblikovanju ustreznih določb za shemo neposredne podpore. Število shem podpor ne bi smelo preseči potrebnega obsega, kmetom in državam članicam pa bi bilo treba omogočiti izpolnjevanje ustreznih zahtev in obveznosti brez prekomerne birokracije. Praktične ravni tolerance, razumne omejitve de minimis in ustrezno ravnovesje med zaupanjem in nadzorom bi bilo treba uporabiti za zmanjšanje prihodnje upravne obremenitve držav članic in upravičencev.
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Zaradi nove zakonodaje o shemah podpore, ki se lahko sprejme po začetku veljavnosti te uredbe, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da se dopolni seznam shem podpore, za katere velja ta uredba.
(8)  Zaradi nove zakonodaje o shemah podpore, ki se lahko sprejme po začetku veljavnosti te uredbe, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da se dopolni seznam shem podpore iz Priloge I k tej uredbi.
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Zaradi posebnih novih elementov in za zagotovitev varstva pravic upravičencev je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da se nadalje določijo opredelitve v zvezi z dostopom do podpore v okviru te uredbe, vzpostavi okvir, v katerem vsaka država članica določi minimalne aktivnosti, ki jih je treba izvesti na območjih, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, ter pragove za začasno odpravo ali izgubo kakovosti kmeta, pa tudi merila, ki jih morajo kmetje izpolnjevati, da se zanje šteje, da so izpolnili obveznost vzdrževanja kmetijske površine v stanju, primernem za proizvodnjo, ter merila za ugotavljanje prevladovanja trav in drugih krmnih rastlin v zvezi s trajnimi travniki in pašniki.
(9)  Zaradi posebnih novih elementov in za zagotovitev varstva pravic upravičencev je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da se vzpostavijo merila, s katerimi vsaka država članica določi minimalne aktivnosti, ki jih je treba izvesti na območjih, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, ter pragove za začasno odpravo ali izgubo kakovosti kmeta, pa tudi okvir, s katerim države članice opredelijo merila, ki jih morajo kmetje izpolnjevati, da se zanje šteje, da so izpolnili obveznost vzdrževanja kmetijske površine, tj. vsake površine, ki jo pokriva orna zemlja, trajno travinje in zgodovinski pašnik ali trajni nasad, v stanju, primernem za proizvodnjo.
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Za zagotovitev varstva pravic upravičencev je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da se sprejmejo pravila glede podlage za izračun znižanj, ki jih države članice uporabijo za kmete zaradi uporabe finančne discipline.
črtano
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Izkušnje pri uporabi različnih shem podpore za kmete so pokazale, da je bila podpora v večjem številu primerov dodeljena upravičencem, katerih poslovni namen ni imel ali je imel le v zanemarljivi meri za cilj opravljanje kmetijske dejavnosti, kot so letališča, železniška podjetja, nepremičninska podjetja in podjetja za upravljanje športnih igrišč. Za zagotovitev boljše usmerjenosti podpore države članice neposrednih plačil ne smejo dodeljevati takim fizičnim in pravnim osebam. Manjši kmetje, ki dejavnost opravljajo z delnim delovnim časom, neposredno prispevajo k vitalnosti podeželskih območij, zato jim ne bi smelo biti onemogočeno, da se jim dodeli neposredna pomoč.
(13)  Izkušnje pri uporabi različnih shem podpore za kmete so pokazale, da je bila podpora v večjem številu primerov dodeljena fizičnim in pravnim osebam, katerih poslovni namen ni imel ali je imel le v zanemarljivi meri za cilj opravljanje kmetijske dejavnosti. Za zagotovitev boljše usmerjenosti podpore in čim boljšo prilagojenost nacionalnim značilnostim bi bilo treba odgovornost za opredelitev, kdo je aktivni kmet, dodeliti državam članicam. Države članice bi se tako morale izogniti dodeljevanju neposrednih plačil takim subjektom, kot so transportna podjetja, letališča, nepremičninska podjetja, podjetja za upravljanje športnih igrišč, kampi ali rudniška podjetja, razen kadar ta dokažejo, da ustrezajo merilom za opredelitev aktivnega kmeta. Manjši kmetje, ki dejavnost opravljajo z delnim delovnim časom, neposredno prispevajo k vitalnosti podeželskih območij, zato jim ne bi smelo biti onemogočeno, da se jim dodeli neposredna pomoč.
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Za razdelitev neposredne dohodkovne podpore med kmete je značilno dodeljevanje neusklajenih zneskov plačil razmeroma majhnemu številu velikih upravičencev. Ne glede na njihovo velikost se lahko zgodi, da veliki upravičenci ne bodo potrebovali enake ravni enotne podpore, da bi bil cilj dohodkovne podpore učinkovito dosežen. Poleg tega so se veliki upravičenci sposobni prilagajati trgu tudi ob nižjih ravneh enotne podpore. Zato je primerno uvesti sistem za velike upravičence, v okviru katerega se za izboljšanje razdelitve plačil med kmete raven podpore postopno zmanjšuje in omejuje. Tak sistem pa mora upoštevati tudi intenzivnost plačanega dela, da ne nastanejo nesorazmerni učinki na velike kmetije z velikim številom zaposlenih. Navedene najvišje ravni se ne smejo uporabljati za plačila, dodeljena za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, saj bi se lahko doseganje njihovih pozitivnih ciljev zato zmanjšalo. Da bo omejitev delovala učinkovito, morajo države članice določiti nekatera merila, da ne pride do zlorab s strani kmetov, ki se poskušajo izogibati učinkom omejitve. Iztržek zmanjšanja in omejitve plačil velikim upravičencem mora ostati v državah članicah, ki so plačila dodeljevale, in ga je treba uporabiti za financiranje projektov s pomembnim prispevkom k inovacijam v okviru Uredbe (EU) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne …. o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) [URP].
(15)  Za razdelitev neposredne dohodkovne podpore med kmete je značilno dodeljevanje neusklajenih zneskov plačil razmeroma majhnemu številu velikih upravičencev. Ne glede na njihovo velikost se lahko zgodi, da veliki upravičenci ne bodo potrebovali enake ravni enotne podpore, da bi bil cilj dohodkovne podpore učinkovito dosežen. Poleg tega so se veliki upravičenci sposobni prilagajati trgu tudi ob nižjih ravneh enotne podpore. Zato je primerno uvesti sistem za velike upravičence, v okviru katerega se za izboljšanje razdelitve plačil med kmete raven podpore postopno zmanjšuje in omejuje. Tak sistem pa mora upoštevati tudi delo zaposlenih delavcev, vključno s plačami in stroški izvajalca, da ne nastanejo nesorazmerni učinki na velike kmetije z velikim številom zaposlenih. Navedene najvišje ravni se ne smejo uporabljati za plačila, dodeljena za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, saj bi se lahko doseganje njihovih pozitivnih ciljev zato zmanjšalo. Da bo omejitev delovala učinkovito, morajo države članice določiti nekatera merila, da ne pride do zlorab s strani kmetov, ki se poskušajo izogibati učinkom omejitve. Iztržek zmanjšanja in omejitve plačil velikim upravičencem mora ostati v državah članicah, ki so plačila dodeljevale, in ga je treba uporabiti za financiranje projektov s pomembnim prispevkom k inovacijam in razvoju podeželja v okviru Uredbe (EU) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne …. o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) [URP]. Države članice bodo lahko potem zneske, ki jih bodo ustvarile na podlagi omejitev, dodelile večjim upravičencem, ki so bili podvrženi omejitvam, za namene naložb v inovacije.
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Da se zagotovi boljša razdelitev podpore med kmetijska zemljišča v Uniji, vključno s tistimi v državah članicah, ki so uporabljale shemo enotnega plačila na površino, vzpostavljeno v Uredbi (ES) št. 73/2009, je treba shemo enotnega plačila iz Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, ki se je nadaljevala v okviru Uredbe (ES) št. 73/2009 in je združila prej obstoječe mehanizme podpore v enotno shemo nevezanih neposrednih plačil, nadomestiti z novo osnovno shemo plačil. Tak ukrep bi moral zajemati prenehanje pravic do plačil, ki so bile pridobljene v okviru navedenih uredb, in dodelitev novih, ki pa bi še vedno temeljila na številu upravičenih hektarov, ki jih imajo v prvem letu izvajanja sheme na voljo kmetje.
(20)  Da se zagotovi boljša razdelitev podpore med kmetijska zemljišča v Uniji, vključno s tistimi v državah članicah, ki so uporabljale shemo enotnega plačila na površino, vzpostavljeno v Uredbi (ES) št. 73/2009, je treba shemo enotnega plačila iz Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, ki se je nadaljevala v okviru Uredbe (ES) št. 73/2009 in je združila prej obstoječe mehanizme podpore v enotno shemo nevezanih neposrednih plačil, nadomestiti z novo osnovno shemo plačil. Države članice bi morale spremeniti obstoječe sisteme podpore v skladu s to uredbo, pri čemer ne bi bilo treba nujno odpraviti obstoječih modelov neposrednih plačil.
Predlog spremembe 139
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  Zaradi zaporednih vključitev različnih sektorjev v shemo enotnega plačila in prihodnjega prilagoditvenega obdobja, ki je na voljo kmetom, postaja vse teže upravičiti obstoj znatnih individualnih razlik glede ravni podpore na hektar, ki izhajajo iz uporabe zgodovinskih referenc. Zato je treba z zmanjšanjem povezav na zgodovinske reference in ob upoštevanju splošnega okvira proračuna Unije neposredno dohodkovno podporo med države članice razdeliti bolj pravično. Za zagotovitev bolj enakomerne porazdelitve neposredne podpore in ob upoštevanju še vedno obstoječih razlik med ravnmi plač in stroški vložka, je treba ravni neposredne podpore na hektar postopno prilagoditi. Države članice, kjer neposredna plačila znašajo manj kot 90 % povprečja, morajo zmanjšati tretjino razlike med njihovo trenutno ravnjo in povprečno ravnjo. To konvergenco morajo sorazmerno financirati vse države članice, kjer so neposredna plačila nad povprečjem v Uniji. Poleg tega mora za vse pravice do plačil, ki se v določeni državi članici ali regiji aktivirajo leta 2019, veljati enotni znesek na enoto, po konvergenci na ta znesek, ki se mora v linearnih korakih izvesti v prehodnem obdobju. Vendar mora biti v izogib negativnim finančnim posledicam za kmete državam članicam, ki uporabljajo shemo enotnega plačila, še zlasti pa zgodovinski model, dovoljeno, da pri izračunavanju zneska pravic do plačila v prvem letu uporabe nove sheme delno upoštevajo zgodovinske dejavnike. V okviru razprav o naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje, ki se začne leta 2021, se je treba osredotočiti tudi na cilj popolne konvergence z enakomerno porazdelitvijo neposredne podpore po vsej Evropski uniji v navedenem obdobju.
(21)  Poleg konvergence podpore na nacionalni in regionalni ravni bi bilo treba prilagoditi tudi nacionalna sredstva za neposredna plačila, da bi se v državah članicah, v katerih raven neposrednih plačil na hektar ostaja pod 70 % povprečja EU, razlika glede na to povprečje zmanjšala za 30 %. V državah članicah, v katerih je raven neposrednih plačil med 70 % in 80 % povprečja, bi se morala razlika zmanjšati za 25 %, v tistih državah članicah, v katerih je raven neposrednih plačil višja od 80 % povprečja, pa bi se morala razlika zmanjšati za 10 %. Po uporabi teh mehanizmov ne bi smela nobena država članica prejemati manj kot 55 % povprečja EU v letu 2014 in 75 % povprečja v letu 2019. Prizadevanja za konvergenco v državah članicah, v katerih je raven podpore višja od povprečja EU, ne bi smela povzročiti znižanja pod to povprečje. Konvergenco bi morale sorazmerno financirati vse države članice, kjer so neposredna plačila nad povprečjem v Uniji.
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21 a (novo)
(21a)  Poleg konvergence podpornih plačil na nacionalni in regionalni ravni bi bilo treba prilagoditi tudi nacionalna sredstva za neposredna plačila, da bi se v državah članicah, v katerih raven neposrednih plačil na hektar ostaja pod 70 % povprečja EU, razlika glede na to povprečje zmanjšala za 30 %. V državah članicah, v katerih je raven neposrednih plačil med 70 % in 80 % povprečja, bi se morala razlika zmanjšati za 25 %, v tistih državah članicah, v katerih je raven neposrednih plačil višja od 80 % povprečja, pa bi se morala razlika zmanjšati za 10 %. Po izvedbi teh prilagoditev ne bi smela biti v nobeni državi članici prejeta raven manj kot 65 % povprečja EU. Prizadevanja za konvergenco v državah članicah, v katerih je raven podpore višja od povprečja EU, ne bi smela povzročiti znižanja pod to povprečje. Konvergenco bi morale sorazmerno financirati vse države članice, kjer so neposredna plačila nad povprečjem v Uniji.
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Izkušnje, pridobljene pri uporabi sheme enotnega plačila, kažejo, da se lahko nekateri njeni najpomembnejši elementi ohranijo, vključno z določitvijo nacionalnih zgornjih mej, da se zagotovi, da skupna raven podpore ne preseže trenutnih proračunskih omejitev. Države članice bi morale prav tako še naprej upravljati nacionalno rezervo, ki jo je treba uporabiti, da se omogoči udeležba mladih kmetov v shemi ali da se upoštevajo posebne potrebe v nekaterih regijah. Pravila za prenos in uporabo pravic do plačil je treba ohraniti, vendar, kjer je le mogoče, poenostaviti.
(22)  Izkušnje, pridobljene pri uporabi sheme enotnega plačila, kažejo, da se lahko nekateri njeni najpomembnejši elementi ohranijo, vključno z določitvijo nacionalnih zgornjih mej, da se zagotovi, da skupna raven podpore ne preseže trenutnih proračunskih omejitev. Države članice bi morale vsaj v prvem letu izvajanja nove sheme osnovnega plačila prav tako še naprej upravljati nacionalno rezervo, ki se lahko upravlja na regionalni ravni in jo je treba uporabiti, da se omogoči udeležba mladih kmetov in novih kmetov v shemi ali da se upoštevajo posebne potrebe v nekaterih regijah. Pravila za prenos in uporabo pravic do plačil je treba ohraniti, vendar, kjer je le mogoče, poenostaviti.
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 a (novo)
(22a)  Države članice bi morale imeti možnost, da določijo koeficient znižanja, ki je lahko enak vrednosti nič, da bi imele možnost zmanjšati upravičene površine z nižjim potencialom donosa ali specifično pridelavo.
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Da bi zagotovili varstvo pravic upravičencev in pojasnili posebne primere, ki lahko nastanejo pri uporabi sheme osnovnega plačila, je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov o pravilih o upravičenosti in dostopu do sheme osnovnega plačila kmetov v primeru dedovanja in pričakovanega dedovanja, dedovanja v okviru zakupa, spremembe pravnega statusa ali poimenovanja ter v primeru združitve ali razdružitve kmetijskega gospodarstva; pravilih o izračunu vrednosti in števila ali povečanja zneskov pravic do plačila v zvezi z dodelitvijo pravic do plačil, vključno s pravili o možnosti začasne vrednosti in števila ali povečanja pravic do plačila na podlagi zahtevka kmeta, o pogojih za določitev začasne in dokončne vrednosti in števila pravic do plačila ter o primerih, v katerih bi lahko pogodba o prodaji ali zakupu vplivala na dodelitev pravic; pravilih o določitvi in izračunu vrednosti in števila pravic do plačila, prejetih iz nacionalne rezerve; pravilih o spremembi zneska pravic do plačila na enoto v primeru delov pravic do plačila in merilih za dodelitev pravic do plačila na podlagi uporabe nacionalne rezerve ter kmetom, ki leta 2011 niso zaprosili za podporo.
(23)  Da bi zagotovili varstvo pravic upravičencev in pojasnili posebne primere, ki lahko nastanejo pri uporabi sheme osnovnega plačila, je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov o pravilih o upravičenosti in dostopu do sheme osnovnega plačila kmetov v primeru dedovanja in pričakovanega dedovanja, dedovanja v okviru zakupa, spremembe pravnega statusa ali poimenovanja ter v primeru združitve ali razdružitve kmetijskega gospodarstva; pravilih o izračunu vrednosti in števila ali povečanja zneskov pravic do plačila v zvezi z dodelitvijo pravic do plačil, vključno s pravili o možnosti začasne vrednosti in števila ali povečanja pravic do plačila na podlagi zahtevka kmeta, o pogojih za določitev začasne in dokončne vrednosti in števila pravic do plačila ter o primerih, v katerih bi lahko pogodba o prodaji ali zakupu vplivala na dodelitev pravic; pravilih o določitvi in izračunu vrednosti in števila pravic do plačila, prejetih iz nacionalne rezerve; pravilih o spremembi zneska pravic do plačila na enoto v primeru delov pravic do plačila in merilih za dodelitev pravic do plačila na podlagi uporabe nacionalne rezerve ter kmetom, ki v letih od 2009 do 2011 niso zaprosili za podporo.
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24 a (novo)
(24a)  Države članice bi morale imeti možnost, da se lahko odločijo, da bodo del svojih nacionalnih zgornjih mej uporabile za odobritev dopolnilnih letnih plačil kmetom za prve hektarje, da bi tako v večji meri upoštevale raznolikost kmetij z vidika njihove gospodarske velikosti, izbire proizvodnje in zaposlovanja.
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)  Eden od ciljev nove SKP je spodbujanje okoljske uspešnosti z obvezno „zeleno“ komponento neposrednih plačil, ki bodo nudila podporo uporabi kmetijskim praksam, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, po vsej Uniji. Za ta namen morajo države članice poleg osnovnega plačila uporabiti del svojih nacionalnih zgornjih mej za neposredna plačila za odobritev letnega plačila za obvezne prakse, ki jih morajo izvajati kmetje in so prednostno namenjene izpolnjevanju ciljev na področju podnebja in okolja. Te prakse je treba izvajati v obliki preprostih, splošnih, nepogodbenih in letnih ukrepov, ki presegajo navzkrižno skladnost in so povezane s kmetijstvom, kakršni so diverzifikacija posevkov, ohranjanje trajnih pašnikov in območja z ekološko usmeritvijo. Obvezna narava teh praks mora veljati tudi za kmete, katerih kmetijska gospodarstva se v celoti ali delno nahajajo na območjih „Natura 2000“, ki jih zajemata Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic, dokler so te prakse združljive s cilji navedenih direktiv. Za kmete, ki izpolnijo pogoje iz Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91, je treba zaradi priznanih ugodnih vplivov sistemov ekološkega kmetovanja na okolje uporabiti „zeleno“ komponento, ne da bi izpolnjevali kakršne koli dodatne obveznosti. Za neupoštevanje „zelene“ komponente je treba uporabiti kazni na podlagi člena 65 Uredbe (EU) št. […] [HZU].
(26)  Eden od ciljev nove SKP je spodbujanje okoljske uspešnosti. Za ta namen morajo države članice uporabiti del svojih nacionalnih zgornjih mej za neposredna plačila za odobritev letnega plačila za obvezne prakse, ki jih morajo izvajati kmetje in so prednostno namenjene izpolnjevanju ciljev na področju podnebja in okolja. Te prakse je treba izvajati v obliki preprostih, splošnih, nepogodbenih in letnih ukrepov, ki presegajo navzkrižno skladnost in so povezani s kmetijstvom, kakršni so diverzifikacija posevkov, ohranjanje trajnega travinja in trajnih pašnikov in območja z ekološko usmeritvijo. Za kmete, ki izpolnijo pogoje iz Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91, prejemnike kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil, določene v skladu s členom 29 Uredbe (EU) št. [...] [URP], in kmete, katerih kmetijska gospodarstva se nahajajo na območjih „Natura 2000“, je treba uporabiti „zeleno“ komponento, ne da bi izpolnjevali kakršne koli dodatne obveznosti. Za kmete, katerih gospodarstva so prejela certifikat nacionalne sheme okoljskega certificiranja, se lahko pod določenimi pogoji ravno tako uporabi „zelena“ komponenta. Kmetje bi morali biti izvzeti iz obveznosti, povezanih z diverzifikacijo posevkov in površinami z ekološkim pomenom, kadar najmanj 75 % njihovega kmetijskega gospodarstva pokrivajo trajno travinje ali trajni pašniki ali pridelki pod vodo. Ta izjema se uporablja le, če orna zemlja na preostalih upravičenih kmetijskih zemljiščih ne presega 50 hektarjev.
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  Da se zagotovi, da kmetje ohranjajo trajne pašnike in travnike v obstoječem stanju, je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov za sprejetje pravil v zvezi z uporabo tega ukrepa.
(28)  Da se zagotovi, da države članice ohranjajo trajno travinje in trajne pašnike v obstoječem stanju, je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov za sprejetje pravil v zvezi z uporabo tega ukrepa.
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Da se zagotovi učinkovito in skladno izvajanje ukrepa območja z ekološko usmeritvijo ob upoštevanju posebnosti držav članic, je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov za nadaljnjo opredelitev vrst območij z ekološko usmeritvijo, navedenih v okviru tega ukrepa, ter za dodajanje in opredelitev drugih vrst območij z ekološko usmeritvijo, ki se jih lahko upošteva v zvezi z odstotkom, navedenim v okviru tega ukrepa.
(29)  Da se zagotovi učinkovito in skladno izvajanje ukrepa območja z ekološkim pomenom ob upoštevanju posebnosti držav članic, je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov za nadaljnjo opredelitev vrst območij z ekološkim pomenom, navedenih v okviru tega ukrepa, za dodajanje in opredelitev drugih vrst območij z ekološkim pomenom, ki se lahko upoštevajo v zvezi z odstotnim deležem, navedenim v okviru tega ukrepa, ter za vzpostavitev okvira korekcijskih koeficientov za izračun hektarjev, ki obsegajo različne vrste površin z ekološkim pomenom, na ravni celotne EU.
Predlog spremembe 104
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29 a (novo)
(29a)  Da se izboljša stanje okolja, preprečijo podnebne spremembe in izboljšajo kmetijski pogoji, bi morala Komisija čim prej predložiti strateški načrt za dobavo rastlinskih beljakovin, na podlagi katerega bo Unija tudi zmanjšala močno odvisnost od zunanjih virov dobave. V načrtu bi bilo treba predvideti več proizvodnje oljnic in stročnic v okviru skupne kmetijske politike ter spodbujati kmetijske raziskave ustreznih in produktivnih vrst.
Predlog spremembe 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33
(33)  Državam članicam je treba dovoliti, da uporabijo del svojih nacionalnih zgornjih mej za neposredna plačila za vezano podporo v nekaterih sektorjih v jasno opredeljenih primerih. Sredstva, ki se lahko uporabijo za katero koli vezano podporo, je treba omejiti na ustrezno raven, hkrati pa dovoliti, da se taka podpora odobri v državah članicah ali njihovih posebnih regijah, ki se soočajo s posebnimi situacijami, v katerih so zaradi ekonomskih, okoljskih in/ali socialnih razlogov zlasti pomembni določene vrste kmetovanja ali določeni kmetijski sektorji. Državam članicam je treba dovoliti, da za to podporo uporabijo do 5 % svojih nacionalnih zgornjih mej ali 10 % v primeru, ko je njihova raven vezane podpore v vsaj enem od let v obdobju 2010–2013 presegla 5 %. Vendar je treba državam članicam v ustrezno utemeljenih primerih, ko se v določeni regiji izkažejo posebne pereče potrebe, in na podlagi odobritve Komisije dovoliti, da uporabijo več kot 10 % svojih nacionalnih zgornjih mej. Odobritev vezane podpore je treba dovoliti le v obsegu, ki je potreben za spodbujanje ohranitve trenutnih ravni proizvodnje v navedenih regijah. Ta pomoč mora biti na voljo tudi kmetom, ki imajo 31. decembra 2013 posebne pravice do plačila, dodeljene v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 in Uredbo (ES) št. 73/2009, in ne razpolagajo z upravičenimi hektari za uveljavljanje pravic do plačila. V zvezi z odobritvijo prostovoljne vezane podpore, ki presega 10 % letne nacionalne zgornje meje, ki jo določi država članica, je treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje izvedbenih ukrepov brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011.
(33)  Državam članicam je treba dovoliti, da uporabijo del svojih nacionalnih zgornjih mej za neposredna plačila za vezano podporo v nekaterih sektorjih v jasno opredeljenih primerih. Sredstva, ki se lahko uporabijo za katero koli vezano podporo, je treba omejiti na ustrezno raven, hkrati pa dovoliti, da se taka podpora odobri v državah članicah ali njihovih posebnih regijah, ki se soočajo s posebnimi situacijami, v katerih so zaradi ekonomskih, okoljskih in/ali socialnih razlogov zlasti pomembni določene vrste kmetovanja ali določeni kmetijski sektorji. Državam članicam je treba dovoliti, da za to podporo uporabijo do 15 % svojih nacionalnih zgornjih mej. Omenjeni odstotni delež se lahko poveča za 3 odstotne točke za države članice, ki se odločijo, da najmanj 3 % svoje nacionalne zgornje meje porabijo za podporo proizvodnji stročnic. Odobritev vezane podpore je treba dovoliti le v obsegu, ki je potreben za spodbujanje ohranitve trenutnih ravni proizvodnje v navedenih regijah, razen če je razlog za podporo okoljske narave. Ta pomoč mora biti na voljo tudi kmetom, ki imajo 31. decembra 2013 posebne pravice do plačila, dodeljene v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 in Uredbo (ES) št. 73/2009, in ne razpolagajo z upravičenimi hektari za uveljavljanje pravic do plačila. V zvezi z odobritvijo prostovoljne vezane podpore je treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU.
Predlog spremembe 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
(38)  Za zmanjšanje upravnih stroškov v zvezi z upravljanjem in nadzorom neposredne podpore je treba vzpostaviti preprosto in specifično shemo za male kmete. Za ta namen je treba vsa neposredna plačila nadomestiti s pavšalnim plačilom. Uvesti je treba pravila, katerih namen je poenostavitev formalnosti in ki bodo med drugim zmanjšala obveznosti za male kmete, kot so tiste v zvezi z zahtevki za podporo, kmetijskimi praksami, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, navzkrižno skladnostjo in nadzorom iz Uredbe (EU) št. […] [HZU], ne da bi se s tem ogrozilo izpolnjevanje splošnih ciljev prenove in ob razumevanju, da se zakonodaja Unije, kakor je navedeno v Prilogi II k Uredbi (EU) št […] [HZU], uporablja za male kmete. Cilj sheme mora biti podpora obstoječi kmetijski strukturi malih kmetij v Uniji, ne da bi se preprečeval razvoj v smeri bolj konkurenčnih struktur. Zato je treba dostop do sheme omejiti za obstoječa kmetijska gospodarstva.
(38)  Za zmanjšanje upravnih stroškov v zvezi z upravljanjem in nadzorom neposredne podpore bi morale imeti države članice možnost vzpostaviti preprosto in specifično shemo za male kmete. Za ta namen bi morale imeti države članice možnost vsa neposredna plačila nadomestiti s pavšalnim plačilom ali z nespremenljivim letnim plačilom na upravičenca. Kmete, katerih letna plačila ne presegajo 1 500 EUR, bi bilo treba samodejno vključiti v to shemo. Moralo bi biti mogoče uvesti pravila, katerih namen je poenostavitev formalnosti in ki bodo med drugim zmanjšala obveznosti za male kmete, kot so tiste v zvezi z zahtevki za podporo, kmetijskimi praksami, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, navzkrižno skladnostjo in nadzorom iz Uredbe (EU) št. […] [HZU], ne da bi se s tem ogrozilo izpolnjevanje splošnih ciljev prenove in ob razumevanju, da se zakonodaja Unije, kakor je navedeno v Prilogi II k Uredbi (EU) št […] [HZU], uporablja za male kmete. Cilj sheme mora biti podpora obstoječi kmetijski strukturi malih kmetij v Uniji, ne da bi se preprečeval razvoj v smeri bolj konkurenčnih struktur. Zato je treba dostop do sheme omejiti za obstoječa kmetijska gospodarstva.
Predlog spremembe 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
(40)  Zaradi poenostavitve in upoštevanja posebnih okoliščin najbolj oddaljenih regij bi bilo treba neposredna plačila v teh regijah upravljati v okviru programov podpor, vzpostavljenih z Uredbo (ES) št. 247/2006. Zato se določbe iz te uredbe v zvezi s shemo osnovnega plačila in povezanih plačil ter vezano podporo v navedenih regijah ne smejo uporabljati.
(40)  Zaradi poenostavitve in upoštevanja posebnih okoliščin najbolj oddaljenih regij bi bilo treba neposredna plačila v teh regijah upravljati v okviru programov podpor, vzpostavljenih z Uredbo (ES) št. 247/2006. Zato se določbe iz te uredbe v zvezi s shemo osnovnega plačila in povezanih plačil ter vezano podporo v navedenih regijah ne smejo uporabljati. Vendar bi bilo treba izvesti oceno učinka kakršnih koli sprememb te uredbe na te regije.
Predlog spremembe 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40 a (novo)
(40a)  Na nekaterih osamljenih območjih je zaradi raznolikosti kmetijskega sektorja skupaj z neučinkovitimi proizvodnimi sistemi upravičena uporaba posebnih instrumentov kmetijske politike, s katerimi ima Evropska unija dovolj izkušenj, ki bi povečali tržno usmerjenost sektorja, zmanjšali vpliv na okolje z opuščanjem kmetijske dejavnosti in ohranjali podeželske skupnosti ob upoštevanju cilja trajnosti. Podrobno bi bilo treba preučiti posebne ureditve za tista otoška ozemlja Unije, ki imajo podobne lastnosti kot ozemlja, na katerih so se taki instrumenti kmetijske politike izkazali za uspešne.
Predlog spremembe 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 43
(43)  Zaradi okrepitve njihove politike razvoja podeželja bi bilo treba državam članicam dati možnost, da prenesejo sredstva iz svoje zgornje meje neposrednih plačil v podporo za razvoj podeželja. Hkrati je treba državam članicam, v katerih je raven neposredne podpore nižja od 90 % povprečne ravni podpore v Uniji, dati možnost, da prenesejo sredstva iz svoje podpore za razvoj podeželja v zgornjo mejo neposrednih plačil. Take odločitve se lahko z določenimi omejitvami sprejmejo enkrat za celotno obdobje uporabe te uredbe.
(43)  Zaradi okrepitve njihove politike razvoja podeželja bi bilo treba državam članicam dati možnost, da prenesejo sredstva iz svoje zgornje meje neposrednih plačil v podporo za razvoj podeželja. Vse države članice morajo imeti možnost, da prenos povečajo za znesek, sorazmeren z neporabljenimi zneski iz naslova ekologizacije, da bi dodatno podprle kmetijsko-okoljsko-podnebne ukrepe. Hkrati je treba državam članicam, v katerih je raven neposredne podpore nižja od 90 % povprečne ravni podpore v Uniji, dati možnost, da prenesejo sredstva iz svoje podpore za razvoj podeželja v zgornjo mejo neposrednih plačil. Take odločitve bi bilo treba z določenimi omejitvami sprejeti in pregledati do 1. avgusta 2015 oziroma do 1. avgusta 2017.
Predlog spremembe 24
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka b – točka iii а (novo)
(iiia) novo shemo plačil za čebelje družine v čebelarstvu, ki jo financira Unija;
Predlog spremembe 25
Predlog uredbe
Člen 2
Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 55 za namene spreminjanja seznama shem podpore iz Priloge I.

Da bi zagotovili pravno varnost, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 55 za spreminjanje seznama shem podpore iz Priloge I, samo kolikor je potrebno za upoštevanje novih zakonodajnih aktov o shemah podpore, sprejetih po začetku veljavnosti te uredbe.

Predlog spremembe 26
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka c – alinea 1
– vzrejo ali gojenje kmetijskih proizvodov vključno z žetvijo, molžo, rejo živali in kmetijsko rejo živali,
kmetijsko proizvodnjo, ki vključuje vzrejo ali gojenje kmetijskih proizvodov vključno z žetvijo, molžo, rejo živali in kmetijsko rejo živali,
Predlog spremembe 27
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka c – alinea 2
– vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo brez posebnih pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo tradicionalnih kmetijskih metod in strojev, ali
– vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, pri čemer to vzdrževanje v primeru kmetijskih površin, ki se naravno ohranjajo v takem stanju, vključuje minimalno dejavnost, ki jo določijo države članice;
Predlog spremembe 28
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka c – alinea 3
–izvajanje minimalne aktivnosti naravnega vzdrževanja kmetijskih površin v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, ki jih določi država članica;
– izvajanje minimalne dejavnosti naravnega vzdrževanja kmetijskih površin v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, ki jih določi država članica, na podlagi najmanjše ravni gostote živali, kjer je to primerno;
Predlog spremembe 29
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka e
(e) „kmetijska površina“ pomeni katero koli površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajni pašnik oziroma travnik ali trajni nasad;
(e) „kmetijska površina“ pomeni katero koli površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajno travinje in pašnik ali trajni nasad;
Predlog spremembe 30
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka g
(g) „trajni nasad“ pomeni nasad rastlin, ki niso vključene v kolobar ter niso trajni pašniki ali travniki, ki so na istem zemljišču najmanj pet let in ki dajejo večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in hitro rastočimi panjevci;
(g) „trajni nasad“ pomeni nasad rastlin, ki niso vključene v kolobar ter niso trajno travinje in pašniki, ki so na istem zemljišču najmanj pet let in ki dajejo večkratne pridelke, vključno z drevesnicami, tradicionalnimi sadovnjaki in hitro rastočimi panjevci;
Predlog spremembe 31
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka h
(h) „trajni pašniki ali travniki“ pomeni zemljišče, ki se uporablja za gojenje trave ali druge zelnate krme naravno (samozasejane) ali gojene (posejane) in ki pet let ali dlje ni bilo vključeno v kolobarjenje gospodarstva; vključuje lahko tudi druge sorte, ki so primerne za pašo, če trave in druga zelnata krma prevladujejo;
(h) „trajno travinje in trajni pašniki“ pomeni zemljišče, ki se uporablja za gojenje krmnih rastlin (zelnatih rastlin, grmovja in/ali dreves) ali drugih vrst, ki so primerne za pašo, naravno (samozasejane) ali z gojenjem (posejane), in ki sedem let ali dlje ni bilo vključeno v kolobarjenje gospodarstva in orano; vključuje lahko tudi druge pomembne značilnosti za opredelitev zemljišča kot trajnega pašnika;
Predlog spremembe 32
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka i
(i) „trave ali druga zelnata krma“ pomenijo trave, ki tradicionalno rastejo na naravnih pašnikih ali so običajno vsebovane v mešanicah semen za pašnike ali travnike v državi članici (ne glede na to, ali se uporabljajo za pašo ali ne);
črtano
Predlog spremembe 33
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka j a (novo)
(ja) „tradicionalni sadovnjaki“ pomenijo zemljišče, na katerem raste sadno drevje, ki ima okoljski in kulturni pomen;
Predlog spremembe 34
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka a
(a) določitev nadaljnjih opredelitev glede dostopa do pomoči v skladu s to uredbo;
črtano
Predlog spremembe 35
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka b
(b) vzpostavitev okvira, v katerem države članice določijo minimalne aktivnosti, ki jih je treba izvesti na območjih, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo;
(b) vzpostavitev meril, v katerih države članice določijo minimalne aktivnosti, ki jih je treba izvesti na območjih, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo;
Predlog spremembe 36
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka c
(c) določitev meril, ki jih morajo kmetje izpolnjevati, da se zanje šteje, da so izpolnili obveznost vzdrževanja kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, kot je navedeno v točki (c) odstavka 1;
(c) določitev okvira, v katerem naj države članice opredelijo merila, ki jih morajo kmetje izpolnjevati, da se zanje šteje, da so izpolnili obveznost vzdrževanja kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, kot je navedeno v točki (c) odstavka 1;
Predlog spremembe 37
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka d
(d) določitev meril za ugotavljanje prevladovanja trav in drugih krmnih rastlin za namene točke (h) odstavka 1.
črtano
Predlog spremembe 38
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2
2.  Za vsako državo članico in vsako leto se ocenjena pridobljena sredstva zaradi omejitve iz člena 11, ki so odražena z razliko med nacionalnimi zgornjimi mejami iz Priloge II, katerim se doda znesek, ki je na voljo v skladu s členom 44, in neto zgornjimi mejami iz Priloge III, dajo na voljo kot podpora Unije za ukrepe v okviru programov za razvoj podeželja, ki se financirajo v okviru EKSRP, kot določa Uredba (EU) št. [...] [URP].
2.  Za vsako državo članico in vsako leto se ocenjena pridobljena sredstva zaradi omejitve iz člena 11, ki so izražena z razliko med nacionalnimi zgornjimi mejami iz Priloge II, katerim se doda znesek, ki je na voljo v skladu s členom 44, in neto zgornjimi mejami iz Priloge III, dajo na voljo kot podpora Unije za ukrepe, ki jih izbere država članica, v okviru programov za razvoj podeželja, ki se financirajo v okviru EKSRP, kot določa Uredba (EU) št. [...] [URP].
Predlog spremembe 197
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Prilagoditvena stopnja, določena v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. […] [HZU], se uporablja samo za neposredna plačila, višja od 5 000 EUR, ki se odobrijo kmetom v ustreznem koledarskem letu.
1.  Prilagoditvena stopnja, določena v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. […] [HZU], se uporablja za vsa neposredna plačila, ki se odobrijo kmetom v ustreznem koledarskem letu.
Predlog spremembe 39
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3
3.  Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 55 glede pravil o osnovi za izračun znižanj, ki jih države članice uporabijo za kmete v skladu z odstavkoma 1 in 3 tega člena.
črtano
Predlog spremembe 40
Predlog uredbe
Člen 9
Člen 9

Člen 9

Aktivni kmet

Aktivni kmet

1.  Neposredna plačila se ne odobrijo fizičnim ali pravnim osebam oziroma skupinam fizičnih ali pravnih oseb, če zanje velja eno od navedenega:
1.  Države članice na podlagi objektivnih in nediskriminativnih meril oblikujejo pravni okvir in opredelitve, s čimer zagotovijo, kadar je to primerno, da se neposredna plačila dodelijo samo kmetom, katerih kmetijske površine so vsaj predvsem površine, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, če na teh površinah izvajajo minimalne dejavnosti, ki jih določijo države članice v skladu s členom 4(1)(c).
(a) letni znesek neposrednih plačil je nižji od 5 % skupnih prejemkov, ki so jih v zadnjem obračunskem letu prejele iz nekmetijskih dejavnosti;
(b) njihove kmetijske površine so predvsem površine, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, vendar na teh površinah ne izvajajo minimalnih aktivnosti, ki jih določijo države članice v skladu s členom 4(1)(c).
Subjekti, kot so prevozna podjetja, letališča, nepremičninska podjetja, podjetja za upravljanje športnih igrišč in kampov ter rudarska podjetja ali druga nekmetijska podjetja, ki jih na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril ustrezno opredelijo države članice, se ne smejo a priori šteti za aktivne kmete in ne smejo prejemati nobenih neposrednih plačil. Države članice se lahko odločijo, da se ti subjekti štejejo za upravičene, če predložijo preverljiva dokazila, da njihove kmetijske dejavnosti predstavljajo pomemben delež vseh njihovih gospodarskih dejavnosti ali da je opravljanje kmetijske dejavnosti njihova glavna poslovna dejavnost ali dejavnost družbe.

Države članice se, potem ko o tem obvestijo Komisijo, lahko odločijo, da na svoj seznam upravičenih subjektov iz drugega pododstavka dodajo subjekte, ki niso navedeni v drugem pododstavku, ali jih umaknejo s tega seznama, pri čemer svojo odločitev utemeljijo z objektivnimi in nediskriminatornimi razlogi.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za kmete, ki so prejeli manj kot 5 000 EUR neposrednih plačil za prejšnje leto.
2.   Države članice se lahko odločijo, da se ta člen ne uporablja za kmete, ki so prejeli manj kot 5 000 EUR neposrednih plačil za prejšnje leto.
3.  Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za določitev:
3.  Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za določitev meril za določanje, kdaj se kmetove kmetijske površine štejejo za predvsem površine, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo.
(a) meril za določanje zneskov neposrednih plačil v zvezi z namenom odstavkov 1 in 2, zlasti v prvem letu dodelitve pravic do plačila, kadar vrednost pravic do plačila še ni bila dokončno določena in ko gre za nove kmete;
(b) izjem od pravila, da se upoštevajo prejemki v zadnjem obračunskem letu, če te številke niso na voljo, in
(c) meril za določanje, kdaj se kmetove kmetijske površine štejejo za predvsem površine, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo.
Predlog spremembe 41
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 – alinea 3 a (novo)
– največji znesek po teh zmanjšanjih lahko znaša 300 000 EUR.
Predlog spremembe 42
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 – alinea 4
– za 100 % pri tranšah nad 300 000 EUR.
črtano
Predlog spremembe 43
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Odstavek 1 ne velja za zadruge in druge pravne osebe, ki združujejo več kmetov, prejemnikov neposrednih plačil, in ki prejemajo in usmerjajo plačila, da bi jih v celoti razdelile med svoje člane, za njihove člane kot posameznike pa odstavek 1 velja.
Predloga sprememb 44 in 105
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2
2.  Znesek iz odstavka 1 se izračuna z odštetjem že izplačanih plač, ki jih kmet prijavi v preteklem letu, vključno z davki in socialnimi prispevki, povezanimi z zaposlitvijo, od skupnega zneska neposrednih plačil, prvotno dolgovanih kmetu brez upoštevanja plačil, ki se odobrijo v skladu s poglavjem 2 naslova III te Uredbe.
2.  Znesek iz odstavka 1 se izračuna z odštetjem dejansko izplačanih plač, ki jih kmet prijavi v preteklem letu, vključno z davki in socialnimi prispevki, povezanimi z zaposlitvijo, ter stroškov, nastalih zaradi uporabe izvajalcev za določene kmetijske operacije, od skupnega zneska neposrednih plačil, prvotno dolgovanih kmetu brez upoštevanja plačil, ki se odobrijo v skladu s poglavjem 2 naslova III te uredbe.
Predlog spremembe 45
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Vsa sredstva, pridobljena zaradi postopnega zmanjševanja ali omejevanja, ostanejo v regiji ali državi članici, iz katere izvirajo, in se namenijo za financiranje ukrepov v okviru drugega stebra.
Predlog spremembe 46
Predlog uredbe
Člen 14
Člen 14

Člen 14

Prožnost med stebri

Prožnost med stebri

1. Pred 1. avgustom 2013 se lahko države članice odločijo, da kot dodatno podporo za ukrepe v okviru programov razvoja podeželja, ki se financirajo v okviru EKSRP, kot je določeno v Uredbi (EU) št. […] [URP], dajo na voljo do 10 % svojih letnih nacionalnih zgornjih mej za koledarska leta 2014 do 2019, kot določa Priloga II k tej uredbi. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za odobritev neposrednih plačil.
1. Pred 1. avgustom 2013 se lahko države članice odločijo, da kot dodatno podporo za ukrepe v okviru programov razvoja podeželja, ki se financirajo v okviru EKSRP, kot je določeno v Uredbi (EU) št. […] [URP], dajo na voljo do 15 % svojih letnih nacionalnih zgornjih mej za koledarska leta 2014 do 2019, kot določa Priloga II k tej uredbi. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za odobritev neposrednih plačil.
O odločitvi iz prvega pododstavka se uradno obvesti Komisijo do datuma iz navedenega pododstavka.

Odstotek, o katerem se uradno obvesti v skladu z drugim pododstavkom, je za leta iz prvega pododstavka enak.

1a.  Države članice lahko nerazdeljena sredstva iz uporabe člena 33 dodajo prenosom za podporo ukrepom za razvoj podeželja iz prvega odstavka v obliki podpore Unije kmetijsko-okoljsko-podnebnim ukrepom v okviru programov razvoja podeželja, ki se financirajo v okviru EKSRP, kot je določeno v Uredbi (EU) št. [...] [URP].
2. Pred 1. avgustom 2013 se lahko Bolgarija, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo odločijo, da kot neposredna plačila na podlagi te uredbe dajo na voljo do 5 % svojih sredstev, namenjenih za podporo ukrepom v okviru programov razvoja podeželja, financiranih v okviru EKSRP, za obdobje 2015–2020, kot določa Uredba (EU) št. […] [URP]. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za podporne ukrepe v okviru programov razvoja podeželja.
2. Pred 1. avgustom 2013 se lahko Bolgarija, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo odločijo, da kot neposredna plačila na podlagi te uredbe dajo na voljo do 10 % svojih sredstev, namenjenih za podporo ukrepom v okviru programov razvoja podeželja, financiranih v okviru EKSRP, za obdobje 2015–2020, kot določa Uredba (EU) št. […] [URP]. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za podporne ukrepe v okviru programov razvoja podeželja.
O odločitvi iz prvega pododstavka se uradno obvesti Komisijo do datuma iz navedenega pododstavka.

O odločitvi iz prvega pododstavka se uradno obvesti Komisijo do datuma iz navedenega pododstavka.

Odstotek, o katerem se uradno obvesti v skladu z drugim pododstavkom, je za leta iz pododstavka 1 enak.

2a.  V primeru izvajanja na regionalni ravni se lahko za vsako regijo uporabljajo različni odstotki.
2b.  Države članice se lahko do 1. avgusta 2015 ali do 1. avgusta 2017 odločijo, da pregledajo odločitve iz tega člena, morebitne spremembe pa začnejo veljati v naslednjem letu.
Predlog spremembe 47
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek -1 (novo)
-1.  Za oceno nove SKP Komisija do konca leta 2017 pregleda izvajanje reform ter njihov vpliv na okolje in kmetijsko proizvodnjo.
Predlog spremembe 48
Predlog uredbe
Člen 15
Sheme podpore iz Priloge I se uporabljajo brez poseganja v možnost pregleda kadar koli glede na gospodarski razvoj in proračunske razmere.

Sheme podpore iz Priloge I se uporabljajo brez poseganja v možnost pregleda, ki se lahko glede na gospodarski razvoj in proračunske razmere kadar koli izvede z zakonodajnim aktom.

Predlog spremembe 49
Predlog uredbe
Člen 18
Člen 18

Člen 18

Pravice do plačila

Pravice do plačila

1.  Podpora na podlagi sheme enotnega plačila se omogoči kmetom, če pridobijo pravice do plačila na podlagi te uredbe z dodelitvijo v skladu s členom 17b(4), prek prve dodelitve v skladu s členom 21, iz nacionalne rezerve v skladu s členom 23 ali s prenosom v skladu s členom 27.
1.  Podpora na podlagi sheme osnovnega plačila se omogoči kmetom, če pridobijo pravice do plačila na podlagi te uredbe z dodelitvijo v skladu s členom 17b(4), prek prve dodelitve v skladu s členom 21, iz nacionalne rezerve v skladu s členom 23 ali s prenosom v skladu s členom 27.
2.   Pravice do plačila, pridobljene na podlagi sheme enotnega plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 in Uredbo (ES) št. 73/2009, zapadejo z 31. decembrom 2013.
2.  Z odstopanjem od odstavka 1:
(a) se lahko države članice, ki 31. decembra 2013 uporabljajo shemo enotnega plačila na podlagi regionalnega modela iz člena 59 Uredbe (ES) št. 1782/2003, do 1. avgusta 2013 odločijo, da bodo ohranile pravice do plačil v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 in/ali Uredbo (ES) št. 73/2009,
(b) se lahko države članice, ki 31. decembra 2013 uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, do 1. avgusta 2013 odločijo, da bodo svojo obstoječo shemo obdržale kot prehodni sistem do 31. decembra 2020.
Predlog spremembe 50
Predlog uredbe
Člen 19
Člen 19

Člen 19

Zgornja meja sheme osnovnega plačila

Zgornja meja sheme osnovnega plačila

1.  Komisija z izvedbenimi akti določi letno nacionalno zgornjo mejo za shemo osnovnega plačila, tako da od letne nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi II, odšteje letne zneske, ki se določijo v skladu s členi 33, 35, 37 in 39. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).
1.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi za vsako državo članico določi letno nacionalno zgornjo mejo za shemo osnovnega plačila, tako da od letne nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi II, odšteje letne zneske, ki se določijo v skladu s členi 33, 35, 37 in 39. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).
2.  Skupna vrednost vseh dodeljenih pravic do plačila in nacionalne rezerve je za vsako državo članico in za vsako leto enaka ustrezni nacionalni zgornji meji, ki jo Komisija sprejme v skladu z odstavkom 1.
2.  Skupna vrednost vseh dodeljenih pravic do plačila in nacionalne rezerve je za vsako državo članico in za vsako leto enaka ustrezni nacionalni zgornji meji, ki jo Komisija sprejme v skladu z odstavkom 1.
3.  V primeru spremembe zgornje meje, ki jo Komisija sprejme v skladu z odstavkom 1, v primerjavi s predhodnim letom, država članica linearno zmanjša ali poveča vrednost vseh pravic do plačila, da bi zagotovila skladnost z odstavkom 2.
3.  V primeru spremembe zgornje meje, ki jo Komisija sprejme v skladu z odstavkom 1, v primerjavi s predhodnim letom, država članica linearno zmanjša ali poveča vrednost vseh pravic do plačila, da bi zagotovila skladnost z odstavkom 2.
„Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar je taka sprememba posledica uporabe člena 17b(2).
Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar je taka sprememba posledica uporabe člena 17b(2).

Predlog spremembe 51
Predlog uredbe
Člen 20
Člen 20

Člen 20

Regionalna dodelitev nacionalnih zgornjih mej

Regionalna dodelitev nacionalnih zgornjih mej

1.  Države članice se lahko pred 1. avgustom 2013 odločijo, da bodo shemo osnovnega plačila uporabile na regionalni ravni. V tem primeru opredelijo regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so njihove agronomske in gospodarske značilnosti in njihov regionalni kmetijski potencial ali njihova institucionalna ali administrativna struktura.
1.  Države članice se lahko pred 1. avgustom 2013 odločijo, da bodo shemo osnovnega plačila uporabile na regionalni ravni. V tem primeru opredelijo regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so njihove agronomske, okoljske in družbeno-gospodarske značilnosti in njihov regionalni kmetijski potencial ali njihova institucionalna ali upravna struktura.
2.  Države članice razdelijo nacionalno zgornjo mejo iz člena 19(1) med regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.
2.  Države članice razdelijo nacionalno zgornjo mejo iz člena 19(1) med regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.
3.  Države članice lahko odločijo, da za regionalne zgornje meje postopno uvedejo letne spremembe v skladu s predhodno določenimi letnimi koraki ter objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so kmetijski potencial ali okoljska merila.
3.  Države članice lahko odločijo, da za regionalne zgornje meje postopno uvedejo letne spremembe v skladu s predhodno določenimi letnimi koraki ter objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so kmetijski potencial ali okoljska merila.
4.  Kolikor je potrebno, da se spoštujejo veljavne regionalne zgornje meje, določene v skladu z odstavkom 2 ali 3, države članice v vseh svojih regijah linearno zmanjšajo ali povečajo vrednost pravic do plačila.
4.  Kolikor je potrebno, da se spoštujejo veljavne regionalne zgornje meje, določene v skladu z odstavkom 2 ali 3, države članice v vseh svojih regijah linearno zmanjšajo ali povečajo vrednost pravic do plačila.
5.  Države članice Komisijo do 1. avgusta 2013 uradno obvestijo o odločitvi iz odstavka 1 ter o ukrepih, sprejetih za uporabo členov 2 in 3.
5.  Države članice Komisijo do 1. avgusta 2013 uradno obvestijo o odločitvi iz odstavka 1 ter o ukrepih, sprejetih za uporabo členov 2 in 3.
Predloga sprememb 52 in 161
Predlog uredbe
Člen 21
Člen 21

Člen 21

Prva dodelitev pravic do plačila

Prva dodelitev pravic do plačila

1.  Ob upoštevanju odstavka 2 se pravice do plačila dodelijo kmetom, če se do 15. maja 2014 prijavijo za dodelitev pravic do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila, razen v primerih višje sile ali izjemnih okoliščin.
1.  Ob upoštevanju odstavka 2 tega člena ter brez poseganja v člen 18(2) se pravice do plačila dodelijo kmetom, če se do 15. maja 2014 prijavijo za dodelitev pravic do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila, razen v primerih višje sile ali izjemnih okoliščin.
2. „Kmetje, ki so v letu 2011, ali v primeru Hrvaške v letu 2013, izkoristili vsaj eno pravico do plačila na podlagi sheme enotnega plačila ali uveljavljali podporo na podlagi sheme enotnega plačila na površino, oboje v skladu z uredbo (ES) št. 73/2009, prejmejo pravice do plačila v prvem letu uporabe sheme osnovnega plačila, pod pogojem da so upravičeni do odobritve neposrednih plačil v skladu s členom 9.
2.  Kmetje, ki:
so v enem od treh let 2009, 2010 ali 2011, ki ga izberejo države članice, ali v primeru Hrvaške v letu 2013, izkoristili vsaj eno pravico do plačila na podlagi sheme enotnega plačila ali uveljavljali podporo na podlagi sheme enotnega plačila na površino, oboje v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009, ali
– so v letu 2012 prejeli pravice do plačila v skladu s členoma 41 in 63 Uredbe (ES) št. 73/2009 ali
– so predložili dokazila o aktivni kmetijski proizvodnji in so v letu 2011 redili ali gojili kmetijske proizvode, vključno z žetvijo, molžo, rejo živali in rejo živali v kmetijske namene, prejmejo pravice do plačila v prvem letu uporabe sheme osnovnega plačila, pod pogojem da so upravičeni do odobritve neposrednih plačil v skladu s členom 9.
Z odstopanjem od prvega pododstavka kmetje prejmejo pravice do plačila v prvem letu uporabe sheme osnovnega plačila, pod pogojem da so upravičeni do odobritve neposrednih plačil v skladu s členom 9 in da v letu 2011:

Z odstopanjem od prvega pododstavka kmetje prejmejo pravice do plačila v prvem letu uporabe sheme osnovnega plačila, pod pogojem da so upravičeni do odobritve neposrednih plačil v skladu s členom 9 in da v letu 2011:

(a) v okviru sheme enotnega plačila niso izkoristili nobene pravice, proizvajali pa so samo sadje, zelenjavo in/ali obdelovali samo vinograde;
(a) v okviru sheme enotnega plačila niso izkoristili nobene pravice, proizvajali pa so samo sadje, zelenjavo, semenski in jedilni krompir ali okrasne rastline in/ali obdelovali samo vinograde;
(b) v okviru sheme enotnega plačila na površino niso predložili nobenega zahtevka za podporo in so imeli 30 junija 2003 samo kmetijska zemljišča v slabem kmetijskem stanju, kakor določa člen 124(1) Uredbe (ES) št. 73/2009.
(b) v okviru sheme enotnega plačila na površino niso predložili nobenega zahtevka za podporo in so imeli 30 junija 2003 samo kmetijska zemljišča v slabem kmetijskem stanju, kakor določa člen 124(1) Uredbe (ES) št. 73/2009.
Razen v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah je število pravic do plačila, dodeljenih na kmeta, enako številu upravičenih hektarjev v smislu člena 25(2), ki jih ta prijavi v skladu s členom 26(1) za leto 2014.

Razen v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah je število pravic do plačila, dodeljenih na kmeta, enako številu upravičenih hektarjev v smislu člena 25(2), ki jih ta prijavi v skladu s členom 26(1) za leto 2014.

Z odstopanjem od predhodnega pododstavka, po katerem se skupno število hektarov, prijavljenih v državi članici v skladu s členom 26(1) za leto 2014, zviša za več kot 45 % skupnega števila upravičenih hektarov, prijavljenih leta 2009 v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 73/2009, lahko države članice omejijo število pravic do plačila, ki jih je treba v letu 2014 dodeliti, na 145 % skupnega števila hektarov, prijavljenih leta 2009 v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Države članice pri uporabi te možnosti dodelijo kmetom omejeno število pravic do plačila, ki se izračuna s sorazmernim zmanjšanjem dodatnega števila upravičenih hektarov, ki jih posamezni kmet prijavi v letu 2014, v primerjavi s številom upravičenih hektarov v skladu s členom 34(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, ki jih je navedel v svoji vlogi za pomoč leta 2011 v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 73/2009.

3.   Fizične ali pravne osebe, ki svoje kmetijsko gospodarstvo v celoti ali delno prodajo ali oddajo v zakup in so skladne z odstavkom 2 ter pogodbo podpišejo pred 15. majem 2014, prenesejo pravico prejema pravic do plačila iz odstavka 1 samo enemu kmetu, pod pogojem da slednji izpolnjuje pogoje iz člena 9.
3.   Kmetje, ki svoje kmetijsko gospodarstvo v celoti ali delno prodajo, združijo, razdružijo ali oddajo v zakup in izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2 ter pogodbo podpišejo pred 15. majem 2014, lahko prenesejo pravico prejema pravic do plačila iz odstavka 1 kmetom, ki prevzemajo gospodarstvo ali njegov del, pod pogojem da slednji izpolnjujejo pogoje iz člena 9.
4.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila v zvezi z zahtevki za dodelitev pravic v letu dodelitve pravic, kadar pravice morda še niso bile dokončno določene in kadar na dodelitev vplivajo posebne okoliščine. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).
4.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila v zvezi z zahtevki za dodelitev pravic v letu dodelitve pravic, kadar pravice morda še niso bile dokončno določene in kadar na dodelitev vplivajo posebne okoliščine. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).
Predlog spremembe 53
Predlog uredbe
Člen 22
Člen 22

Člen 22

Vrednost pravic do plačila in konvergenca

Vrednost pravic do plačila in konvergenca

1.  Za vsako zadevno leto se znesek na enoto vsake pravice do plačila izračuna z deljenjem nacionalne ali regionalne zgornje meje, določene na podlagi člena 19 ali 20, po uporabi linearnega zmanjšanja, določenega v členu 23(1), s številom pravic do plačila, dodeljenih na nacionalni ali regionalni ravni v skladu s členom 21(2) za leto 2014.
1.  Za vsako zadevno leto se znesek na enoto vsake pravice do plačila izračuna z deljenjem nacionalne ali regionalne zgornje meje, določene na podlagi člena 19 ali 20, po uporabi linearnega zmanjšanja, določenega v členu 23(1), s številom pravic do plačila, dodeljenih na nacionalni ali regionalni ravni v skladu s členom 21(2) za leto 2014.
2.  Države članice, ki so uporabile shemo enotnega plačila, določeno v Uredbi (ES) št. 73/2009, lahko izračun zneska na enoto vsake pravice do plačila, določen v odstavku 1, omejijo na znesek, ki ustreza najmanj 40 % nacionalne ali regionalne zgornje meje, določene na podlagi členov 19 ali 20, po uporabi linearnega zmanjšanja, določenega v členu 23(1).
2.  Države članice, ki so uporabile shemo enotnega plačila, določeno v Uredbi (ES) št. 73/2009, lahko izračun zneska na enoto vsake pravice do plačila, določen v odstavku 1, omejijo na znesek, ki ustreza najmanj 10 % nacionalne ali regionalne zgornje meje, določene na podlagi členov 19 ali 20, po uporabi linearnega zmanjšanja, določenega v členu 23(1).
3.  Države članice, ki uporabljajo možnost iz odstavka 2, uporabijo del zgornje meje, ki ostane po uporabi navedenega odstavka, da bi povečale vrednost pravic do plačila v primerih, kadar je skupna vrednost pravic do plačila, ki jih imajo kmetje na podlagi sheme osnovnega plačila, izračunane na podlagi odstavka 2, nižja od skupne vrednosti pravic do plačila, vključno s posebnimi pravicami, ki so jih imeli 31. decembra 2013 na podlagi sheme enotnega plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009. V ta namen se nacionalni ali regionalni znesek na enoto vsake pravice do plačila zadevnega kmeta poveča za delež razlike med skupno vrednostjo pravic do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila, izračunane na podlagi odstavka 2, in skupne vrednosti pravic do plačila, vključno s posebnimi pravicami, ki jih je kmet imel 31. decembra 2013 na podlagi sheme enotnega plačila v skladu z uredbo (ES) št. 73/2009.
3.  Države članice, ki uporabljajo možnost iz odstavka 2, uporabijo del zgornje meje, ki ostane po uporabi navedenega odstavka, da bi povečale vrednost pravic do plačila v primerih, kadar je skupna vrednost pravic do plačila, ki jih imajo kmetje na podlagi sheme osnovnega plačila, izračunane na podlagi odstavka 2, nižja od skupne vrednosti pravic do plačila, vključno s posebnimi pravicami, ki so jih imeli 31. decembra 2013 na podlagi sheme enotnega plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009. V ta namen se nacionalni ali regionalni znesek na enoto vsake pravice do plačila zadevnega kmeta poveča za delež razlike med skupno vrednostjo pravic do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila, izračunane na podlagi odstavka 2, in skupne vrednosti pravic do plačila, vključno s posebnimi pravicami, ki jih je kmet imel 31. decembra 2013 na podlagi sheme enotnega plačila v skladu z uredbo (ES) št. 73/2009.
Pri izračunu povečanja lahko država članica upošteva tudi podporo, ki je bila odobrena v koledarskem letu 2013 na podlagi členov 52, 53(1), in 68(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009, pod pogojem da se država članica odloči, da za zadevne sektorje ne bo uporabila prostovoljne vezane podpore na podlagi naslova IV te uredbe.

Pri izračunu povečanja lahko država članica upošteva tudi podporo, ki je bila odobrena v koledarskem letu 2013 na podlagi členov 52, 53(1), in 68(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009, pod pogojem da se država članica odloči, da za zadevne sektorje ne bo uporabila prostovoljne vezane podpore na podlagi naslova IV te uredbe.

Za namen prvega pododstavka se šteje, da ima kmet 31. decembra 2013 pravice do plačila, če so mu bile do tega datuma pravice do plačila dodeljene ali nanj dokončno prenesene.

Za namen prvega pododstavka se šteje, da ima kmet 31. decembra 2013 pravice do plačila, če so mu bile do tega datuma pravice do plačila dodeljene ali nanj dokončno prenesene.

4.  Za namene odstavka 3 lahko država članica na podlagi objektivnih kriterijev določi, da se v primerih prodaje ali odobritve ali preteka celotnega ali delnega zakupa kmetijskih površin po datumu, določenem v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 73/2009, in pred datumom, določenim v skladu s členom 26 te Uredbe, povečanje ali del povečanja vrednosti pravic do plačila, ki bi bil dodeljen zadevnemu kmetu, vrne v nacionalno rezervo, kadar bi povečanje privedlo do nepričakovanih dobičkov za zadevnega kmeta.
4.  Za namene odstavka 3 lahko država članica na podlagi objektivnih kriterijev določi, da se v primerih prodaje ali odobritve ali preteka celotnega ali delnega zakupa kmetijskih površin po datumu, določenem v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 73/2009, in pred datumom, določenim v skladu s členom 26 te Uredbe, povečanje ali del povečanja vrednosti pravic do plačila, ki bi bil dodeljen zadevnemu kmetu, vrne v nacionalno rezervo, kadar bi povečanje privedlo do nepričakovanih dobičkov za zadevnega kmeta.
Ti objektivni kriteriji se določijo na način, ki zagotavlja enakovredno obravnavo kmetov ter preprečuje izkrivljanje trga in konkurence, in vključujejo najmanj naslednje:

Ti objektivni kriteriji se določijo na način, ki zagotavlja enakovredno obravnavo kmetov ter preprečuje izkrivljanje trga in konkurence, in vključujejo najmanj naslednje:

(a) najkrajše trajanje zakupa;
(a) najkrajše trajanje zakupa;
(b) delež prejetega plačila, ki se vrne v nacionalno rezervo.
(b) delež prejetega plačila, ki se vrne v nacionalno rezervo.
5.  Najkasneje od leta zahtevkov 2019 imajo vse pravice do plačil v državi članici, oziroma v primeru uporabe člena 20 v regiji, enotni znesek na enoto.
5.  Najkasneje od leta zahtevkov 2019 vse pravice do plačil v državi članici, oziroma v primeru uporabe člena 20 v regiji:
(a) imajo enotni znesek na enoto;
(ab) lahko odstopajo za največ 20 % od povprečnega zneska na enoto.
Države članice lahko pri uporabi odstavkov 2, 3 in tega odstavka sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da v primeru znižanja pravic do plačila na ravni kmetije tiste pravice, ki se aktivirajo leta 2019, niso več kot 30 % nižje od pravic, aktiviranih leta 2014.

6.  Ob uporabi odstavkov 2 in 3 države članice v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Unije preidejo na približevanje vrednosti pravic do plačil na nacionalni ali regionalni ravni. V ta namen države članice določijo ukrepe, ki jih je treba sprejeti do 1. avgusta 2013. Ti ukrepi vključujejo postopne letne spremembe pravic do plačil v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.
6.  Ob uporabi odstavkov 2 in 3 države članice v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Unije preidejo na približevanje vrednosti pravic do plačil na nacionalni ali regionalni ravni. V ta namen države članice določijo ukrepe, ki jih je treba sprejeti do 1. avgusta 2013. Ti ukrepi vključujejo postopne letne spremembe pravic do plačil v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.
O ukrepih iz prvega pododstavka uradno obvestijo Komisijo do datuma iz navedenega pododstavka.

O ukrepih iz prvega pododstavka uradno obvestijo Komisijo do datuma iz navedenega pododstavka.

Predlog spremembe 54
Predlog uredbe
Člen 22 a (novo)
Člen 22a

Notranja konvergenca

1.  Z odstopanjem od člena 22 lahko države članice zbližajo znesek pravic do plačila na nacionalni ali regionalni ravni, tako da se znesek na enoto pravice najkasneje od leta zahtevkov 2021 delno, vendar ne v celoti, približa enotnim nacionalnim ali regionalnim zneskom. Države članice lahko pri uveljavljanju te možnosti uporabijo formulo za izračun zunanje konvergence med državami članicami. Ta konvergenca se financira z znižanjem zneskov pravic v letu 2013 nad pragom, ki ga določijo države članice, ali nad nacionalnim povprečjem.
2.  Države članice, ki uveljavljajo odstopanje iz odstavka 1, lahko odločijo, da se plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, iz poglavja 2 naslova III, ki predstavljajo 30 % nacionalnih sredstev v skladu s členom 33(1), izplačajo kmetom kot odstotni delež njihovega osnovnega plačila.
3.  Države članice pri uveljavljanju odstopanja iz odstavka 1 do 1. avgusta 2013 v skladu s splošnimi načeli prava Unije določijo ukrepe, ki jih je treba izvesti. Ti ukrepi vključujejo postopne spremembe pravic do plačil v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.
Ukrepi iz prvega pododstavka se sporočijo Komisiji do 1. avgusta 2013.

Predlog spremembe 55
Predlog uredbe
Člen 23
Člen 23

Člen 23

Vzpostavitev in uporaba nacionalne rezerve

Vzpostavitev in uporaba nacionalne rezerve

1.  Vsaka država članica vzpostavi nacionalno rezervo. Za vzpostavitev nacionalne rezerve države članice v prvem letu uporabe sheme osnovnega plačila linearno odstotno znižajo zgornjo mejo sheme osnovnega plačila na nacionalni ravni. To znižanje ne sme presegati 3 %, razen če je to potrebno za kritje potreb po dodelitvah iz odstavka 4 za leto 2014.
1.  Vsaka država članica vzpostavi nacionalno rezervo. Za vzpostavitev nacionalne rezerve države članice v prvem letu uporabe sheme osnovnega plačila linearno odstotno znižajo zgornjo mejo sheme osnovnega plačila na nacionalni ravni. Za leto 2014 to znižanje ne sme presegati 3 %, razen če je to potrebno za kritje potreb po dodelitvah iz odstavka 4. Za nadaljnja leta lahko države članice vsako leto določijo zgornjo mejo za zmanjšanja na podlagi potreb po dodelitvi plačil.
2.  Države članice lahko upravljajo nacionalno rezervo na regionalni ravni.
2.  Države članice lahko upravljajo nacionalno rezervo na regionalni ravni.
3.  Države članice določijo pravice do plačila iz nacionalne rezerve v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence.
3.  Države članice določijo pravice do plačila iz nacionalne rezerve v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence.
4.  Države članice nacionalno rezervo uporabijo za prednostno dodelitev pravic do plačila mladim kmetom, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost.
4.  Države članice nacionalno rezervo uporabijo za prednostno dodelitev pravic do plačila mladim kmetom in novim kmetom, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost.
V prvem pododstavku „mladi kmetje, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost“ pomenijo kmete, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 36(2) ter v petih letih pred začetkom nove kmetijske dejavnosti niso opravljali kmetijske dejavnosti v svojem imenu in na svojo odgovornost ali niso nadzorovali pravne osebe, ki je opravljala kmetijsko dejavnost. V primeru pravne osebe fizične osebe, ki nadzorujejo pravno osebo, pet let pred začetkom kmetijske dejavnosti pravne osebe ne smejo opravljati kmetijske dejavnosti v lastnem imenu in na lastno odgovornost ali nadzorovati pravne osebe, ki opravlja kmetijsko dejavnost.

V prvem pododstavku „mladi kmetje, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost“ pomenijo kmete, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 36(2) ter v petih letih pred začetkom nove kmetijske dejavnosti niso opravljali kmetijske dejavnosti v svojem imenu in na svojo odgovornost ali niso nadzorovali pravne osebe, ki je opravljala kmetijsko dejavnost. V primeru pravne osebe fizične osebe, ki nadzorujejo pravno osebo, pet let pred začetkom kmetijske dejavnosti pravne osebe ne smejo opravljati kmetijske dejavnosti v lastnem imenu in na lastno odgovornost ali nadzorovati pravne osebe, ki opravlja kmetijsko dejavnost.

V prvem pododstavku „novi kmetje, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost“ pomenijo fizične osebe, ki jim pravice niso bile nikoli dodeljene. Države članice lahko določijo dodatna objektivna in nediskriminatorna merila, ki jih morajo novi kmetje izpolnjevati, zlasti kar zadeva ustrezne veščine, izkušnje in/ali zahtevano usposabljanje.

5.  Države članice nacionalno rezervo lahko uporabijo za:
5.  Države članice nacionalno rezervo lahko uporabijo za:
(a) dodelitev pravic do plačila kmetom na površinah, kjer se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja podeželja v obliki javne intervencije, da se prepreči opuščanje zemljišč in/ali kompenzira specifično slabši položaj kmeta na teh površinah;
(a) dodelitev pravic do plačila kmetom na površinah, kjer se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja podeželja v obliki javne intervencije, da se prepreči opuščanje zemljišč in/ali kompenzira specifično slabši položaj kmeta na teh površinah;
(aa) dodelitev pravic do plačila kmetom, katerih gospodarstvo se nahaja v državi članici, ki se je odločila uveljaviti možnost iz člena 18(2), in ki niso pridobili pravice do plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 ali Uredbo (ES) št. 73/2009 ali obema, ob prijavi upravičenih kmetijskih površin za leto 2014;
(ab) dodelitev pravic do plačila kmetom, ki so začeli opravljati kmetijsko dejavnost po letu 2011 in se ukvarjajo s posebnimi kmetijskimi panogami, ki jih opredelijo države članice na podlagi objektivnih in nediskriminativnih meril;
(ac) povečanje vrednosti pravic do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila do višine povprečnega nacionalnega ali regionalnega zneska na enoto pravice za kmete, ki se zaradi prehoda na shemo osnovnega plačila znajdejo v posebnih razmerah zaradi svojih pravic do plačil, določenih na podlagi preteklega obdobja, ki so jih imeli v okviru sheme enotnega plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009, ali povečanje vrednosti pravic do plačila za kmete, ki so imeli 31. decembra 2013 posebne pravice;
(ad) dodelitev nadomestila kmetom na letni osnovi – ki se lahko zviša za dodatno plačilo za lastnike malih kmetij – za odpravo dodatka v višini 5000 EUR na podlagi člena 7(1) Uredbe (ES) št. 73/2009;
(b) linearno povečanje vrednosti pravic do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila na nacionalni ali regionalni ravni, če nacionalna rezerva v katerem koli letu presega 3 %, pod pogojem da ostanejo na voljo zadostni zneski za dodelitve na podlagi odstavka 4, točke (a) tega odstavka in odstavka 7.
(b) linearno povečanje vrednosti pravic do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila na nacionalni ali regionalni ravni, če nacionalna rezerva v katerem koli letu presega 3 %, pod pogojem da ostanejo na voljo zadostni zneski za dodelitve na podlagi odstavka 4, točke (a) tega odstavka in odstavka 7. Kljub temu se lahko države članice pri povečanju zneska pravic do plačil iz te točke odločijo za uporabo metode, ki se razlikuje od linearne metode.
6.  Države članice pri uporabi odstavkov 4 in 5(a) določijo vrednost pravic do plačila, dodeljenih kmetom, na podlagi nacionalne ali regionalne povprečne vrednosti pravic do plačila v letu dodelitve.
6.  Države članice pri uporabi odstavkov 4 in 5(a) določijo vrednost pravic do plačila, dodeljenih kmetom, na podlagi nacionalne ali regionalne povprečne vrednosti pravic do plačila v letu dodelitve.
7.  Kadar je kmet upravičen do pravic do plačila ali povečanja vrednosti obstoječih pravic na podlagi dokončne odločitve sodišča ali dokončnega upravnega akta pristojnega organa države članice, kmet prejme število in vrednost pravic do plačila, določenih v odločitvi ali upravnem aktu, na datum, ki ga določi država članica. Vendar ta datum ni poznejši od roka za predložitev vloge na podlagi sheme osnovnega plačila po datumu odločitve sodišča ali upravnega akta ob upoštevanju uporabe členov 25 in 26.
7.  Kadar je kmet upravičen do pravic do plačila ali povečanja vrednosti obstoječih pravic na podlagi dokončne odločitve sodišča ali dokončnega upravnega akta pristojnega organa države članice, kmet prejme število in vrednost pravic do plačila, določenih v odločitvi ali upravnem aktu, na datum, ki ga določi država članica. Vendar ta datum ni poznejši od roka za predložitev vloge na podlagi sheme osnovnega plačila po datumu odločitve sodišča ali upravnega akta ob upoštevanju uporabe členov 25 in 26.
Predlog spremembe 56
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1
1.  Podpora na podlagi sheme osnovnega plačila se kmetom odobri ob uveljavljanju, in sicer z izjavo v skladu s členom 26(1) o pravici do plačila na upravičeni hektar v državi članici, kjer je bila dodeljena. Uveljavljene pravice do plačila dajejo pravico do letnega plačila zneskov, določenih v njih, brez poseganja v uporabo finančne discipline, postopnega zniževanja in omejevanja sredstev, linearnega znižanja v skladu s členom 7, členom 37(2) in členom 51(1) ter vseh znižanj in izključitev, ki se uvedejo v skladu z Uredbo (EU) št. […] [HZU].
1.  Podpora na podlagi sheme osnovnega plačila se kmetom odobri ob uveljavljanju, in sicer z izjavo v skladu s členom 26(1) o pravici do plačila na upravičeni hektar v državi članici, kjer je bila dodeljena. Uveljavljene pravice do plačila dajejo pravico do letnega plačila zneskov, določenih v njih, brez poseganja v uporabo finančne discipline, postopnega zniževanja in omejevanja sredstev, linearnega znižanja v skladu s členom 7, členom 37(2) in členom 51(1) ter vseh znižanj in izključitev, ki se uvedejo v skladu z Uredbo (EU) št. […] [HZU]. Z odstopanjem od prvega stavka lahko države članice, ki v letu 2013 uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, še naprej uporabljajo model za izvajanje sheme osnovnega plačila.
Predlog spremembe 57
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 2 – pododstavek 3 a (novo)
Za namene točke (a) prvega pododstavka lahko države članice na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril pri ugotavljanju velikosti upravičenih kmetijskih površin uporabijo koeficient znižanja za površine z nižjim potencialom donosa ali specifično pridelavo.

Predlog spremembe 58
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 a (novo)
2 a. Kadar se pravice do plačila prodajo brez zemljišča, se lahko država članica ob upoštevanju splošnih načel prava Unije odloči, da se del prodanih pravic do plačila vrne v nacionalno rezervo ali da se znesek na enoto teh pravic zniža v korist nacionalne rezerve.

Predlog spremembe 59
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 1 – točka e
(e) merili, ki jih države članice uporabljajo pri dodelitvi pravic do plačila kmetom, ki niso uveljavljali pravic v letu 2011 ali niso zaprosili za podporo v okviru sheme enotnega plačila na površino v letu 2011, kakor je določeno v členu 21(2), in pri dodelitvi pravic do plačila v primeru uporabe pogodbenih pogojev iz člena 21(3);
(e) merili, ki jih države članice uporabljajo pri dodelitvi pravic do plačila kmetom, ki niso uveljavljali pravic v katerem koli od let 2009, 2010 ali 2011 ali niso zaprosili za podporo v okviru sheme enotnega plačila na površino v katerem koli od let 2009, 2010 ali 2011, kakor je določeno v členu 21(2), in pri dodelitvi pravic do plačila v primeru uporabe pogodbenih pogojev iz člena 21(3), z izjemo novih kmetov in mladih kmetov;
Predlog spremembe 60
Predlog uredbe
Člen 28 – točka g
(g) pravili o prijavi in uveljavljanju pravic do plačila;
(g) pravili o vsebini prijave in zahtevami za aktiviranje pravic do plačila;
Predlog spremembe 61
Predlog uredbe
Poglavje 1 a (novo)
POGLAVJE 1A

DOPOLNILNO PLAČILO ZA PRVE HEKTARJE

Člen 28a

Splošna pravila

1.  Države članice se lahko odločijo odobriti dodatno letno plačilo kmetom, ki so upravičeni do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila iz poglavja 1.
2.  Države članice določijo število prvih hektarjev, upravičenih do podpore iz te določbe, ki ustrezajo številu pravic, ki jih kmetje uveljavljajo v skladu s členom 26(1), do zgornje meje v višini 50 hektarjev.
3.  Države članice za financiranje podpore iz te določbe uporabijo znesek v višini največ 30 % svoje letne nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi II.
4.  Države članice vsako leto izračunajo višino dopolnilnega plačila za prve hektarje, tako da znesek iz odstavka 3 delijo s skupnim številom hektarjev, upravičenih do takšnega plačila.
5.  Države članice zagotovijo, da se kmetom, za katere se izkaže, da so po dnevu objave predloga Komisije za to uredbo umetno ustvarjali pogoje, da bi lahko koristili plačila iz tega člena, ne izvršijo nobena izplačila.
6.  Države članice Komisijo do 1. avgusta 2013 uradno obvestijo o svojih odločitvah iz odstavkov 1, 2 in 3.
Predlog spremembe 63
Predlog uredbe
Člen 30
Člen 30

Člen 30

Raznolikost pridelkov

Raznolikost pridelkov

1.  Kadar orna zemlja kmeta pokriva več kot 3 hektare in se v celoti ne uporablja za pridelavo trave (posejane ali naravne), ni v celoti dana v praho ali se velik del leta v celoti na njej ne prideluje pridelek pod vodo, se na orni zemlji pridelujejo vsaj trije različni pridelki. Vendar noben od treh pridelkov ne pokriva manj kot 5 % orne zemlje in glavni pridelek ne presega 70 % orne zemlje.
1.  Če orna zemlja kmeta pokriva od 10 do 30 hektarov, se na njej pridelujeta vsaj dva različna pridelka. Vendar noben od teh pridelkov ne pokriva več kot 80 % orne zemlje.
Če orna zemlja kmeta pokriva več kot 30 hektarov, se na njej pridelujejo vsaj trije različni pridelki, kar pa ne velja za gospodarstva, ki ležijo severno od 62. vzporednika. Glavni pridelek ne presega 75 % orne zemlje, glavna pridelka skupaj pa ne pokrivata več kot 95 % orne zemlje.
2.  Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o določitvi „pridelka“ in pravil v zvezi z uporabo natančnega izračuna deležev različnih pridelkov.
2.  Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o določitvi „pridelka“ in pravil v zvezi z uporabo natančnega izračuna deležev različnih pridelkov.
Predlog spremembe 64
Predlog uredbe
Člen 31
Člen 31

Člen 31

Trajno travinje

Trajno travinje in trajni pašniki

1.  Kmetje na površinah svojih kmetijskih gospodarstev, prijavljenih kot trajno travinje v vlogi, predloženi v skladu s členom 74(1) Uredbe (EU) št. XXX (HZ) za leto zahtevka 2014 (v nadaljnjem besedilu: „referenčne površine pod trajnim travinjem“), ohranjajo trajno travinje.
1.  Države članice zagotovijo, da se ohrani razmerje med zemljišči pod trajnim travinjem ter trajnimi pašniki in med skupno kmetijsko površino. Države članice lahko to obveznost izvajajo na nacionalni, regionalni ali podregionalni ravni.
Za namene prvega pododstavka zemljišča pod trajnim travinjem in trajnimi pašniki ustrezajo površinam kmetijskih gospodarstev, prijavljenim kot trajno travinje in trajni pašniki v vlogi, predloženi v skladu s členom 74(1) Uredbe (EU) št. XXX (HZ) za leto zahtevka 2014 (v nadaljnjem besedilu: „referenčne površine pod trajnim travinjem in trajnimi pašniki“).

Referenčne površine pod trajnim travinjem se povečajo, če je kmet obvezan, da površine v letu 2014 in/ali 2015 ponovno spremeni v trajno travinje, kot je določeno v členu 93 Uredbe (EU) No […] HZU.

Referenčne površine pod trajnim travinjem in trajnimi pašniki se povečajo, če je kmet obvezan, da površine v letu 2014 in/ali 2015 ponovno spremeni v trajno travinje, kot je določeno v členu 93 Uredbe (EU) št. […] HZU.

2.  Kmetom se dovoli, da spremenijo največ 5 % svojih referenčnih površin pod trajnim travinjem. Ta zgornja meja se ne uporablja v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin.
2.  Sprememba največ 5 % referenčnih površin pod trajnim travinjem in trajnimi pašniki je dovoljena, razen za z ogljikom bogate prsti, mokrišča in polnaravno travinje in pašnike. Ta odstotni delež se v izjemnih okoliščinah lahko poveča na 7 %.
3.  Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o določitvi pravil v zvezi s povečanjem referenčnih površin pod trajnim travinjem v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1, obnovo trajnega travinja, ponovno spremembo kmetijske površine v trajno travinje v primeru, da se dovoljeno zmanjšanje iz odstavka 2 preseže, ter spremembo referenčnih površin pod trajnim travinjem v primeru prenosa zemljišč.
3.  Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o določitvi pravil v zvezi s povečanjem referenčnih površin pod trajnim travinjem in trajnimi pašniki v skladu s tretjim pododstavkom odstavka 1, obnovo trajnega travinja in trajnih pašnikov, ponovno spremembo kmetijske površine v trajno travinje in trajne pašnike v primeru, da se dovoljeno zmanjšanje iz odstavka 2 preseže – v primeru izjemnih razmer iz odstavka 2 –, ter spremembo referenčnih površin pod trajnim travinjem in trajnimi pašniki v primeru prenosa zemljišč.
Predlog spremembe 65
Predlog uredbe
Člen 32
Člen 32

Člen 32

Površina z ekološkim pomenom

Površina z ekološkim pomenom

1.  Kmetje zagotovijo, da najmanj 7 % njihovih upravičenih hektarjev iz člena 25(2), razen površin pod trajnim travinjem, obsega površine z ekološkim pomenom, npr. zemljišča v prahi, terase, krajinske značilnosti, zaščitne pasove in pogozdene površine, kot je navedeno v členu 25(2)(b)(ii).
1.  Če orna zemlja obsega več kot 10 hektarjev, kmetje zagotovijo, da v prvem letu izvajanja te uredbe najmanj 3 % njihovih upravičenih hektarjev iz člena 25(2), razen površin pod trajnim travinjem, trajnimi pašniki in trajnimi nasadi, obsega površine z ekološkim pomenom, npr. zemljišča v prahi, terase in krajinske značilnosti, vključno z živimi mejami, jarki, kamnitimi zidovi, drevesi na polju, ribniki, zemljišči s posevki, ki povečujejo vsebnost dušika, zaščitnimi pasovi in pogozdenimi površinami, kot je navedeno v členu 25(2)(b)(ii). Kmetje lahko ta ukrep uporabljajo za svoje celotno kmetijsko gospodarstvo.
Kmetje lahko površino z ekološkim pomenom uporabljajo za pridelavo brez uporabe pesticidov ali gnojil.

S 1. januarjem 2016 se delež, naveden v prvem pododstavku, poveča na 5 %.

1a. Komisija pred 31. marcem 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ocenjevalno poročilo o ukrepih iz odstavka 1 ter mu priloži potrebne zakonodajne predloge za povečanje odstotnega deleža, navedenega v odstavku 1, do največ 7 % v letu 2018 in v naslednjih letih, kadar je to primerno, pri čemer upošteva vpliv na okolje in kmetijsko proizvodnjo.
1b.  Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko države članice odločijo, da s 1. januarjem 2016 do 3 odstotne točke površin z ekološkim pomenom izvajajo na regionalni ravni, da bi pridobile sosednje površine z ekološkim pomenom.
1c.  Kmetje lahko kmetijsko površino visoke naravne vrednosti, ki je zaradi komasacije ali podobnih postopkov postala javna lastnina, spet zakupijo od lokalnih organov in jo označijo kot površino z ekološkim pomenom, če izpolnjuje merila iz odstavka 1.
1d.  Površine ekološkega pomena se lahko ponderirajo na podlagi njihovega ekološkega pomena. Komisija odobri nabor korekcijskih količnikov, ki jih predložijo države članice, pri čemer upošteva merila o enakovredni okoljski in podnebni učinkovitosti.
2.  Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da bi natančneje opredelila vrste površin z ekološkim pomenom iz odstavka 1 tega člena ter dodala in opredelila druge vrste površin z ekološkim pomenom, ki se lahko upoštevajo pri odstotku iz navedenega odstavka.
2.  Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi natančneje opredeli vrste površin z ekološkim pomenom iz odstavka 1 tega člena, vzpostavi okvir korekcijskih koeficientov za izračun hektarjev, ki obsegajo različne vrste površin z ekološkim pomenom iz odstavka 1c tega člena, na ravni celotne EU, doda in opredeli druge vrste površin z ekološkim pomenom, ki se lahko upoštevajo pri ocenjevanju odstotnega deleža iz odstavka 1 tega člena in opredelitvi regionalne ravni iz odstavka 1b tega člena.
Predlog spremembe 66
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 4
4.  Plačilo na hektar iz odstavka 1 se izračuna tako, da se znesek, ki izhaja iz uporabe člena 35, deli s številom upravičenih hektarjev, prijavljenih v skladu s členom 26(1), na površinah, za katere so se države članice odločile, da jim bodo odobrile plačilo v skladu z odstavkom 2 tega člena.
4.  Plačilo na hektar iz odstavka 1 se izračuna tako, da se znesek, ki izhaja iz uporabe člena 35, deli s številom upravičenih hektarjev, prijavljenih v skladu s členom 26(1), za katere so se države članice odločile, da jim bodo odobrile plačilo v skladu z odstavkom 2 tega člena.
Predlog spremembe 67
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)
Države članice lahko spreminjajo plačilo na hektar po objektivnih in nediskriminatornih merilih.

Predlog spremembe 68
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 4 – pododstavek 1 b (novo)
Pri uporabi prvega pododstavka smejo države članice določiti najmanjše število hektarjev na kmetijo, ki se upoštevajo pri plačilu.

Predlog spremembe 69
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 2
2.  Komisija vsako leto glede na odstotek nacionalne zgornje meje, ki ga države članice porabijo v skladu z odstavkom 1, z izvedbenimi akti določi ustrezno zgornjo mejo za navedeno plačilo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).
2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejeme delegirane akte v skladu s členom 55, s katerimi vsako leto glede na odstotni delež nacionalne zgornje meje, ki ga države članice porabijo v skladu z odstavkom 1, določi ustrezno zgornjo mejo za navedeno plačilo.
Predlog spremembe 70
Predlog uredbe
Člen 36
Člen 36

Člen 36

Splošna pravila

Splošna pravila

1.  Države članice odobrijo letno plačilo mladim kmetom, ki so upravičeni do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila iz poglavja 1.
1.  Države članice v skladu s pogoji iz tega poglavja odobrijo letno plačilo mladim kmetom, ki so upravičeni do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila iz poglavja 1.
2.  V tem poglavju „mladi kmetje“ pomenijo:
2.  V tem poglavju „mladi kmetje“ pomenijo:
(a) fizične osebe, ki prvič ustanavljajo kmetijsko gospodarstvo kot vodje gospodarstva ali so ga že ustanovile v petih letih pred prvo predložitvijo vloge za sodelovanje v shemi enotnega plačila iz člena 73(1) Uredbe (EU) št. […] in
(a) fizične osebe, ki prvič ustanavljajo kmetijsko gospodarstvo kot vodje gospodarstva ali so ga že ustanovile v petih letih pred prvo predložitvijo vloge za sodelovanje v shemi enotnega plačila iz člena 73(1) Uredbe (EU) št. […] in
(b) ki so mlajše od 40 let ob predložitvi vloge iz točke (a).
(b) ki so ob predložitvi vloge iz točke (a) mlajše od 40 let.
(ba)  Države članice lahko določijo dodatna objektivna in nediskriminatorna merila, ki jih morajo mladi kmetje izpolnjevati, zlasti kar zadeva ustrezne veščine, izkušnje in/ali zahtevano usposabljanje.
3.  Brez poseganja v uporabo finančne discipline, postopnega zniževanja in omejevanja sredstev, linearnega znižanja iz člena 7 ter vseh znižanj in izključitev, uvedenih v skladu s členom 65 Uredbe (EU) št. […] [HZU], se plačilo iz odstavka 1 odobri vsako leto, ko kmet uveljavlja pravice do plačila.
3.  Brez poseganja v uporabo finančne discipline, postopnega zniževanja in omejevanja sredstev, linearnega znižanja iz člena 7 ter vseh znižanj in izključitev, uvedenih v skladu s členom 65 Uredbe (EU) št. […] [HZU], se plačilo iz odstavka 1 odobri vsako leto, ko kmet uveljavlja pravice do plačila.
4.  Plačilo iz odstavka 1 se odobri posameznemu kmetu za največ pet let. To obdobje se zmanjša za število let, ki so pretekla med ustanovitvijo in prvo predložitvijo vloge iz točke (a) odstavka 2.
4.  Plačilo iz odstavka 1 se odobri posameznemu kmetu za največ pet let. To obdobje se zmanjša za število let, ki so pretekla med ustanovitvijo in prvo predložitvijo vloge iz točke (a) odstavka 2.
5.  Države članice vsako leto izračunajo znesek plačila iz odstavka 1 tako, da pomnožijo število, ki ustreza 25 % povprečne vrednosti pravic do plačila, ki jih ima kmet, s številom pravic, ki jih je uveljavil v skladu s členom 26(1).
5.  Države članice vsako leto izračunajo znesek plačila iz odstavka 1 tako, da pomnožijo število, ki ustreza 25 % povprečne vrednosti pravic do plačila v zadevni državi članici ali regiji s številom pravic, ki jih je kmet uveljavil v skladu s členom 26(1).
Države članice od uporabi prvega pododstavka upoštevajo naslednje najvišje vrednosti števila uveljavljenih pravic do plačila, ki jih je treba upoštevati:

Države članice od uporabi prvega pododstavka določijo mejo, ki lahko znaša največ 100 hektarjev.

(a) v državah članicah, kjer je povprečna velikost kmetijskih gospodarstev iz Priloge VI manjša ali enaka 25 hektarom, je najvišje število 25;
(b) v državah članicah, kjer je povprečna velikost kmetijskih gospodarstev iz Priloge VI višja od 25 hektarjev, najvišje število ni manjše od 25 in večje od povprečne velikosti.
6.  Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o pogojih, pod katerimi se pravna oseba lahko šteje za upravičeno do plačila iz odstavka 1, zlasti za uporabo starostne meje iz odstavka 2(b) za eno ali več fizičnih oseb, ki sodeluje pri pravni osebi.
6.  Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o pogojih, pod katerimi se pravna oseba lahko šteje za upravičeno do plačila iz odstavka 1, zlasti za uporabo starostne meje iz odstavka 2(b) za eno ali več fizičnih oseb, ki sodeluje pri pravni osebi.
Predlog spremembe 71
Predlog uredbe
Člen 37
Člen 37

Člen 37

Finančne določbe

Finančne določbe

1.  Države članice za financiranje plačila iz člena 36 porabijo odstotek letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, ki ni višji od 2 %. Komisijo do 1. avgusta 2013 uradno obvestijo o odstotku, za katerega ocenjujejo, da je potreben za financiranje plačila.
1.  Države članice za financiranje plačila iz člena 36 porabijo 2 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II.
Če je odstotni delež, za katerega države članice ocenjujejo, da je potreben za financiranje plačila iz člena 36, nižji od 2 %, lahko države članice preostanek zadevnih zneskov dodelijo za linearno povečanje vrednosti pravic do plačila iz nacionalne rezerve, pri čemer prednostno obravnavajo mlade kmete in nove kmete v skladu s členom 23(4).

Države članice lahko odločijo, da z odstopanjem od prvega pododstavka zvišajo odstotni delež iz tega pododstavka, da bi dale prednost določenim upravičencem na nacionalni ravni, ki so izbrani na podlagi objektivnih in nediskriminativnih meril. O tej odločitvi obvestijo Komisijo pred 1. avgustom 2013.

Države članice lahko do 1. avgusta 2016 svojo oceno odstotka spremenijo z učinkom od 1. januarja 2017. O spremenjenem odstotku uradno obvestijo Komisijo do 1. avgusta 2016.

Države članice lahko do 1. avgusta 2016 svojo oceno odstotnega deleža, potrebnega za financiranje plačila iz člena 36, spremenijo z učinkom od 1. januarja 2017. O spremenjenem odstotnem deležu uradno obvestijo Komisijo do 1. avgusta 2016.

2.  Kadar skupni znesek plačila, ki ga zaprosi država članica, v določenem letu presega zgornjo mejo, določeno v skladu z odstavkom 4, in kadar je ta zgornja meja nižja od 2 % letne nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi II, države članice brez poseganja v najvišjo dovoljeno vrednost 2 %, določeno v odstavku 1, uporabijo linearno znižanje za vsa plačila, ki se odobrijo vsem kmetom v skladu s členom 25.
2.  Kadar skupni znesek plačila, ki ga zaprosi država članica, v določenem letu presega zgornjo mejo, določeno v skladu z odstavkom 4, in kadar je ta zgornja meja nižja od 2 % letne nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi II, države članice brez poseganja v najvišjo dovoljeno vrednost 2 %, določeno v odstavku 1, uporabijo linearno znižanje za vsa plačila, ki se odobrijo vsem kmetom v skladu s členom 25.
3.  Kadar skupni znesek plačila, ki ga zaprosi država članica, v določenem letu presega zgornjo mejo, določeno v skladu z odstavkom 4, in kadar ta zgornja meja znaša 2 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, države članice uporabijo linearno znižanje za zneske, ki se izplačajo v skladu s členom 36, da bi skupni znesek uskladile z navedeno zgornjo mejo.
3.  Kadar skupni znesek plačila, ki ga zaprosi država članica, v določenem letu presega zgornjo mejo, določeno v skladu z odstavkom 4, in kadar ta zgornja meja znaša 2 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, države članice uporabijo linearno znižanje za zneske, ki se izplačajo v skladu s členom 36, da bi skupni znesek uskladile z navedeno zgornjo mejo.
4.  Komisija vsako leto na podlagi ocene odstotka, o kateri jo države članice uradno obvestijo v skladu z odstavkom 1, z izvedbenimi akti določi ustrezno zgornjo mejo za plačilo iz člena 36. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).
4.  Komisija vsako leto na podlagi ocene odstotnega deleža, o kateri jo države članice uradno obvestijo v skladu z odstavkom 1, z izvedbenimi akti določi ustrezno zgornjo mejo za plačilo iz člena 36. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).
Predlog spremembe 72
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 1 – pododstavek 2
Vezana podpora se lahko odobri za naslednje sektorje in proizvode: žita, oljnice, beljakovinski pridelki, zrnate stročnice, lan, konoplja, riž, oreški, škrobni krompir, mleko in mlečni proizvodi, semena, ovčje in kozje meso, goveje in telečje meso, oljčno olje, sviloprejke, posušena krma, hmelj, sladkorna pesa, sladkorni trs in cikorija, sadje in zelenjava ter hitro rastoči panjevec.

Vezana podpora se lahko odobri za sektorje in proizvode iz Priloge I Pogodbe, razen za ribiške proizvode.

Predlog spremembe 73
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Odobritve za vezana plačila so prednostno namenjene proizvodnjam, ki so v obdobju 2010–2013 izkoristile vezana plačila v skladu s členi 68, 101 in 111 Uredbe (ES) št.°73/2009.

Predlog spremembe 74
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Države članice lahko odobrijo vezano podporo kmetom s posebnimi pravicami v letu 2010 v skladu s členoma 60 in 65 Uredbe (ES) št. 73/2009 ne glede na osnovno plačilo iz naslova III poglavja 1 te uredbe.
Predlog spremembe 75
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 3 b (novo)
3b.  Države članice lahko odobrijo vezano podporo živinorejcem, ki niso lastniki večine zemljišča, na katerem opravljajo svojo dejavnost.
Predlog spremembe 76
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 3 c (novo)
3c.  Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 55, s katerimi določi prehodne ukrepe za te kmete.
Predlog spremembe 77
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)
Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko meja za vezano podporo razširi na okvir, ki presega vzdrževanje obstoječe ravni proizvodnje, če gre za vezano podporo, namenjeno okolju. Zadevna država članica določi mejo glede na določene okoljske cilje ali tveganja. O tako določeni meji obvesti Komisijo v skladu s členom 40, meja pa se odobri v skladu s členom 41.

Predlog spremembe 78
Predlog uredbe
Člen 39 – odstavek 1
1.  Države članice se lahko do 1. avgusta leta pred prvim letom izvajanja prostovoljne vezane podpore odločijo, da za financiranje te podpore porabijo do 5 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II.
1.  Države članice se lahko do 1. avgusta leta pred prvim letom izvajanja prostovoljne vezane podpore odločijo, da za financiranje te podpore porabijo do 15 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II.
Predlog spremembe 79
Predlog uredbe
Člen 39 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Odstotni delež nacionalne zgornje meje iz odstavka 1 se lahko poveča za 3 točke za države članice, ki se odločijo, da najmanj 3 % svoje nacionalne zgornje meje iz priloge II porabijo za podporo proizvodnji stročnic v skladu s tem poglavjem.
Predlog spremembe 80
Predlog uredbe
Člen 39 – odstavek 2
2.  Države članice se lahko z odstopanjem od odstavka 1 odločijo, da porabijo do 10 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, če:
črtano
(a) do 31. decembra 2013 uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, kakor je določeno v naslovu V Uredbe (ES) št. 73/2009, ali financirajo ukrepe na podlagi člena 111 navedene uredbe ali zanje velja odstopanje iz člena 69(5) ali v primeru Malte člen 69(1) navedene uredbe in/ali
(b) v vsaj enem letu v obdobju 2010–2013 več kot 5 % svojega zneska, ki je na voljo za odobritev neposrednih plačil iz naslovov III, IV in V Uredbe (ES) št. 73/2009, razen oddelka 6 poglavja 1 naslova IV, dodelijo financiranju ukrepov iz oddelka 2 poglavja 2 naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009, podpore iz točk od (i) do (iv) odstavka 1(a) ter odstavka 1(b) in (e) člena 68 navedene uredbe ali ukrepov iz poglavja 1, razen oddelka 6 naslova IV navedene uredbe.
Predlog spremembe 82
Predlog uredbe
Člen 39 – odstavek 4 – uvodni del
4.  Države članice lahko do 1. avgusta 2016 pregledajo svojo odločitev v skladu z odstavki 1, 2 in 3 ter se z učinkom od leta 2017 odločijo:
4.  Države članice lahko do 1. avgusta 2016 pregledajo svojo odločitev v skladu z odstavkoma 1 in 1a ter se z učinkom od leta 2017 odločijo:
Predlog spremembe 83
Predlog uredbe
Člen 39 – odstavek 4 – točka a
(a) da bodo povečale odstotek, določen v skladu z odstavki 1 in 2, po potrebi v okviru tam določenih omejitev, in, če je to ustrezno, spremenile pogoje za odobritev podpore;
(a) da bodo povečale odstotni delež, določen v skladu z odstavkoma 1 in 1a, po potrebi v okviru tam določenih omejitev, in, če je to ustrezno, spremenile pogoje za odobritev podpore;
Predlog spremembe 84
Predlog uredbe
Člen 39 – odstavek 5
5.  Komisija vsako leto na podlagi odločitve, ki jo posamezna država članica sprejme v skladu z odstavki od 1 do 4 glede uporabljenega odstotka nacionalne zgornje meje, z izvedbenimi akti določi ustrezno zgornjo mejo te podpore. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).
5.  Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi vsako leto na podlagi odločitve, ki jo posamezna država članica sprejme v skladu z odstavki 1, 1a in 4 glede uporabljenega odstotka nacionalne zgornje meje, določi ustrezno zgornjo mejo te podpore.
Predlog spremembe 85
Predlog uredbe
Člen 39 a (novo)
Člen 39a

Dodatna neobvezna nacionalna podpora

1.  Države članice, ki želijo vzpostaviti prostovoljno vezano podporo za sektor krav dojilj, lahko v skladu s členom 38 odobrijo nacionalni dodatek kmetu kot dopolnilo k znesku vezane podpore, do katerega je upravičen v istem koledarskem letu.
2.  Države članice kmetom sporočijo pogoje za nacionalni dodatek sočasno in na enak način kot za vezano podporo.
Predlog spremembe 86
Predlog uredbe
Člen 41 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Komisija z izvedbenimi akti odobri odločitev iz člena 39(3) ali, če je to ustrezno, člena 39(4)(a), kadar je v zadevni regiji ali sektorju razvidna ena od naslednjih potreb:
1.  Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi odobri odločitev iz člena 39(4)(a), kadar je v zadevni regiji ali sektorju razvidna ena od naslednjih potreb:
Predlog spremembe 87
Predlog uredbe
Člen 47
Člen 47

Člen 47

Splošna pravila

Splošna pravila

1.  Kmetje, ki imajo pravice do plačila, dodeljene v letu 2014 v skladu s členom 21, in izpolnjujejo minimalne zahteve iz člena 10(1), se lahko odločijo za sodelovanje v poenostavljeni shemi pod pogoji iz tega naslova (v nadaljnjem besedilu: shema za male kmete).
1.  Države članice lahko v skladu s pogoji iz tega naslova vzpostavijo poenostavljeno shemo za male kmete. Če država članica uporablja tovrstno shemo, kmetje, ki imajo pravice do plačila, dodeljene v letu 2014 v skladu s členom 21, in izpolnjujejo minimalne zahteve iz člena 10(1), sodelujejo v poenostavljeni shemi pod pogoji iz tega naslova (v nadaljnjem besedilu: shema za male kmete).
Kmetje, ki so v skladu z naslovoma III in IV upravičeni do plačil, nižjih od 1500 EUR, so samodejno vključeni v shemo za male kmete.

2.  Plačila na podlagi sheme za male kmete nadomestijo plačila, ki se odobrijo v skladu z naslovi III in IV.
2.  Plačila na podlagi sheme za male kmete nadomestijo plačila, ki se odobrijo v skladu z naslovi III in IV.
3.  Kmetje, ki sodelujejo v shemi za male kmete, so izvzeti od kmetijskih praks iz poglavja 2 naslova III.
3.  Kmetje, ki sodelujejo v shemi za male kmete, so izvzeti od kmetijskih praks iz poglavja 2 naslova III.
4.  Države članice zagotovijo, da se plačilo ne izplača kmetom, za katere se ugotovi, da so po datumu objave predloga Komisije za to uredbo svoje kmetijsko gospodarstvo razdelili izključno z namenom, da bi imeli koristi v okviru sheme za male kmete. To velja tudi za kmete, katerih gospodarstva so posledica takšne delitve.
4.  Države članice zagotovijo, da se plačilo ne izplača kmetom, za katere se ugotovi, da so po datumu objave predloga Komisije za to uredbo svoje kmetijsko gospodarstvo razdelili izključno z namenom, da bi imeli koristi v okviru sheme za male kmete. To velja tudi za kmete, katerih gospodarstva so posledica takšne delitve.
Predlog spremembe 88
Predlog uredbe
Člen 48
Člen 48

Člen 48

Sodelovanje

Sodelovanje

Kmetje, ki želijo sodelovati v shemi za male kmete, predložijo vlogo do 15. oktobra 2014.

Nacionalni organi do 15. oktobra 2014 Komisiji posredujejo seznam kmetov iz člena 47(1).

Kmetje, ki se do 15. oktobra 2014 ne prijavijo za sodelovanje v shemi za male kmete ali se odločijo, da po tem datumu v njej ne bodo več sodelovali, ali so bili izbrani za podporo na podlagi člena 20(1)(c) Uredbe (EU) št. […] [URP], niso več upravičeni do sodelovanja v shemi.

Kmetje iz člena 47(1), ki se odločijo, da po tem datumu ne bodo več sodelovali v shemi za male kmete, ali so bili izbrani za podporo na podlagi člena 20(1)(c) Uredbe (EU) št. […] [URP], niso več upravičeni do sodelovanja v shemi.

Predlog spremembe 89
Predlog uredbe
Člen 49
Člen 49

Člen 49

Znesek plačila

Znesek plačila

1.  Države članice v skladu z odstavki 2 in 3 določijo znesek letnega plačila za shemo za male kmete na eni od naslednjih ravni:
1.  Države članice v skladu z odstavkoma 2 in 3 določijo znesek letnega plačila za shemo za male kmete na eni od naslednjih ravni:
(a) znesek ne presega 15 % nacionalnega povprečnega plačila na upravičenca ali
(a) znesek ne presega 25 % nacionalnega povprečnega plačila na upravičenca ali
(b) znesek ustreza nacionalnemu povprečnemu plačilu na hektar, pomnoženemu s številom največ treh hektarjev.
(b) znesek ustreza nacionalnemu povprečnemu plačilu na hektar, pomnoženemu s številom največ petih hektarjev.
Z odstopanjem od pododstavka 1 se države članice lahko odločijo, da bo letno plačilo enako znesku, ki bi pripadal kmetu v skladu s členi 18, 29, 34, 36 in 38 v letu začetka sodelovanja v shemi, vendar ne višje od 1 500 EUR.

Države članice določijo nacionalno povprečje iz točke (a) prvega pododstavka na podlagi nacionalne zgornje meje iz Priloge II za koledarsko leto 2019 in števila kmetov, ki so pridobili pravice do plačila v skladu s členom 21(1).

Države članice določijo nacionalno povprečje iz točke (a) prvega pododstavka na podlagi nacionalne zgornje meje iz Priloge II za koledarsko leto 2019 in števila kmetov, ki so pridobili pravice do plačila v skladu s členom 21(1).

Države članice določijo nacionalno povprečje iz točke (b) prvega pododstavka na podlagi nacionalne zgornje meje iz Priloge II za koledarsko leto 2019 in števila upravičenih hektarjev, prijavljenih v skladu s členom 26 v letu 2014.

Države članice določijo nacionalno povprečje iz točke (b) prvega pododstavka na podlagi nacionalne zgornje meje iz Priloge II za koledarsko leto 2019 in števila upravičenih hektarjev, prijavljenih v skladu s členom 26 v letu 2014.

2.  Znesek iz odstavka 1 ni nižji od 500 EUR in višji od 1 000 EUR. Kadar je znesek zaradi uporabe odstavka 1 nižji od 500 EUR ali višji od 1 000 EUR, se brez poseganja v člen 51(1) zaokroži navzgor ali navzdol na najvišji oziroma najnižji znesek.
2.  Znesek iz odstavka 1 ni nižji od 500 EUR in višji od 1 500 EUR. Kadar je znesek zaradi uporabe odstavka 1 nižji od 500 EUR ali višji od 1 500 EUR, se brez poseganja v člen 51(1) zaokroži navzgor ali navzdol na najvišji oziroma najnižji znesek.
3.  Z odstopanjem od odstavka 2 lahko znesek iz odstavka 1 na Cipru, Hrvaškem in Malti znaša manj kot 500 EUR, vendar ne manj kot 200 EUR.
3.  Z odstopanjem od odstavka 2 lahko znesek iz odstavka 1 na Cipru, Hrvaškem in Malti znaša manj kot 500 EUR, vendar ne manj kot 200 EUR.
Predlog spremembe 90
Predlog uredbe
Člen 51
Člen 51

Člen 51

Finančne določbe

Finančne določbe

1.  Države članice za financiranje plačila iz tega naslova odštejejo zneske, ki ustrezajo zneskom, do katerih bi bili mali kmetje upravičeni v obliki osnovnega plačila iz poglavja 1 naslova III, plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, iz poglavja 2 naslova III in po potrebi plačila za površine z naravnimi omejitvami iz poglavja 3 naslova III, plačila za mlade kmete iz poglavja 4 naslova III in vezane podpore iz naslova IV, od skupnih zneskov, ki so na voljo za ustrezna plačila.
1.  Države članice za financiranje plačila iz tega naslova odštejejo zneske, ki ustrezajo zneskom, do katerih bi bili mali kmetje upravičeni v obliki osnovnega plačila iz poglavja 1 naslova III, plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, iz poglavja 2 naslova III in po potrebi plačila za površine z naravnimi omejitvami iz poglavja 3 naslova III, plačila za mlade kmete iz poglavja 4 naslova III in vezane podpore iz naslova IV, od skupnih zneskov, ki so na voljo za ustrezna plačila.
Razlika med vsoto vseh plačil, ki se izplačajo na podlagi sheme za male kmete, in skupnim zneskom, ki se financira v skladu s prvim pododstavkom, se financira z uporabo linearnega znižanja vseh plačil, ki se odobrijo v skladu s členom 25.

Razlika med vsoto vseh plačil, ki se izplačajo na podlagi sheme za male kmete, in skupnim zneskom, ki se financira v skladu s prvim pododstavkom, se financira z uporabo linearnega znižanja vseh plačil, ki se odobrijo v skladu s členom 25.

Države članice, ki uporabijo možnost iz člena 20(1), lahko na regionalni ravni uporabijo drugačne stopnje za znižanje.

Elementi, na podlagi katerih so določeni zneski iz prvega pododstavka, ostanejo enaki cel čas sodelovanja kmeta v shemi.

Elementi, na podlagi katerih so določeni zneski iz prvega pododstavka, ostanejo enaki cel čas sodelovanja kmeta v shemi.

2.  Če skupni znesek plačil, ki se izplačajo na podlagi sheme za male kmete, presega 10 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, države članice uporabijo linearno znižanje zneskov, ki se izplačajo v skladu s tem naslovom, da bi spoštovale navedeni odstotek.
2.  Če skupni znesek plačil, ki se izplačajo na podlagi sheme za male kmete, presega 15 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, države članice uporabijo linearno znižanje zneskov, ki se izplačajo v skladu s tem naslovom, da bi spoštovale navedeni odstotni delež.
Predlog spremembe 91
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 2 – točka d a (novo)
(da) ureditve za upravljanje informacij, ki se uradno sporočajo, ter pravila o vsebini, obliki, času, pogostosti in rokih za uradna obvestila;
Predlog spremembe 92
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b
(b) ureditve za upravljanje informacij, ki se uradno sporočajo, ter pravila o vsebini, obliki, času, pogostosti in rokih za uradna obvestila;
črtano
Predlog spremembe 93
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 1
1.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, ki so v izrednih razmerah potrebni in upravičeni za reševanje specifičnih problemov. Ti ukrepi lahko odstopajo od določb te uredbe, vendar samo toliko in tako dolgo, kot je nujno potrebno. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).
1.   Na Komisijo se v skladu s členom 55 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, ki so v izrednih razmerah potrebni in upravičeni za reševanje specifičnih problemov. Ti delegirani akti lahko odstopajo od nekaterih delov te uredbe, vendar samo v tolikšni meri in tako dolgo, kolikor je nujno potrebno.
Predlog spremembe 94
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 2
2.   Komisija na podlagi ustrezno utemeljenih nujnih razlogov ukrepov iz odstavka 1 sprejme izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati, v skladu s postopkom iz člena 56(3).
2.   Kadar v primeru ukrepov iz odstavka 1 tako zahtevajo izredno nujni razlogi, se za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 55a.
Predlog spremembe 95
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 2
2.  Pooblastilo iz te uredbe se Komisiji podeli za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov [...] se prenese na Komisijo za obdobje petih let od začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja . Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Predlog spremembe 96
Predlog uredbe
Člen 55 a (novo)
Člen 55 a

Postopek v nujnih primerih

1.  Delegirani akti, sprejeti v skladu s tem členom, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. Uradno obvestilo o delegiranem aktu Evropskemu parlamentu in Svetu o navaja razloge za uporabo postopka v nujnih primerih.
2.  Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 55(5). V tem primeru Komisija nemudoma po prejemu uradnega obvestila o odločitvi Evropskega parlamenta ali Sveta o nasprotovanju aktu ua akt razveljavi.
Predlog spremembe 97
Predlog uredbe
Člen 58 a (novo)
Člen 58 a

Poročanje

Komisija do 1. marca 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o izvajanju te uredbe, po potrebi skupaj z ustreznimi zakonodajnimi predlogi.

Predlog spremembe 98
Predlog uredbe
Priloga II

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

(v tisočih EUR)

Koledarsko leto

2014

2015

2016

2017

2018

2019 in poznejša leta

Belgija

553 521

544 065

534 632

525 205

525 205

525 205

Bolgarija

655 661

737 164

810 525

812 106

812 106

812 106

Češka

892 698

891 875

891 059

890 229

890 229

890 229

Danska

942 931

931 719

920 534

909 353

909 353

909 353

Nemčija

5 275 876

5 236 176

5 196 585

5 156 970

5 156 970

5 156 970

Estonija

108 781

117 453

126 110

134 749

134 749

134 749

Irska

1 240 652

1 239 027

1 237 413

1 235 779

1 235 779

1 235 779

Grčija

2 099 920

2 071 481

2 043 111

2 014 751

2 014 751

2 014 751

Španija

4 934 910

4 950 726

4 966 546

4 988 380

4 988 380

4 988 380

Francija

7 732 611

7 694 854

7 657 219

7 619 511

7 619 511

7 619 511

Hrvaška „

111 900

130 550

149 200

186 500

223 800

261 100

Italija

4 023 865

3 963 007

3 902 289

3 841 609

3 841 609

3 841 609

Ciper

52 273

51 611

50 950

50 290

50 290

50 290

Latvija

163 261

181 594

199 895

218 159

218 159

218 159

Litva

396 499

417 127

437 720

458 267

458 267

458 267

Luksemburg

34 313

34 250

34 187

34 123

34 123

34 123

Madžarska

1 298 104

1 296 907

1 295 721

1 294 513

1 294 513

1 294 513

Malta

5 316

5 183

5 050

4 917

4 917

4 917

Nizozemska

806 975

792 131

777 320

762 521

762 521

762 521

Avstrija

707 503

706 850

706 204

705 546

705 546

705 546

Poljska

3 038 969

3 066 519

3 094 039

3 121 451

3 121 451

3 121 451

Portugalska

573 046

585 655

598 245

610 800

610 800

610 800

Romunija

1 472 005

1 692 450

1 895 075

1 939 357

1 939 357

1 939 357

Slovenija

141 585

140 420

139 258

138 096

138 096

138 096

Slovaška

386 744

391 862

396 973

402 067

402 067

402 067

Finska

533 932

534 315

534 700

535 075

535 075

535 075

Švedska

710 853

711 798

712 747

713 681

713 681

713 681

Združeno kraljestvo

3 624 384

3 637 210

3 650 038

3 662 774

3 662 774

3 662 774

Predlog spremembe

 

2014

2015

2016

2017

2018

2019 in poznejša leta

Belgija

554 701

548 646

542 261

535 640

535 640

535 640

Bolgarija

657 571

735 055

805 495

814 887

814 887

814 887

Češka

891 307

892 742

893 686

894 054

894 054

894 054

Danska

940 086

929 824

919 002

907 781

907 781

907 781

Nemčija

5 237 224

5 180 053

5 119 764

5 057 253

5 057 253

5 057 253

Estonija

113 168

125 179

137 189

149 199

149 199

149 199

Irska

1 236 214

1 235 165

1 233 425

1 230 939

1 230 939

1 230 939

Grčija

2 098 834

2 075 923

2 051 762

2 026 710

2 026 710

2 026 710

Španija

4 939 152

4 957 834

4 973 833

4 986 451

4 986 451

4 986 451

Francija

7 655 794

7 572 222

7 484 090

7 392 712

7 392 712

7 392 712

Hrvaška „

111 900

130 550

149 200

186 500

223 800

261 100

Italija

4 024 567

3 980 634

3 934 305

3 886 268

3 886 268

3 886 268

Ciper

52 155

51 585

50 985

50 362

50 362

50 362

Latvija

176 500

206 565

236 630

266 695

266 695

266 695

Litva

402 952

426 070

449 189

472 307

472 307

472 307

Luksemburg

33 943

33 652

33 341

33 015

33 015

33 015

Madžarska

1 295 776

1 297 535

1 298 579

1 298 791

1 298 791

1 298 791

Malta

5 365

5 306

5 244

5 180

5 180

5 180

Nizozemska

809 722

800 883

791 561

781 897

781 897

781 897

Avstrija

706 071

706 852

707 242

707 183

707 183

707 183

Poljska

3 079 652

3 115 887

3 152 121

3 188 356

3 188 356

3 188 356

Portugalska

582 466

598 550

614 635

630 719

630 719

630 719

Romunija

1 485 801

1 707 131

1 928 460

2 002 237

2 002 237

2 002 237

Slovenija

140 646

139 110

137 491

135 812

135 812

135 812

Slovaška

391 608

397 576

403 543

409 511

409 511

409 511

Finska

533 451

535 518

537 295

538 706

538 706

538 706

Švedska

709 922

712 820

715 333

717 357

717 357

717 357

Združeno kraljestvo

3 652 541

3 655 113

3 657 684

3 660 255

3 660 255

3 660 255


Uredba o enotni SUT (odločitev o začetku medinstitucionalnih pogajanj)
PDF 2206kWORD 330k
Odločitev Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2013 o začetku in mandatu medinstitucionalnih pogajanj o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o enotni SUT) (COM(2011)0626/3 – C7-0339/2011 – COM (2012)0535 – C7-0310/2012 – 2011/0281(COD)2013/2529(RSP))
P7_TA(2013)0085B7-0080/2013

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju člena 70(2) in člena 70a Poslovnika,

  ker so finančna sredstva v zakonodajnem predlogu le okvirna navedba za zakonodajni organ in jih ni mogoče določiti, dokler ne bo dosežen sporazum o predlogu uredbe, ki bo določala večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020,

sprejme odločitev o začetku medinstitucionalnih pogajanj na podlagi naslednjega mandata:

MANDAT

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Predlog spremembe
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Navedba sklicevanja 3 a (novo)
ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča1,
1 UL C […] /Še neobjavljeno v Uradnem listu.
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Navedba sklicevanja 4 a (novo)
ob upoštevanju mnenja Odbora regij1,
1 UL C 225, 27.7.2012
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  V Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem“ so opredeljeni morebitni izzivi, cilji in usmeritve skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2013. Na podlagi razprave o Sporočilu je treba prenoviti SKP z začetkom veljavnosti s 1. januarjem 2014. Prenova mora obsegati vse glavne instrumente SKP, vključno z Uredbo Sveta (EU) št. [COM(2010)799] z dne […] o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT). Zaradi obsega prenove je primerno razveljaviti Uredbo (EU) št. [COM(2010)799] in jo nadomestiti z novo enotno uredbo o skupni ureditvi trgov. S prenovo je treba tudi čim bolj uskladiti, racionalizirati in poenostaviti določbe, zlasti tiste, ki obsegajo več kot en kmetijski sektor, vključno z omogočanjem, da lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme nebistvene elemente ukrepov.
(1)  V Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem“ so opredeljeni morebitni izzivi, cilji in usmeritve skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2013. Na podlagi razprave o Sporočilu bi bilo treba prenoviti SKP z začetkom veljavnosti s 1. januarjem 2014. Prenova bi morala obsegati vse glavne instrumente SKP, vključno z Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT). Zaradi obsega prenove je primerno razveljaviti Uredbo (ES) št. 1234/2007 in jo nadomestiti z novo enotno uredbo o skupni ureditvi trgov. S prenovo bi bilo treba tudi čim bolj uskladiti, racionalizirati in poenostaviti določbe, zlasti tiste, ki obsegajo več kot en kmetijski sektor, vključno z omogočanjem, da lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme nebistvene elemente ukrepov. Poleg tega se reforma nadaljuje v smeri prejšnjih reform, in sicer k večji konkurenčnosti in tržni usmerjenosti.
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Izvajanje te uredbe bi moralo biti usklajeno s cilji razvojnega sodelovanja iz okvira politike Unije za zanesljivo preskrbo s hrano (COM(2010)0127), pri čemer je treba zlasti zagotoviti, da ukrepi skupne kmetijske politike ne bi ogrozili zmogljivosti proizvodnje hrane in dolgoročne prehranske varnosti v državah v razvoju ter zmožnosti njihovega prebivalstva, da si samo zagotovi hrano, hkrati pa je treba upoštevati cilje politike razvojnega sodelovanja Unije v skladu s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 b (novo)
(1b)  Eden od ključnih ciljev skupne kmetijske politike bi moralo biti zagotavljanje prehranske varnosti in neodvisnosti držav članic, kar kaže na potrebo po ureditvi in distribucijskih sistemih v proizvodnji, ki bodo državam in regijam omogočili, da svojo proizvodnjo razvijajo tako, da bodo njihove potrebe v največji možni meri pokrite. Poleg tega je treba razmerje moči v verigi proizvodnje hrane nujno prevesiti v korist proizvajalcev.
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Nadvse pomembno je, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, med drugim tudi s strokovnjaki. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.
(2)  Da bi zagotovili pravilno delovanje sistema, ki ga uvaja ta uredba, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, kar ji bo omogočilo, da dopolni ali spremeni nekatere nebistvene elemente te uredbe. Treba bi bilo določiti elemente, za katere se to pooblastilo lahko uporabi, ter pogoje, ki naj za to pooblastilo veljajo. Nadvse pomembno je, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, med drugim tudi s strokovnjaki. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Na podlagi člena 43(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) Svet sprejme ukrepe o določitvi cen, prelevmanov, pomoči in količinskih omejitev. Kadar velja člen 43(3) Pogodbe, bi morala ta uredba zaradi jasnosti izrecno navajati dejstvo, da bo Svet na tej podlagi sprejel ukrepe.
črtano
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Ta uredba bi morala vsebovati vse bistvene elemente enotne skupne ureditve trgov. Določanje cen, prelevmanov, pomoči in količinskih omejitev je v nekaterih primerih neločljivo povezano s temi osnovnimi elementi.
(4)  Ta uredba bi morala vsebovati vse bistvene elemente enotne skupne ureditve trgov. Določanje cen, prelevmanov, pomoči in količinskih omejitev je praviloma neločljivo povezano s temi osnovnimi elementi.
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Treba bi bilo upoštevati cilje Evropske komisije za prihodnjo skupno kmetijsko politiko na področju trajnostnega upravljanja naravnih virov, zanesljive preskrbe s hrano, kmetijskih dejavnosti po vsej Evropi, uravnoteženega regionalnega razvoja, konkurenčnosti evropskega kmetijstva in poenostavitve SKP.
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 b (novo)
(5b)  Za kmete je zlasti pomembno, da so upravna pravila za izvajanje skupne kmetijske politike poenostavljena, ne da bi to povzročilo pretirano standardizacijo meril, po katerih se ne upoštevajo lokalne in regionalne posebnosti.
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Ta uredba in drugi akti, sprejeti na podlagi člena 43 Pogodbe, se nanašajo na opis proizvodov in sklice na tarifne številke in podštevilke kombinirane nomenklature. Zaradi sprememb nomenklature skupne carinske tarife bodo posledično lahko potrebne tehnične prilagoditve takšnih uredb. Komisija mora imeti možnost, da sprejme izvedbene ukrepe za takšne prilagoditve. Zaradi jasnosti in poenostavitve je treba preklicati Uredbo Sveta (ES) št. 234/79 z dne 5. februarja 1979 o postopku za prilagajanje nomenklature skupne carinske tarife, ki se uporablja za kmetijske proizvode, ki trenutno določa takšno pooblastilo, omenjeno pooblastilo pa vključiti v to Uredbo.
(7)  Ta uredba se nanaša na opis proizvodov in sklice na tarifne številke in podštevilke kombinirane nomenklature. Zaradi sprememb nomenklature skupne carinske tarife bodo posledično lahko potrebne tehnične prilagoditve te uredbe. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe. Zaradi jasnosti in poenostavitve bi bilo treba preklicati Uredbo Sveta (EGS) št. 234/79 z dne 5. februarja 1979 o postopku za prilagajanje nomenklature skupne carinske tarife, ki se uporablja za kmetijske proizvode, ki trenutno določa takšno pooblastilo, v to uredbo pa vključiti nov postopek za prilagajanje.
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Da bi se upoštevale posebnosti sektorjev sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z določitvijo tržnih let za te proizvode.
črtano
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Javna tržna intervencija je kot nujen ukrep možna le za stabilizacijo izredne nestabilnosti cen zaradi začasnega presežka povpraševanja na evropskem trgu. Ne bi se smela uporabljati za stabilizacijo strukturnega presežka proizvodnje.
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Zaradi jasnosti in preglednosti je treba za te določbe predvideti skupno strukturo, pri čemer je treba nadaljevati politiko, ki se izvaja v vsakem sektorju. V ta namen je primerno razlikovati med referenčnimi cenami in intervencijskimi cenami ter opredeliti slednje, pri čemer naj se zlasti pojasni, da uporabljenim administrativno določenim cenam iz prvega stavka osmega odstavka Priloge 3 k Sporazumu STO o kmetijstvu (tj. podpori zaradi cenovnih razlik) ustrezajo samo intervencijske cene za javno intervencijo. V povezavi s tem je treba razumeti, da lahko tržna intervencija poteka v obliki javne intervencije in drugih oblik intervencije, ki ne uporabljajo predhodno določenih navedb cen.
(13)  Zaradi jasnosti in preglednosti bi bilo treba za te določbe predvideti skupno strukturo, pri čemer je treba nadaljevati politiko, ki se izvaja v vsakem sektorju. V ta namen je primerno razlikovati med referenčnimi cenami in intervencijskimi cenami ter opredeliti slednje, pri čemer naj se zlasti pojasni, da uporabljenim administrativno določenim cenam iz prvega stavka osmega odstavka Priloge 3 k Sporazumu STO o kmetijstvu (tj. podpori zaradi cenovnih razlik) ustrezajo samo intervencijske cene za javno intervencijo. Treba je tudi razumeti, da lahko tržna intervencija poteka v obliki javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje ter drugih oblik intervencije, ki se niti v celoti niti delno ne opirajo na predhodno določene navedbe cen.
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Kot je glede na prakso in izkušnje iz prejšnjih SUT primerno za vsak zadevni sektor, mora biti sistem intervencij na voljo v nekaterih obdobjih leta in v tem obdobju mora biti na voljo ali stalno ali odvisno od tržnih cen.
(14)  Kot je glede na prakso in izkušnje iz prejšnjih SUT primerno za vsak zadevni sektor, bi moral biti sistem javnih intervencij na voljo, kadarkoli je očitno, da je potreben, v nekaterih obdobjih leta in v tem obdobju mora biti na voljo ali stalno ali odvisno od tržnih cen.
Predlog spremembe 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  V tej uredbi je treba zagotoviti možnost za prodajo proizvodov, odkupljenih z javno intervencijo. Take ukrepe je treba sprejeti na način, s katerim se je mogoče izogniti motnjam na trgu in ki zagotavlja enak dostop do blaga in enakopravno obravnavo kupcev.
(16)  V tej uredbi bi bilo treba zagotoviti možnost za prodajo proizvodov, odkupljenih z javno intervencijo. Take ukrepe je treba sprejeti na način, s katerim se je mogoče izogniti motnjam na trgu, ki zagotavlja enak dostop do blaga in enakopravno obravnavo kupcev in ki omogoča, da se pridelki dajo na voljo za program razdeljevanja hrane najbolj ogroženim skupinam v Uniji.
Predlog spremembe 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)  Lestvice Unije za razvrščanje trupov v sektorjih govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa ter ovčjega in kozjega mesa so bistvenega pomena za beleženje cen in za uporabo intervencijskih ukrepov v teh sektorjih. Poleg tega je njihov cilj izboljšati preglednost trga.
Predlog spremembe 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 b (novo)
(16b)  Pomoč za zasebno skladiščenje bi morala izpolniti svoj namen stabiliziranja trgov in prispevanja k primernemu življenjskemu standardu za kmetijsko skupnost. Uporabiti bi jo bilo treba ne samo na podlagi kazalnikov tržnih cen, ampak tudi v odziv na posebej težke tržne razmere, še zlasti tiste, ki občutno vplivajo na stopnje dobička kmetijskih proizvajalcev.
Predlog spremembe 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Da se standardizira predstavitev različnih proizvodov za namene boljše preglednosti trga, beleženja cen in uporabe ureditev tržnih intervencij v obliki javne intervencije in zasebnega skladiščenja, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z lestvicami Unije za razvrščanje trupov v sektorjih govejega, telečjega, prašičjega, ovčjega in kozjega mesa.
(22)  Da se standardizira predstavitev različnih proizvodov za namene boljše preglednosti trga, beleženja cen in uporabe ureditev tržnih intervencij v obliki javne intervencije in zasebnega skladiščenja ter upoštevajo posebnosti, ki se pojavljajo v Uniji, kot tudi tehnološki razvoj in potrebe sektorjev, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da bo lahko prilagodila in posodobila lestvice Unije za razvrščanje trupov v sektorjih govejega, telečjega, prašičjega, ovčjega in kozjega mesa.
Predlog spremembe 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 a (novo)
(23a)  Da bi se okrepila in dopolnila obstoječa orodja za upravljanje trgov ter zagotovilo njihovo nemoteno delovanje, bi bilo treba oblikovati instrument, ki bi temeljil na zasebnem upravljanju ponudbe in usklajevanju različnih izvajalcev. Priznana združenja organizacij proizvajalcev z ustreznim tržnim deležem bi morala imeti možnost, da s tem orodjem med tržnim letom umaknejo s trga posamezni izdelek.
Predlog spremembe 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 b (novo)
(23b)  Da instrument ne bi deloval v nasprotju s cilji SKP ali ogrožal nemotenega delovanja notranjega trga, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v skladu s predpisi o delovanju in aktiviranju tega instrumenta. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev združljivosti tega instrumenta z zakonodajo Unije prenesti na Komisijo pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s predpisi o njegovem financiranju, kar vključuje tudi primere, za katere Komisija meni, da je dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje primerna.
Predlog spremembe 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Spodbujati je treba uživanje sadja in zelenjave ter mlečnih proizvodov med otroci, vključno z vztrajnim povečevanjem deleža takih proizvodov v prehrani otrok v obdobju, ko se njihove prehrambene navade še oblikujejo. Zato je treba spodbujati pomoč Unije pri financiranju ali sofinanciranju preskrbe otrok s takšnimi proizvodi v izobraževalnih ustanovah.
(25)  Da bi otrokom privzgojili zdrave prehranjevalne navade, bi jih bilo treba spodbujati k uživanju sadja in zelenjave ter mlečnih proizvodov, tudi vztrajnim povečevanjem deleža teh proizvodov v njihovi prehrani v obdobju, ko se njihove prehrambene navade še oblikujejo. Zato bi bilo treba spodbujati pomoč Unije pri financiranju ali sofinanciranju preskrbe otrok s takšnimi proizvodi v izobraževalnih, predšolskih in drugih ustanovah, ki ponujajo zunajšolske dejavnosti. Ti programi bi morali prispevati tudi k doseganju ciljev SKP, med drugim k zvišanju kmetijskih dohodkov, stabilizaciji trgov in zanesljivosti oskrbe sedaj in v prihodnje.
Predlog spremembe 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)  Da se zagotovi dobro upravljanje proračunov programov, je treba določiti ustrezne določbe za vsakega od njih. Pomoči Unije se ne uporabljati kot nadomestilo financiranja katerih koli obstoječih nacionalnih sistemov razdeljevanja sadja v šolah. Ne glede na proračunske omejitve bi morale biti države članice sposobne svoje finančne prispevke v sisteme nadomestiti s prispevki iz zasebnega sektorja. Da bo njihov sistem razdeljevanja sadja v šolah učinkovit, morajo države članice zagotoviti spremljevalne ukrepe, za katere bi jim moralo biti dovoljeno podeliti nacionalno pomoč.
(26)  Da se zagotovi dobro upravljanje proračunov programov, bi bilo treba določiti ustrezne določbe za vsakega od njih. Pomoč Unije se ne bi smela uporabljati kot nadomestilo financiranja katerih koli obstoječih nacionalnih sistemov razdeljevanja sadja, zelenjave in mlečnih izdelkov v šolah. Ne glede na proračunske omejitve bi morale biti države članice sposobne svoje finančne prispevke za vse take nacionalne sisteme razdeljevanja sadja in zelenjave v šolah nadomestiti s prispevki iz zasebnega sektorja. Da bo njihov sistem razdeljevanja sadja in zelenjave v šolah učinkovit, bi morale države članice zagotoviti spremljevalne ukrepe, za katere bi jim moralo biti dovoljeno podeliti nacionalno pomoč.
Predlog spremembe 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  Da bi spodbudili zdrave prehrambene navade otrok, zagotovili učinkovito in usmerjeno rabo evropskih sredstev ter spodbudili ozaveščenost o shemi, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s sistemom razdeljevanja sadja v šolah, ki se nanašajo na proizvode, ki so upravičeni za vključitev v sistem, ciljno skupino sistema, nacionalne ali regionalne strategije, ki jih morajo sestaviti države članice, da bi lahko dobile pomoč, vključno s spremljevalnimi ukrepi, odobritev in izbor zahtevkov za pomoč, objektivna merila za dodelitev pomoči med državami članicami, okvirno razporeditev pomoči med državami članicami in metodo za prerazporeditev pomoči med državami članicami na podlagi prejetih zahtevkov, stroške, upravičene do pomoči, vključno z možnostjo določitve skupne zgornje meje za take stroške, ter na zahtevo, da sodelujoče države članice obveščajo o podporni vlogi sistema.
(27)  Da bi poskrbeli za učinkovito izvajanje programa v skladu z začrtanimi cilji, zagotovili učinkovito in usmerjeno rabo evropskih sredstev ter spodbudili ozaveščenost o shemi pomoči, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s sistemom razdeljevanja sadja in zelenjave v šolah, ki se nanašajo na proizvode, ki so upravičeni za vključitev v sistem, ciljno skupino sistema, nacionalne ali regionalne strategije, ki jih morajo sestaviti države članice, da bi lahko dobile pomoč, vključno s spremljevalnimi ukrepi, odobritev in izbor zahtevkov za pomoč, dodatna merila za okvirno razporeditev in metodo za prerazporeditev pomoči med državami članicami na podlagi prejetih zahtevkov; stroške, upravičene do pomoči, vključno z možnostjo določitve skupne zgornje meje za take stroške, spremljanje in ocenjevanje; ter na določitev pogojev, pod katerimi države članice javno naznanijo sodelovanje pri programu pomoči in obveščajo o subvencijah Unije.
Predlog spremembe 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  Da bi upoštevali razvoj vzorcev uživanja mlečnih proizvodov ter inovacij in razvoja na trgu mlečnih proizvodov, da bi zagotovili, da so primerni upravičenci in prosilci upravičeni do pomoči, in da bi spodbudili ozaveščenost o shemi pomoči, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s sistemom razdeljevanja mleka v šolah, ki se nanašajo na proizvode, ki so upravičeni za vključitev v sistem, nacionalne ali regionalne strategije, ki jih morajo države članice pripraviti, da lahko dobijo pomoč, ter ciljno skupino sistema, pogoje za dodelitev pomoči, vložitev varščine, ki jamči izvedbo, če je plačano predplačilo pomoči, spremljanje in vrednotenje ter na zahtevo, da izobraževalne ustanove obveščajo o podporni vlogi sistema.
(28)  Da bi poskrbeli za učinkovito izvajanje programa v skladu z zastavljenimi cilji, da bi zagotovili, da so primerni upravičenci in prosilci upravičeni do pomoči, in da bi spodbudili ozaveščenost o shemi pomoči, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s sistemom razdeljevanja mleka v šolah, ki se nanašajo na proizvode, ki so upravičeni za vključitev v program, nacionalne ali regionalne strategije, ki jih morajo države članice pripraviti, da lahko dobijo pomoč, ter ciljno skupino sistema, odobritev in izbor vlagateljev zahtevka za pomoč, pogoje za dodelitev pomoči, vložitev varščine, ki jamči izvedbo, če je plačano predplačilo pomoči, spremljanje in vrednotenje ter na določitev pogojev, pod katerimi države članice javno naznanijo sodelovanje pri programu pomoči in obveščajo o subvencijah Unije.
Predlog spremembe 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28 a (novo)
(28a)  Komisija bi morala razmisliti o tem, ali bi predlagala programe za spodbujanje zauživanja nesadnih, nezelenjavnih in nemlečnih proizvodov v šolah.
Predlog spremembe 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Shema pomoči za organizacije proizvajalcev hmelja se uporablja samo v eni državi članici. Da se ustvari prožnost in uskladi pristop v tem sektorju z drugimi sektorji, je to shemo pomoči treba prekiniti, ostane pa naj možnost, da se organizacijam proizvajalcev omogoči podpora v okviru ukrepov za razvoj podeželja.
črtano
Predlog spremembe 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
(31)  Da se zagotovi, da pomoč, namenjena organizacijam proizvajalcev olivnega olja in namiznih oliv, doseže svoj cilj izboljšanja kakovosti proizvodnje olivnega olja in namiznih oliv, in da se zagotovi, da organizacije proizvajalcev olivnega olja in namiznih oliv izpolnjujejo svoje obveznosti, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe glede pogojev za odobritev organizacij izvajalcev za namene sheme pomoči, za začasno prekinitev ali umik take odobritve, ukrepov, upravičenih do financiranja Unije, dodelitve financiranja Unije za določene ukrepe, dejavnosti in stroškov, ki niso upravičeni do financiranja Unije, izbire in odobritve delovnih programov ter glede zahtev po vložitvi varščine.
(31)  Da se zagotovi, da pomoč, namenjena organizacijam proizvajalcev olivnega olja in namiznih oliv, doseže svoj cilj izboljšanja kakovosti proizvodnje olivnega olja in namiznih oliv, in da se zagotovi, da organizacije proizvajalcev olivnega olja in namiznih oliv ali medpanožne organizacije izpolnjujejo svoje obveznosti, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe glede pogojev za odobritev organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij za namene sheme pomoči, ter za zavrnitev, začasno prekinitev ali umik take odobritve, podrobnosti ukrepov, upravičenih do financiranja Unije, dodelitve financiranja Unije za določene ukrepe, dejavnosti in stroškov, ki niso upravičeni do financiranja Unije, izbire in odobritve delovnih programov ter glede zahtev po vložitvi varščine.
Predlog spremembe 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32
(32)  Ta uredba razlikuje na eni strani med sadjem in zelenjavo, kar vključuje sadje in zelenjavo, namenjena za trženje, ter sadje in zelenjavo, namenjena predelavi, na drugi strani pa predelano sadje in zelenjavo. Predpisi o organizacijah proizvajalcev, operativnih programih in finančni pomoči Unije veljajo samo za sadje in zelenjavo ter za sadje in zelenjavo, ki sta izključno namenjena predelavi.
(32)  Ta uredba razlikuje na eni strani med sadjem in zelenjavo, kar vključuje sadje in zelenjavo, namenjena za trženje kot sveži proizvodi, ter sadje in zelenjavo, namenjena predelavi, na drugi strani pa predelano sadje in zelenjavo.
Predlog spremembe 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33 a (novo)
(33a)  Da se zagotovi večja učinkovitost operativnih programov v sektorju sadja in zelenjave, zlasti ukrepov za preprečevanje in obvladovanje krize, bi se morali ti izvajati prek struktur, ki razpolagajo s primernim tržnim deležem. Združenja organizacij proizvajalcev bi bilo torej treba pozvati, naj te programe in ukrepe predstavijo ter jih delno ali v celoti upravljajo.
Predlog spremembe 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35
(35)  V okviru politike razvoja podeželja je za vse sektorje v vseh državah treba zagotoviti podporo za ustanavljanje skupin proizvajalcev, zato je treba prekiniti posebno podporo v sektorju sadja in zelenjave.
(35)  V okviru politike razvoja podeželja bi bilo treba za vse sektorje v vseh državah zagotoviti podporo za ustanavljanje skupin proizvajalcev, zato je treba prekiniti posebno podporo za njihovo ustanovitev v sektorju sadja in zelenjave. Ta podpora ne bi smela izkrivljati enakih konkurenčnih pogojev za kmete in njihove organizacije proizvajalcev na notranjem trgu.
Predlog spremembe 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
(40)  Eden od ključnih ukrepov, upravičenih do nacionalnih podpornih programov, bi morala biti promocija in trženje vin Unije v tretjih državah. Še naprej bi morale biti zajete dejavnosti prestrukturiranja in preusmeritve zaradi njihovih pozitivnih strukturnih učinkov na sektor vina. Podpora bi se morala zagotoviti tudi za naložbe v vinskem sektorju, namenjene izboljšanju gospodarske zmogljivosti podjetij kot takih. Podpora za destilacijo stranskih proizvodov bi morala biti kot ukrep, ki je na voljo vsem državam članicam, ki želijo takšen instrument uporabljati za zagotovitev kakovosti vina ter varovanje okolja.
(40)  Eden od ključnih ukrepov, upravičenih do nacionalnih podpornih programov, bi morala biti promocija in trženje vin Unije v Uniji in tretjih državah. Glede na pomen raziskovalnih in razvojnih dejavnosti za konkurenčnost evropskega vinskega sektorja bi morala biti na razpolago tudi pomoč za te dejavnosti. Še naprej bi morale biti zajete dejavnosti prestrukturiranja in preusmeritve zaradi njihovih pozitivnih strukturnih učinkov na sektor vina. Podpora bi se morala zagotoviti tudi za naložbe v vinskem sektorju, namenjene izboljšanju gospodarske zmogljivosti podjetij kot takih. Podpora za destilacijo stranskih proizvodov bi morala biti kot ukrep, ki je na voljo vsem državam članicam, ki želijo takšen instrument uporabljati za zagotovitev kakovosti vina ter varovanje okolja.
Predlog spremembe 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42
(42)  Določbe o podpori vinogradnikom prek dodelitve pravic do plačila, kakor so odločile države članice, so postale dokončne. Edina tovrstna podpora, ki jo je mogoče zagotoviti, je zato podpora, o kateri so 1. decembra 2011 odločile države članice na podlagi člena 137 Uredbe (EU) št. [COM(2010)799] in na podlagi pogojev, določenih v navedeni določbi.
črtano
Predlog spremembe 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 43
(43)  Da se zagotovi, da podporni programi za vinski sektor dosežejo svoje cilje, in da se zagotovi usmerjena raba evropskih sredstev, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s predpisi o odgovornosti za izdatke med datumom prejema programov podpore in Predlog spremembemi programov podpore in datumom njihove uporabe, o merilih o izpolnjevanju pogojev podpornih ukrepov, vrsti izdatka in dejavnostih, upravičenih do podpore, ukrepih, ki niso upravičeni do podpore, in največji ravni podpore na ukrep, o zahtevah in mejnih vrednostih za predplačila, vključno z zahtevo po varnosti, če se opravi predplačilo, ki vsebujejo splošne določbe in opredelitve za namen tega oddelka, da se prepreči zloraba podpornih ukrepov, vključno z omejitvami za preprečitev dvojnega financiranja projektov, v okviru katerih proizvajalci umaknejo stranske proizvode vinarstva, izjeme iz obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, in določbe za prostovoljno certificiranje žganjarn, za določitev zahtev, vključno s posebnimi pregledi, ki jih izvajajo države članice za izvajanje podpornih ukrepov, omejitev in pregledov za zagotovitev skladnosti s področjem uporabe podpornih ukrepov, v zvezi s plačili upravičencem, vključno s plačili zavarovalniških posrednikov.
(43)  Da se zagotovi, da podporni programi za vinski sektor dosežejo svoje cilje, in da se zagotovi usmerjena raba evropskih sredstev, bi bilo Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s predpisi o odgovornosti za izdatke med datumom prejema podpornih programov in sprememb podpornih programov ter datumom začetka njihove uporabe, o merilih o izpolnjevanju pogojev podpornih ukrepov, vrsti izdatka in dejavnostih, upravičenih do podpore, ukrepih, ki niso upravičeni do podpore, in največji ravni podpore na ukrep, o Predlog spremembeh podpornih programov, potem ko so se že začeli uporabljati, o zahtevah in mejnih vrednostih za predplačila, vključno z zahtevo po varnosti, če se opravi predplačilo, da se prepreči zloraba podpornih ukrepov, vključno z omejitvami za preprečitev dvojnega financiranja projektov, v okviru katerih proizvajalci umaknejo stranske proizvode vinarstva, izjeme iz obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, in določbe za prostovoljno certificiranje žganjarn, za določitev zahtev, vključno s posebnimi pregledi, ki jih izvajajo države članice za izvajanje podpornih ukrepov, omejitev in pregledov za zagotovitev skladnosti s področjem uporabe podpornih ukrepov, v zvezi s plačili upravičencem, vključno s plačili zavarovalniških posrednikov.
Predlog spremembe 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44
(44)  Za čebelarstvo so značilni raznovrstnost proizvodnih pogojev in pridelkov ter razpršenost in različnost gospodarskih subjektov, tako v fazi proizvodnje kot trženja. Poleg tega je v več državah članicah zaradi širjenja varooze v zadnjih letih in problemov, ki jih ta bolezen povzroča pri proizvodnji medu, še vedno potrebno ukrepanje Unije, saj se varooze ne da popolnoma izkoreniniti in jo je treba zdraviti z odobrenimi proizvodi. Glede na take okoliščine ter za izboljšanje proizvodnje in trženja čebelarskih proizvodov v Uniji je treba vsaka tri leta pripraviti nacionalne programe, da bi se izboljšali splošni pogoji za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov. Navedene nacionalne programe bi morala deloma financirati Unija.
(44)  Za čebelarstvo so značilni raznovrstnost proizvodnih pogojev in pridelkov ter razpršenost in različnost gospodarskih subjektov, tako v fazi proizvodnje kot trženja. Poleg tega je v več državah članicah zaradi pogostejših pojavov nekaterih oblik bolezni v panjih, zlasti širjenja varooze v zadnjih letih in problemov, ki jih ta bolezen povzroča pri proizvodnji medu, še vedno potrebno usklajeno ukrepanje Unije v okviru evropske veterinarske politike, saj se varooze ne da popolnoma izkoreniniti in jo je treba zdraviti z odobrenimi proizvodi. Glede na take okoliščine ter za izboljšanje zdravja čebel ter proizvodnje in trženja čebelarskih proizvodov v Uniji bi bilo treba vsaka tri leta pripraviti nacionalne programe, da bi se izboljšali splošni pogoji za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov. Navedene nacionalne programe bi morala deloma financirati Unija.
Predlog spremembe 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 45
(45)  Da se zagotovi ciljna uporaba skladov Unije za čebelarstvo, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 v zvezi z ukrepi, ki se lahko vključijo v čebelarske programe, predpisi o obveznostih glede vsebine nacionalnih programov, pripravi takšnih programov in povezanih študijah ter v zvezi s pogoji za dodelitev finančnega prispevka Unije vsaki sodelujoči državi članici.
(45)  Da se zagotovi ciljna uporaba skladov Unije za čebelarstvo, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 v zvezi s podrobnimi ukrepi, ki se lahko vključijo v čebelarske programe, predpisi o obveznostih glede vsebine nacionalnih programov, pripravi takšnih programov in povezanih študijah ter v zvezi s pogoji za dodelitev finančnega prispevka Unije vsaki sodelujoči državi članici.
Predlog spremembe 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48 a (novo)
(48a)  Eden od ključnih ukrepov, upravičenih do nacionalnih podpornih programov, bi morala biti promocija in trženje kmetijskih proizvodov Unije v Uniji in v tretjih državah.
Predlog spremembe 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 50
(50)  Za zagotovitev, da so vsi proizvodi ustrezne, neoporečne in tržne kakovosti, ter brez poseganja v Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane, mora osnovni splošni tržni standard, kot je predvideno v zgoraj navedenem sporočilu Komisije, ustrezati proizvodom, ki jih ne zajemajo tržni standardi po sektorjih ali proizvodih. Kadar so ti proizvodi v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi, je treba po potrebi te proizvode obravnavati kot skladne s splošnim tržnim standardom.
(50)  Za zagotovitev, da so vsi proizvodi ustrezne, neoporečne in tržne kakovosti, ter brez poseganja v Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane, bi moral osnovni splošni tržni standard, kot je predvideno v zgoraj navedenem sporočilu Komisije, ustrezati proizvodom, ki jih ne zajemajo tržni standardi po sektorjih ali proizvodih. Kadar so ti proizvodi v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi, bi bilo treba te proizvode obravnavati kot skladne s splošnim tržnim standardom. Vendar bi morale države članice brez poseganja v pravo Unije in nemoteno delovanje notranjega trga ohraniti možnost sprejetja ali ohranjanja nacionalnih določb v zvezi s sektorji in proizvodi, ki jih ureja splošni tržni standard, ali sektorji in proizvodi, za katere veljajo posebni tržni standardi, za elemente, ki niso izrecno usklajeni s to uredbo.
Predlog spremembe 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 53 a (novo)
(53a)  Tržni standardi bi morali biti jasno razdeljeni na obvezna pravila in neobvezne rezervirane navedbe. Neobvezne rezervirane navedbe bi morale še naprej podpirati cilje tržnih standardov, zato bi bilo treba njihovo področje uporabe omejiti na proizvode iz Priloge I k Pogodbam.
Predlog spremembe 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 53 b (novo)
(53b)  Ob upoštevanju ciljev te uredbe in zaradi jasnosti bi morala ta uredba odslej urejati obstoječe neobvezne rezervirane navedbe.
Predlog spremembe 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 54
(54)  Ob upoštevanju interesa potrošnikov za prejemanje primernih in preglednih informacij o proizvodu je treba omogočiti opredelitev kraja kmetovanja, za vsak primer posebej glede na ustrezno geografsko raven, pri čemer je obenem treba upoštevati lastnosti nekaterih sektorjev, zlasti kar zadeva predelane kmetijske proizvode.
(54)  Ob upoštevanju interesa potrošnikov za prejemanje primernih in preglednih informacij o proizvodu bi bilo treba omogočiti opredelitev kraja kmetovanja, za vsak primer posebej glede na ustrezno geografsko raven, pri tem upoštevati posledice, ki jih lahko imajo nepopolne in nepravilne informacije za gospodarstvo in proizvodnjo na zadevnem območju, pri čemer je obenem treba upoštevati regionalne posebnosti nekaterih sektorjev, zlasti kar zadeva predelane kmetijske proizvode.
Predlog spremembe 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 56
(56)  Primerno je določiti posebna pravila za proizvode, uvožene iz tretjih držav, če nacionalne določbe, ki veljajo v nekaterih tretjih državah, upravičujejo odstopanja od tržnih standardov, če se zagotovi njihovo enakovrednost z zakonodajo Unije.
(56)  Primerno je določiti posebna pravila za proizvode, uvožene iz tretjih držav, ki se sprejmejo v skladu z rednim zakonodajnim postopkom iz člena 43(2) Pogodbe ter določajo pogoje, pod katerimi se šteje, da uvoženi proizvodi zagotavljajo ustrezno raven skladnosti z zahtevami Unije o tržnih standardih, in dopuščajo ukrepe, ki odstopajo od pravil, da se lahko proizvodi v Uniji tržijo samo v skladu s takšnimi standardi. Prav tako je primerno določiti pravila za uporabo tržnih standardov za proizvode, ki se izvozijo iz Unije.
Predlog spremembe 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 58
(58)  Za obravnavo sprememb na trgu ob upoštevanju posebnosti posameznega sektorja je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s sprejemanjem, spreminjanjem in dovoljevanjem odstopanj od zahtev glede splošnega tržnega standarda ter pravili v zvezi s skladnostjo z njim.
(58)  Za obravnavo sprememb na trgu ob upoštevanju posebnosti posameznega sektorja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da se sprejmejo podrobna pravila o splošnem tržnem standardu ter spremenijo in dovolijo odstopanja od zahtev glede splošnega tržnega standarda ter pravili v zvezi s skladnostjo z njim.
Predlog spremembe 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 61
(61)  Da bi se upoštevale posebnosti trgovine med Unijo in nekaterimi tretjimi državami, poseben značaj nekaterih kmetijskih proizvodov ter posebnost posameznega sektorja, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z odstopanjem za vsak tržni standard, pri čemer se v primeru preseženega odstopanja za celotno serijo proizvodov šteje, da ni v skladu s standardom, in v zvezi s predpisi, ki določajo pogoje, pod katerimi se šteje, da uvoženi proizvodi zagotavljajo ustrezno raven skladnosti z zahtevami Unije o tržnih standardih, in ki dopuščajo ukrepe, ki odstopajo od pravil, da se lahko proizvodi v Uniji tržijo samo v skladu s takšnimi standardi, ter določajo pravila glede uporabe tržnih standardov za proizvode, ki se izvozijo iz Unije.
(61)  Da bi se upošteval poseben značaj nekaterih kmetijskih proizvodov ter posebnost posameznega sektorja, bi bilo Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z odstopanjem za vsak tržni standard, pri čemer se v primeru preseženega odstopanja za celotno serijo proizvodov šteje, da ni v skladu s standardom.
Predlog spremembe 45
Predlog uredbe
Uvodna izjava 69
(69)  Da se upoštevajo posebne lastnosti proizvodnje na razmejenih geografskih območjih, da se zagotovi kakovost in sledljivost proizvodov in da se zagotovijo zakonite pravice ali interes proizvajalcev ali izvajalcev, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z načeli za omejitev geografskega območja ter opredelitvami, omejitvami in odstopanji glede proizvodnje na omejenem geografskem območju, v zvezi s pogoji, na podlagi katerih lahko specifikacije proizvodov vsebujejo dodatne zahteve, in v zvezi z elementi specifikacije proizvodov, tipom vlagatelja, ki lahko vloži vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe, postopki, po katerih se je treba ravnati pri uporabi zaščite označbe porekla ali geografske označbe, vključno s predhodnimi nacionalnimi postopki, nadzorom s strani Komisije, postopki ugovorov, in postopki za spremembo, ukinitev in spremembo zaščitenih označb porekla ali zaščitenih geografskih označb, postopki za vloge v zvezi z geografskimi območji v tretji državi, datumom, od katerega velja zaščita, postopki v zvezi s spremembami specifikacij proizvodov in datumom, na katerega sprememba začne veljati.
(69)  Da se upoštevajo posebne lastnosti proizvodnje na razmejenih geografskih območjih, da se zagotovi kakovost in sledljivost proizvodov in da se zagotovijo zakonite pravice ali interes proizvajalcev ali izvajalcev, bi bilo Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dodatnimi podrobnostmi za omejitev geografskega območja ter omejitvami in odstopanji glede proizvodnje na omejenem geografskem območju, v zvezi s pogoji, na podlagi katerih lahko specifikacije proizvodov vsebujejo dodatne zahteve, in v zvezi z elementi specifikacije proizvodov, tipom vlagatelja, ki lahko vloži vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe, postopki, po katerih se je treba ravnati pri uporabi zaščite označbe porekla ali geografske označbe, vključno s predhodnimi nacionalnimi postopki, nadzorom s strani Komisije, postopki ugovorov, in postopki za spremembo, ukinitev in spremembo zaščitenih označb porekla ali zaščitenih geografskih označb, postopki za vloge v zvezi z geografskimi območji v tretji državi, datumom, od katerega velja zaščita, postopki v zvezi s spremembami specifikacij proizvodov in datumom, na katerega sprememba začne veljati.
Predlog spremembe 46
Predlog uredbe
Uvodna izjava 70
(70)  Da se zagotovi ustrezna zaščita in da gospodarski subjekti in pristojni organi niso oškodovani z uporabo te uredbe v zvezi z imeni vin, za katera je bila zaščita dodeljena pred 1. avgustom 2009, je Komisiji treba podeliti pooblastilo v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s sprejemanjem omejitev glede zaščitenih imen in v zvezi s prehodnimi določbami glede: imen vin, ki so jih države članice priznale kot označbe porekla ali geografske označbe do 1. avgusta 2009, predhodnega nacionalnega postopka, vin, ki so bila dana v promet ali označena pred določenim datumom, in sprememb specifikacij proizvoda.
črtano
Predlog spremembe 47
Predlog uredbe
Uvodna izjava 74
(74)  Da se zagotovi učinkovitost postopkov certificiranja, odobritve in pregleda, da se zagotovijo legitimni interesi izvajalcev ter da gospodarski subjekti niso oškodovani, je Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z izjemnimi okoliščinami, ki upravičujejo opustitev sklicevanja na izraza „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“, v zvezi s predstavitvami in uporabo navedb označevanja, ki niso določene v tej uredbi, nekaterimi obveznimi navedbami, poljubnimi navedbami in predstavljanjem, v zvezi s potrebnimi ukrepi, kar zadeva označevanje in predstavljanje vin z označbo porekla ali zemljepisno označbo, katerih označba porekla ali zemljepisna označba izpolnjuje potrebne zahteve, v zvezi z vinom, ki je bilo dano na trg in označeno pred 1. avgustom 2009, in v zvezi z odstopanji od označevanja in predstavljanja.
(74)  Da se zagotovi učinkovitost postopkov certificiranja, odobritve in pregleda, da se zagotovijo legitimni interesi izvajalcev ter da gospodarski subjekti niso oškodovani, bi bilo Komisiji treba podeliti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z izjemnimi okoliščinami, ki upravičujejo opustitev sklicevanja na izraza „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“, v zvezi s predstavitvami in uporabo navedb označevanja, ki niso določene v tej uredbi, nekaterimi obveznimi navedbami, poljubnimi navedbami in predstavljanjem, v zvezi s potrebnimi ukrepi, kar zadeva označevanje in predstavljanje vin z označbo porekla ali zemljepisno označbo, katerih označba porekla ali zemljepisna označba izpolnjuje potrebne zahteve, v zvezi z vinom, ki je bilo dano na trg in označeno pred 1. avgustom 2009, in v zvezi z odstopanji od označevanja izvoza in predstavljanja.
Predlog spremembe 48
Predlog uredbe
Uvodna izjava 77
(77)  Primerno je določiti nekatere enološke prakse in omejitve za proizvodnjo vina, zlasti kar zadeva rezanje in uporabo nekaterih vrst grozdnega mošta, grozdnega soka in svežega grozdja iz tretjih držav. Da bi upoštevala mednarodne standarde, se mora Komisija za nadaljnje enološke prakse praviloma opirati na enološke prakse, ki jih priporoča Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV).
(77)  Primerno je določiti nekatere enološke prakse in omejitve za proizvodnjo vina, zlasti kar zadeva rezanje in uporabo nekaterih vrst grozdnega mošta, grozdnega soka in svežega grozdja iz tretjih držav. Da bi upoštevala mednarodne standarde, bi se morala Komisija pri predlogih za nadaljnje enološke prakse praviloma opirati na enološke prakse, ki jih priporoča Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV).
Predlog spremembe 49
Predlog uredbe
Uvodna izjava 82 a (novo)
(82a)  Iz razlogov, ki so hkrati gospodarske, družbene in okoljske narave, ter zaradi prostorskega načrtovanja v podeželskih območjih z vinogradniško tradicijo, ter dodatno k zahtevam za ohranjanje preverjanja, raznolikosti, prepoznavnosti in kakovosti evropskih vinskih izdelkov, bi bilo treba sedanji sistem pravic do zasaditve v vinskem sektorju ohraniti vsaj do leta 2030.
Predlog spremembe 50
Predlog uredbe
Uvodna izjava 83
(83)  Po koncu sistema kvot bodo še vedno potrebni posebni instrumenti za zagotovitev poštenega ravnovesja pravic in obveznosti med podjetji za proizvodnjo sladkorja in pridelovalci sladkorne pese. Zato je treba določiti standardne določbe, ki urejajo sporazume med njimi.
(83)  V sektorju sladkorja so potrebni posebni instrumenti za zagotovitev poštenega ravnovesja pravic in obveznosti med podjetji za proizvodnjo sladkorja in pridelovalci sladkorne pese. Zato bi bilo treba določiti standardne določbe, ki urejajo sporazume med njimi.
Predlog spremembe 51
Predlog uredbe
Uvodna izjava 84
(84)  Da bi se upoštevale posebnosti sektorja sladkorja in interesi vseh strani, jena Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s takšnimi sporazumi, zlasti kar zadeva pogoje za odkup, dobavo, prevzem in plačilo sladkorne pese.
(84)  Da bi se upoštevale posebnosti sektorja sladkorja in interesi vseh strani, bi bilo treba predvideti nekaj pravil v zvezi s takšnimi sporazumi, zlasti kar zadeva pogoje za odkup, dobavo, prevzem in plačilo sladkorne pese.
Predlog spremembe 52
Predlog uredbe
Uvodna izjava 84 a (novo)
(84a)  Da bi lahko pridelovalci sladkorne pese zaključili prilagajanje temeljiti reformi, ki se je leta 2006 izvajala v sektorju sladkorja, in nadaljevali s prizadevanji za konkurenčnost, ki od tedaj potekajo, bi bilo treba obstoječi sistem kvot podaljšati do konca tržnega leta 2019/2020. Pri tem bi bilo treba Komisiji omogočiti, da proizvodne kvote dodeli državam članicam, ki so se leta 2006 odpovedale vsem kvotam.
Predlog spremembe 53
Predlog uredbe
Uvodna izjava 84 b (novo)
(84b)  Zaradi velikih in ponavljajočih se trenj, ki so značilna za evropski trg sladkorja, je potreben mehanizem, ki bo, kolikor časa bo potrebno, omogočal sprostitev izvenkvotnega sladkorja na notranji trg, pri čemer bi veljali isti pogoji kot za kvotni sladkor. Mehanizem bi moral hkrati dovoljevati dodaten uvoz po ničelni carinski stopnji, da bi se zagotovila razpoložljivost zadostnih količin surovin na trgu sladkorja v Uniji in ohranilo strukturno ravnovesje tega trga.
Predlog spremembe 54
Predlog uredbe
Uvodna izjava 84 c (novo)
(84c)  Zaradi dokončne odprave sistema kvot v letu 2020 bi morala Komisija najkasneje do 1. julija 2018 Parlamentu in Svetu predložiti poročilo o ustreznih postopkih za odpravo obstoječega sistema kvot in o prihodnosti sektorja po odpravi kvot v letu 2020, ki bi vključevalo vse ustrezne predloge za pripravo celotnega sektorja na obdobje po letu 2020. Do 31. decembra 2014 bi morala Komisija predložiti tudi poročilo o delovanju dobavne verige v sektorju Unije za sladkor.
Predlog spremembe 55
Predlog uredbe
Uvodna izjava 85
(85)  Organizacije proizvajalcev in njihova združenja imajo lahko koristno vlogo pri koncentraciji ponudbe in širjenju najboljših praks. Medsektorske organizacije imajo lahko pomembno vlogo pri spodbujanju dialoga med udeleženci v dobavni verigi ter pospeševanju najboljših praks in preglednosti trga. Obstoječe predpise o opredelitvi in priznavanju takšnih organizacij in njihovih združenj, ki zajemajo nekatere sektorje, je zato treba uskladiti, racionalizirati in jih razširiti, da bodo omogočali priznavanje na zahtevo na podlagi statutov, ki jih določa zakonodaja EU v vseh sektorjih.
(85)  Organizacije proizvajalcev in njihova združenja imajo lahko koristno vlogo pri koncentraciji ponudbe, izboljševanju trženja, popravljanju neravnovesij v vrednostni verigi in širjenju najboljših praks, predvsem pa pri doseganju ciljev iz člena 39 Pogodbe, zlasti cilja stabilizacije dohodkov proizvajalcev, in sicer z dajanjem orodij za obvladovanje tveganj na razpolago njihovim članom, izboljšanjem trženja, koncentriranjem ponudbe in sklepanjem pogodb, s čimer se krepi pogajalska moč proizvajalcev.
Predlog spremembe 56
Predlog uredbe
Uvodna izjava 85 a (novo)
(85a)  Medsektorske organizacije imajo lahko pomembno vlogo pri spodbujanju dialoga med udeleženci v dobavni verigi ter pospeševanju najboljših praks in preglednosti trga.
Predlog spremembe 57
Predlog uredbe
Uvodna izjava 85 b (novo)
(85b)  Obstoječe predpise o opredelitvi in priznavanju organizacij proizvajalcev, njihovih združenj in medpanožnih organizacij, ki zajemajo nekatere sektorje, bi zato bilo treba uskladiti, racionalizirati in jih razširiti, da bodo omogočali priznavanje na zahtevo po statutih, ki so v skladu s to uredbo določeni za vse sektorje. Zlasti pomembno je, da merila za priznanje in statuti organizacij proizvajalcev, ki so določeni v okviru predpisov Skupnosti, zagotavljajo, da so ti organi ustanovljeni na pobudo kmetov, ki splošno politiko organizacije ter odločitve v zvezi z njenim notranjim delovanjem opredelijo po demokratični poti.
Predlog spremembe 58
Predlog uredbe
Uvodna izjava 87
(87)   Kar zadeva žive rastline, goveje in telečje meso, prašičje meso, ovčje in kozje meso, jajca in perutnino, je treba predvideti možnost za sprejetje nekaterih ukrepov za lažjo prilagoditev oskrbe potrebam trga, kar lahko prispeva k stabilizaciji trgov in k zagotavljanju primernega življenjskega standarda za zadevno kmetijsko prebivalstvo.
(87)   Predvideti bi bilo treba možnost za sprejetje nekaterih ukrepov za lažjo prilagoditev oskrbe potrebam trga, kar lahko prispeva k stabilizaciji trgov in k zagotavljanju primernega življenjskega standarda za zadevno kmetijsko prebivalstvo.
Predlog spremembe 59
Predlog uredbe
Uvodna izjava 88
(88)  Da se spodbudi ukrepanje trgovinskih organizacij, njihovih združenj in medpanožnih organizacij za lažjo uskladitev oskrbe z zahtevami trga, razen za ukrepe v zvezi z umikom proizvodov s trga, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe glede ukrepov v zvezi s sektorji živih rastlin, govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc in perutnine, da se izboljša kakovost, pospešuje boljša organizacija proizvodnje, predelave in trženja, olajša beleženje gibanja tržnih cen in omogoči vzpostavitev kratkoročnih in dolgoročnih napovedi na podlagi uporabljenih proizvodnih sredstev.
(88)  Da se spodbudi ukrepanje trgovinskih organizacij, njihovih združenj in medpanožnih organizacij za lažjo uskladitev oskrbe z zahtevami trga, razen za ukrepe v zvezi z umikom proizvodov s trga, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da se izboljša kakovost, pospešuje boljša organizacija proizvodnje, predelave in trženja, olajša beleženje gibanja tržnih cen in omogoči vzpostavitev kratkoročnih in dolgoročnih napovedi na podlagi uporabljenih proizvodnih sredstev.
Predlog spremembe 60
Predlog uredbe
Uvodna izjava 90
(90)  Ker ne obstaja zakonodaja Unije o formaliziranih pisnih pogodbah, lahko države članice v okviru svojih lastnih pogodbenih pravnih sistemov uporabljajo takšne pogodbe, pod obveznim pogojem, da pri tem spoštujejo zakonodajo Unije in da zlasti spoštujejo nemoteno delovanje notranjega trga in ureditev skupnega trga. Ker so razmere v Uniji zelo različne, bi morala biti zaradi subsidiarnosti odločitev o tem prepuščena državam članicam. Vendar je v primeru sektorja mleka in mlečnih proizvodov za zagotovitev ustreznih minimalnih standardov za take pogodbe ter pravilnega delovanja notranjega trga in skupne ureditve trga treba nekatere osnovne pogoje za uporabo takih pogodb določiti na ravni Unije. Nekatere mlečne zadruge lahko v svojih statutih uporabljajo pravila s podobnim učinkom, zato jih je zaradi poenostavitve treba izvzeti iz obveznosti pogodbe. Da se zagotovi učinkovitost takšnega sistema, bi se moral enakovredno uporabljati tudi v primerih, kadar posredniki zbirajo mleko od kmetov, da bi ga dostavili predelovalcem.
črtano
Predlog spremembe 61
Predlog uredbe
Uvodna izjava 90 a (novo)
(90a)  Uporaba formalnih pisnih pogodb, sklenjenih pred oddajo, ki bi vsebovale osnovne elemente, ni razširjena. Vendar se s takimi pogodbami lahko pripomore k povečanju odgovornosti nosilcev dejavnosti, na primer v verigi mleka in mlečnih izdelkov, in okrepitvi ozaveščenosti o potrebi, da se bolje upoštevajo tržni signali, izboljša prenos cen, ponudba prilagodi povpraševanju in pripomore, da se preprečijo nekatere nepoštene trgovinske prakse.
Predlog spremembe 62
Predlog uredbe
Uvodna izjava 90 b (novo)
(90b)  Ker zakonodaja Unije v zvezi s takimi pogodbami ne obstaja, bi bilo treba državam članicam dovoliti, da v okviru lastnih sistemov pogodbenega prava določijo obvezno uporabo takih pogodb, če pri tem spoštujejo pravo Unije ter zlasti pravilno delovanje notranjega trga in skupne ureditve trga. Glede na to, da so razmere na področju pogodbenega prava v Uniji različne, bi morala biti zaradi subsidiarnosti odločitev o tem prepuščena državam članicam. Na določenem ozemlju bi morali za vse dobave veljati enaki pogoji. Če torej država članica določi, da mora biti vsaka dobava na njenem ozemlju, ki jo predelovalcu zagotovi kmet, zajeta v pisni pogodbi med strankama, bi morala ta obveznost veljati tudi za dobave iz drugih držav članic, vendar ni nujno, da bi veljala za dobave v druge države članice. V skladu z načelom subsidiarnosti bi bilo treba državam članicam prepustiti, da določijo, ali mora prvi kupec za sklenitev take pogodbe kmetu pripraviti pisno ponudbo.
Predlog spremembe 63
Predlog uredbe
Uvodna izjava 91
(91)  Da bi zagotovili racionalen razvoj proizvodnje in primerno življenjsko raven proizvajalcev mleka, je treba okrepiti njihovo pogajalsko moč v odnosu do predelovalcev, kar bi moralo voditi do pravičnejše razdelitve dodane vrednosti v dobavni verigi. Za uresničitev teh ciljev skupne kmetijske politike je zato treba sprejeti določbo na podlagi členov 42 in 43(2) Pogodbe, ki bo organizacijam proizvajalcev, ki so jih ustanovili proizvajalci mleka ali njihova združenja, omogočil, da se z mlekarsko industrijo skupaj pogajajo o pogodbenih pogojih, vključno s cenami, za proizvodnjo vseh ali le dela svojih članov. Da se ohrani učinkovita konkurenca na trgu mleka in mlečnih proizvodov, bi morale za to možnost veljati primerne količinske omejitve.
črtano
Predlog spremembe 64
Predlog uredbe
Uvodna izjava 91 a (novo)
(91a)  Da bi zagotovili trajnosten razvoj proizvodnje in primerno življenjsko raven proizvajalcev mleka, bi bilo treba okrepiti njihovo pogajalsko moč v odnosu do možnih kupcev, kar bi moralo voditi do pravičnejše razdelitve dodane vrednosti v dobavni verigi. Za uresničitev teh ciljev skupne kmetijske politike bi bilo treba sprejeti določbo v skladu s členom 42 in v skladu z rednim zakonodajnim postopkom iz člena 43(2) Pogodbe, ki bo organizacijam proizvajalcev, ki so jih ustanovili zgolj kmetje ali njihova združenja, omogočila, da se s kupci skupaj pogajajo o pogojih za vse pogodbe, vključno s cenami, za proizvodnjo vseh ali le dela svojih članov, da kupcem preprečijo vsiljevanje cen, ki so nižje od proizvodnih stroškov. Vendar bi morale biti upravičene do uporabe tega predpisa samo organizacije proizvajalcev, ki zaprosijo za priznanje in ga pridobijo. Poleg tega se ta predpis ne bi smel uporabljati za zadruge. Nadalje bi morale obstoječe organizacije proizvajalcev, priznane po nacionalnem pravu, postati upravičene do dejanskega priznanja po tej uredbi.
Predlog spremembe 65
Predlog uredbe
Uvodna izjava 91 b (novo)
(91b)  Glede na pomen zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb predvsem za občutljive podeželske regije, in da bi zagotovili dodano vrednost in ohranili kakovost zlasti sirov, zaščitenih z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ter glede na prenehanje veljavnosti sistema mlečnih kvot, bi bilo treba državam članicam dovoliti uporabo pravil za uravnavanje ponudbe takih sirov, proizvedenih na opredeljenem geografskem območju. Ta pravila bi se morala nanašati na celotno proizvodnjo zadevnega sira, zahtevati pa bi jih morala medpanožna organizacija, organizacija proizvajalcev ali skupina, opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila. Tako zahtevo bi morala podpirati velika večina proizvajalcev mleka, ki predstavljajo veliko večino količine mleka za proizvodnjo tega sira, v primeru medpanožnih organizacij in skupin pa veliko večino proizvajalcev sira, ki predstavljajo veliko večino proizvodnje tega sira. Poleg tega bi morali za ta pravila veljati strogi pogoji, predvsem da bi preprečili škodo za trgovino s proizvodi na drugih trgih ter zaščitili pravice manjšin. Države članice bi morale nemudoma objaviti sprejeta pravila ter o njih uradno obvestiti Komisijo, zagotoviti reden nadzor ter pravila v primeru nespoštovanja razveljaviti.
Predlog spremembe 66
Predlog uredbe
Uvodna izjava 91 c (novo)
(91c)  Na podlagi Uredbe (ES) št. 1234/2007 bodo mlečne kvote prenehale veljati v relativno kratkem času po začetku veljavnosti te uredbe. Po razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1234/2007 bi morale ustrezne določbe še naprej veljati do izteka te sheme.
Predlog spremembe 67
Predlog uredbe
Uvodna izjava 91 d (novo)
(91d)  Odločitev o odpravi mlečnih kvot je spremljala zavezanost zagotovitvi „mehkega pristanka“ za sektor mleka in mlečnih izdelkov. Uredba (EU) št. 261/20121 o pogodbenih razmerjih v sektorju mleka in mlečnih izdelkov je prvi korak v to smer, ki pa ga bo treba dopolniti tudi z drugo zakonodajo. Zato bi bilo Komisijo treba pooblastiti, da v primeru hude neuravnoteženosti na trgu mleka in mlečnih izdelkov proizvajalcem mleka, ki proizvodnjo prostovoljno zmanjšajo, dodeli pomoč, istočasno pa naloži dajatev proizvajalcem mleka, ki svojo proizvodnjo v istem obdobju in v enakem razmerju povečajo.
1 UL L 94, 30.3.2012, str. 38.
Predlog spremembe 68
Predlog uredbe
Uvodna izjava 93
(93)  Da se zagotovi, da so cilji in odgovornosti organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, medpanožnih organizacij in organizacij izvajalcev jasno določene, tako da to prispeva k učinkovitosti njihovih ukrepov, da se upoštevajo posebnosti vsakega posameznega sektorja ter da se zagotovita spoštovanje konkurence in dobro delovanje skupne ureditve trgov, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s predpisi o specifičnih ciljih, za katere si lahko prizadevajo oziroma si bodo ali ne bodo prizadevale takšne organizacije in združenja, vključno z odstopanji od tistih, ki so navedeni v tej uredbi, o statutih, priznavanju, zgradbi, pravnih oblikah, članstvu, velikosti, odgovornosti in dejavnosti takih organizacij in združenj, glede učinkov, ki izhajajo iz priznanja, glede umika priznanja ter glede združitev, o čeznacionalnih organizacijah in združenjih, oddajanju del zunanjim izvajalcem in zagotavljanju tehničnih sredstev s strani organizacij ali združenj, minimalnem obsegu ali vrednosti tržne proizvodnje organizacij in združenj, razširitvi nekaterih pravil organizacij na nečlane in obveznem plačevanju članarine s strani nečlanov, vključno s seznamom strožjih pravil za proizvodnjo, ki se lahko razširijo, dodatnih zahtevah glede reprezentatitvnosti, zadevnih gospodarskih območjih, vključno s preverjanjem njihove opredelitve s strani Komisije, minimalnimi obdobji, v katerih morajo pravila veljati, preden se razširijo, osebami ali organizacijami, za katere se predpisi ali prispevki lahko uporabljajo, in okoliščinami, v katerih lahko Komisija zahteva, da se razširitev pravil ali obvezni prispevki zavrnejo ali odpravijo.
(93)  Da se zagotovi, da so cilji in odgovornosti organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, medpanožnih organizacij in organizacij izvajalcev jasno določene, tako da to prispeva k učinkovitosti njihovih ukrepov, da se upoštevajo posebnosti vsakega posameznega sektorja ter da se zagotovita spoštovanje konkurence in dobro delovanje skupne ureditve trgov, bi bilo na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s predpisi o specifičnih ciljih, za katere si lahko prizadevajo oziroma si bodo ali ne bodo prizadevale takšne organizacije in združenja, in ki se po potrebi lahko dodajo tistim, ki so navedeni v tej uredbi, o statutih združevanja organizacij, ki niso organizacije proizvajalcev, posebnih pogojih, ki se nanašajo na pravila združevanja organizacij proizvajalcev v določenih sektorjih, zgradbi, pravnih oblikah, članstvu, velikosti, odgovornosti in dejavnosti takih organizacij in združenj, glede učinkov, ki izhajajo iz priznanja, glede umika priznanja ter glede združitev, o čeznacionalnih organizacijah in združenjih, vključno s pravili o zagotavljanju upravne pomoči v primeru čeznacionalnega sodelovanja, o pogojih oddajanja del zunanjim izvajalcem in zagotavljanju tehničnih sredstev s strani organizacij ali združenj, minimalnem obsegu ali vrednosti tržne proizvodnje organizacij in združenj, razširitvi nekaterih pravil organizacij na nečlane in obveznem plačevanju članarine s strani nečlanov, vključno s seznamom strožjih pravil za proizvodnjo, ki se lahko razširijo, dodatnih zahtevah glede reprezentativnosti, zadevnih gospodarskih območjih, vključno s preverjanjem njihove opredelitve s strani Komisije, minimalnimi obdobji, v katerih bi pravila morala veljati, preden se razširijo, osebami ali organizacijami, za katere se predpisi ali prispevki lahko uporabljajo, in okoliščinami, v katerih lahko Komisija zahteva, da se razširitev pravil ali obvezni prispevki zavrnejo ali odpravijo, o posebnih pogojih vzpostavitve pogodbenih sistemov in posebnih količinah, ki so lahko predmet pogodbenih pogajanj.
Predlog spremembe 69
Predlog uredbe
Uvodna izjava 94
(94)  Enotni trg vključuje trgovinski sistem na zunanjih mejah Unije. Navedeni trgovinski sistem bi moral vključevati uvozne dajatve in izvozna nadomestila in bi načeloma moral stabiliziral trg Unije. Trgovinski sistem bi moral temeljiti na zavezah, sprejetih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj in v dvostranskih sporazumih.
(94)  Enotni trg vključuje trgovinski sistem na zunanjih mejah Unije. Navedeni trgovinski sistem bi moral vključevati uvozne dajatve in izvozna nadomestila in bi načeloma moral stabiliziral trg Unije, ne da bi povzročal motnje na trgih držav v razvoju. Trgovinski sistem bi moral temeljiti na zavezah, sprejetih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj in v dvostranskih sporazumih.
Predlog spremembe 70
Predlog uredbe
Uvodna izjava 94 a (novo)
(94a)  Pri izvajanju mednarodnih sporazumov bi bilo kljub temu treba upoštevati načelo vzajemnosti, zlasti na področju tarif, zdravja, zdravstvenega varstva rastlin, okolja in dobrega počutja živali, hkrati pa strogo spoštovati mehanizme vstopnih cen ter posebnih dodatnih in izravnalnih dajatev.
Predlog spremembe 71
Predlog uredbe
Uvodna izjava 96
(96)  Zaradi upoštevanja razvoja trgovine in trga, potreb zadevnih trgov in, če je to potrebno za spremljanje uvoza ali izvoza, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s seznamom proizvodov sektorjev, za katere velja predložitev uvoznega ali izvoznega dovoljenja, ter primeri in okoliščinami, v katerih se predložitev uvoznega ali izvoznega dovoljenja ne zahteva.
(96)  Zaradi upoštevanja razvoja trgovine in trga, potreb zadevnih trgov in, če je to potrebno za spremljanje uvoza ali izvoza, bi bilo na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spreminjanjem in dopolnjevanjem seznama proizvodov sektorjev, za katere velja predložitev uvoznega ali izvoznega dovoljenja, ter primeri in okoliščinami, v katerih se predložitev uvoznega ali izvoznega dovoljenja ne zahteva.
Predlog spremembe 72
Predlog uredbe
Uvodna izjava 100
(100)  Da se zagotovi učinkovitost sistema vhodne cene, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z omogočanjem vključitve preverjanja carinske vrednosti v primerjavi z drugo vrednostjo, ki ni cena na enoto.
(100)  Da se zagotovi učinkovitost sistema vhodne cene, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z omogočanjem preverjanja carinske vrednosti v primerjavi z vrednostjo na enoto ali, po potrebi, preverjanja carinske vrednosti v primerjavi z fiksno uvozno vrednostjo pošiljke. Carinska vrednost se nikakor ne bi smela preverjati z deduktivno metodo, ki bi omogočala zmanjšanje uporabe posebnih dodatnih dajatev ali izogibanje le-tej.
Predlog spremembe 73
Predlog uredbe
Uvodna izjava 103 a (novo)
(103a)  Da bi pospešili razvoj in rast gospodarstva s pretežno rabo biomase ter preprečili škodljive učinke za industrijske proizvode na osnovi biomase na trgu Unije, ki bi lahko sicer nastali, bi bilo treba sprejeti ukrepe za zagotovitev, da imajo proizvajalci industrijskih proizvodov na osnovi biomase zanesljiv dostop do kmetijskih surovin po svetovno konkurenčnih cenah. Kadar se kmetijske surovine uvažajo v Unijo brez uvoznih tarif za uporabo v proizvodnji industrijskih proizvodov na osnovi biomase, bi bilo treba sprejeti ukrepe za zagotovitev, da se surovine uporabijo za navedeni namen.
Predlog spremembe 74
Predlog uredbe
Uvodna izjava 105
(105)  Sistem carin omogoča odpravo vseh drugih zaščitnih ukrepov na zunanjih mejah Unije. Mehanizem notranjega trga in carin bi se lahko v izrednih primerih izkazal za neustreznega. Da v takšnih primerih trg Unije ne ostane brez zaščite proti motnjam, ki se lahko pojavijo, bi morala biti Unija zmožna nemudoma sprejeti vse potrebne ukrepe. Taki ukrepi morajo biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije.
(105)  Sistem carin omogoča odpravo vseh drugih zaščitnih ukrepov na zunanjih mejah Unije. Mehanizem notranjega trga in carin bi se lahko v izrednih primerih izkazal za neustreznega. Da v takšnih primerih trg Unije ne ostane brez zaščite proti motnjam, ki se lahko pojavijo, bi morala biti Unija zmožna nemudoma sprejeti vse potrebne ukrepe. Taki ukrepi bi morali biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije in s politiko razvojnega sodelovanja.
Predlog spremembe 75
Predlog uredbe
Uvodna izjava 107
(107)  Določbe o odobritvi nadomestil za izvoz v tretje države, ki temeljijo na razliki med cenami v Uniji in na svetovnem trgu ter spadajo v okvir omejitev, določenih z obveznostmi v STO, morajo zagotoviti udeležbo Unije v mednarodni trgovini z nekaterimi proizvodi, ki spadajo v to uredbo. Subvencionirani izvozi morajo biti omejeni glede vrednosti in količine.
(107)  Nadomestila za izvoz v tretje države, ki temeljijo na razliki med cenami v Uniji in na svetovnem trgu ter spadajo v okvir omejitev, določenih z obveznostmi v STO, bi se morala ohraniti kot instrument kriznega upravljanja za nekatere proizvode s področja uporabe te uredbe, dokler se v okviru STO na podlagi vzajemnosti ne sprejme odločitev o prihodnosti tega instrumenta. Proračunsko postavko za izvozna nadomestila bi bilo zato treba začasno nastaviti na nič. Kadar se uporabljajo,bi morala biti izvozna nadomestila omejena glede vrednosti in količine in ne bi smela ogrožati razvoja kmetijskih sektorjev in gospodarstev držav v razvoju.
Predlog spremembe 76
Predlog uredbe
Uvodna izjava 120
(120)  V skladu s členom 42 Pogodbe se določbe poglavja Pogodbe v zvezi s konkurenco uporabljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi le v obsegu, ki ga določa zakonodaja Unije v okviru člena 43(2) in (3) Pogodbe ter v skladu s postopkom, določenim v tem členu.
(120)  V skladu s členom 42 Pogodbe se določbe poglavja Pogodbe v zvezi s konkurenco uporabljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi le v obsegu, ki ga določa zakonodaja Unije v okviru člena 43(2) Pogodbe ter v skladu s postopkom, določenim v tem členu.
Predlog spremembe 77
Predlog uredbe
Uvodna izjava 121 a (novo)
(121a)  Pri izvajanju predpisov Skupnosti, ki se uporabljajo na področju konkurence, bi bilo treba upoštevati posebne lastnosti kmetijskega sektorja, in sicer zlasti zato, da se omogoči pravilno in učinkovito izpolnjevanje nalog, ki so zaupane organizacijam proizvajalcev, združenjem organizacij proizvajalcev in medsektorskim organizacijam.
Predlog spremembe 78
Predlog uredbe
Uvodna izjava 121 b (novo)
(121b)  Da se zagotovi enotna uporaba določb te uredbe v zvezi s konkurenčnim pravom in tako prispeva k usklajenemu delovanju notranjega trga, bi Komisija morala zagotoviti tesno usklajevanje dejavnosti različnih nacionalnih organov. V ta namen bi Komisija morala objaviti splošne smernice in smernice za dobro prakso, da bi pomagala različnim nacionalnim uradom za konkurenco in podjetjem v kmetijskem in kmetijsko-živilskem sektorju.
Predlog spremembe 79
Predlog uredbe
Uvodna izjava 122
(122)  Posebno pozornost je treba posvetiti organizacijam kmetov ali proizvajalcev oziroma njihovim združenjem, katerih cilj je skupna proizvodnja ali trženje kmetijskih proizvodov ali uporaba skupnih objektov, razen če tako skupno delovanje izključuje konkurenco ali ogroža izpolnjevanje ciljev iz člena 39 Pogodbe.
(122)  Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti organizacijam proizvajalcev oziroma njihovim združenjem, katerih cilj je skupna proizvodnja ali trženje kmetijskih proizvodov ali uporaba skupnih objektov, razen če tako skupno delovanje izključuje konkurenco. Zlasti pomembno je, da sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja teh organizacij veljajo kot pogoj za uresničitev ciljev SKP iz člena 39 Pogodbe in da se člen 101(1) Pogodbe za te sporazume ne bi uporabljal, razen če bi ti izključevali konkurenco. V tem primeru bi bilo treba uporabiti postopke iz člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe1, izključitev konkurence pa bi v vseh postopkih, sproženih zaradi slednje, morala dokazovati stranka ali organ, ki jo domneva.
1 UL L 1, 4.1.2003, str. 1. Z učinkom od 1. decembra 2009 sta člen 81 oz. 82 Pogodbe ES postala člen 101 oz. 102 Pogodbe.
Predlog spremembe 80
Predlog uredbe
Uvodna izjava 124
(124)  Pravilno delovanje enotnega trga bi bilo z dodelitvijo državne pomoči ogroženo. Zato je treba določbe Pogodbe, ki urejajo državno pomoč, praviloma uporabljati za kmetijske proizvode. V nekaterih okoliščinah morajo biti dovoljene izjeme. Kadar se take izjeme uporabijo, mora biti Komisija zmožna sestaviti seznam obstoječih, novih ali predlaganih državnih pomoči, dajati ustrezne pripombe državam članicam in predlagati primerne ukrepe.
(124)  Pravilno delovanje notranjega trga bi bilo z dodelitvijo državne pomoči ogroženo. Zato bi bilo treba določbe Pogodbe, ki urejajo državno pomoč, praviloma uporabljati za kmetijske proizvode. V nekaterih okoliščinah bi morale biti dovoljene izjeme. Kadar se take izjeme uporabijo, bi morala biti Komisija zmožna sestaviti seznam obstoječih, novih ali predlaganih državnih pomoči, dajati ustrezne pripombe državam članicam in predlagati primerne ukrepe.
Predlog spremembe 81
Predlog uredbe
Uvodna izjava 129
(129)  Državam članicam je treba dovoliti, da še naprej izvršujejo nacionalna plačila za lupinarje skladno s členom 120 Uredbe (ES) 73/2009, da se ublažijo učinki ločitve nekdanje sheme pomoči Unije za lupinarje. Zaradi jasnosti in ker je navedeno uredbo treba razveljaviti, je pomoč treba navesti v tej uredbi.
(129)  Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da še naprej izvršujejo nacionalna plačila za lupinarje skladno s členom 120 Uredbe (ES) 73/2009, da se ublažijo učinki ločitve nekdanje sheme pomoči Unije za lupinarje. Zaradi jasnosti in ker je navedeno uredbo treba razveljaviti, bi bilo treba pomoč navesti v tej uredbi.
Predlog spremembe 82
Predlog uredbe
Uvodna izjava 131 a (novo)
(131a)  Podatki, ki jih zbere mreža knjigovodskih podatkov s kmetij, bi se morali upoštevati pri oblikovanju študij in raziskav za preprečevanje kriz v različnih kmetijskih sektorjih, saj odražajo delovanje kmetij. Ti podatki bi morali služiti kot uporabno orodje za preprečevanje in upravljanje kriz.
Predlog spremembe 83
Predlog uredbe
Uvodna izjava 133
(133)  Za učinkovit in uspešen odziv na morebitne motnje na trgu, ki jih povzročijo znatna povišanja ali padci cen na notranjih ali zunanjih trgih ali morebitni drugi dejavniki, ki vplivajo na trg, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z ukrepi, ki so potrebni za zadevni sektor, po potrebi tudi ukrepi za razširitev ali spremembo obsega, trajanja ali drugih vidikov drugih ukrepov, ki jih predvideva ta uredba, ali za popolno ali delno odpravo uvoznih dajatev, vključno za nekatere količine in/ali obdobja.
(133)  Za učinkovit in uspešen odziv na motnje na trgu, ki jih povzročijo znatna povišanja ali padci cen na notranjih ali zunanjih trgih, znatno povišanje proizvodnih stroškov ali morebitni drugi dejavniki, ki vplivajo na trg, in kadar obstaja verjetnost, da se bo to stanje nadaljevalo ali poslabšalo,bi bilo na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z ukrepi, ki so potrebni za zadevni sektor, po potrebi tudi ukrepi za razširitev ali spremembo obsega, trajanja ali drugih vidikov drugih ukrepov, ki jih predvideva ta uredba, ali za popolno ali delno odpravo uvoznih dajatev, vključno za nekatere količine in/ali obdobja.
Predlog spremembe 84
Predlog uredbe
Uvodna izjava 135
(135)  Od podjetij, držav članic in/ali tretjih držav se lahko zahteva, da predložijo sporočila za namene uporabe te uredbe, spremljanja, analiziranja in upravljanja trga s kmetijskimi proizvodi, zagotavljanja preglednosti trga, pravilnega delovanja ukrepov SKP, preverjanja, nadzorovanja, spremljanja, vrednotenja in revizije ukrepov SKP ter uveljavljanja mednarodnih sporazumov, vključno z zahtevami po uradnem obveščanju na podlagi teh sporazumov. Da se zagotovi usklajen, racionaliziran in poenostavljen pristop, mora biti Komisija pooblaščena za sprejetje vseh potrebnih ukrepov glede sporočil. Komisija mora pri tem upoštevati potrebe po podatkih in sinergije med potencialnimi viri podatkov.
(135)  Od podjetij, držav članic in/ali tretjih držav se lahko zahteva, da predložijo sporočila za namene uporabe te uredbe, spremljanja, analiziranja in upravljanja trga s kmetijskimi proizvodi, zagotavljanja preglednosti trga, pravilnega delovanja ukrepov SKP, preverjanja, nadzorovanja, spremljanja, vrednotenja in revizije ukrepov SKP ter uveljavljanja mednarodnih sporazumov, vključno z zahtevami po uradnem obveščanju na podlagi teh sporazumov. Da se zagotovi usklajen, racionaliziran in poenostavljen pristop, bi Komisija morala biti pooblaščena za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s potrebnimi ukrepi glede sporočil. Komisija bi morala pri tem upoštevati potrebe po podatkih in sinergije med potencialnimi viri podatkov ter zagotavljati spoštovanje načela, „da se osebni podatki ne smejo dalje obdelovati na način, ki ni združljiv s prvotnim namenom njihovega zbiranja“, kot je v svojem mnenju z dne 14. decembra 20111 izpostavil Evropski nadzornik za varstvo podatkov.
1 UL C 35, 9.2.2012, str. 1.
Predlog spremembe 85
Predlog uredbe
Uvodna izjava 137
(137)  Uporablja se zakonodaja Unije o varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, zlasti Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov in Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov.
(137)  Uporablja se zakonodaja Unije o varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov1, zlasti Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov in Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov2.
1 UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
2 UL L 8, 12.1.2001, str. 1.
Predlog spremembe 86
Predlog uredbe
Uvodna izjava 139
(139)  Da se zagotovi nemoten prehod z ureditve, predvidene v Uredbi (EU) št. [COM(2010) 799], na ureditev določeno v tej uredbi, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s potrebnimi ukrepi, zlasti tistimi, ki so potrebni za zaščito pridobljenih pravic in zakonitih pričakovanj podjetij.
(139)  Da se zagotovi nemoten prehod z ureditve, predvidene v Uredbi (ES) št. 1234/2007, na ureditev, določeno v tej uredbi, bi bilo na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s potrebnimi ukrepi, zlasti tistimi, ki so potrebni za zaščito pridobljenih pravic in zakonitih pričakovanj podjetij.
Predlog spremembe 87
Predlog uredbe
Uvodna izjava 140
(140)  Za izjemne primereje treba določiti uporabo nujnega postopka, kjer je to potrebno za učinkovit in uspešen odziv na morebitne ali dejanske motnje na trgu. Izbira nujnega postopka mora biti upravičena, prav tako je treba določiti primere, v katerih naj se uporabi nujni postopek.
(140)  Nujni postopek bi bilo treba uporabiti za učinkovit in uspešen odziv na določene motnje na trgu, v boju proti škodljivcem, boleznim živali in rastlin ali ko gre za izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin ter z namenom rešiti specifične probleme.
Predlog spremembe 88
Predlog uredbe
Uvodna izjava 143
(143)  Komisija mora sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati, če tako zahtevajo nujni razlogi v upravičenih primerih, ki se nanašajo na sprejemanje, spreminjanje ali preklic zaščitnih ukrepov Unije, prekinitev uporabe oplemenitenja ali postopkov aktivnega ali pasivnega oplemenitenja, če je to potrebno za takojšen odziv na razmere na trgu, in reševanje specifičnih problemov v nujnih primerih, če so zaradi reševanja problemov potrebni takšni takojšnji ukrepi.
(143)  Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati, če tako zahtevajo nujni razlogi v upravičenih primerih, ki se nanašajo na sprejemanje, spreminjanje ali preklic zaščitnih ukrepov Unije, prekinitev uporabe oplemenitenja ali postopkov aktivnega ali pasivnega oplemenitenja, če je to potrebno za takojšen odziv na razmere na trgu.
Predlog spremembe 89
Predlog uredbe
Uvodna izjava 143 a
(143a)  Treba bi bilo sprejeti zaščitne ukrepe, zlasti kadar kmetijski proizvodi, uvoženi iz tretjih držav, ne zagotavljajo prehranske varnosti in sledljivosti živil ter ne spoštujejo vseh zdravstvenih, okoljskih pogojev ali pogojev za dobro počutje živali, ki so predpisani na notranjem trgu, kadar nastanejo krizne razmere na tržiščih, ali če so ugotovljene nepravilnosti glede na pogoje, navedene v uvoznem dovoljenju v zvezi s ceno, količino ali časovnim razporedom. Nadzor upoštevanja uvoznih pogojev, ki veljajo za kmetijske proizvode, bi bilo treba izvajati z integriranim sistemom nadzora v realnem času uvoza v Unijo.
Predlog spremembe 90
Predlog uredbe
Uvodna izjava 146
(146)  Na podlagi Uredbe (EU) št. [COM(2010) 799] bodo številni sektorski ukrepi, vključno z ukrepi v zvezi z mlečnimi kvotami, kvotami sladkorja in drugimi ukrepi v zvezi s sladkorjem ter omejitvami glede zasaditve vinskih trt, ter nekatere državne pomoči prenehali veljati v razumnem roku po začetku veljavnosti te uredbe. Po preklicu Uredbe (EU) št. [COM(2010)799] morajo ustrezne določbe še naprej veljati do izteka zadevnih shem.
črtano
Predlog spremembe 91
Predlog uredbe
Uvodna izjava 147
(147)  Da se zagotovi nemoten prehod z ureditev iz Uredbe (ES) št. [COM(2010) 799] na določbe iz te uredbe, mora biti Komisija pooblaščena, da sprejme prehodne ukrepe.
črtano
Predlog spremembe 92
Predlog uredbe
Uvodna izjava 149
(149)  Kar zadeva pogodbene odnose v sektorjih mleka in mlečnih proizvodov, so ukrepi iz te uredbe upravičeni v smislu trenutnih gospodarskih okoliščin na mlekarskem trgu ter strukture dobavne verige. Zato jih je treba uporabljati dovolj dolgo (pred odpravo mlečnih kvot in po njej), da lahko dosežejo svoj polni učinek. Vendar morajo glede na svojo daljnosežno naravo kljub temu biti začasni in treba jih je pregledovati. Komisija mora sprejeti poročili o razvoju trga mleka, ki ju je treba predložiti do 30. junija 2014 oziroma 31. decembra 2018 in v njiju zlasti obravnavati možne spodbude za kmete, da bi sklepali sporazume o skupni proizvodnji,
(149)  Kar zadeva pogodbene odnose v sektorjih mleka in mlečnih proizvodov, so ukrepi iz te uredbe upravičeni v smislu trenutnih gospodarskih okoliščin na mlekarskem trgu ter strukture dobavne verige. Zato jih bi bilo treba uporabljati dovolj dolgo (pred odpravo mlečnih kvot in po njej), da lahko dosežejo svoj polni učinek. Vendar bi morali glede na svojo daljnosežno naravo kljub temu biti začasni in treba jih bilo pregledovati z namenom ocene njihovega delovanja in da se ugotovi, ali bi jih bilo treba še naprej uporabljati. Komisija bi morala sprejeti poročili o razvoju trga mleka, ki ju je treba predložiti do 30. junija 2014 oziroma 31. decembra 2018 in v njiju zlasti obravnavati možne spodbude za kmete, da bi sklepali sporazume o skupni proizvodnji,
Predlog spremembe 93
Predlog uredbe
Uvodna izjava 150 a (novo)
(150a)  Spreminjanje mednarodnih trgov, rast svetovnega prebivalstva in strateški značaj preskrbe s hrano po sprejemljivih cenah za prebivalstvo Unije bodo močno spremenili okolje, v katerem se razvija evropsko kmetijstvo, kar je dober razlog za to, da bi Komisija najkasneje štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo o spreminjanju trgov in o prihodnosti orodij za upravljanje kmetijskih trgov. V tem poročilu bi morala oceniti primernost obstoječih orodij za upravljanje trgov za novo mednarodno okolje in po potrebi preučiti možnost vzpostavitve strateških zalog. Poročilo bi morali spremljati koristni predlogi za dolgoročno strategijo Unije za uresničitev ciljev iz člena 39 Pogodbe.
Predlog spremembe 94
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2
2.  Kmetijski proizvodi, kot so opredeljeni v odstavku 1 se razdelijo v naslednje sektorje, kot so navedeni v Prilogi I:
2.  Kmetijski proizvodi, kot so opredeljeni v odstavku 1, se razdelijo v naslednje sektorje, kot so navedeni v Prilogi I k tej uredbi:
Predlog spremembe 95
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 – točka j
(j) predelano sadje in zelenjava, del X Priloge I;
(j) proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave, del X Priloge I;
Predlog spremembe 96
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 – točka m
(m) žive rastline, del XIII Priloge I;
(m) živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje in okrasno listje, del XIII Priloge I;
Predlog spremembe 97
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 – točka u
(u) etilakohol, del XXI Priloge I;
(u) etilni alkoholkmetijskega izvora, del XXI Priloge I;
Predlog spremembe 98
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 – točka v
(v) čebelarstvo, del XXII Priloge I;
(v) čebelji proizvodi, del XXII Priloge I;
Predlog spremembe 99
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 3
3.  Ob upoštevanju specifičnosti sektorja riža je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 160 za posodobitev opredelitev pojmov v zvezi s sektorjem riža, kot so določene v delu I Priloge II.
črtano
Predlog spremembe 100
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 4 a (novo)
4a.  V tej uredbi „slabe vremenske razmere“ pomenijo slabe meteorološke razmere, ki jih lahko enačimo z naravnimi nesrečami, kakršne so zmrzal, toča, led, dež ali suša in ki lahko uničijo ali zmanjšajo proizvodnjo za več kot 30 % glede na povprečno letno proizvodnjo danega kmeta. Ta povprečna letna proizvodnja je izračunana na osnovi predhodnega triletnega obdobja ali na osnovi triletnega povprečja, ki temelji na predhodnem petletnem obdobju brez najvišje in najnižje vrednosti.
Predlog spremembe 101
Predlog uredbe
Člen 3 – točka 4 b (novo)
4b.  Za namene te uredbe „napredni sistemi trajnostne proizvodnje“, „napredni načini trajnostne proizvodnje“ in „napredni ukrepi trajnostne proizvodnje“ pomenijo kmetijske prakse, ki presegajo pravila navzkrižne skladnosti, kot so določena v naslovu VI Uredbe (EU) št. [...] (horizontalna uredba o skupni kmetijski politiki), in ki se nenehno razvijajo za še boljše upravljanje naravnih hranilnih sestavin, vodnega ciklusa in energetskih tokov, da bi zmanjšali škodo za okolje in tratenje neobnovljivih virov, v proizvodnih sistemih pa ohranili visoko raven kultur, rejnih živali in naravne raznovrstnosti.
Predlog spremembe 102
Predlog uredbe
Člen 4
Kadar je to potrebno zaradi sprememb kombinirane nomenklature, lahko Komisija z izvedbenimi akti prilagodi opis proizvodov in sklice na tarifne številke ali podštevilke kombinirane nomenklature v tej Uredbi ali drugih aktih, sprejetih na podlagi člena 43 Pogodbe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Kadar je to potrebno zaradi sprememb kombinirane nomenklature, se na Komisijo prenesejo pooblastila za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160 za prilagoditev opisa proizvodov in sklicev na tarifne številke ali podštevilke kombinirane nomenklature v tej Uredbi.

Predlog spremembe 103
Predlog uredbe
Člen 6 – točka a
(a) od 1. januarja do 31. decembra posameznega leta za sektor banan;
(a) od 1. januarja do 31. decembra posameznega leta za sektor sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan;
Predlog spremembe 104
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2
Ob upoštevanju specifičnosti sektorjev sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 160 za določitev tržnih let za te proizvode.

črtano
Predlog spremembe 105
Predlog uredbe
Člen 7
Člen 7

Člen 7

Referenčne cene

Referenčne cene

Določijo se naslednje referenčne cene:

1.  Za uporabo poglavja I naslova I dela II in poglavja I dela V se določijo naslednje referenčne cene:
(a) za sektor žit, 101,31 EUR na tono, ki se nanaša na veleprodajno stopnjo blaga, dobavljenega do skladišča pred raztovarjanjem;
(a) za sektor žit, 101,31 EUR na tono, ki se nanaša na veleprodajno stopnjo blaga, dobavljenega do skladišča pred raztovarjanjem;
(b) za neoluščen riž, 150 EUR na tono za standardno kakovost, določeno v točki A Priloge III, ki se nanaša na veleprodajno stopnjo blaga, dobavljenega do skladišča pred raztovarjanjem;
(b) za neoluščen riž, 150 EUR na tono za standardno kakovost, določeno v točki A Priloge III, ki se nanaša na veleprodajno stopnjo blaga, dobavljenega do skladišča pred raztovarjanjem;
(c) za sladkor standardne kakovosti, določen v točki B Priloge III, v zvezi z nepakiranim sladkorjem, franko tovarna:
(c) za sladkor standardne kakovosti, določen v točki B Priloge III, v zvezi z nepakiranim sladkorjem, franko tovarna:
(i) za beli sladkor: 404,4 EUR/tono;
(i) za beli sladkor: 404,4 EUR/tono;
(ii) za surovi sladkor: 335,2 EUR na tono.
(ii) za surovi sladkor: 335,2 EUR na tono.
(d) za sektor govejega in telečjega mesa 2 224 EUR na tono za trupe moškega goveda razreda R3, kakor je določeno z lestvico Unije za razvrščanje trupov odraslega goveda v skladu s členom 18(8);
(d) za sektor govejega in telečjega mesa 2 224 EUR na tono za trupe moškega goveda razreda R3, kakor je določeno z lestvico Unije za razvrščanje trupov odraslega goveda v skladu s členom 9a;
(e) za sektor mleka in mlečnih proizvodov:
(e) za sektor mleka in mlečnih proizvodov:
(i) 246,39 EUR za 100 kg za maslo;
(i) 246,39 EUR za 100 kg za maslo;
(ii) 169,80 EUR za 100 kg za posneto mleko v prahu;
(ii) 169,80 EUR za 100 kg za posneto mleko v prahu;
(f) za prašičje meso 1 509,39 EUR na tono za trupe prašičev standardne kakovosti, opredeljeno glede na težo in vsebnost pustega mesa, kot je določeno z lestvico Unije za razvrščanje trupov prašičev v skladu s členom 18(8):
(f) za prašičje meso 1 509,39 EUR na tono za trupe prašičev standardne kakovosti, opredeljeno glede na težo in vsebnost pustega mesa, kot je določeno z lestvico Unije za razvrščanje trupov prašičev v skladu s členom 9a:
(i) trupi, težji od 60 kg in lažji od 120 kg: razred E;
(i) trupi, težji od 60 kg in lažji od 120 kg: razred E;
(ii) trupi, težki med 120 in 180 kg: razred R.
(ii) trupi, težki med 120 in 180 kg: razred R.
(fa) za sektor oljčnega olja:
(i) 2 388 EUR na tono za ekstra deviško oljčno olje;
(ii) 2 295 EUR na tono za deviško oljčno olje;
(iii) 1 524 EUR na tono za oljčno olje lampante, ki ima stopnjo proste kislosti 2, ta znesek pa se zmanjša za 36,70 EUR na tono za vsako dodatno stopnjo kislosti.
1a.  Referenčne cene se pregledujejo v rednih intervalih na podlagi objektivnih meril, zlasti sprememb na področju proizvodnje, proizvodnih stroškov, zlasti stroškov vložkov, in tržnih trendov. Po potrebi se referenčne cene posodobijo v skladu z rednim zakonodajnim postopkom iz člena 43(2) Pogodbe.
Časovni presledki za pregled se lahko razlikujejo med posameznimi kategorijami proizvodov in upoštevajo značilna nihanja vsake kategorije proizvodov.

Predlog spremembe 106
Predlog uredbe
Člen 9
Izvor upravičenih proizvodov

Izvor upravičenih proizvodov

Proizvodi, upravičeni do odkupa v okviru javne intervencije ali do dodelitve pomoči za njihovo zasebno skladiščenje, morajo imeti poreklo iz Unije. Če so proizvodi iz pridelkov, morajo biti ti pridelki proizvedeni v Uniji, in če so iz mleka, mora biti to mleko proizvedeno v Uniji.

Proizvodi, upravičeni do odkupa v okviru javne intervencije ali do dodelitve pomoči za njihovo zasebno skladiščenje, morajo imeti poreklo iz Unije. Če so proizvodi iz pridelkov, morajo biti ti pridelki proizvedeni v Uniji, in če gre za živalske proizvode, mora celoten postopek pridelave potekati v Uniji.

Predlog spremembe 107
Predlog uredbe
Člen 9 a (novo)
Člen 9a

Lestvice Unije in pregledi

1.  Lestvice Unije za razvrščanje trupov se uporabljajo v skladu s pravili iz Priloge IIIa v naslednjih sektorjih:
(a) govejega in telečjega mesa za trupe odraslega goveda;
(b) prašičjega mesa za trupe prašičev, ki niso bili uporabljeni za vzrejo.
Države članice lahko v sektorju ovčjega in kozjega mesa uporabljajo lestvico Unije za razvrščanje trupov za trupe ovac v skladu s pravili, določenimi v točki C Priloge IIIa.

2.  Inšpekcijske preglede na kraju samem glede razvrščanja trupov odraslega goveda in ovac v imenu Unije izvede inšpekcijski odbor Unije, ki ga sestavljajo strokovnjaki Komisije in strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice. Ta odbor o opravljenih pregledih poroča Komisiji in državam članicam.
Stroške opravljenih inšpekcijskih pregledov krije Unija.

Predlog spremembe 108
Predlog uredbe
Člen 10
Člen 10

Člen 10

Proizvodi, za katere je upravičena javna intervencija

Proizvodi, za katere je upravičena javna intervencija

Javna intervencija se uporablja za naslednje proizvode, za katere veljajo pogoji, določeni v tem oddelku, ter zahteve in pogoji, ki jih določi Komisija z delegiranimi akti in/ali izvedbenimi akti v skladu s členoma 18 in 19:

Javna intervencija se uporablja za naslednje proizvode, za katere veljajo pogoji, določeni v tem oddelku, ter morebitne dodatne zahteve in pogoji, ki jih lahko določi Komisija z delegiranimi akti in/ali izvedbenimi akti v skladu s členoma 18 in 19:

(a) navadna pšenica, ječmen in koruza;
(a) navadna pšenica, trda pšenica, sirek, ječmen in koruza;
(b) neoluščeni riž;
(b) neoluščeni riž;
(c) sektor svežega ali hlajenega govejega in telečjega mesa, ki spada pod oznake KN 0201 10 00 in 0201 20 20 do 0201 20 50;
(c) sektor svežega ali hlajenega govejega in telečjega mesa, ki spada pod oznake KN 0201 10 00 in 0201 20 20 do 0201 20 50;
(d) maslo, izdelano neposredno in izključno iz pasterizirane smetane ter pridobljeno neposredno in izključno iz kravjega mleka v odobrenem podjetju v Uniji z najmanjšo vsebnostjo mlečne maslene maščobe 82 utežnih odstotkov in največjo vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov;
(d) maslo, izdelano neposredno in izključno iz pasterizirane smetane ter pridobljeno neposredno in izključno iz kravjega mleka v odobrenem podjetju v Uniji z najmanjšo vsebnostjo mlečne maslene maščobe 82 utežnih odstotkov in največjo vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov;
(e) posneto mleko v prahu najvišje kakovosti, izdelano po pršnem postopku in pridobljeno v odobrenem podjetju v Uniji, neposredno in izključno iz kravjega mleka, z najmanjšo vsebnostjo beljakovin 34,0 utežnih odstotkov nemastnega suhega ekstrakta.
(e) posneto mleko v prahu najvišje kakovosti, izdelano po pršnem postopku in pridobljeno v odobrenem podjetju v Uniji, neposredno in izključno iz kravjega mleka, z najmanjšo vsebnostjo beljakovin 34,0 utežnih odstotkov nemastnega suhega ekstrakta.
Predlog spremembe 110
Predlog uredbe
Člen 11
Člen 11

Člen 11

Obdobja javne intervencije

Obdobje javne intervencije

Javna intervencija je na voljo:

Javna intervencija je na voljo vse leto za proizvode iz člena 10.

(a) za navadno pšenico, ječmen in koruzo, od 1. novembra do 31. maja;
(b) za neoluščeni riž od 1. aprila do 31. julija;
(c) za goveje in telečje meso med celotnim tržnim letom;
(d) za maslo in posneto mleko v prahu od 1. marca do 31. avgusta.
Predlog spremembe 111
Predlog uredbe
Člen 12
Člen 12

Člen 12

Začetek in zaključek javne intervencije

Začetek in zaključek javne intervencije

1.  V obdobjih iz člena 11 je javna intervencija:
1.  Javna intervencija je:
(a) na voljo za navadno pšenico, maslo in posneto mleko v prahu;
(a) na voljo za navadno pšenico, maslo in posneto mleko v prahu;
(b) na podlagi izvedbenih aktov s strani Komisije lahko dana na voljo za ječmen, koruzo in neoluščeni riž (vključno s posebnimi sortami ali tipi neoluščenega riža), če tako zahtevajo razmere na trgu; Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2);
(b) na podlagi izvedbenih aktov s strani Komisije dana na voljo za trdo pšenico, sirek, ječmen, koruzo, neoluščeni riž (vključno s posebnimi sortami ali tipi neoluščenega riža), če tako zahtevajo razmere na trgu. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2);
(c) lahko dana na voljo s strani Komisije za sektor govejega in telečjega mesa z drugimi izvedbenimi akti, če je povprečna tržna cena v reprezentativnem obdobju, sprejeta po členu 19(a), v državi članici ali regiji države članice, zabeležena na podlagi lestvice Unije za razvrščanje trupov iz člena 18(8), pod 1 560 EUR na tono.
(c) dana na voljo s strani Komisije za sektor govejega in telečjega mesa z drugimi izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe člena 162(2) ali (3), če je povprečna tržna cena v reprezentativnem obdobju, določena po členu 19(a), v državi članici ali regiji države članice, zabeležena na podlagi lestvice Unije za razvrščanje trupov iz člena 9a, pod 90 % referenčne cene, določene s členom 7(1)(d).
2.  Komisija lahko z delegiranimi akti konča javno intervencijo za sektor govejega in telečjega mesa, če pogoji, določeni v točki (c) odstavka 1, v reprezentativnem obdobju, določenem po členu 19(a), niso več izpolnjeni.
2.  Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe člena 162(2) ali (3), konča javno intervencijo za sektor govejega in telečjega mesa, če pogoji, določeni v točki (c) odstavka 1, v reprezentativnem obdobju, določenem po členu 19(a), niso več izpolnjeni.
Predlog spremembe 112
Predlog uredbe
Člen 13
Člen 13

Člen 13

Odkup po fiksni ceni ali prek razpisa

Odkup po fiksni ceni ali prek razpisa

1.  Ko se začne javna intervencija v skladu s točko (a) člena 12(1), se izvede odkup po fiksni ceni v naslednjih mejnih vrednostih za vsako obdobje iz člena 11:
1.  Ko se začne javna intervencija v skladu s točko (a) člena 12(1), se izvede odkup po fiksni ceni, določeni v členu 14(2), v naslednjih mejnih vrednostih za vsako obdobje iz člena 11:
(a) za navadno pšenico, 3 milijone ton;
(a) za navadno pšenico, 3 milijone ton;
(b) za maslo, 30 000 ton;
(b) za maslo, 70 000 ton;
(c) za posneto mleko v prahu, 109 000 ton.
(c) za posneto mleko v prahu, 109 000 ton.
2.  Ko se začne javna intervencija v skladu s členom 12(1), se izvede odkup po razpisnem postopku, da se določijo najvišja odkupna cena:
2.  Ko se začne javna intervencija v skladu s členom 12(1), se izvede odkup po razpisnem postopku, da se določijo najvišja odkupna cena:
(a) za navadno pšenico, maslo in posneto mleko v prahu prek mejnih vrednosti iz odstavka 1,
(a) za navadno pšenico, maslo in posneto mleko v prahu prek mejnih vrednosti iz odstavka 1,
(b) za ječmen, koruzo, neoluščeni riž ter za goveje in telečje meso.
(b) za trdo pšenico, sirek, ječmen, koruzo, neoluščeni riž ter za goveje in telečje meso.
V posebnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah lahko Komisija z izvedbenimi akti omeji razpisni postopek na državo članico ali regijo države članice ali ob upoštevanju člena 14(2) določi odkupne cene za javno intervencijo za državo članico ali regijo države članice na podlagi zabeleženih povprečnih tržnih cen. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

V posebnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah lahko Komisija z izvedbenimi akti omeji razpisni postopek na državo članico ali regijo države članice ali ob upoštevanju člena 14(2) določi odkupne cene za javno intervencijo za državo članico ali regijo države članice na podlagi zabeleženih povprečnih tržnih cen. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Predlog spremembe 113
Predlog uredbe
Člen 14
Člen 14

Člen 14

Cene javne intervencije

Cene javne intervencije

1.  Cena javne intervencije pomeni:
1.  Cena javne intervencije pomeni:
(a) ceno, po kateri se proizvodi odkupijo v okviru javne intervencije, če se ta opravi po fiksni ceni, ali
(a) ceno, po kateri se proizvodi odkupijo v okviru javne intervencije, če se ta opravi po fiksni ceni, ali
(b) najvišjo ceno, po kateri se lahko odkupijo proizvodi, upravičeni do javne intervencije, če se ta opravi z razpisom.
(b) najvišjo ceno, po kateri se lahko odkupijo proizvodi, upravičeni do javne intervencije, če se ta opravi z razpisom.
2.  Raven cene javne intervencije:
2.  Raven cene javne intervencije:
(a) je za navadno pšenico, ječmen, koruzo, neoluščeni riž in posneto mleko v prahu enaka ustreznim referenčnim cenam, določenim v členu 7, v primeru odkupa po fiksni ceni in ne presega ustreznih referenčnih cen v primeru odkupa po razpisnem postopku;
(a) je za navadno pšenico, trdo pšenico, sirek, ječmen, koruzo, neoluščeni riž in posneto mleko v prahu enaka ustreznim referenčnim cenam, določenim v členu 7, v primeru odkupa po fiksni ceni in ne presega ustreznih referenčnih cen v primeru odkupa po razpisnem postopku;
(b) je za maslo enaka 90 % referenčne cene, določene v členu 7, v primeru odkupa po fiksni ceni in ne presega 90 % referenčne cene v primeru odkupa po razpisnem postopku;
(b) je za maslo enaka 90 % referenčne cene, določene v členu 7, v primeru odkupa po fiksni ceni in ne presega 90 % referenčne cene v primeru odkupa po razpisnem postopku;
(c) za goveje in telečje meso ne preseže cene iz točke (c) člena 12(1).
(c) za goveje in telečje meso ne preseže 90 % referenčne cene, določene v členu 7(1)(d).
3.  Cene javne intervencije za navadno pšenico, ječmen, koruzo, neoluščeni riž iz odstavkov 1 in 2 ne vplivajo na povišanja ali zmanjšanja cen zaradi kakovosti. Ob upoštevanju potrebe, da se zagotovi usmerjenost proizvodnje k določenim sortam neoluščenega riža, je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 160, da določi povišanja ali zmanjšanja cene javne intervencije.
3.  Cene javne intervencije za navadno pšenico, trdo pšenico, sirek, ječmen, koruzo, neoluščeni riž iz odstavkov 1 in 2 ne vplivajo na povišanja ali zmanjšanja cen zaradi kakovosti.
Predlog spremembe 114
Predlog uredbe
Člen 15
Člen 15

Člen 15

Splošna načela o prodaji iz javne intervencije

Splošna načela o prodaji iz javne intervencije

Prodaja proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, se opravi na način, ki:

1.  Prodaja proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, se opravi na način, ki:
(a) preprečuje morebitne motnje na trgu,
(a) preprečuje morebitne motnje na trgu,
(b) zagotavlja enak dostop do blaga in enako obravnavanje kupcev ter
(b) zagotavlja enak dostop do blaga in enako obravnavanje kupcev ter
(c) je skladen z zavezami iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe.
(c) je skladen z zavezami iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe.
Proizvode je mogoče prodati tako, da se dajo na razpolago za sistem razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji, opredeljen v Uredbi (EU) št. […], če ta sistem tako določa. V slednjem primeru mora biti obračunska vrednost takšnih proizvodov na ravni ustrezne fiksne cene javne intervencije iz člena 14(2).

2.  Proizvode je mogoče prodati tako, da se dajo na razpolago za sistem razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji, opredeljen v Uredbi (EU) št. […]. V slednjem primeru mora biti obračunska vrednost takšnih proizvodov na ravni ustrezne fiksne cene javne intervencije iz člena 14(2).
2a.  Komisija vsako leto objavi podrobne pogoje, pod katerimi so se v predhodnem letu prodale javne intervencijske zaloge.
Predlog spremembe 115
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1
Pomoč za zasebno skladiščenje se lahko dodeli za naslednje proizvode, za katere veljajo pogoji, določeni v tem oddelku, ter nadaljnje zahteve in pogoji, ki jih Komisija sprejme z delegiranimi in/ali izvedbenimi akti v skladu s členi 17 do 19:

Pomoč za zasebno skladiščenje se lahko dodeli za naslednje proizvode v skladu s pogoji, določenimi v tem oddelku, ter morebitnimi nadaljnjimi zahtevami in pogoji, ki jih Komisija sprejme z delegiranimi in/ali izvedbenimi akti v skladu s členi 17 do 19:

Predlog spremembe 116
Predlog uredbe
Člen 16 – točka b
(b) oljčno olje;
(b) oljčno olje in namizne oljke;
Predlog spremembe 117
Predlog uredbe
Člen 16 – točka e a (novo)
(ea) sire.
Predlog spremembe 118
Predlog uredbe
Člen 17
Člen 17

Člen 17

Pogoji za dodelitev pomoči

Pogoji za dodelitev pomoči

1.  Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, kjer je to potrebno za zagotovitev preglednosti trga, da se določijo pogoji, po katerih se lahko Komisija odloči dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje za proizvode, navedene v členu 16, ob upoštevanju povprečne zabeležene tržne cene v Uniji in referenčnih cen za zadevne proizvode ali ob upoštevanju potrebe po odzivu na posebej težke tržne razmere ali gospodarskega razvoja v sektorju v eni ali več državah članicah.
1.  Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, kjer je to potrebno za zagotovitev preglednosti trga, da se določijo pogoji, po katerih se lahko Komisija odloči dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje za proizvode, navedene v členu 16, ob upoštevanju:
(a) povprečne zabeležene tržne cene v Uniji in referenčnih cen ter proizvodnih stroškov za zadevne proizvode in/ali
(b) ob upoštevanju potrebe po pravočasnem odzivu na posebej težke tržne razmere ali gospodarski razvoj, ki morda pomembno vpliva ali vplivata na stopnje dobička proizvajalcev v sektorju v eni ali več državah članicah, in/ali
(ba) posebno naravo določenih sektorjev ali sezonsko naravo proizvodnje v določenih državah članicah.
2.  Komisija se lahko z izvedbenimi akti odloči dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje za proizvode, navedene v členu 16, ob upoštevanju pogojev iz odstavka 1 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).
2.  Komisija se lahko z izvedbenimi akti odloči dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje za proizvode, navedene v členu 16, ob upoštevanju pogojev iz odstavka 1 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).
3.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pomoč za zasebno skladiščenje iz člena 16 vnaprej ali z razpisnim postopkom. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).
3.  Komisija z izvedbenimi akti določi pomoč za zasebno skladiščenje iz člena 16 vnaprej ali z razpisnim postopkom. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).
4.  Komisija lahko z izvedbenimi akti omeji dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje ali določi pomoč za zasebno skladiščenje za državo članico ali regijo države članice na podlagi zabeležene povprečne tržne cene. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).
4.  Komisija lahko z izvedbenimi akti omeji dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje ali določi pomoč za zasebno skladiščenje za državo članico ali regijo države članice na podlagi zabeležene povprečne tržne cene in stopnje dobička prosilcev. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).
Predlog spremembe 119
Predlog uredbe
Del II – naslov I – poglavje I – oddelek 3 a (novo)
ODDELEK 3A

USKLAJEVANJE POSTOPKOV ZA ZAČASEN UMIK S TRGA

Člen 17a

Usklajevanje postopkov za začasni umik s trga

1.  Da se preprečijo velika neravnovesja na trgih ali da se ponovno vzpostavi nemoteno delovanje slednjih v primeru hudih motenj, lahko združenja organizacij proizvajalcev iz enega od sektorjev iz odstavka 2(1) te uredbe, ki se štejejo za reprezentativna v smislu člena 110 te uredbe, uvedejo in aktivirajo sistem, ki določa usklajevanje začasnih umikov s trga, ki jih izvedejo njihove članice.
Te določbe se uporabljajo brez poseganja v del IV te uredbe in ne spadajo v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe.

2.  Ko se eno od združenj organizacij proizvajalcev odloči aktivirati ta sistem, je ta obvezen za vse njegove članice.
3.  Sistem se financira iz:
(a) finančnih prispevkov organizacij članic in/ali samega združenja organizacij proizvajalcev in, po potrebi,
(b) finančne pomoči Unije iz člena 8, v skladu s pogoji, ki jih določa Komisija v členu 18(9)(c), ki nikakor ne sme presegati 50 % celotnih stroškov.
4.  Komisija je v skladu s členom 160 pooblaščena, da sprejema delegirane akte za zagotovitev, da je način delovanja tega sistema skladen s cilji SKP in da ne ovira nemoteno delovanje notranjega trga.
Predlog spremembe 120
Predlog uredbe
Del II – naslov I – poglavje I – oddelek 4 – naslov
ODDELEK 4

ODDELEK 4

SKUPNE DOLOČBE O JAVNI INTERVENCIJI IN POMOČI ZA ZASEBNO SKLADIŠČENJE

SKUPNE DOLOČBE O JAVNI INTERVENCIJI IN POMOČI ZA ZASEBNO SKLADIŠČENJE IN O SISTEMU ZA USKLAJEVANJE ZAČASNEGA UMIKA S TRGA

Predlog spremembe 121
Predlog uredbe
Člen 18
Člen 18

Člen 18

Prenos pooblastil

Prenos pooblastil

1.  Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, da določi ukrepe, navedene v odstavkih 2 do 9 tega člena.
1.  Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, da določi ukrepe, navedene v odstavkih 2 do 9 tega člena.
2.  Da se upoštevajo lastnosti različnih sektorjev, lahko Komisija poleg zahtev, ki so opredeljene v tej uredbi, z delegiranimi akti sprejme zahteve in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi, odkupljeni v okviru javne intervencije in skladiščeni v okviru sistema dodeljevanja pomoči za zasebno skladiščenje. Cilj teh zahtev in pogojev je, da se zagotovita izpolnjevanje pogojev in kakovost odkupljenih in skladiščenih proizvodov glede na kakovostne skupine, stopnje kakovosti, kategorije, količine, pakiranje, označevanje, zgornjo mejo starosti, konzerviranje ter fazo proizvodov, na katere se nanašata cena javne intervencije in pomoč za zasebno skladiščenje.
2.  Da se upoštevajo lastnosti različnih sektorjev, lahko Komisija poleg zahtev, ki so opredeljene v tej uredbi, z delegiranimi akti sprejme zahteve in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi, odkupljeni v okviru javne intervencije in skladiščeni v okviru sistema dodeljevanja pomoči za zasebno skladiščenje. Cilj teh zahtev in pogojev je, da se zagotovita izpolnjevanje pogojev in kakovost odkupljenih in skladiščenih proizvodov glede na kakovostne skupine, stopnje kakovosti, kategorije, količine, pakiranje, označevanje, zgornjo mejo starosti, konzerviranje ter fazo proizvodov, na katere se nanašata cena javne intervencije in pomoč za zasebno skladiščenje.
3.  Da se upoštevajo lastnosti sektorjev žit in neoluščenega riža, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme povišanja ali znižanja cen zaradi razlogov kakovosti iz člena 14(3), tako glede odkupa kot prodaje navadne pšenice, ječmena, koruze in neoluščenega riža.
3.  Da se upoštevajo lastnosti sektorjev žit in neoluščenega riža, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme povišanja ali znižanja cen zaradi razlogov kakovosti iz člena 14(3), tako glede odkupa kot prodaje navadne pšenice, trde pšenice, sirka, ječmena, koruze in neoluščenega riža.
3a.  Komisija se ob upoštevanju zlasti sezonske in/ali specifične narave določenih kmetij v nekaterih državah članicah ali regijah pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov, ki določajo različne objektivne pogoje in glavne dejavnike, ki upravičujejo uporabo zasebnega skladiščenja.
4.  Da se upoštevajo lastnosti sektorjev govejega in telečjega mesa, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila glede obveznosti plačilnih agencij, da vse goveje meso po prevzemu in pred oddajo v skladiščenje odkostijo.
4.  Da se upoštevajo lastnosti sektorjev govejega in telečjega mesa, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila glede obveznosti plačilnih agencij, da vse goveje meso po prevzemu in pred oddajo v skladiščenje odkostijo.
5.  Da se upoštevajo različne okoliščine glede skladiščenja intervencijskih zalog v Uniji in da se izvajalcem zagotovi dostop do javnih intervencij, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme:
5.  Da se upoštevajo različne okoliščine glede skladiščenja intervencijskih zalog v Uniji in da se izvajalcem zagotovi dostop do javnih intervencij, Komisija z delegiranimi akti sprejme:
(a) zahteve, ki jih morajo izpolnjevati intervencijska skladišča v zvezi s proizvodi, ki se odkupijo v okviru sistema, vključno s pravili o minimalni skladiščni zmogljivosti za skladišča in tehničnimi zahtevami za ohranjanje prevzetih proizvodov v dobrem stanju in za njihovo odpremo ob koncu obdobja skladiščenja;
(a) zahteve, ki jih morajo izpolnjevati intervencijska skladišča v zvezi s proizvodi, ki se odkupijo v okviru sistema, vključno s pravili o minimalni skladiščni zmogljivosti za skladišča in tehničnimi zahtevami za ohranjanje prevzetih proizvodov v dobrem stanju in za njihovo odpremo ob koncu obdobja skladiščenja;
(b) predpise o prodaji manjših količin, ki so še v skladiščih v državah članicah in ki jo morajo države članice izvesti na lastno odgovornost ter z uporabo istih postopkov, kot veljajo v Uniji, in predpise o neposredni prodaji količin, ki jih ni več mogoče prepakirati ali so slabše kakovosti;
(b) predpise o prodaji manjših količin, ki so še v skladiščih v državah članicah in ki jo morajo države članice izvesti na lastno odgovornost ter z uporabo istih postopkov, kot veljajo v Uniji, in predpise o neposredni prodaji količin, ki jih ni več mogoče prepakirati ali so slabše kakovosti;
(c) predpise o skladiščenju proizvodov znotraj in zunaj držav članic, ki so zanje odgovorne, in o ravnanju s takšnimi proizvodi glede carinskih dajatev in morebitnih drugih količin, ki se dodelijo ali obračunajo v okviru SKP.
(c) predpise o skladiščenju proizvodov znotraj in zunaj držav članic, ki so zanje odgovorne, in o ravnanju s takšnimi proizvodi glede carinskih dajatev in morebitnih drugih količin, ki se dodelijo ali obračunajo v okviru SKP.
(ca) pogoje, v skladu s katerimi se lahko odloči, da se proizvodi, ki so zajeti v pogodbah za zasebno skladiščenje, lahko ponovno dajo v prodajo ali odprodajo;
6.  Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi želenega učinka zasebnega skladiščenja na trgu lahko Komisija z delegiranimi akti:
6.  Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi želenega učinka zasebnega skladiščenja na trgu lahko Komisija z delegiranimi akti:
(a) sprejme ukrepe za zmanjšanje količine pomoči, ki se izplača, kadar je skladiščena količina nižja od pogodbene količine;
(a) sprejme ukrepe za zmanjšanje količine pomoči, ki se izplača, kadar je skladiščena količina nižja od pogodbene količine;
(b) določi pogoje za dodelitev predplačila.
(b) določi pogoje za dodelitev predplačila.
7.  Ob upoštevanju pravic in obveznosti izvajalcev, ki sodelujejo pri javni intervenciji ali zasebnem skladiščenju, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o:
7.  Ob upoštevanju pravic in obveznosti izvajalcev, ki sodelujejo pri javni intervenciji ali zasebnem skladiščenju, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o:
(a) uporabi razpisnega postopka, ki zagotavlja enak dostop do blaga in enako obravnavanje izvajalcev;
(a) uporabi razpisnega postopka, ki zagotavlja enak dostop do blaga in enako obravnavanje izvajalcev;
(b) upravičenosti izvajalcev;
(b) upravičenosti izvajalcev;
(c) obvezni vložitvi varščine, ki zagotavlja spoštovanje izvajalčevih obveznosti.
(c) obvezni vložitvi varščine, ki zagotavlja spoštovanje izvajalčevih obveznosti.
7a.  Ob upoštevanju tehničnega napredka in potreb sektorjev, je Komisija v skladu s členom 160 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi prilagodi in posodobi določbe iz Priloge IIIa o razvrščanju, označevanju in predstavitvi trupov odraslega goveda, prašičev in ovac.
7b.  Ob upoštevanju potrebe po standardizaciji predstavitev različnih proizvodov za namene boljše preglednosti trga, beleženja cen in uporabe ureditev tržnih intervencij v obliki javne intervencije in zasebnega skladiščenja v sektorjih govejega, telečjega, prašičjega in ovčjega mesa, je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, ki določajo:
(a) določbe o razvrščanju, ocenjevanju (vključno z metodami za samodejno razvrščanje), predstavitvi, vsebnosti pustega mesa, identifikaciji in tehtanju ter označevanju trupov;
(b) pravila za izračun povprečnih cen v Uniji in obveznosti izvajalcev za posredovanje podatkov o trupih goveda, prašičev in ovac, zlasti kar zadeva tržne in reprezentativne cene.
7c.  Ob upoštevanju posebnih značilnosti v Uniji je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za določitev odstopanj od določb, zlasti:
(a) odstopanj, ki jih lahko odobrijo države članice klavnicam, v katerih se zakolje le malo goveda;
(b) dovoljenja državam članicam, da ne uporabijo razvrstitvene lestvice za razvrščanje prašičjih trupov ter da poleg teže in ocenjene vsebnosti pustega mesa uporabijo ocenjevalna merila;
7d.  Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi, da bo inšpekcijski odbor Unije izpolnil svoje cilje, je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z določitvijo njegovih nalog in sestave.
8.  Ob upoštevanju potrebe po standardizaciji predstavitve različnih proizvodov zaradi boljše preglednosti trga, beleženja cen in uporabe ureditev tržnih intervencij v obliki javne intervencije in zasebnega skladiščenja, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme lestvice Unije za razvrščanje trupov v naslednjih sektorjih:
(a) govejega in telečjega mesa;
(b) prašičjega mesa;
(c) ovčje in kozje meso.
9.  Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi točnosti in zanesljivosti razvrščanja trupov lahko Komisija z delegiranimi akti omogoči, da odbor Unije, ki ga sestavljajo strokovnjaki s Komisije in strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, opravi revizijo uporabe razvrščanja trupov v državah članicah. S temi določbami se lahko določi, da Unija krije stroške, nastale zaradi dejavnosti revizije.
Predlog spremembe 122
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 9 a (novo)
9a.  Da se zagotovi ustrezno delovanje sistema za usklajevanje postopkov začasnih umikov s trga, se Komisija pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov, ki določajo zahteve, ki jih mora izpolnjevati ta sistem, in sicer zlasti:
(a) splošne pogoje za aktiviranje in delovanje;
(b) zahteve, ki jih morajo za njegovo uporabo izpolnjevati združenja organizacij proizvajalcev;
(c) pravila o njegovem financiranju, zlasti pa pogoje, pod katerimi se Komisija odloči, da se financiranje Unije iz naslova pomoči za zasebno skladiščenje združenjem organizacij proizvajalcev lahko ali ne more dodeliti;
(d) pravila, ki pomagajo zagotoviti, da se z aktiviranjem tega sistema ne blokira prevelik odstotek proizvodov, ki so običajno na razpolago.
Predlog spremembe 123
Predlog uredbe
Člen 19
Člen 19

Člen 19

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne predpise za enotno uporabo tega poglavja v Uniji. Ta pravila se lahko še zlasti nanašajo na:

Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne predpise za enotno uporabo tega poglavja v Uniji. Ta pravila se lahko še zlasti nanašajo na:

(a) reprezentativna obdobja, trge in tržne cene, potrebne za uporabo tega poglavja;
(a) reprezentativna obdobja, trge, tržne cene in gibanje stopenj dobička, potrebne za uporabo tega poglavja;
(b) postopke in pogoje za dostavo proizvodov, ki se odkupijo v okviru javne intervencije, stroške prevoza, ki jih krije ponudnik, prevzem proizvodov s strani plačilnih agencij in plačilo,
(b) postopke in pogoje za dostavo proizvodov, ki se odkupijo v okviru javne intervencije, stroške prevoza, ki jih krije ponudnik, prevzem proizvodov s strani plačilnih agencij in plačilo,
(c) različne dejavnosti v zvezi s postopkom izkoščevanja za sektor govejega in telečjega mesa;
(c) različne dejavnosti v zvezi s postopkom izkoščevanja za sektor govejega in telečjega mesa;
(d) morebitno dovolitev skladiščenja zunaj ozemlja države članice, v kateri so bili proizvodi odkupljeni in skladiščeni;
(d) morebitno dovolitev skladiščenja zunaj ozemlja države članice, v kateri so bili proizvodi odkupljeni in skladiščeni;
(e) pogoje za prodajo ali odprodajo proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, zlasti kar zadeva prodajne cene, pogoje za odstranitev iz skladišča, nadaljnjo uporabo ali namembni kraj odpremljenih proizvodov, vključno s postopki v zvezi s proizvodi, ki so na voljo za uporabo v sistemu razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji, vključno s prenosi med državami članicami;
(e) pogoje za prodajo ali odprodajo proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, zlasti kar zadeva prodajne cene, pogoje za odstranitev iz skladišča, nadaljnjo uporabo ali namembni kraj odpremljenih proizvodov, vključno s postopki v zvezi s proizvodi, ki so na voljo za uporabo v sistemu razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji, vključno s prenosi med državami članicami;
(f) sklenitev in vsebino pogodb med pristojnim organom države članice in kandidati;
(f) sklenitev in vsebino pogodb med pristojnim organom države članice in kandidati;
(g) oddajo v zasebno skladiščenje, hranjenje v zasebnem skladišču in odstranitev iz njega;
(g) oddajo v zasebno skladiščenje, hranjenje v zasebnem skladišču in odstranitev iz njega;
(h) trajanje obdobja zasebnega skladiščenja in pogoje, v skladu s katerimi se taka obdobja, ko so že določena v pogodbah, lahko skrajšajo ali podaljšajo;
(h) trajanje obdobja zasebnega skladiščenja in pogoje, v skladu s katerimi se taka obdobja, ko so že določena v pogodbah, lahko skrajšajo ali podaljšajo;
(i) pogoje, v skladu s katerimi se lahko odloči, da se proizvodi, ki so zajeti v pogodbah za zasebno skladiščenje, lahko ponovno dajo v prodajo ali odprodajo;
(j) pravila v zvezi s postopki pri odkupu po vnaprej določeni ceni ali za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje po vnaprej določeni ceni;
(j) pravila v zvezi s postopki pri odkupu po vnaprej določeni ceni ali za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje po vnaprej določeni ceni;
(k) uporabo razpisnih postopkov za javno intervencijo in zasebno skladiščenje, zlasti kar zadeva:
(k) uporabo razpisnih postopkov za javno intervencijo in zasebno skladiščenje, zlasti kar zadeva:
(i) predložitev ponudb in minimalno količino za zahtevek ali predložitev, in
(i) predložitev ponudb in minimalno količino za zahtevek ali predložitev, in
(ii) izbor ponudb, ki zagotavlja, da se prednost nameni ponudbam, ki so za Unijo najugodnejše, pri čemer ni nujno, da sledi oddaja naročila.
(ii) izbor ponudb, ki zagotavlja, da se prednost nameni ponudbam, ki so za Unijo najugodnejše, pri čemer ni nujno, da sledi oddaja naročila.
(ka) praktična pravila za označevanje razvrščenih trupov;
(kb) uporabo lestvic Unije za razvrščanje trupov goveda, prašičev in ovac, zlasti kar zadeva:
(i) posredovanje rezultatov razvrščanja;
(ii) inšpekcijske preglede, poročila o inšpekcijskih pregledih in nadaljnje ukrepe;
(kc) inšpekcijske preglede, ki jih na kraju samem glede razvrščanja trupov odraslega goveda in ovac ter poročanja o njihovi ceni v imenu Unije opravi inšpekcijski odbor Unije;
(kd) praktična pravila za izračun tehtane povprečne cene v Uniji za trupe goveda, prašičev in ovac, ki ga opravi Komisija;
(ke) postopke, na podlagi katerih države članice določijo osebe, ki so usposobljene za razvrščanje trupov odraslega goveda in ovac.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Predlog spremembe 124
Predlog uredbe
Del II – naslov I – poglavje II – oddelek 1
Oddelek 1

Oddelek 1

PROGRAMI ZA IZBOLJŠANJE DOSTOPA DO HRANE

PROGRAMI ZA IZBOLJŠANJE DOSTOPA DO HRANE IN PREHRANJEVALNIH NAVAD OTROK

Člen 20 a

Ciljna skupina

Programi pomoči za izboljšanje dostopa do hrane in prehranjevalnih navad otrok so namenjeni otrokom, ki redno obiskujejo osnovno ali srednjo šolo, vrtec in druge predšolske ali zunajšolske ustanove, ki jih upravljajo ali priznavajo pristojni organi držav članic.

Predlog spremembe 125
Predlog uredbe
Del 2 – naslov 1 – poglavje 2 – oddelek 1 – pododdelek – naslov
PODODDELEK 1

PODODDELEK 1

SISTEM RAZDELJEVANJA SADJA V ŠOLAH

SISTEM RAZDELJEVANJA SADJA IN ZELENJAVE V ŠOLAH

Predlog spremembe 126
Predlog uredbe
Člen 21
Člen 21

Člen 21

Pomoč pri dobavi proizvodov iz sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan za otroke

Pomoč pri dobavi proizvodov iz sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan za otroke

1.  Pod pogoji, ki jih določi Komisija z delegiranimi in izvedbenimi akti v skladu s členoma 22 in 23, se pomoč Unije dodeli za naslednje:
1.  Pod pogoji, ki jih določi Komisija z delegiranimi in izvedbenimi akti v skladu s členoma 22 in 23, se pomoč Unije dodeli za naslednje:
(a) dobavo proizvodov iz sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan za otroke v izobraževalnih ustanovah, vključno z vrtci, drugimi predšolskimi ustanovami ter osnovnimi in srednjimi šolami in ter
(a) dobavo proizvodov iz sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan za otroke v ustanovah iz člena 20a; ter
(b) določene s tem povezane logistične stroške in stroške razdeljevanja, opreme, komuniciranja, spremljanja, vrednotenja in spremljevalnih ukrepov.
(b) določene s tem povezane logistične stroške in stroške razdeljevanja, opreme, komuniciranja, spremljanja, vrednotenja in spremljevalnih ukrepov.
2.  Države članice, ki želijo sodelovati v sistemu, najprej pripravijo strategijo na nacionalni ali regionalni ravni za njegovo izvajanje. Določijo tudi spremljevalne ukrepe, ki bodo zagotavljali učinkovitost sistema.
2.  Države članice, ki želijo sodelovati v sistemu, najprej pripravijo strategijo na nacionalni ali regionalni ravni za njegovo izvajanje. Določijo tudi spremljevalne ukrepe, ki lahko vključujejo informacije o izobraževalnih ukrepih v zvezi z zdravimi prehranjevalnimi navadami, lokalnimi prehranskimi verigami in bojem proti tratenju hrane, ki bodo zagotavljali učinkovitost sistema.
3.  Države članice pri pripravi strategij sestavijo seznam proizvodov iz sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan, ki jih bodo v okviru svojega sistema štele za sprejemljive. Vendar na ta seznam niso uvrščeni proizvodi, ki jih izključujejo ukrepi Komisije, sprejeti z delegiranimi akti na podlagi točki (a) člena 22(2). Države članice svoje proizvode izberejo na podlagi objektivnih meril, med katerimi so lahko sezonskost, razpoložljivost proizvodov ali okoljski vidiki. V zvezi s tem lahko države članice dajo prednost proizvodom s poreklom iz Unije.
3.  Države članice pri pripravi strategij sestavijo seznam proizvodov iz sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan, ki jih bodo v okviru svojega sistema štele za sprejemljive. Vendar na ta seznam niso uvrščeni proizvodi, ki jih izključujejo ukrepi Komisije, sprejeti z delegiranimi akti na podlagi točki (a) člena 22(2). Države članice svoje proizvode izberejo na podlagi objektivnih meril, med katerimi so lahko koristi za zdravje in okolje, sezonskost, raznolikost ali razpoložljivost proizvodov, in pri tem dajejo prednost lokalnim prehranskim verigam. V zvezi s tem države članice dajo prednost proizvodom s poreklom iz Unije.
4.  Pomoč Unije iz odstavka 1:
4.  Pomoč Unije iz odstavka 1:
(a) ne presega 150 milijonov EUR na šolsko leto in
(a) ne presega 150 milijonov EUR na šolsko leto in
(b) ne presega 75 % stroškov dobave in povezanih stroškov iz odstavka 1 oziroma 90 % takšnih stroškov v manj razvitih regijah in v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 Pogodbe, in
(b) ne presega 75 % stroškov dobave in povezanih stroškov iz odstavka 1 oziroma 90 % takšnih stroškov v manj razvitih regijah in v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 Pogodbe ter na manjših egejskih otokih, kot je določeno v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 1405/2006; in
(c) ne zajema drugih stroškov razen stroškov dobave in s tem povezanih stroškov iz odstavka 1.
(c) ne zajema drugih stroškov razen stroškov dobave in s tem povezanih stroškov iz odstavka 1.
4a.  Pomoč Unije iz odstavka 1 se posamezni državi članici dodeli glede na objektivna merila, temelječa na deležu otrok, starih od šest do deset let, ki se šolajo v ustanovah iz člena 20a. Vendar vsaka država članica, ki sodeluje v sistemu, prejme vsaj 175 000 EUR pomoči Unije. Te države Unijo vsako leto zaprosijo za pomoč na podlagi svoje strategije. Komisija na podlagi prošenj držav članic odloči o dokončnih zneskih, ki se dodelijo, v mejah odobrenih proračunskih sredstev..
5.  Pomoč Unije iz odstavka 1 se ne uporablja za nadomestilo financiranja katerih koli obstoječih nacionalnih sistemov razdeljevanja sadja v šolah ali drugih sistemov razdeljevanja v šolah, ki vključujejo sadje. Če ima država članica že vzpostavljen sistem, ki bi bil na podlagi tega člena lahko upravičen do pomoči Unije, in če namerava ta sistem razširiti ali napraviti bolj učinkovit, denimo kar zadeva ciljno skupino, trajanje sistema ali seznam sprejemljivih proizvodov, je pomoč Unije vseeno mogoča pod pogojem, da se pri tem spoštujejo omejitve iz točke (b) odstavka 4 glede deleža pomoči Unije v razmerju do skupnega obsega nacionalnega prispevka. V tem primeru država članica v svoji izvedbeni strategiji navede, kako namerava razširiti svoj sistem ali povečati njegovo učinkovitost.
5.  Pomoč Unije iz odstavka 1 se ne uporablja za nadomestilo financiranja katerih koli obstoječih nacionalnih sistemov razdeljevanja sadja in zelenjave v šolah ali drugih sistemov razdeljevanja v šolah, ki vključujejo sadje in zelenjavo. Če ima država članica že vzpostavljen sistem, ki bi bil na podlagi tega člena lahko upravičen do pomoči Unije, in če namerava ta sistem razširiti ali napraviti bolj učinkovit, denimo kar zadeva ciljno skupino, trajanje sistema ali seznam sprejemljivih proizvodov, je pomoč Unije vseeno mogoča pod pogojem, da se pri tem spoštujejo omejitve iz točke (b) odstavka 4 glede deleža pomoči Unije v razmerju do skupnega obsega nacionalnega prispevka. V tem primeru država članica v svoji izvedbeni strategiji navede, kako namerava razširiti svoj sistem ali povečati njegovo učinkovitost.
6.  Država članica lahko v skladu s členom 152 poleg pomoči Unije dodeli tudi nacionalno pomoč.
6.  Država članica lahko v skladu s členom 152 poleg pomoči Unije dodeli tudi nacionalno pomoč.
7.  Sistem Unije za razdeljevanje sadja v šolah ne posega v noben ločen nacionalni sistem razdeljevanja sadja v šolah, ki je v skladu z zakonodajo Unije.
7.  Sistem Unije za razdeljevanje sadja in zelenjave v šolah ne posega v noben ločen nacionalni sistem razdeljevanja sadja in zelenjave v šolah, ki je v skladu z zakonodajo Unije.
8.  Unija lahko na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. […] o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike financira tudi ukrepe obveščanja, spremljanja in vrednotenja v zvezi s sistemom razdeljevanja sadja v šolah, med drugim namenjene ozaveščanju javnosti, in s tem povezane ukrepe mrežnega povezovanja.
8.  Unija lahko na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. […] o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike financira tudi ukrepe obveščanja, spremljanja in vrednotenja v zvezi s sistemom razdeljevanja sadja in zelenjave v šolah, med drugim namenjene ozaveščanju javnosti, in s tem povezane ukrepe mrežnega povezovanja.
8a.  Sodelujoče države članice svoje sodelovanje v sistemu pomoči objavijo na krajih razdeljevanja hrane, pri čemer opozorijo, da sistem pomoči subvencionira Unija.
Predlog spremembe 127
Predlog uredbe
Člen 22
Člen 22

Člen 22

Prenos pooblastil

Prenos pooblastil

1.  Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, da določi ukrepe, navedene v odstavkih 2 do 4 tega člena.
1.  Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, da določi ukrepe, navedene v odstavkih 2 do 4 tega člena.
2.  Komisija lahko ob upoštevanju potrebe po spodbujanju zdravih prehranjevalnih navad pri otrocih z delegiranimi akti sprejme pravila o:
2.  Komisija lahko ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi učinkovitosti sistema pri doseganju zastavljenih ciljev, z delegiranimi akti sprejme pravila o:
(a) proizvodih, ki ob upoštevanju prehrambenih vidikov niso upravičeni do sistema,
(a) proizvodih, ki ob upoštevanju prehrambenih vidikov niso upravičeni do sistema,
(b) ciljni skupini sistema;
(b) ciljni skupini sistema;
(c) nacionalnih ali regionalnih strategijah, ki jih morajo sestaviti države članice, da bi lahko dobile pomoč, vključno s spremljevalnimi ukrepi;
(c) nacionalnih ali regionalnih strategijah, ki jih morajo sestaviti države članice, da bi lahko dobile pomoč, vključno s spremljevalnimi ukrepi;
(d) odobritvi in izboru zahtevkov za pomoč.
(d) odobritvi in izboru zahtevkov za pomoč.
3.  Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi učinkovite in ciljne uporabe evropskih skladov, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o:
3.  Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi učinkovite in ciljne uporabe evropskih skladov, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o:
(a) objektivnih merilih za dodelitev pomoči med državami članicami, okvirni razporeditvi pomoči med državami članicami in metodi za prerazporeditev pomoči med državami članicami na podlagi prejetih zahtevkov,
(a) dodatnih merilih za okvirno razporeditev pomoči med državami članicami in metodi za prerazporeditev pomoči med državami članicami na podlagi prejetih zahtevkov za pomoč,
(b) stroških, upravičenih do pomoči, vključno z možnostjo določitve skupne zgornje meje za take stroške,
(b) stroških, upravičenih do pomoči, vključno z možnostjo določitve skupne zgornje meje za take stroške,
(c) spremljanju in vrednotenju.
(c) spremljanju in vrednotenju.
4.  Ob upoštevanju potrebe po spodbujanju ozaveščenosti o sistemu, lahko Komisija z delegiranimi akti od sodelujočih držav članic zahteva, da obveščajo o podporni vlogi sistema.
4.  Ob upoštevanju potrebe po spodbujanju ozaveščenosti o sistemu lahko Komisija z delegiranimi akti določi pogoje, pod katerimi države članice obveščajo o svojem sodelovanju v sistemu pomoči, pri čemer opozorijo, da sistem pomoči subvencionira Evropska unija.
Predlog spremembe 128
Predlog uredbe
Člen 23
Člen 23

Člen 23

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme vse potrebne ukrepe v zvezi s tem pododdelkom in sicer zlasti o naslednjem:

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi s tem pododdelkom, in sicer o naslednjem:

(a) dokončni dodelitvi pomoči med sodelujočimi državami članicami v mejah odobrenih proračunskih sredstev;
(a) dokončni dodelitvi pomoči med sodelujočimi državami članicami v mejah odobrenih proračunskih sredstev;
(b) zahtevkih za pomoč in plačilih pomoči;
(b) zahtevkih za pomoč in plačilih pomoči;
(c) načinih objavljanja in ukrepih mrežnega povezovanja v zvezi s sistemom.
(c) načinih objavljanja in ukrepih mrežnega povezovanja v zvezi s sistemom.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Predlog spremembe 129
Predlog uredbe
Člen 24
Člen 24

Člen 24

Dobava mleka otrokom

Pomoč za dobavo mleka in mlečnih proizvodov otrokom

1.  Pomoč Unije se dodeli za dobavo nekaterih proizvodov iz sektorja mleka in mlečnih proizvodov otrokom v izobraževalnih ustanovah.
1.   Pod pogoji, ki jih določi Komisija z delegiranimi in izvedbenimi akti v skladu s členoma 25 in 26, se pomoč Unije dodeli za dobavo mleka in mlečnih proizvodov pod oznakami KN 0401, 0403, 0404 90 in 0406 ali oznako KN 2202 90, otrokom v ustanovah iz člena 20(a).
2.  Države članice, ki želijo sodelovati v sistemu, na nacionalni ali regionalni ravni, najprej pripravijo nacionalno strategijo za njegovo izvajanje.
2.  Države članice, ki želijo sodelovati v sistemu, na nacionalni ali regionalni ravni, najprej pripravijo nacionalno strategijo za njegovo izvajanje. Določijo tudi spremljevalne ukrepe, ki lahko vključujejo informacije o izobraževalnih ukrepih v zvezi z zdravimi prehranjevalnimi navadami, lokalnimi prehranskimi verigami in bojem proti tratenju hrane, ki bodo zagotavljali učinkovitost programa.
2a.  Pri pripravi strategij države članice sestavijo seznam mleka in mlečnih proizvodov, primernih v okviru njihovih sistemov, v skladu s pravili, ki jih je sprejela Komisija skladno s členom 25.
2b.  Pomoč Unije iz odstavka 1 se ne uporablja za nadomestilo financiranja katerih koli obstoječih nacionalnih sistemov razdeljevanja mleka in mlečnih proizvodov v šolah ali drugih sistemov razdeljevanja v šolah, ki vključujejo mleko ali mlečne proizvode. Če pa ima država članica že vzpostavljen sistem, ki bi se na podlagi tega člena lahko potegoval za pomoč Unije, in če namerava ta sistem razširiti ali povečati njegovo učinkovitost, med drugim kar zadeva ciljno skupino, trajanje sistema ali seznam sprejemljivih proizvodov, je pomoč Unije vseeno mogoča. V tem primeru država članica v svoji izvedbeni strategiji navede, kako namerava razširiti svoj sistem ali povečati njegovo učinkovitost.
3.  Država članica lahko v skladu s členom 152 poleg pomoči Unije dodeli tudi nacionalno pomoč.
3.  Država članica lahko v skladu s členom 152 poleg pomoči Unije dodeli tudi nacionalno pomoč.
3a.  Sistem Unije za razdeljevanje mleka in mlečnih proizvodov v šolah ne posega v morebitne ločene nacionalne sisteme, ki so v skladu z zakonodajo Unije in ki spodbujajo uživanje mleka in mlečnih proizvodov v šolah.
4.  Ukrepe za določitev pomoči Unije za vse mleko sprejme Svet v skladu s členom 43(3) Pogodbe.
5.  Pomoč Unije iz odstavka 1 se odobri za maksimalno količino 0,25 litra ekvivalenta mleka na otroka in na šolski dan.
5.  Pomoč Unije iz odstavka 1 se odobri za maksimalno količino 0,25 litra ekvivalenta mleka na otroka in na šolski dan.
5a.  Sodelujoče države članice svoje sodelovanje v sistemu pomoči objavijo na krajih razdeljevanja hrane, pri čemer opozorijo, da sistem pomoči subvencionira Unija.
Predlog spremembe 130
Predlog uredbe
Člen 25
Člen 25

Člen 25

Prenos pooblastil

Prenos pooblastil

1.  Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, da določi ukrepe, navedene v odstavkih 2 do 4 tega člena.
1.  Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, da določi ukrepe, navedene v odstavkih 2 do 4 tega člena.
2.  Ob upoštevanju razvoja vzorcev uživanja mlečnih proizvodov ter inovacij in razvoja na trgu mlečnih proizvodov in ob upoštevanju prehrambenih vidikov Komisija z delegiranimi akti določi proizvode, ki so upravičeni do sistema, in sprejme predpise o nacionalnih ali regionalnih strategijah, ki jih morajo pripraviti države članice, da so lahko upravičene do pomoči, in o ciljni skupini programa.
2.  Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi učinkovitosti sistema pri doseganju zastavljenih ciljev, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o:
(a) proizvodih, ki so upravičeni do sistema v skladu z določbami iz člena 24(1) in ob upoštevanju prehrambenih vidikov;
(b) ciljni skupini sistema;
(c) nacionalnih ali regionalnih strategijah, ki jih morajo pripraviti države članice, da so lahko upravičene do pomoči, vključno s spremljevalnimi ukrepi;
(d) odobritvi in izboru zahtevkov za pomoč,
(e) spremljanju in vrednotenju.
3.  Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi, da so primerni upravičenci in prosilci upravičeni do pomoči, Komisija z delegiranimi akti sprejme pogoje za dodelitev pomoči.
3.  Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi, da so primerni upravičenci in prosilci upravičeni do pomoči, Komisija z delegiranimi akti sprejme pogoje za dodelitev pomoči.
Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi, da prosilci spoštujejo svoje obveznosti, Komisija z delegiranimi akti sprejme ukrepe o vložitvi varščine, ki jamči izvedbo, če je plačano predplačilo pomoči.

Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi, da prosilci spoštujejo svoje obveznosti, Komisija z delegiranimi akti sprejme ukrepe o vložitvi varščine, ki jamči izvedbo, če je plačano predplačilo pomoči.

4.  Ob upoštevanju potrebe po spodbujanju ozaveščenosti o sistemu pomoči, lahko Komisija z delegiranimi akti od izobraževalnih ustanov zahteva, da obveščajo o podporni vlogi sistema.
4.  Ob upoštevanju potrebe po spodbujanju ozaveščenosti o sistemu lahko Komisija z delegiranimi akti določi pogoje, pod katerimi države članice obveščajo o svojem sodelovanju v sistemu pomoči, pri čemer opozorijo, da sistem pomoči subvencionira Evropska unija.
Predlog spremembe 131
Predlog uredbe
Člen 26
Člen 26

Člen 26

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme vse potrebne ukrepe, zlasti:

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe v zvezi s tem pododdelkom, kar zadeva:

(a) postopke, da se zagotovi upoštevanje najvišje količine, ki je upravičena do pomoči;
(a) postopke, da se zagotovi upoštevanje najvišje količine, ki je upravičena do pomoči;
(b) odobritev prosilcev, zahtevkov za pomoč in plačil;
(b) zahtevke za pomoč in plačila;
(c) načine objavljanja sheme.
(c) načine seznanjanja javnosti s sistemom;
(ca) določitev pomoči za vse vrste mleka in mlečnih proizvodov ob upoštevanju potrebe po zadostnem spodbujanju oskrbe ustanov iz člena 20a z mlečnimi proizvodi.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Predlog spremembe 132
Predlog uredbe
Člen 26 a (novo)
Člen 26a

Sistem razdeljevanja oljčnega olja in namiznih oljk v šolah

Evropska komisija do [...]* preuči, ali bo predlagala sistem za oljčno olje in namizne olive, podoben tistemu za spodbujanje uživanja mlečnih proizvodov ter sadja in zelenjave v šolah. Države članice se lahko prostovoljno odločijo za vključitev v tak sistem in tako koristijo financiranje Unije v enakem obsegu kot pri obstoječih sistemih.

* Eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.
Predlog spremembe 133
Predlog uredbe
Člen 27
Člen 27

Člen 27

Pomoč organizacijam izvajalcev

Programi za podporo sektorju oljčnega olja in namiznih oljk

1.  Unija financira triletne delovne programe, ki jih sestavijo organizacije izvajalcev iz člena 109 na enem ali več od naslednjih področij:
1.  Unija financira triletne delovne programe, ki jih sestavijo organizacije proizvajalcev iz člena 106 ali medpanožne organizacije iz člena 108 na enem ali več od naslednjih področij:
(-a) spremljanje trga in njegovo upravljanje v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk;
(a) izboljšanje vplivov na okolje pri gojenju oljk;
(a) izboljšanje vplivov na okolje pri gojenju oljk;
(aa) povečanje konkurenčnosti gojenja oljk s posodabljanjem in prestrukturiranjem;
(b) izboljšanje kakovosti proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk;
(b) izboljšanje kakovosti proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk;
(c) sistem sledljivosti, certificiranje in zaščita kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk, zlasti spremljanje kakovosti oljčnih olj, ki se prodajajo končnim porabnikom, v pristojnosti državnih uprav.
(c) sistem sledljivosti, certificiranje in zaščita kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk, zlasti spremljanje kakovosti oljčnih olj, ki se prodajajo končnim porabnikom, v pristojnosti državnih uprav.
(ca) širjenje informacij o ukrepih, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali medpanožne organizacije za izboljšanje kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk.
2.  Unija v okviru financiranja delovnih programov iz odstavka 1 nameni:
2.  Unija v okviru financiranja delovnih programov iz odstavka 1 nameni:
(a) 11 098 000 EUR na leto za Grčijo;
(a) 11 098 000 EUR na leto za Grčijo;
(b) 576 000 EUR na leto za Francijo in
(b) 576 000 EUR na leto za Francijo ter
(c) 35 991 000 EUR na leto za Italijo.
(c) 35 991 000 EUR na leto za Italijo.
2a.  Države članice razen naštetih v odstavku 2 lahko uporabijo celotna sredstva ali del sredstev, ki so na razpolago v okviru finančne omejitve iz člena 14 Uredbe [XXXX/XXXX] Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom za financiranje delovnih programov iz odstavka 1.
3.  Najvišja sredstva Unije za delovne programe iz odstavka 1 so enaka pomoči, ki so ga zadržale države članice. Financiranje upravičenih stroškov lahko znaša največ:
3.  Najvišja sredstva Unije za delovne programe iz odstavka 1 so enaka pomoči, ki so ga zadržale države članice. Financiranje upravičenih stroškov lahko znaša največ:
(a) 75 % za dejavnosti na področjih iz točke (a) odstavka 1;
(a) 75 % za dejavnosti na področjih iz točk (-a), (a) in (aa) odstavka 1;
(b) 75 % za naložbe v osnovna sredstva in 50 % za druge dejavnosti na področju iz točke (b) odstavka 1;
(b) 75 % za naložbe v osnovna sredstva in 50 % za druge dejavnosti na področju iz točke (b) odstavka 1;
(c) 75 % za delovne programe, ki jih v najmanj treh tretjih državah ali državah članicah neproizvajalkah izvajajo odobrene organizacije izvajalcev iz najmanj dveh držav članic proizvajalk na področjih iz točke (c) odstavka 1, in 50 % za druge dejavnosti na teh področjih.
(c) 75 % za delovne programe, ki jih v najmanj treh tretjih državah ali državah članicah neproizvajalkah izvajajo odobrene organizacije izvajalcev iz najmanj dveh držav članic proizvajalk na področjih iz točk (c) in (ca) odstavka 1, in 50 % za druge dejavnosti na teh področjih.
Dopolnilno financiranje zagotovi država članica do 50 % stroškov, ki niso kriti iz sredstev Unije.

Dopolnilno financiranje zagotovi država članica do 50 % stroškov, ki niso kriti iz sredstev Unije.

Predlog spremembe 134
Predlog uredbe
Člen 28
Člen 28

Člen 28

Prenos pooblastil

Prenos pooblastil

1.  Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi, da pomoč iz člena 27 doseže svoj cilj izboljšanja kakovosti proizvodnje olivnega olja in namiznih oliv, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160 v zvezi s:
1.  Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi, da pomoč iz člena 27 doseže svoj cilj izboljšanja kakovosti proizvodnje olivnega olja in namiznih oliv, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160 v zvezi s:
(a) pogoji za odobritev organizacij izvajalcev za namene sistema pomoči in za začasno prekinitev ali umik take odobritve;
(b) ukrepi, upravičenimi do financiranja Unije;
(b) podrobnostmi ukrepov, upravičenih do financiranja Unije;
(c) dodelitvijo financiranja Unije za posebne ukrepe;
(c) dodelitvijo sredstev Unije za posebne ukrepe;
(d) dejavnostmi in stroški, ki niso upravičeni do financiranja Unije;
(d) dejavnostmi in stroški, ki niso upravičeni do financiranja Unije;
(e) izborom in odobritvijo delovnih programov.
(e) izborom in odobritvijo delovnih programov.
2.  Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi, da izvajalci spoštujejo svoje obveznosti, je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 160, da bi zahtevala vložitev varščine, če je plačano predplačilo pomoči.
2.  Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi, da izvajalci spoštujejo svoje obveznosti, je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 160, da bi zahtevala vložitev varščine, če je plačano predplačilo pomoči.
Predlog spremembe 135
Predlog uredbe
Člen 30
Člen 30

Člen 30

Operativni skladi

Operativni skladi

1.  Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave lahko ustanovijo operativni sklad. Sklad se financira iz:
1.  Organizacije proizvajalcev in/ali njihova združenja v sektorju sadja in zelenjave lahko ustanovijo tri- do petleten operativni sklad. Sklad se financira iz:
(a) finančnih prispevkov članov ali organizacije proizvajalcev;
(a) finančnih prispevkov:
(i) članov organizacije proizvajalcev in/ali same organizacije proizvajalcev; ali
(ii) združenj organizacij proizvajalcev prek članov teh združenj.
(b) finančne pomoči Unije, ki se lahko dodeli organizacijam proizvajalcev v skladu s pogoji, določenimi v delegiranih in izvedbenih aktih, ki jih sprejme Komisija v skladu s členoma 35 in 36.
(b) finančne pomoči Unije, ki se lahko dodeli organizacijam proizvajalcev ali njihovim združenjem v primeru, ko predstavljajo, upravljajo in izvajajo operativni program ali delni operativni program v skladu s pogoji, določenimi v delegiranih in izvedbenih aktih, ki jih sprejme Komisija v skladu s členoma 35 in 36.
2.  Operativni skladi se uporabijo samo za financiranje operativnih programov, ki so bili predloženi državam članicam in z njihove strani potrjeni.
2.  Operativni skladi se uporabijo samo za financiranje operativnih programov, ki so bili predloženi državam članicam in z njihove strani potrjeni.
Predlog spremembe 136
Predlog uredbe
Člen 31
Člen 31

Člen 31

Operativni programi

Operativni programi

1.  Operativni programi v sektorju sadja in zelenjave vključujejo najmanj dva izmed ciljev iz člena 106(c) ali naslednjih ciljev:
1.  Operativni programi v sektorju sadja in zelenjave vključujejo najmanj dva izmed ciljev iz člena 106(c) ali dva izmed naslednjih ciljev:
(a) načrtovanje proizvodnje;
(a) načrtovanje proizvodnje;
(b) izboljšanje kakovosti proizvodov;
(b) izboljšanje kakovosti proizvodov, in sicer svežih ali predelanih;
(c) povečanje tržne vrednosti proizvodov;
(c) povečanje tržne vrednosti proizvodov;
(d) promocijo proizvodov, bodisi svežih ali predelanih;
(d) promocijo proizvodov, bodisi svežih ali predelanih;
(e) okoljske ukrepe in okolju prijazne načine pridelave, vključno z ekološkim kmetovanjem;
(e) okoljske ukrepe, zlasti na področju voda, in okolju prijazne načine pridelave, obdelave, proizvodnje ali predelave, vključno z ekološkim kmetovanjem in integrirano pridelavo;
(f) preprečevanje in obvladovanje kriz.
(f) preprečevanje in obvladovanje kriz.
Operativni programi se predložijo državam članicam v odobritev.

Operativni programi se predložijo državam članicam v odobritev.

1a.  Združenja organizacij proizvajalcev lahko delujejo v imenu svojih članic za namene upravljanja, obdelave, izvajanja in predložitve operativnih programov.
Prav tako lahko predložijo delni operativni program, sestavljen iz ukrepov, ki so jih organizacije članice opredelile v okviru svojih operativnih programov, a jih niso izvedle. Ti delni operativni programi so podvrženi enakim pravilom kot drugi operativni programi in se obravnavajo skupaj z operativnimi programi organizacij članic.

Države članice se v ta namen prepričajo, da:

(a) se ukrepi delnih operativnih programov v celoti financirajo s prispevki organizacij članic zadevnega združenja in da se sredstva pridobijo iz operativnih skladov teh organizacij članic;
(b) so ukrepi in ustrezna finančna udeležba opredeljeni v operativnem programu vsake posamezne organizacije članice;
(c) ne prihaja do dvojnega financiranja.
2.  Preprečevanje in obvladovanje kriz iz točke (f) odstavka 1 sta povezana s preprečevanjem in reševanjem kriz na trgih za sadje in zelenjavo in v zvezi s tem zajemata:
2.  Preprečevanje in obvladovanje kriz iz točke (f) odstavka 1 sta povezana s preprečevanjem in reševanjem kriz na trgih za sadje in zelenjavo in v zvezi s tem zajemata:
(a)   Umik s trga
(a) (-a) oceno in spremljanje proizvodnje in porabe;
(b)  Zeleno obiranje ali opustitev spravila sadja in zelenjave
(b) naložbe, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg;
(c) promocijo in obveščanje;
(c) ukrepe za usposabljanje, izmenjavo najboljših praks in krepitev strukturnih zmogljivosti;
(d) ukrepe za usposabljanje;
(d) promocijo in obveščanje, in sicer za preprečevanje ali v obdobju krize;
(e) zavarovanje pridelkov;
(e) podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov;
(f)  Podpora za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov
(f) podporo za izkrčitev zaradi preusmeritve sadovnjakov;
(g) umik s trga, tudi proizvodov, ki so jih predelale organizacije proizvajalcev;
(h)  Zelena trgatev ali opustitev spravila sadja in zelenjave
(i) zavarovanje pridelkov.
Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz, vključno z vračilom glavnice in obresti iz tretjega pododstavka, ne pomenijo več kot tretjine odhodkov v okviru operativnega programa.

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz, vključno z vračilom glavnice in obrestmi iz četrtega pododstavka, ne pomenijo več kot 40 % odhodkov v okviru operativnega programa.

Ukrepi za zavarovanje pridelkov vključujejo ukrepe, ki prispevajo k zavarovanju prihodkov proizvajalcev in kritju tržnih izgub organizacij proizvajalcev in/ali njihovih članov, če na te prihodke vplivajo naravne nesreče, neugodne podnebne razmere, izbruhi bolezni ali napadi škodljivcev. Upravičenci morajo dokazati, da so sprejeli potrebne ukrepe za preprečevanje tveganja.

Organizacije proizvajalcev lahko vzamejo posojila po komercialnih pogojih za financiranje ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz. V tem primeru je vračilo glavnice in obresti teh posojil lahko del operativnega programa in je tako lahko upravičeno do finančne pomoči Unije v skladu s členom 32. Vsi posebni ukrepi v okviru preprečevanja in obvladovanja kriz se financirajo s takimi posojili ali neposredno, vendar ne na oba načina.

Organizacije proizvajalcev lahko vzamejo posojila po komercialnih pogojih za financiranje ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz. V tem primeru je vračilo glavnice in obresti teh posojil lahko del operativnega programa in je tako lahko upravičeno do finančne pomoči Unije v skladu s členom 32. Vsi posebni ukrepi v okviru preprečevanja in obvladovanja kriz se lahko financirajo s takimi posojili in/ali neposredno s strani organizacij proizvajalcev.

2a.  Za namene tega oddelka:
(a) „zelena trgatev“ pomeni celotno ali delno spravilo netržnih proizvodov na posameznem območju, ki se izvede pred običajnim začetkom spravila. Zadevni proizvodi pred zeleno trgatvijo ne smejo biti poškodovani zaradi podnebnih razmer, bolezni ali drugih razlogov.
(b) „opustitev spravila“ pomeni, da se na zadevnem območju med običajnim proizvodnim postopkom ne pridobijo tržni proizvodi, v celoti ali delno. Uničenje proizvoda zaradi podnebnih razmer ali bolezni se ne obravnava kot opustitev spravila.
3.  Države članice zagotovijo, da:
3.  Države članice zagotovijo, da:
(a) operativni programi vključujejo dva ali več okoljskih ukrepov ali
(a) operativni programi vključujejo dva ali več okoljskih ukrepov ali
(b) da je najmanj 10 % odhodkov v okviru operativnih programov namenjenih okoljskim ukrepom.
(b) da je najmanj 10 % odhodkov v okviru operativnih programov namenjenih okoljskim ukrepom.
Okoljski ukrepi spoštujejo zahteve po kmetijsko-okoljskih plačilih, določenih v členu 29(3) Uredbe (EU) št. […] o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Okoljski ukrepi spoštujejo zahteve po kmetijsko-okoljskih plačilih, določenih v členu 29(3) Uredbe (EU) št. […] o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Kadar je najmanj 80 % članom organizacije proizvajalcev v skladu s členom 29(3) Uredbe (EU) št. […] o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) naložena ena ali več identičnih kmetijsko okoljskih obveznosti, vsaka od teh obveznosti šteje kot okoljski ukrep iz točke (a) prvega pododstavka.

Kadar je najmanj 80 % članom organizacije proizvajalcev v skladu s členom 29(3) Uredbe (EU) št. […] o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) naložena ena ali več identičnih kmetijsko okoljskih obveznosti, vsaka od teh obveznosti šteje kot okoljski ukrep iz točke (a) prvega pododstavka.

Podpora okoljskim ukrepom iz prvega pododstavka pokriva dodatne stroške in izpad dohodka, ki je posledica ukrepa.

Podpora okoljskim ukrepom iz prvega pododstavka pokriva dodatne stroške in izpad dohodka, ki je posledica ukrepa.

4.  Države članice zagotovijo, da se naložbe, ki povečujejo pritisk na okolje, dovolijo samo v primerih, ko so vzpostavljeni učinkoviti načini za zaščito okolja pred temi pritiski.
4.  Države članice zagotovijo, da se naložbe, ki povečujejo pritisk na okolje, dovolijo samo v primerih, ko so vzpostavljeni učinkoviti načini za zaščito okolja pred temi pritiski.
Predlog spremembe 137
Predlog uredbe
Člen 32
Člen 32

Člen 32

Finančna pomoč Unije

Finančna pomoč Unije

1.  Finančna pomoč Unije je enaka znesku dejansko plačanih finančnih prispevkov iz točke (a) člena 30(1), vendar znaša največ 50 % dejansko nastalih odhodkov.
1.  Finančna pomoč Unije je enaka znesku dejansko plačanih finančnih prispevkov iz točke (a) člena 30(1) in znaša največ 50 % dejansko nastalih odhodkov ali 75 % v primeru najbolj oddaljenih regij.
2.  Finančna pomoč Unije se omeji na 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev.
2.  Finančna pomoč Unije se omeji na 4,1 % vrednosti svežih ali predelanih proizvodov, ki jih trži posamezna organizacija proizvajalcev in/ali njihovo združenje.
Vendar se ta odstotek lahko poveča na 4,6 % vrednosti tržne proizvodnje, če se znesek, ki presega 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje, uporabi izključno za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz.

Vendar se ta odstotek lahko poveča na 4,6 % vrednosti svežih ali predelanih proizvodov, ki jih tržijo organizacije proizvajalcev, če se znesek, ki presega 4,1 % vrednosti trženih svežih ali predelanih proizvodov, uporabi izključno za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz.

V primeru združenj organizacij proizvajalcev se ta odstotek lahko poveča na 5 % vrednosti svežih ali predelanih proizvodov, ki jih tržijo združenja ali njihovi člani, če se znesek, ki presega 4,1 % vrednosti trženih svežih ali predelanih proizvodov, uporabi izključno za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz, ki jih ta združenja organizacij proizvajalcev izvedejo v imenu svojih članov.

3. 50-odstotna omejitev iz odstavka 1 se na zahtevo organizacije proizvajalcev poveča na 60 % za operativni program ali del operativnega programa, kadar ta izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:
3. 50-odstotna omejitev iz odstavka 1 se na zahtevo organizacije proizvajalcev poveča na 60 % za operativni program ali del operativnega programa, kadar ta izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:
(a) predloži ga več organizacij proizvajalcev v Uniji, ki delujejo v različnih državah članicah v okviru nadnacionalnih projektov;
(a) predloži ga več organizacij proizvajalcev v Uniji, ki delujejo v različnih državah članicah v okviru nadnacionalnih projektov;
(b) predloži ga ena ali več organizacij proizvajalcev, ki so vključene v projekte na medpanožni osnovi;
(b) predloži ga ena ali več organizacij proizvajalcev, ki so vključene v projekte na medpanožni osnovi;
(c) zajema samo posebno podporo za proizvodnjo ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 834/2007;
(c) zajema samo posebno podporo za proizvodnjo ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 834/2007;
(d) je prvi, ki ga predloži priznana organizacija proizvajalcev, ki se je združila z drugo priznano organizacijo proizvajalcev;
(d) je prvi, ki ga predloži priznana organizacija proizvajalcev, ki se je združila z drugo priznano organizacijo proizvajalcev;
(da) program predloži več priznanih organizacij proizvajalcev, združenih v okviru skupnega hčerinskega podjetja za trženje;
(e) je prvi program, ki ga predloži priznano združenje organizacij proizvajalcev;
(e) je prvi program, ki ga predloži priznano združenje organizacij proizvajalcev;
(f) predložijo ga organizacije proizvajalcev v državah članicah, v katerih organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 20 % proizvodnje sadja in zelenjave;
(f) predložijo ga organizacije proizvajalcev v državah članicah, v katerih organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 20 % proizvodnje sadja in zelenjave;
(g) predloži ga organizacija proizvajalcev v eni izmed najbolj oddaljenih regij iz člena 349 Unije;
(g) predloži ga organizacija proizvajalcev v eni izmed najbolj oddaljenih regij iz člena 349 Pogodbeali na manjših egejskih otokih, opredeljenih v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 1405/2006.
(h) zajema izključno posebno podporo za ukrepe spodbujanja porabe sadja in zelenjave, namenjene otrokom v izobraževalnih ustanovah.
4. 50-odstotna omejitev iz odstavka 1 se poveča na 100 % za umike sadja in zelenjave s trga, ki ne presegajo 5 % obsega tržne proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev in se odstranijo:
4. 50-odstotna omejitev iz odstavka 1 se poveča na 100 % za umike sadja in zelenjave s trga, ki ne presegajo 5 % obsega tržne proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev in se odstranijo:
(a) s prosto razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in ustanovam, ki jih v ta namen odobrijo države članice, za uporabo pri njihovih dejavnostih pomoči osebam, za katere nacionalna zakonodaja predvideva pravico do državne podpore, zlasti zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za preživetje;
(a) s prosto razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in ustanovam, ki jih v ta namen odobrijo države članice, za uporabo pri njihovih dejavnostih pomoči osebam, za katere nacionalna zakonodaja predvideva pravico do državne podpore, zlasti zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za preživetje;
(b) s prosto razdelitvijo kazenskim institucijam, šolam in javnim izobraževalnim ustanovam ter otroškim počitniškim domovom, kakor tudi bolnišnicam in domovom za ostarele, ki jih določijo države članice, ki zagotovijo, da so tako razdeljene količine dodatek h količinam, ki jih te ustanove navadno kupujejo.
(b) s prosto razdelitvijo kazenskim institucijam, šolam in ustanovam iz člena 20a ter otroškim počitniškim domovom, kakor tudi bolnišnicam in domovom za ostarele, ki jih določijo države članice, ki zagotovijo, da so tako razdeljene količine dodatek h količinam, ki jih te ustanove navadno kupujejo.
Predlog spremembe 138
Predlog uredbe
Člen 34
Člen 34

Člen 34

Nacionalni okvir in nacionalna strategija za operativne programe

Nacionalni okvir in nacionalna strategija za operativne programe

1.  Države članice oblikujejo nacionalni okvir za pripravo splošnih pogojev v zvezi z okoljskimi ukrepi iz člena 31(3). Ta okvir zlasti zagotavlja, da takšni ukrepi izpolnjujejo ustrezne zahteve iz Uredbe (EU) št. […] o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), zlasti zahteve o doslednosti iz člena 6 navedene Uredbe.
1.  Države članice oblikujejo nacionalni okvir za pripravo splošnih pogojev v zvezi z okoljskimi ukrepi iz člena 31(3). Ta okvir zlasti zagotavlja, da takšni ukrepi izpolnjujejo ustrezne zahteve iz Uredbe (EU) št. […] o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), zlasti zahteve o doslednosti iz člena 6 navedene Uredbe.
Države članice predlagani okvir predložijo Komisiji, ki lahko z izvedbenimi akti v treh mesecih zahteva spremembe, če ugotovi, da predlog ne bi prispeval k izpolnitvi ciljev iz člena 191 Pogodbe in sedmega okoljskega akcijskega programa Unije. Naložbe v posamezna kmetijska gospodarstva, ki jih podpirajo operativni programi, prav tako upoštevajo te cilje.

Države članice predlagani okvir predložijo Komisiji, ki lahko sprejme izvedbene akte brez uporabe člena 162(2) ali (3), s katerimi zahteva spremembe v treh mesecih, če ugotovi, da predlog ne bi prispeval k izpolnitvi ciljev iz člena 191 Pogodbe in sedmega okoljskega akcijskega programa Unije. Naložbe v posamezna kmetijska gospodarstva, ki jih podpirajo operativni programi, prav tako upoštevajo te cilje.

2.  Vsaka država članica oblikuje nacionalno strategijo za trajnostne operativne programe na trgu sadja in zelenjave. Takšna strategija vključuje:
2.  Vsaka država članica oblikuje nacionalno strategijo za trajnostne operativne programe na trgu sadja in zelenjave. Takšna strategija vključuje:
(a) analizo stanja glede prednosti in slabosti ter možnosti za razvoj;
(a) analizo stanja glede prednosti in slabosti ter možnosti za razvoj;
(b) utemeljitev izbranih prednostnih nalog;
(b) utemeljitev izbranih prednostnih nalog;
(c) cilje operativnih programov in instrumentov, kazalnike uspešnosti;
(c) cilje operativnih programov in instrumentov, kazalnike uspešnosti;
(d) oceno operativnih programov;
(d) oceno operativnih programov;
(e) obveznosti organizacij proizvajalcev glede poročanja.
(e) obveznosti organizacij proizvajalcev glede poročanja.
Nacionalna strategija vključuje tudi nacionalni okvir iz odstavka 1.

Nacionalna strategija vključuje tudi nacionalni okvir iz odstavka 1.

3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata v državah članicah, kjer ni priznanih organizacij proizvajalcev.
3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata v državah članicah, kjer ni priznanih organizacij proizvajalcev.
Predlog spremembe 139
Predlog uredbe
Člen 34 a (novo)
Člen 34a

Nacionalna mreža

1.  Države članice lahko vzpostavijo nacionalno sadjarsko-zelenjadarsko mrežo, ki združuje organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in organe, ki sodelujejo pri izvajanju nacionalne strategije.
2.  Mreža se financira z dajatvijo največ 0,5 % deleža, ki ga Unija namenja financiranju operativnih skladov.
3.  Cilji te mreže so njeno upravljanje, analiza prenosljivih dobrih praks in zbiranje ustreznih podatkov, organizacija konferenc in seminarjev za sodelujoče pri upravljanju nacionalne strategije, izvajanje programov za nadzor in ocenjevanje nacionalne strategije ter izvajanje drugih dejavnosti v okviru nacionalne strategije.
Predlog spremembe 140
Predlog uredbe
Člen 35
Člen 35

Člen 35

Prenos pooblastil

Prenos pooblastil

Ob upoštevanju potrebe, da se organizacijam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave zagotovi učinkovita, usmerjena in trajnostna podpora, je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 160, s katerimi določi predpise o:

Ob upoštevanju potrebe, da se organizacijam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave zagotovi učinkovita, usmerjena in trajnostna podpora, je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 160, s katerimi določi predpise o:

(a) operativnih skladih in operativnih programih glede:
(a) operativnih skladih in operativnih programih glede:
(i) ocenjenih zneskov, financiranja in uporabe operativnih skladov;
(i) ocenjenih zneskov, financiranja in uporabe operativnih skladov;
(ii) vsebine, odobritve in spremembe operativnih programov;
(ii) vsebine, trajanja, odobritve in spremembe operativnih programov;
(iii) upravičenosti ukrepov, dejavnosti ali izdatkov v okviru operativnega programa in dopolnilnih nacionalnih pravil v zvezi s tem;
(iii) upravičenosti ukrepov, dejavnosti ali izdatkov v okviru operativnega programa, pravil za naložbe v posamezna kmetijska gospodarstva in dopolnilnih nacionalnih pravil v zvezi s tem;
(iv) povezave med operativnimi programi in programi razvoja podeželja;
(iv) povezave med operativnimi programi in programi razvoja podeželja;
(v) operativnih programov združenj organizacij proizvajalcev;
(v) operativnih programov združenj organizacij proizvajalcev;
(va) posebnih pravil, ki se uporabljajo v primerih, v katerih združenja organizacij proizvajalcev delujejo, v celoti ali delno, v imenu svojih članic za namene upravljanja, obdelave, izvajanja in predložitve operativnih programov;
(b) strukturi in vsebini nacionalnega okvira in nacionalne strategije;
(b) strukturi in vsebini nacionalnega okvira in nacionalne strategije;
(c) finančni pomoči Unije v zvezi z:
(c) finančni pomoči Unije v zvezi z:
(i) osnovo za izračun finančne pomoči Unije, vključno z vrednostjo tržne proizvodnje organizacije proizvajalcev;
(i) osnovo za izračun finančne pomoči Unije, vključno z vrednostjo tržne proizvodnje organizacije proizvajalcev;
(ii) uporabnimi referenčnimi obdobji za izračun pomoči;
(ii) uporabnimi referenčnimi obdobji za izračun pomoči;
(iii) zmanjšanjem pravic do finančne pomoči v primeru pozne predložitve zahtevkov za pomoč;
(iii) zmanjšanjem pravic do finančne pomoči v primeru pozne predložitve zahtevkov za pomoč;
(iv) zagotovitvijo predplačil ter vložitvijo in zadržanjem varščin v primerih predplačil;
(iv) zagotovitvijo predplačil ter vložitvijo in zadržanjem varščin v primerih predplačil;
(iva) posebnimi pravili za financiranje operativnih programov združenj organizacij proizvajalcev, zlasti tistih, ki se nanašajo na omejitve iz člena 32(2);
(d) ukrepih za preprečevanje in upravljanje kriz v zvezi z:
(d) ukrepih za preprečevanje in upravljanje kriz v zvezi z:
(i) izborom ukrepov za preprečevanje in obvladovanje kriz;
(i) izborom ukrepov za preprečevanje in obvladovanje kriz;
(ii) opredelitvijo umika s trga;
(ii) pogoji, pod katerimi se sproži umik s trga;
(iii) namembnimi kraji za umaknjene proizvode;
(iii) namembnimi kraji za umaknjene proizvode;
(iv) najvišjo podporo za umike s trga;
(iv) najvišjo podporo za umike s trga;
(v) predhodnimi obvestili v primeru umikov s trga;
(v) predhodnimi obvestili v primeru umikov s trga;
(vi) izračunom obsega tržne proizvodnje v primeru umikov;
(vi) izračunom obsega tržne proizvodnje v primeru umikov;
(vii) prikazom evropskega emblema na embalaži proizvodov za brezplačno razdeljevanje;
(vii) prikazom evropskega emblema na embalaži proizvodov za brezplačno razdeljevanje;
(viii) pogoji za prejemnike umaknjenih proizvodov;
(viii) pogoji za prejemnike umaknjenih proizvodov;
(ix) opredelitvami zelene trgatve in opustitve spravila;
(x) pogoji za izvajanje zelene trgatve in opustitve spravila;
(x) pogoji za izvajanje zelene trgatve in opustitve spravila;
(xi) cilji zavarovanja letine;
(xi) pogoji za izvajanje, ki veljajo za zavarovanje letine;
(xii) opredelitvijo neugodnih vremenskih dogodkov;
(xiii) pogoji za podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov;
(xiii) pogoji za podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov;
(e) nacionalni finančni pomoči v zvezi z:
(e) nacionalni finančni pomoči v zvezi z:
(i) stopnjo organiziranosti proizvajalcev;
(i) stopnjo organiziranosti proizvajalcev;
(ii) spremembami operativnih programov;
(ii) spremembami operativnih programov;
(iii) zmanjšanjem pravic do finančne pomoči v primeru pozne predložitve zahtevkov za finančno pomoč;
(iii) zmanjšanjem pravic do finančne pomoči v primeru pozne predložitve zahtevkov za finančno pomoč;
(iv) vložitvijo, sprostitvijo in zadržanjem varščin v primeru predplačil;
(iv) vložitvijo, sprostitvijo in zadržanjem varščin v primeru predplačil;
(v) največjim deležem povračila nacionalne finančne pomoči s strani Unije.
(v) največjim deležem povračila nacionalne finančne pomoči s strani Unije.
Predlog spremembe 141
Predlog uredbe
Člen 38
Člen 38

Člen 38

Združljivost in skladnost

Združljivost in skladnost

1.  Podporni programi so združljivi z zakonodajo Unije ter skladni z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Unije.
1.  Podporni programi so združljivi z zakonodajo Unije ter skladni z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Unije.
2.  Države članice so odgovorne za podporne programe in zagotovijo, da so notranje skladni ter pripravljeni in izvedeni objektivno ob upoštevanju gospodarskega položaja zadevnih pridelovalcev in potrebe po izogibanju neupravičeno neenakemu obravnavanju pridelovalcev.
2.  Države članice so odgovorne za podporne programe in zagotovijo, da so notranje skladni ter pripravljeni in izvedeni objektivno ob upoštevanju gospodarskega položaja zadevnih pridelovalcev in potrebe po izogibanju neupravičeno neenakemu obravnavanju pridelovalcev.
3.  Podpora se ne dodeli za:
3.  Podpora se ne dodeli za:
(a) raziskovalne projekte in ukrepe za podporo raziskovalnim projektom brez poseganja v točke (d) in (e) člena 43(3);
(b) ukrepe iz programov držav članic za razvoj podeželja na podlagi Uredbe (EU) št. […] o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).
(b) ukrepe iz programov držav članic za razvoj podeželja na podlagi Uredbe (EU) št. […] o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).
Predlog spremembe 142
Predlog uredbe
Člen 39
Člen 39

Člen 39

Predložitev podpornih programov

Predložitev podpornih programov

1.  Vsaka država članica pridelovalka iz Priloge IV Komisiji predloži osnutek petletnega podpornega programa, ki vsebuje najmanj en upravičen ukrepe iz člena 40.
1.  Vsaka država članica pridelovalka iz Priloge IV Komisiji predloži osnutek petletnega podpornega programa, ki vsebuje najmanj en upravičen ukrep iz člena 40.
1a.  Podporni ukrepi v podpornih programih se pripravijo za geografsko raven, za katero zadevna država članica meni, da je najustreznejša. Država članica se o podpornem programu posvetuje s pristojnimi oblastmi in organizacijami na ustrezni teritorialni ravni, preden ga predloži Komisiji.
1b.  Vsaka država članica predloži en sam osnutek podpornega programa, ki lahko upošteva regionalne posebnosti.
2.  Podporni programi se začnejo uporabljati tri mesece po njihovi predložitvi Komisiji.
2.  Podporni programi se začnejo uporabljati tri mesece po njihovi predložitvi Komisiji.
Če Komisija z izvedbeni akti ugotovi, da predložen podporni program ni v skladu s predpisi iz tega oddelka, Komisija o tem obvesti državo članico. V tem primeru mora država članica predložiti Komisiji revidiran podporni program. Revidirani podporni program se začne uporabljati dva meseca po predložitvi, razen če se neskladje nadaljuje, v tem primeru pa se uporablja ta pododstavek.

Če Komisija z izvedbenimi akti ugotovi, da predložen podporni program ni v skladu s predpisi iz tega oddelka, Komisija o tem obvesti državo članico. V tem primeru mora država članica predložiti Komisiji revidiran podporni program. Revidirani podporni program se začne uporabljati dva meseca po predložitvi, razen če se neskladje nadaljuje, v tem primeru pa se uporablja ta pododstavek.

3.  Odstavek 2 se smiselno uporablja za spremembe v zvezi s podpornimi programi, ki jih predložijo države članice.
3.  Odstavek 2 se smiselno uporablja za spremembe v zvezi s podpornimi programi, ki jih predložijo države članice.
Predlog spremembe 143
Predlog uredbe
Člen 39 a (novo)
Člen 39a

Vsebina podpornih programov

Podporni programi so sestavljeni iz naslednjih elementov:

(a) podrobnega opisa predlaganih ukrepov in njihovih količinsko opredeljenih ciljev;
(b) izida opravljenih posvetovanj;
(c) ocene pričakovanih tehničnih, gospodarskih, okoljskih in družbenih vplivov;
(d) časovnega razporeda za izvajanje ukrepov;
(e) splošne finančne preglednice, ki prikazuje namenjena sredstva in predvideno okvirno razdelitev sredstev med ukrepe v skladu z zgornjimi mejami, določenimi v Prilogi IV;
(f) meril in količinskih kazalnikov, ki se uporabljajo za spremljanje in ocenjevanje, in ukrepov, potrebnih za zagotovitev, da se podporni programi izvajajo ustrezno in učinkovito; ter
(g) imenovanja pristojnih organov in teles, odgovornih za izvajanje podpornega programa.
Predlog spremembe 144
Predlog uredbe
Člen 40
Člen 40

Člen 40

Upravičeni ukrepi

Upravičeni ukrepi

Podporni programi lahko vsebujejo samo enega ali več naslednjih ukrepov:

Podporni programi lahko vsebujejo samo enega ali več naslednjih ukrepov:

(a) podporo iz sheme enotnih plačil v skladu s členom 42;
(b) promocijo v skladu s členom 43;
(b) promocijo v skladu s členom 43;
(c) prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s členom 44;
(c) prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s členom 44;
(d) zeleno trgatev v skladu s členom 45;
(d) zeleno trgatev v skladu s členom 45;
(e) vzajemne sklade v skladu s členom 46;
(e) vzajemne sklade v skladu s členom 46;
(f) zavarovanje letine v skladu s členom 47;
(f) zavarovanje letine v skladu s členom 47;
(g) naložbe v skladu s členom 48;
(g) naložbe v skladu s členom 48;
(h) destilacijo stranskih proizvodov v skladu s členom 49.
(h) destilacijo stranskih proizvodov v skladu s členom 49;
(ha) raziskave in razvoj v skladu s členom 43a;
(hb) program za nagnjena pobočja v skladu s členom 44a.
Predlog spremembe 145
Predlog uredbe
Člen 42
Člen 42

črtano
Shema enotnih plačil in podpora za vinogradnike

Podporni programi lahko vključujejo samo podporo vinogradnikom v obliki dodelitve pravic do plačila, o kateri so 1. decembra 2012 odločile države članice na podlagi člena 137 Uredbe (EU) št. [COM(2010)799] in na podlagi pogojev, določenih v navedenem členu.

Predlog spremembe 146
Predlog uredbe
Člen 43
Člen 43

Člen 43

Promocija v tretjih državah

Promocija

1.  Podpora v skladu s tem členom zajema informacijske ali promocijske ukrepe v zvezi z vini Unije v tretjih državah, s čimer se izboljšuje njihova konkurenčnost v teh državah.
1.  Podpora v skladu s tem členom zajema informacijske ali promocijske ukrepe v zvezi z vini Unije predvsem v tretjih državah in tudi na notranjem trgu, s čimer se izboljšuje njihova konkurenčnost.
2.  Ukrepi iz odstavka 1 se uporabljajo za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali vina z navedbo sorte vinske trte.
2.  Ukrepi iz odstavka 1 se uporabljajo za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali vina z navedbo sorte vinske trte.
3.  Ukrepe iz odstavka 1 lahko sestavljajo le:
3.  Ukrepe iz odstavka 1 lahko sestavljajo le:
(a) odnosi z javnostmi, promocijski ali reklamni ukrepi, zlasti s poudarkom na prednostih proizvodov Unije, predvsem glede kakovosti, varnosti hrane ali prijaznosti okolju;
(a) odnosi z javnostmi, promocijski ali reklamni ukrepi, zlasti s poudarkom na prednostih proizvodov Unije, predvsem glede kakovosti, varnosti hrane ali okoljskih standardov;
(b) udeležba na prireditvah, sejmih ali razstavah mednarodnega pomena;
(b) udeležba na prireditvah, sejmih ali razstavah mednarodnega pomena;
(c) kampanje informiranja, zlasti o sistemih Unije, ki zajemajo zaščitene označbe porekla, geografske označbe in ekološko pridelavo;
(c) kampanje informiranja, zlasti o sistemih Unije, ki zajemajo zaščitene označbe porekla, geografske označbe in ekološko pridelavo;
(d) študije novih trgov, potrebne za razširitev možnosti prodaje;
(d) študije novih trgov, potrebne za razširitev možnosti prodaje;
(e) študije za ocenjevanje rezultatov ukrepov informiranja in promocije.
(e) študije za ocenjevanje rezultatov ukrepov informiranja in promocije.
4.  Prispevek Unije za promocijske dejavnosti iz odstavka 1 ne presega 50 % upravičenih izdatkov.
4.  Prispevek Unije za promocijske dejavnosti iz odstavka 1 ne presega 50 % upravičenih izdatkov.
Predlog spremembe 147
Predlog uredbe
Člen 43 a (novo)
Člen 43a

Raziskave in razvoj

Podpora za raziskave in razvoj omogoča financiranje raziskovalnih projektov, namenjenih zlasti izboljšanju kakovosti proizvodov, vpliva proizvodnje na okolje in zdravstvene varnosti v sektorju vina.

Predlog spremembe 148
Predlog uredbe
Člen 43 b (novo)
Člen 43b

Izmenjava najboljših praks na področju naprednih sistemov trajnostne proizvodnje

1.  Podpora v okviru tega člena zajema ukrepe, ki podpirajo izmenjavo najboljših praks glede naprednih sistemov trajnostne proizvodnje, in tako omogoča kmetom, da pridobijo nova znanja.
2.  Ukrepi iz odstavka 1 veljajo za napredne sisteme v vinogradništvu in proizvodnji vina, ki povečujejo pokritost tal, znatno zmanjšujejo uporabo pesticidov in kemičnih gnojil ter povečujejo raznolikost sort, in presegajo zahteve navzkrižne skladnosti, določene v naslovu VI Uredbe (EU) št. […] [horizontalna uredba SKP].
3.  Ukrepi iz odstavka 1 lahko vključujejo:
(a) izbor, opis in obveščanje o najboljših praksah v naprednem trajnostnem vinogradništvu;
(b) zagotavljanje kmetijskega usposabljanja ter krepitev zmogljivosti naprednih trajnostnih sistemov kmetovanja.
Predlog spremembe 149
Predlog uredbe
Člen 44
Člen 44

Člen 44

Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov

Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov

1.  Cilj ukrepov v zvezi s prestrukturiranjem in preusmeritvijo vinogradov je povečati konkurenčnost pridelovalcev vina.
1.  Cilj ukrepov v zvezi s prestrukturiranjem in preusmeritvijo vinogradov je povečati konkurenčnost pridelovalcev vina.
2.  Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov se podpre, če države članice predložijo preglednico svojega proizvodnega potenciala v skladu s členom 102(3).
2.  Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov se podpre, če države članice predložijo preglednico svojega proizvodnega potenciala v skladu s členom 102(3).
3.  Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov lahko zajema le eno ali več naslednjih dejavnosti:
3.  Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov lahko zajema le eno ali več naslednjih dejavnosti:
(a) zamenjavo sort, vključno s precepljanjem;
(a) zamenjavo sort, vključno s precepljanjem;
(b) spremembo lokacije vinogradov;
(b) spremembo lokacije vinogradov;
(c) izboljšave tehnologije upravljanja in obdelovanja vinogradov.
(c) izboljšave tehnologije upravljanja in obdelovanja vinogradov.
(ca) zmanjšanje porabe pesticidov;
(cb) ponovno zasaditev iz zdravstvenih razlogov, ko ni na voljo nobena tehnična rešitev, ki bi rešila obstoječo proizvodnjo.
Običajna obnova vinogradov, ki se jim je iztekla naravna življenjska doba, ne dobi podpore.

Običajna obnova vinogradov, kar pomeni ponovno zasaditev iste zemljiške parcele z isto sorto po istem sistemu gojenja, ko se trtam izteče naravna življenjska doba, ne dobi podpore.

Države članice lahko določijo dodatne specifikacije, zlasti glede starosti vinogradov, ki se nadomestijo.

4.  Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov se sme dodeliti le v naslednjih oblikah:
4.  Podpora za izboljšanje sistemov proizvodnje vina in za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov se sme dodeliti le v naslednjih oblikah:
(a) nadomestila pridelovalcem za izgubo dohodka zaradi izvajanja ukrepa;
(a) nadomestila pridelovalcem za izgubo dohodka zaradi izvajanja ukrepa;
(b) prispevek k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve.
(b) prispevek k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve.
5.  Nadomestilo pridelovalcem za izgubo dohodka iz točke (a) odstavka 4 lahko krije do 100 % ustrezne izgube in ima lahko eno izmed naslednjih oblik:
5.  Nadomestilo pridelovalcem za izgubo dohodka iz točke (a) odstavka 4 lahko krije do 100 % ustrezne izgube in ima lahko eno izmed naslednjih oblik:
(a) ne glede na pododdelek II oddelka V poglavja III naslova I dela II Uredbe (EU) št. [COM(2010)799], ki določa prehodno ureditev pravic do zasaditve, dovoljenje za sočasni obstoj novih in starih vinskih trt do konca prehodne ureditve za pravice do zasaditve za obdobje, ki ni daljše od treh let;
(a) ne glede na pododdelek II oddelka V poglavja III naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki določa prehodno ureditev pravic do zasaditve, dovoljenje za sočasni obstoj novih in starih vinskih trt do konca prehodne ureditve za pravice do zasaditve za obdobje, ki ni daljše od treh let;
(b) finančno nadomestilo.
(b) finančno nadomestilo.
6.  Prispevek Unije k dejanskim stroškom prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ne presega 50 % teh stroškov. V manj razvitih regijah Unije prispevek za stroške prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ne presega 75 %.
6.  Prispevek Unije k dejanskim stroškom prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ne presega 50 % teh stroškov. V manj razvitih regijah Unije prispevek za stroške prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ne presega 75 %.
Predlog spremembe 150
Predlog uredbe
Člen 44 a (novo)
Člen 44a

Program za strma pobočja

Namen ukrepov programa za strma pobočja je z izboljšanjem konkurenčnosti dolgoročno ohraniti vinogradništvo na nagnjenih, strmih in terasastih pobočjih, katerih obdelovanje je težavno.

Podpora se lahko odobri v obliki pavšalnega plačila na hektar, ki ga določi država članica, ali glede na nagnjenost pobočja;

Predlog spremembe 151
Predlog uredbe
Člen 45
Člen 45

Člen 45

Zelena trgatev

Zelena trgatev

1.  Za namene tega člena zelena trgatev pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje pridelka na zadevni površini na nič.
1.  Za namene tega člena zelena trgatev pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje pridelka na zadevni površini na nič.
Primer, ko komercialno grozdje ostane na trti na koncu običajnega proizvodnega cikla (opustitev trgatve), ne šteje za zeleno trgatev.

2.  Podpora za zeleno trgatev prispeva k ponovnemu uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na trgu za vino v Uniji, da bi se preprečile tržne krize.
2.  Podpora za zeleno trgatev prispeva k izboljšanju kakovosti grozdja in k ponovnemu uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na trgu za vino v Uniji, da bi se preprečile tržne krize.
3.  Podpora za zeleno trgatev se lahko dodeli kot nadomestilo v obliki pavšalnega plačila na hektar, ki ga določi zadevna država članica.
3.  Podpora za zeleno trgatev se lahko dodeli kot nadomestilo v obliki pavšalnega plačila na hektar, ki ga določi zadevna država članica.
Plačilo ne sme presegati 50 % neposrednih stroškov zaradi uničenja ali odstranitve grozdov in izgube dohodka v zvezi s takim uničenjem ali odstranitvijo.

Plačilo ne sme presegati 50 % neposrednih stroškov zaradi uničenja ali odstranitve grozdov in izgube dohodka v zvezi s takim uničenjem ali odstranitvijo.

4.  Zadevne države članice vzpostavijo sistem po objektivnih merilih, da zagotovijo, da z ukrepom zelene trgatve posamezni pridelovalci vina ne prejmejo nadomestila, ki bi preseglo zgornje meje iz drugega pododstavka odstavka 3.
4.  Zadevne države članice vzpostavijo sistem po objektivnih merilih, da zagotovijo, da z ukrepom zelene trgatve posamezni pridelovalci vina ne prejmejo nadomestila, ki bi preseglo zgornje meje iz drugega pododstavka odstavka 3.
Predlog spremembe 152
Predlog uredbe
Člen 47
Člen 47

Člen 47

Zavarovanje letine

Zavarovanje letine

1.  Podpora za zavarovanje letine prispeva k varovanju prihodkov pridelovalcev, kadar jih ogrožajo naravne nesreče, neugodni vremenski dogodki, bolezni ali napadi škodljivih organizmov.
1.  Podpora za zavarovanje letine prispeva k varovanju prihodkov pridelovalcev in kritju tržnih izgub, ki jih imajo organizacije proizvajalcev in/ali njihovi člani, kadar jih ogrožajo naravne nesreče, neugodni vremenski dogodki, bolezni ali napadi škodljivih organizmov.
Od upravičencev se zahteva, da dokažejo, da so sprejeli potrebne ukrepe za preprečevanje tveganj.

2.  Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli v obliki finančnega prispevka Unije, ki ne sme presegati:
2.  Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli v obliki finančnega prispevka Unije, ki ne sme presegati:
(a) 80 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačujejo pridelovalci za zavarovanje pred izgubami, nastalimi zaradi neugodnih vremenskih dogodkov, ki lahko štejejo med naravne nesreče;
(a) 80 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačujejo pridelovalci, združenja pridelovalcev in/ali zadruge za zavarovanje pred izgubami, nastalimi zaradi neugodnih vremenskih dogodkov, ki lahko štejejo med naravne nesreče;
(b) 50 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo proizvajalci za zavarovanje pred:
(b) 50 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo proizvajalci za zavarovanje pred:
(i) izgubami iz točke (a) in drugimi izgubami zaradi neugodnih vremenskih dogodkov;
(i) izgubami iz točke (a) in drugimi izgubami zaradi neugodnih vremenskih dogodkov;
(ii) izgubami, ki jih povzročijo živali, rastlinske bolezni ali napadi škodljivih organizmov.
(ii) izgubami, ki jih povzročijo živali, rastlinske bolezni ali napadi škodljivih organizmov.
3.  Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli, če ustrezne zavarovalnine ne znašajo več kot 100 % nadomestila za izgubo dohodka pridelovalca ob upoštevanju vseh nadomestil, ki jih je pridelovalec pridobil iz drugih shem podpor v zvezi z zavarovanim tveganjem.
3.  Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli, če ustrezne zavarovalnine ne znašajo več kot 100 % nadomestila za izgubo dohodka pridelovalca ob upoštevanju vseh nadomestil, ki jih je pridelovalec pridobil iz drugih shem podpor v zvezi z zavarovanim tveganjem.
4.  Podpora za zavarovanje letine ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence na zavarovalnih trgih.
4.  Podpora za zavarovanje letine ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence na zavarovalnih trgih.
Predlog spremembe 153
Predlog uredbe
Člen 48
Člen 48

Člen 48

naložbe
naložbe
1.  Podpora se lahko odobri za materialne ali nematerialne naložbe v predelovalne obrate, vinarsko infrastrukturo in trženje vina, ki izboljšujejo splošno uspešnost podjetja in se nanašajo na enega ali več naslednjih dejavnikov:
1.  Podpora se lahko odobri za materialne ali nematerialne naložbe v predelovalne obrate, vinarsko infrastrukturo in destilarne, pa tudi v strukture in orodja za trženje, vključno z registracijo kolektivnih znamk. Te naložbe so namenjene za izboljšanje splošne uspešnosti podjetja in za njegovo prilagoditev tržnim zahtevam, pa tudi povečanju njegove konkurenčnosti na notranjem trgu in na trgih tretjih držav ter se nanašajo na enega ali več naslednjih dejavnikov:
(a) pridelavo ali trženje proizvodov vinske trte iz dela II Priloge VI;
(a) pridelavo ali trženje proizvodov vinske trte iz dela II Priloge VI;
(b) razvoj novih proizvodov, postopkov in tehnologij v zvezi s proizvodi iz dela II Priloge VI.
(b) razvoj novih proizvodov, postopkov in tehnologij v zvezi s proizvodi iz dela II Priloge VI.
(ba) razvoj naprednih in trajnostnih ukrepov za kmetijsko proizvodnjo;
(bb) predelavo stranskih proizvodov destilarn ali naložbe, ki pripomorejo k povečanju prihrankov energije in izboljšanju celostne energetske učinkovitosti destilarn.
2.  Podpora iz odstavka 1 najvišje stopnje velja samo za mikro, majhna in srednje velika podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij.
2.  Podpora iz odstavka 1 najvišje stopnje velja samo za organizacije proizvajalcev ter mikro, majhna in srednje velika podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij.
Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko najvišja stopnja uporablja za vsa podjetja iz najbolj oddaljenih regij iz člena 349 Pogodbe in manjših egejskih otokov, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 1405/2006. V primeru podjetij, ki niso zajeta s členom 2(1) naslova I Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali imajo prihodek, manjši od 200 milijonov EUR, se največja intenzivnost pomoči razpolovi.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko najvišja stopnja uporablja za vsa podjetja iz najbolj oddaljenih regij iz člena 349 Pogodbe in manjših egejskih otokov, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 1405/2006. V primeru podjetij, ki niso zajeta s členom 2(1) naslova I Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali imajo prihodek, manjši od 200 milijonov EUR, se največja intenzivnost pomoči razpolovi.

Podpora se ne dodeli podjetjem v težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.

Podpora se ne dodeli podjetjem v težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.

3.  Upravičeni izdatki izključujejo neupravičene stroške iz odstavka 3 člena 59 Uredbe (EU) št. [COM(2011) 615].
3.  Upravičeni izdatki izključujejo neupravičene stroške iz odstavka 3 člena 59 Uredbe (EU) št. [COM(2011)0615].
4.  V zvezi z upravičenimi naložbenimi stroški se za prispevek Unije uporabljajo naslednje najvišje stopnje pomoči:
4.  V zvezi z upravičenimi naložbenimi stroški se za prispevek Unije uporabljajo naslednje najvišje stopnje pomoči:
(a) 50 % v manj razvitih regijah;
(a) 50 % v manj razvitih regijah;
(b) 40 % v regijah, ki niso manj razvite regije;
(b) 40 % v regijah, ki niso manj razvite regije;
(c) 75 % v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 Pogodbe;
(c) 75 % v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 Pogodbe;
(d) 65 % za manjše Egejske otoke, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 1405/2006.
(d) 65 % za manjše Egejske otoke, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 1405/2006.
5.  Za podporo iz odstavka 1 tega člena se smiselno uporablja člen 61 Uredbe (EU) št. [COM(2011) 615].
5.  Za podporo iz odstavka 1 tega člena se smiselno uporablja člen 61 Uredbe (EU) št. [COM(2011)0615].
Predlog spremembe 154
Predlog uredbe
Člen 49
Člen 49

Člen 49

Destilacija stranskih proizvodov

Destilacija stranskih proizvodov

1.  Podpora se lahko odobri za prostovoljno ali obvezno destilacijo stranskih proizvodov pridelave vina, ki je bila opravljena v skladu s pogoji iz oddelka D dela II Priloge VII.
1.  Podpora se lahko odobri za prostovoljno ali obvezno destilacijo stranskih proizvodov pridelave vina, ki je bila opravljena v skladu s pogoji iz oddelka D dela II Priloge VII.
Višina pomoči se določi na vol. % in na hektoliter pridelanega alkohola. Za volumenski delež alkohola v stranskih proizvodih, namenjenih za destilacijo, ki presega 10 % v razmerju do volumenskega deleža alkohola v pridelanem vinu, se pomoč ne izplača.

Višina pomoči se določi na vol. % in na hektoliter pridelanega alkohola. Za volumenski delež alkohola v stranskih proizvodih, namenjenih za destilacijo, ki presega 10 % v razmerju do volumenskega deleža alkohola v pridelanem vinu, se pomoč ne izplača.

1a.  Podpora se dodeli destilarnam, ki predelajo proizvode, oddane v destilacijo za surov alkohol z volumenskim deležem alkohola najmanj 92 vol. %.
Države članice lahko odobritev podpore pogojujejo s tem, da upravičenec vloži varščino.

2.  Najvišje stopnje pomoči temeljijo na stroških zbiranja in predelave ter jih določi Komisija z izvedbenimi akti v skladu s členom 51.
2.  Najvišje stopnje pomoči temeljijo na stroških zbiranja in predelave ter jih določi Komisija z izvedbenimi akti v skladu s členom 51.
2a.  Podpora vključuje pavšalni znesek, namenjen za nadomestilo stroškov zbiranja proizvodov, ki se iz destilarne prenesejo k proizvajalcu, če slednji nosi pripadajoče stroške.
3.  Alkohol, ki nastane pri podprti destilaciji iz odstavka 1, se uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, da se prepreči izkrivljanje konkurence.
3.  Alkohol, ki nastane pri podprti destilaciji iz odstavka 1, se uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, da se prepreči izkrivljanje konkurence.
3a.  Da ne bi prišlo do odobritve dvojne podpore za destilacijo, alkohol iz odstavka 3 ni deležen prednostne obravnave iz člena 21(2) Direktive 2009/28/ES o biogorivih, proizvedenih iz odpadkov in tem, da njihov prispevek k doseganju končne stopnje porabe energije iz obnovljivih virov v prevozu šteje kot dvakratnik tistega, ki ga dosegajo druga biogoriva.
Predlog spremembe 509
Predlog uredbe
Člen 49 a (novo)
Člen 49 a

Pomoč za zgoščeni mošt

1.  Pomoč se lahko dodeli pridelovalcem vina, ki uporabljajo zgoščeni grozdni mošt, tudi prečiščen zgoščeni grozdni mošt, za zvišanje naravnega deleža alkohola proizvodov s skladu s pogoji iz Priloge XV a.
2.  Znesek pomoči se določi na potencialni volumenski delež alkohola ter na hektoliter mošta, uporabljenega za obogatitev.
3.  Komisija določi najvišje stopnje pomoči za ta ukrep v različnih vinorodnih conah.
Predlog spremembe 155
Predlog uredbe
Člen 50
Člen 50

Člen 50

Prenos pooblastil

Prenos pooblastil

Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi, da podporni programi dosežejo svoje cilje in da se sredstva iz Evropskih skladov uporabijo namensko, je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 160, s katerimi določi predpise o:

Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi, da podporni programi dosežejo svoje cilje in da se sredstva iz Evropskih skladov uporabijo namensko, je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 160, s katerimi določi predpise o:

(a) o odgovornosti za izdatke med datumom prejema podpornih programov in sprememb podpornih programov ter datumom začetka njihove uporabe;
(a) o odgovornosti za izdatke med datumom prejema podpornih programov in sprememb podpornih programov ter datumom začetka njihove uporabe;
(b) o merilih o izpolnjevanju pogojev podpornih ukrepov, vrsti izdatka in dejavnostih, upravičenih do podpore, ukrepih, ki niso upravičeni do podpore, in največji ravni podpore na ukrep;
(b) o merilih o izpolnjevanju pogojev podpornih ukrepov, vrsti izdatka in dejavnostih, upravičenih do podpore, ukrepih, ki niso upravičeni do podpore, in največji ravni podpore na ukrep;
(c) o spremembah podpornih programov, potem ko so se že začeli uporabljati,
(c) o spremembah podpornih programov, potem ko so se že začeli uporabljati,
(d) o zahtevah in mejnih vrednostih za predplačila, vključno z zahtevo po varnosti, če se opravi predplačilo,
(d) o zahtevah in mejnih vrednostih za predplačila, vključno z zahtevo po varnosti, če se opravi predplačilo,
(e) ki vsebujejo splošne določbe in opredelitve za namen tega oddelka;
(f) da se prepreči zloraba podpornih ukrepov, vključno z omejitvami za preprečitev dvojnega financiranja projektov,
(f) da se prepreči zloraba podpornih ukrepov, vključno z omejitvami za preprečitev dvojnega financiranja projektov,
(g) v okviru katerih proizvajalci umaknejo stranske proizvode vinarstva in izjeme iz obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, in predpise za prostovoljno certificiranje žganjarn,
(g) v okviru katerih proizvajalci umaknejo stranske proizvode vinarstva in izjeme iz obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, in predpise za prostovoljno certificiranje žganjarn,
(h) za določitev zahtev, vključno s posebnimi pregledi, ki jih izvajajo države članice za izvajanje podpornih ukrepov, omejitev in pregledov za zagotovitev skladnosti s področjem uporabe podpornih ukrepov,
(h) za določitev zahtev, vključno s posebnimi pregledi, ki jih izvajajo države članice za izvajanje podpornih ukrepov, omejitev in pregledov za zagotovitev skladnosti s področjem uporabe podpornih ukrepov,
(i) o plačilih upravičencem in plačilih prek zavarovalniških posrednikov v primeru podpore za zavarovanje letine, kot je določeno v členu 47.
(i) o plačilih upravičencem in plačilih prek zavarovalniških posrednikov v primeru podpore za zavarovanje letine, kot je določeno v členu 47.
Predlog spremembe 156
Predlog uredbe
Člen 52
Člen 52

Člen 52

Nacionalni programi in financiranje

Nacionalni programi in financiranje

1.  Države članice lahko pripravijo nacionalne programe za sektor čebelarstva za obdobje treh let.
1.  Države članice lahko pripravijo nacionalne programe za sektor čebelarstva za obdobje treh let. Ti programi se pripravijo v sodelovanju s predstavniškimi organizacijami in čebelarskimi zadrugami.
2.  Prispevek Unije Unija za čebelarske programe ne preseže 50 % stroškov, ki jih nosijo države članice.
2.  Prispevek Unije Unija za čebelarske programe ne preseže 60 % stroškov, ki jih nosijo države članice.
3.  Da bi izpolnjevale pogoje za prispevek Unije, predviden v odstavek 2, države članice na svojem teritoriju opravijo študijo proizvodne in tržne strukture v sektorju čebelarstva.
3.  Da bi izpolnjevale pogoje za prispevek Unije, predviden v odstavku 2, države članice vzpostavijo zanesljiv sistem za identifikacijo čebeljih panjev, ki omogoča redne popise populacij čebel, in na svojem teritoriju opravijo študijo proizvodne in tržne strukture v sektorju čebelarstva.
3a.  V čebelarske programe se lahko vključijo naslednji ukrepi:
(a) tehnična pomoč čebelarjem in organizacijam čebelarjev;
(b) zatiranje škodljivcev in bolezni čebel, zlasti varoze;
(c) racionalizacija sezonskih selitev panjev;
(d) ukrepi za podporo laboratorijem za analizo čebeljih proizvodov, da bi čebelarjem pomagali tržiti proizvode in povečevati njihovo tržno vrednost;
(e) spremljanje staleža čebel v Uniji in podpora obnovi panjev;
(f) sodelovanje s specializiranimi organi za izvajanje programov aplikativnih raziskav na področju čebelarstva in čebelarskih proizvodov;
(g) spremljanje trga;
(h) izboljšanje kakovosti proizvodov za povečanje njihove tržne vrednosti;
(i) obvezna navedba države porekla čebeljih proizvodov, uvoženih ali pridelanih v Uniji, v primeru mešanih proizvodov ali proizvodov z različnim poreklom pa obvezna navedba razmerja med državami porekla.
3b.  V primeru kmetov, ki so tudi čebelarji, se lahko v čebelarske programe vključijo tudi naslednji ukrepi:
(a) previdnostni ukrepi, vključno s tistimi za izboljšanje zdravja čebel in zmanjšanje negativnih učinkov nanje s pomočjo alternativnih možnosti za uporabo pesticidov, metod biološkega zatiranja škodljivcev in celostnega zatiranja;
(b) posebni ukrepi za povečanje rastlinske raznolikosti na kmetijah, zlasti medonosnih rastlin za čebelarstvo.
Predlog spremembe 157
Predlog uredbe
Člen 53
Člen 53

Člen 53

Prenos pooblastil

Prenos pooblastil

Ob upoštevanju potrebe, da se zagotovi namenska poraba sredstev Unije za čebelarstvo, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160 o:

Ob upoštevanju potrebe, da se zagotovi namenska poraba sredstev Unije za čebelarstvo, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160 o:

(a) ukrepih, ki so lahko vključeni v čebelarske programe,
(a) dodatnih zahtevah za ukrepe, ki so lahko vključeni v čebelarske programe,
(b) predpisih za pripravo nacionalnih programov in njihovo vsebino ter o študijah iz člena 52(3) in
(b) predpisih za pripravo nacionalnih programov in njihovo vsebino ter o študijah iz člena 52(3) in
(c) pogojih za dodelitev finančnega prispevka Unije za vsako sodelujočo državo članico med drugim na osnovi skupnega števila čebeljega fonda v Uniji.
(c) pogojih za dodelitev finančnega prispevka Unije za vsako sodelujočo državo članico med drugim na osnovi skupnega števila čebeljega fonda v Uniji.
Predlog spremembe 158
Predlog uredbe
Del II – naslov I – poglavje II – oddelek 5 a (novo)
Oddelek 5 a

Pomoč v sektorju hmelja

Člen 54a

Pomoči organizacijam proizvajalcev

1.  Unija financira plačilo organizacijam proizvajalcev v sektorju hmelja, priznanim v skladu s členom 106, za financiranje ciljev iz točk (i), (ii) ali (iii) člena 106(c).
2.  V primeru Nemčije letno financiranje Unije za plačila organizacijam proizvajalcev iz odstavka 1 znaša 2 277 000 EUR.
Člen 54b

Prenos pooblastil

Za zagotovitev, da bo pomoč financirala cilje iz člena 106, je Komisija v skladu s členom 160 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z:

(a) zahtevki za pomoč, vključno s pravili o rokih in spremnih dokumentih;
(b) upravičenostjo do pomoči, vključno s pravili o upravičenih površinah za hmelj in izračunom zneskov, ki jih je treba plačati vsaki organizaciji proizvajalcev;
(c) sankcijami, ki se uporabljajo v primeru neupravičenega plačila.
Člen 54c

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe, povezane s tem oddelkom v zvezi z naslednjim:

(a) plačilom pomoči;
(b) pregledi in inšpekcijami.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Predlog spremembe 159
Predlog uredbe
Člen 55
Člen 55

Člen 55

Področje uporabe

Področje uporabe

Brez poseganja v druge določbe, ki veljajo za čebelarske proizvode, in v določbe, ki so bile sprejete v veterinarskem, fitosanitarnem in živilskem sektorjih za zagotovitev, da proizvodi ustrezajo higienskim in zdravstvenim standardom, in za zaščito zdravja živali, rastlin in ljudi, ta oddelek določa predpise o splošnem tržnem standardu in tržnih standardih za posamezne sektorje in/ali proizvode za kmetijske proizvode.

Brez poseganja v druge določbe, ki veljajo za čebelarske proizvode, in v določbe, ki so bile sprejete v veterinarskem, fitosanitarnem in živilskem sektorjih za zagotovitev, da proizvodi ustrezajo higienskim in zdravstvenim standardom, in za zaščito zdravja živali, rastlin in ljudi, ta oddelek določa predpise o splošnem tržnem standardu in tržnih standardih za posamezne sektorje in/ali proizvode za kmetijske proizvode. Ta pravila se delijo na obvezujoča pravila in na neobvezne rezervirane navedbe.

Predlog spremembe 160
Predlog uredbe
Člen 56
Člen 56

Člen 56

Skladnost s splošnim tržnim standardom

Skladnost s splošnim tržnim standardom

1.  Za namene te uredbe je proizvod skladen s „splošnim tržnim standardom“, če je zdrave in neoporečne tržne kakovosti.
1.  Za namene te uredbe je proizvod skladen s „splošnim tržnim standardom“, če je zdrave in neoporečne tržne kakovosti.
2.  Če niso bili določeni tržni standardi iz pododdelka 3 in direktiv Sveta 2000/36/ES, 2001/112/ES, 2001/113/ES, 2001/114/ES, 2001/110/ES in 2001/111/ES, se kmetijski proizvodi, ki so pripravljeni za prodajo ali dostavo končnim uporabnikom na drobno, kot je določeno v točki 7 člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002, lahko tržijo samo, če so skladni s splošnim tržnim standardom.
2.  Če niso bili določeni tržni standardi iz pododdelka 3 in direktiv Sveta 2000/36/ES, 2001/112/ES, 2001/113/ES, 2001/114/ES, 2001/110/ES in 2001/111/ES, se kmetijski proizvodi, ki so pripravljeni za prodajo ali dostavo končnim uporabnikom na drobno, kot je določeno v točki 7 člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002, lahko tržijo samo, če so skladni s splošnim tržnim standardom.
3.  Proizvod se šteje za skladnega s splošnim tržnim standardom, kadar je proizvod, namenjen za trženje, v skladu z ustreznim standardom, ki ga sprejme ena od mednarodnih organizacij iz Priloge V.
3.  Proizvod se brez poseganja v katere koli dodatne sanitarne, komercialne, etične ali druge zahteve Unije šteje za skladnega s splošnim tržnim standardom, kadar je proizvod, namenjen za trženje, v skladu z ustreznim standardom, ki ga sprejme ena od mednarodnih organizacij iz Priloge V.
3a.  Ta uredba državam članicam ne preprečuje, da sprejmejo ali ohranijo nacionalne predpise o vidikih trženja, ki jih ta uredba izrecno ne usklajuje. Poleg tega lahko države članice sprejmejo ali ohranijo nacionalne predpise o tržnih standardih za sektorje ali proizvode, za katere veljajo splošni tržni standardi, če so ti predpisi v skladu s pravom Unije in pravili o delovanju notranjega trga.
Predlog spremembe 161
Predlog uredbe
Člen 57
Člen 57

Člen 57

Prenos pooblastil

Prenos pooblastil

Ob upoštevanju potrebe po upoštevanju sprememb tržnih razmer in posebnosti posameznega sektorja je Komisija v skladu s členom 160 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s sprejemanjem, spreminjanjem in dovoljevanjem odstopanj od zahtev glede splošnega tržnega standarda iz člena 56(1) in predpisov iz člena 56(3).

1.  Ob upoštevanju potrebe po upoštevanju sprememb tržnih razmer in posebnosti posameznega sektorja je Komisija v skladu s členom 160 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s sprejemanjem podrobnih pravil o splošnem tržnem standardu in v zvezi s spreminjanjem in dovoljevanjem odstopanj od zahtev glede splošnega tržnega standarda iz člena 56(1).
2.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 160, ki določajo pogoje za izvajanje in spremljanje skladnosti iz člena 56(3), ob upoštevanju, da se je treba izogniti znižanju splošnega tržnega standarda do točke, na kateri bi se kakovost evropskih proizvodov začela zmanjševati.
Predlog spremembe 162
Predlog uredbe
Člen 59
Člen 59

Člen 59

Vzpostavitev in vsebina

Vzpostavitev in vsebina

1.  Ob upoštevanju pričakovanj potrošnikov in potrebe po izboljšanju gospodarskih pogojev za proizvodnjo in trženje kmetijskih proizvodov in njihove kakovosti je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160 o tržnih standardih iz člena 55, na vseh stopnjah trženja, kot tudi odstopanja in izvzetja od uporabe takšnih standardov, da se omogoči prilagoditev stalno spreminjajočim se pogojem na trgih, spremembam v povpraševanju potrošnikov ter da se upošteva razvoj zadevnih mednarodnih standardov in prepreči nastajanje ovir za inovativnost proizvodov.
1.  Ob upoštevanju pričakovanj potrošnikov in potrebe po izboljšanju gospodarskih pogojev za proizvodnjo in trženje kmetijskih proizvodov in njihove kakovosti je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160 o tržnih standardih iz člena 55, na vseh stopnjah trženja, kot tudi odstopanja in izvzetja od uporabe takšnih standardov samo za določen čas in v izjemnih primerih, da se omogoči prilagoditev stalno spreminjajočim se pogojem na trgih, spremembam v povpraševanju potrošnikov ter da se upošteva razvoj zadevnih mednarodnih standardov in prepreči nastajanje ovir za inovativnost proizvodov.
Katero koli takšno odstopanje ali izjema ne sme povzročiti dodatnih stroškov, ki jih nosijo izključno kmetje sami.

1a.  Vendar pooblastilo Komisije za spreminjanje odstopanj in izjem od veljavnih tržnih standardov ne velja za Prilogo VII.
2.  Tržni standardi iz odstavka 1 lahko zajemajo:
2.  Tržni standardi iz odstavka 1 lahko vključujejo enega ali več naslednjih elementov:
(a) opredelitev, poimenovanje in/ali prodajne oznake, ki niso določene v tej uredbi, ter sezname trupov in njihovih delov, za katere velja Priloga VI;
(a) opredelitev, poimenovanje in/ali prodajne oznake, ki niso določene v tej uredbi, ter sezname trupov in njihovih delov, za katere velja Priloga VI, razen za proizvode vinskega sektorja;
(b) merila za razvrščanje, kot je razvrščanje v razrede, po teži, velikosti, starosti in v kategorije;
(b) merila za razvrščanje, kot je razvrščanje v razrede, po teži, velikosti, starosti in v kategorije;
(c) sorto rastline ali živalsko pasmo ali komercialni tip;
(c) vrsto, sorto rastline ali živalsko pasmo ali komercialni tip;
(d) predstavitev, prodajne oznake, označevanje, povezano z obveznimi tržnimi standardi, pakiranje, pravila, ki veljajo za pakirnice, označevanje, embaliranje, leto žetve in uporaba posebnih pogojev;
(d) predstavitev, prodajne oznake, označevanje, povezano z obveznimi tržnimi standardi, pakiranje, pravila, ki veljajo za pakirnice, označevanje, embaliranje, leto žetve in uporaba posebnih pogojev, razen za proizvode vinskega sektorja;
(e) merila, kot so videz, konsistenca, konformacija, značilnosti proizvoda;
(e) merila, kot so videz, konsistenca, konformacija, značilnosti proizvoda;
(f) posebne snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji, ali sestavni deli ali sestavine, vključno z navedbo vsebnosti, čistosti in določitve snovi;
(f) posebne snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji, ali sestavni deli ali sestavine, vključno z navedbo vsebnosti, čistosti in določitve snovi;
(g) način kmetovanja in proizvodno metodo, vključno z enološkimi praksami in z njimi povezanimi upravnimi pravili, ter delovni proces;
(g) način kmetovanja in proizvodno metodo, vključno z naprednimi kmetijskimi sistemi trajnostne proizvodnje in z njimi povezanimi upravnimi pravili, ter delovni proces;
(h) rezanje mošta in vina, vključno z opredelitvami pojmov, tipiziranje in omejitve, ki veljajo za to;
(i) metodo za ohranjanje in temperaturo;
(i) metodo za ohranjanje in temperaturo;
(j) kraj kmetovanja in/ali poreklo;
(j) kraj kmetovanja in/ali poreklo;
(k) pogostost zbiranja, dostave, konzerviranja in ravnanja;
(k) pogostost zbiranja, dostave, konzerviranja in ravnanja;
(l) identifikacijo ali registracijo proizvajalca in/ali industrijskih zmogljivosti, v katerih je bil proizvod pripravljen ali predelan;
(l) identifikacijo ali registracijo proizvajalca in/ali industrijskih zmogljivosti, v katerih je bil proizvod pripravljen ali predelan;
(m) odstotek vsebnosti vode;
(m) odstotek vsebnosti vode;
(n) omejitve glede uporabe nekaterih snovi in/ali praks;
(n) omejitve glede uporabe nekaterih snovi in/ali praks;
(o) posebno uporabo;
(o) posebno uporabo;
(p) trgovinske dokumente, priložene dokumente in registre, ki jih je treba hraniti;
(p) trgovinske dokumente, priložene dokumente in registre, ki jih je treba hraniti;
(q) skladiščenje, prevoz;
(q) skladiščenje, prevoz;
(r) certifikacijski postopek;
(r) certifikacijski postopek;
(s) pogoje, ki urejajo umik, kmetijsko gospodarstvo, pretok in uporabo proizvodov, ki niso v skladu s tržnimi standardi, sprejetimi na podlagi odstavka 1, in/ali opredelitvami, poimenovanji in prodajnimi oznakami iz člena 60, ter odstranjevanje stranskih proizvodov;
(s) pogoje, ki urejajo umik, kmetijsko gospodarstvo, pretok in uporabo proizvodov, ki niso v skladu s tržnimi standardi, sprejetimi na podlagi odstavka 1, in/ali opredelitvami, poimenovanji in prodajnimi oznakami iz člena 60, ter odstranjevanje stranskih proizvodov;
(t) roke.
(t) roke.
3.  Tržni standardi po sektorjih ali proizvodih, sprejeti v skladu z odstavkom 1, se določijo brez poseganja v naslov VI Uredbe (EU) št. [COM(2010)733] o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in upoštevajo:
3.  Tržni standardi po sektorjih ali proizvodih, sprejeti v skladu z odstavkom 1, se določijo brez poseganja v določbe glede neobveznih rezerviranih navedb iz člena 65a in Priloge VIIa in upoštevajo:
(a) lastnosti zadevnega proizvoda;
(a) lastnosti zadevnega proizvoda;
(b) potrebe po zagotovitvi pogojev za nemoteno prodajo teh proizvodov na trgu;
(b) potrebe po zagotovitvi pogojev za nemoteno prodajo teh proizvodov na trgu;
(c) interesa potrošnikov, da prejmejo ustrezne in pregledne informacije o proizvodu, vključno s krajem kmetovanja, ki se določi za vsak primer posebej na ustrezni geografski ravni;
(c) interespridelovalcev, da posredujejo značilnosti proizvodov, in interes potrošnikov, da prejmejo ustrezne in pregledne informacije o proizvodu, vključno s krajem kmetovanja, ki se določi za vsak primer posebej na ustrezni geografski ravni, po opravljeni oceni učinka, ki upošteva tako stroške in upravno breme nosilcev kot tudi koristi proizvajalcev in končnih potrošnikov;
(d) metode za določitev fizičnih, kemičnih in organoleptičnih značilnosti proizvodov;
(d) metode za določitev fizičnih, kemičnih in organoleptičnih značilnosti proizvodov;
(e) standardna priporočila, ki jih sprejmejo mednarodni organi.
(e) standardna priporočila, ki jih sprejmejo mednarodni organi;
(ea) potrebo po ohranitvi naravnih in osnovnih lastnosti proizvodov in preprečevanju bistvenih sprememb sestave zadevnega proizvoda;
(eb) možna tveganja za potrošnike, da jih zavedejo njihovo ustaljeno dojemanje proizvoda in temu ustrezna pričakovanja, ob upoštevanju razpoložljivosti in izvedljivosti načinov obveščanja, ki bi izključili taka tveganja.
Predlog spremembe 163
Predlog uredbe
Člen 59 a (novo)
Člen 59a

Dodatne zahteve za trženje proizvodov sektorja sadja in zelenjave

1.  Proizvodi iz sektorja sadja in zelenjave, za katere je predvideno, da se potrošnikom prodajajo sveži, se lahko tržijo samo, če je navedena država porekla.
2.  Tržni standardi iz člena 59(1) in vsi tržni standardi, ki veljajo za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, se uporabljajo na vseh stopnjah trženja, tudi med uvozom in izvozom, če Komisija ne določi drugače, in zajemajo kakovost, razvrščanje v razrede, težo, velikost, pakiranje, skladiščenje, prevoz, predstavitev in trženje.
3.  Imetnik proizvodov iz sektorjev sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, za katere veljajo sprejeti tržni standardi, takih proizvodov znotraj Unije ne sme razstavljati, jih ponujati v prodajo, dobavljati ali z njimi trgovati na noben drug način kakor v skladu s temi standardi in je odgovoren za izpolnjevanje teh standardov.
4.  Brez poseganja v posebne določbe, ki jih Komisija lahko sprejme v skladu s členom 160, zlasti o dosledni uporabi pregledov skladnosti v državah članicah, države članice za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave na podlagi analize tveganja selektivno preverijo, ali zadevni proizvodi izpolnjujejo ustrezne tržne standarde. Pri teh pregledih je poudarek na fazi pred odpremo iz proizvodnega območja, ko se proizvodi pakirajo ali nalagajo. Proizvodi iz tretjih držav se pregledajo pred sprostitvijo v prosti promet.
Predlog spremembe 164
Predlog uredbe
Člen 59 b (novo)
Člen 59b

Certificiranje hmelja

1.  Za proizvode iz sektorja hmelja, obrane ali pripravljene v Uniji, je treba opraviti certifikacijski postopek.
2.  Certifikati se lahko izdajo samo za proizvode z lastnostmi vsaj najnižje zahtevane kakovosti, ki veljajo na določeni stopnji trženja. Za hmelj v prahu, hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina, hmeljni ekstrakt in mešane hmeljne proizvode se certifikat lahko izda samo, če vsebnost alfa kislin v teh proizvodih ni nižja od vsebnosti teh kislin v hmelju, iz katerega so bili pridobljeni.
3.  V certifikatih so navedeni vsaj:
(a) kraj(-i) pridelave hmelja;
(b) leto(-a) spravila pridelka; ter
(c) sorta(-e).
4.  Proizvodi iz sektorja hmelja se lahko dajejo na trg ali izvozijo samo, če je bil izdan certifikat iz odstavkov 1, 2 in 3.
Pri uvoženih proizvodih iz sektorja hmelja se kot enakovredno certifikatu šteje potrdilo iz člena 129a.

5.  Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 160 za določanje ukrepov, ki odstopajo od odstavka 4:
(a) za izpolnitev tržnih zahtev nekaterih tretjih držav ali
(b) za proizvode, namenjene za posebno uporabo.
Ukrepi, na katere se nanaša prvi pododstavek:

(a) ne posegajo v običajno trženje proizvodov, za katere je bil izdan certifikat;
(b) so dopolnjeni z jamstvi, da bi se izognili kakršni koli zamenjavi s temi proizvodi.
Predlog spremembe 165
Predlog uredbe
Člen 60
Člen 60

Člen 60

Opredelitve, označevanja in prodajne oznake za nekatere sektorje in proizvode

Opredelitve, označevanja in prodajne oznake za nekatere sektorje in proizvode

1.  Opredelitve, označevanja in prodajne oznake iz Priloge VI se uporabljajo za naslednje sektorje ali proizvode:
1.  Opredelitve, označevanja in prodajne oznake iz Priloge VI se uporabljajo za naslednje sektorje ali proizvode:
(a) oljčno olje in namizne oljke;
(a) oljčno olje in namizne oljke;
(b) vino;
(b) vino;
(c) govejega in telečjega mesa;
(c) govejega in telečjega mesa;
(d) mleko in mlečne proizvode, namenjene za prehrano ljudi;
(d) mleko in mlečne proizvode, namenjene za prehrano ljudi;
(e) perutnine;
(e) perutnine in jajc;
(f) mazave maščobe, namenjene za prehrano ljudi.
(f) mazave maščobe, namenjene za prehrano ljudi.
2.  Opredelitve, poimenovanja ali prodajne oznake iz Priloge VI se lahko v Uniji uporabijo le za trženje proizvoda, ki je v skladu z ustreznimi zahtevami iz navedene Priloge.
2.  Opredelitve, poimenovanja ali prodajne oznake iz Priloge VI se lahko v Uniji uporabijo le za trženje proizvoda, ki je v skladu z ustreznimi zahtevami iz navedene Priloge.
3.  Ob upoštevanju potrebe, da bi se prilagodili razvijajočemu se povpraševanju potrošnikov, da bi upoštevali tehnični razvoj ter preprečili ustvarjanje ovir za inovacije proizvodov, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160 o spremembah, odstopanjih ali izvzetjih k opredelitvam in prodajnim oznakam iz Priloge VI.
3.  Ob upoštevanju potrebe, da bi se prilagodili razvijajočemu se povpraševanju potrošnikov, da bi upoštevali tehnični razvoj ter preprečili ustvarjanje ovir za inovacije proizvodov, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160 o spremembah, odstopanjih ali izvzetjih k opredelitvam in prodajnim oznakam iz Priloge VI.
Predlog spremembe 166
Predlog uredbe
Člen 61
Člen 61

Člen 61

Dovoljeno odstopanje

Dovoljeno odstopanje

Da bi upoštevala posebnost posameznega sektorja, je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 160 o dovoljenem odstopanju za vsak standard, pri čemer se za celotno serijo proizvodov šteje, da ni v skladu s standardom, če se to odstopanje preseže.

1.  Da bi upoštevala posebnost posameznega sektorja, je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 160 o dovoljenem odstopanju za vsak posamezen standard, pri čemer se za celotno serijo proizvodov šteje, da ni v skladu s standardom, če se to odstopanje preseže.
To odstopanje, opredeljeno s pragi, ne sme spremeniti bistvenih lastnosti proizvoda in se uporablja le za težo, velikost ali druga manj pomembna merila.

2.  Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo dodatno nacionalno zakonodajo za proizvode, za katere velja tržni standard Unije, če so te določbe skladne s pravom Unije, zlasti z načelom prostega pretoka blaga.
Predlog spremembe 167
Predlog uredbe
Člen 62
Člen 62

Člen 62

Enološki postopki in metode analize

Enološki postopki in metode analize

1.  Samo enološki postopki, ki so dovoljeni v skladu s Prilogo VII in določeni v točki (g) člena 59(2) ter v odstavkih 2 in 3 člena 65, se uporabljajo za proizvodnjo in shranjevanje proizvodov, navedenih v delu II Priloge VI, v Uniji.
1.  Samo enološki postopki, ki so dovoljeni v skladu s Prilogo VII in določeni v odstavkih 2 in 3 člena 65, se uporabljajo za proizvodnjo in shranjevanje proizvodov, navedenih v delu II Priloge VI, v Uniji.
Prvi pododstavek se ne uporablja za:

Prvi pododstavek se ne uporablja za:

(a) grozdni sok in zgoščeni grozdni sok;
(a) grozdni sok in zgoščeni grozdni sok;
(b) grozdni mošt in zgoščeni grozdni mošt, namenjen za pripravo grozdnega soka.
(b) grozdni mošt in zgoščeni grozdni mošt, namenjen za pripravo grozdnega soka.
Dovoljeni enološki postopki se lahko uporabljajo samo za zagotavljanje ustrezne vinifikacije, ustreznega ohranjanja ali ustreznega prečiščenja proizvoda.

Dovoljeni enološki postopki se lahko uporabljajo samo za zagotavljanje ustrezne vinifikacije, ustreznega ohranjanja ali ustreznega prečiščenja proizvoda.

Proizvodi, navedeni v delu II Priloge VI, se proizvajajo v Uniji v skladu s predpisi iz Priloge VII.

Proizvodi, navedeni v delu II Priloge VI, se proizvajajo v Uniji v skladu s predpisi iz Priloge VII.

Proizvodi, navedeni v delu II Priloge VI, se ne tržijo v Uniji, če:

Proizvodi, navedeni v delu II Priloge VI, se ne tržijo v Uniji, če:

(a) so bili na njih uporabljeni enološki postopki, ki niso dovoljeni v Uniji, ali
(a) so bili na njih uporabljeni enološki postopki, ki niso dovoljeni v Uniji, ali
(b) so bili na njih uporabljeni nedovoljeni nacionalni enološki postopki ali
(b) so bili na njih uporabljeni nedovoljeni nacionalni enološki postopki ali
(c) niso skladni s predpisi iz Priloge VII.
(c) niso skladni s predpisi iz Priloge VII.
Proizvodi, ki jih ni mogoče tržiti v skladu s petim pododstavkom, se uničijo. Z odstopanjem od tega pravila države članice lahko dovolijo, da se nekateri proizvodi, katerih značilnosti določijo, uporabijo v destilarnah, kisarnah ali za industrijske namene, pod pogojem, da to dovoljenje ne postane spodbuda za proizvodnjo z nedovoljenimi enološkimi postopki.

2.  Pri odobritvi enoloških postopkov za vino iz točke (g) člena 59(2) Komisija:
2.  Pri pripravi predlogov o enoloških postopkih za vino iz odstavka 1 Komisija:
(a) izhaja iz enoloških postopkov in analiznih metod, ki jih je priporočil in objavil OIV, ter izsledkov poskusne uporabe doslej nedovoljenih enoloških postopkov;
(a) upošteva enološke postopke in analizne metode, ki jih je priporočil in objavil OIV, ter izsledke poskusne uporabe doslej nedovoljenih enoloških postopkov;
(b) upošteva varovanje človekovega zdravja;
(b) upošteva varovanje človekovega zdravja;
(c) upošteva možna tveganja za potrošnike, da jih zavedejo njihova pričakovanja in dojemanja, ob upoštevanju razpoložljivosti in uporabnosti načinov obveščanja, ki bi izključili taka tveganja;
(c) upošteva možna tveganja za potrošnike, da jih zavedejo njihovo ustaljeno dojemanje proizvoda in temu ustrezna pričakovanja, ob upoštevanju razpoložljivosti in uporabnosti načinov obveščanja, ki bi izključili taka tveganja;
(d) omogoči ohranitev naravnih in osnovnih lastnosti vina in ne povzroča bistvenih sprememb sestave zadevnega proizvoda;
(d) omogoči ohranitev naravnih in osnovnih lastnosti vina in ne povzroča bistvenih sprememb sestave zadevnega proizvoda;
(e) zagotovi najnižjo sprejemljivo raven skrbi za okolje;
(e) zagotovi najnižjo sprejemljivo raven skrbi za okolje;
(f) upošteva splošna pravila glede enoloških postopkov in predpisov, ki so navedeni v Prilogi VII.
(f) upošteva splošna pravila glede enoloških postopkov in predpisov, ki so navedeni v Prilogi VII.
3.  Komisija bo za proizvode iz dela II Priloge VI po potrebi z delegiranimi akti sprejela metode iz točke (d) člena 59(3). Te metode morajo temeljiti na morebitnih ustreznih metodah, ki jih priporoča in objavi Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV), razen če bi bile neučinkovite ali neustrezne glede na izpolnjevanje legitimnega cilja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).
3.  Za proizvode iz dela II Priloge VI se metode iz točke (d) člena 59(3) sprejmejo v skladu z rednim zakonodajnim postopkom iz člena 43(2) Pogodbe. Te metode morajo temeljiti na morebitnih ustreznih metodah, ki jih priporoča in objavi Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV), razen če bi bile neučinkovite ali neustrezne glede na izpolnjevanje cilja Unije.
Do sprejetja takšnih predpisov se uporabljajo metode in pravila, ki jih dovoli zadevna država članica.

Do sprejetja takšnih določb se uporabljajo metode in pravila, ki jih dovoli zadevna država članica.

Predlog spremembe 168
Predlog uredbe
Člen 65
Člen 65

Člen 65

Nacionalni predpisi za nekatere proizvode in sektorje

Nacionalni predpisi za nekatere proizvode in sektorje

1.  Ne glede na določbe člena 59(1) lahko države članice sprejmejo ali ohranijo nacionalne predpise, ki določajo različne ravni kakovosti za mazave maščobe. Taka pravila omogočajo, da se te ravni kakovosti ocenijo na podlagi meril, ki se zlasti nanašajo na uporabljene surovine, organoleptične značilnosti proizvodov ter njihovo fizično in mikrobiološko stabilnost.
1.  Ne glede na določbe člena 59(1) lahko države članice sprejmejo ali ohranijo nacionalne predpise, ki določajo različne ravni kakovosti za mazave maščobe. Taka pravila omogočajo, da se te ravni kakovosti ocenijo na podlagi meril, ki se zlasti nanašajo na uporabljene surovine, organoleptične značilnosti proizvodov ter njihovo fizično in mikrobiološko stabilnost.
Države članice, ki uporabljajo možnost iz prvega pododstavka, zagotovijo, da se lahko na proizvodih drugih držav članic, ki izpolnjujejo merila, določena z navedenimi nacionalnimi pravili, na nediskriminacijski način uporabijo izrazi, ki navajajo, da so ta merila izpolnjena.

Države članice, ki uporabljajo možnost iz prvega pododstavka, zagotovijo, da se lahko na proizvodih drugih držav članic, ki izpolnjujejo merila, določena z navedenimi nacionalnimi pravili, na nediskriminacijski način uporabijo izrazi, ki navajajo, da so ta merila izpolnjena.

2.  Države članice lahko omejijo ali prepovejo uporabo nekaterih enoloških postopkov in določijo strožja pravila za vina, ki jih dovoljuje zakonodaja Unije in se pridelujejo na njihovem ozemlju, da bi izboljšale ohranjanje osnovnih lastnosti vin z zaščiteno označbo porekla ali z zaščiteno geografsko označbo ter penečih vin in likerskih vin.
2.  Države članice lahko omejijo ali prepovejo uporabo nekaterih enoloških postopkov in določijo strožja pravila za vina, ki jih dovoljuje zakonodaja Unije in se pridelujejo na njihovem ozemlju, da bi izboljšale ohranjanje osnovnih lastnosti vin z zaščiteno označbo porekla ali z zaščiteno geografsko označbo ter penečih vin in likerskih vin.
3.  Države članice lahko dovolijo poskusno uporabo nedovoljenih enoloških postopkov v skladu s pogoji, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z odstavkom 4.
3.  Države članice lahko dovolijo poskusno uporabo nedovoljenih enoloških postopkov v skladu s pogoji, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z odstavkom 4.
4.  Ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju pravilne in pregledne uporabe se Komisija pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 160, s katerimi določi pogoje za uporabo odstavkov 1, 2 in 3 tega člena ter pogoje za posedovanje, promet in uporabo proizvodov, pridobljenih s poskusnimi postopki iz odstavka 3 tega člena.
4.  Ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju pravilne in pregledne uporabe se Komisija pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 160, s katerimi določi pogoje za uporabo odstavkov 1, 2 in 3 tega člena ter pogoje za posedovanje, promet in uporabo proizvodov, pridobljenih s poskusnimi postopki iz odstavka 3 tega člena.
4a.  Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo tržne standarde za sektorje ali proizvode, če so ti ukrepi v skladu z zakonodajo Unije.
Predlog spremembe 169
Predlog uredbe
Del II – naslov II – poglavje I – oddelek 1 – pododdelek 3 a (novo)
PODODDELEK 3a

NEOBVEZNE REZERVIRANE NAVEDBE

Člen 65a

Področje uporabe

Shema za neobvezne rezervirane navedbe se vzpostavi, da bi proizvajalci kmetijskih proizvodov z značilnostmi ali lastnostmi dodane vrednosti te značilnosti ali lastnosti lažje sporočali znotraj notranjega trga, ter zlasti za podpiranje in dopolnjevanje posebnih tržnih standardov.

Člen 65b

Obstoječe neobvezne rezervirane navedbe:

1.  Neobvezne rezervirane navedbe, ki jih ta shema zajema na datum začetka veljavnosti te uredbe, so navedene v Prilogi VIIa k tej uredbi skupaj z akti, ki določajo zadevne navedbe in pogoje njihove uporabe.
2.  Neobvezne rezervirane navedbe iz odstavka 1 ostanejo v veljavi do spremembe ali preklica v skladu s členom 65c.
Člen 65c

Rezervacija, sprememba in ukinitev neobveznih rezerviranih navedb

Da bi se upoštevala pričakovanja potrošnikov, razvoj znanstvenih in tehničnih dognanj, položaj na trgu ter razvoj tržnih in mednarodnih standardov, je Komisija v skladu s členom 160 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi:

(a) pridrži dodatno neobvezno navedbo, pri čemer določi pogoje njene uporabe,
(b) spremeni pogoje uporabe neobvezne rezervirane navedbe ali
(c) prekliče neobvezno rezervirano navedbo.
Člen 65d

Dodatne neobvezne rezervirane navedbe:

1.  Navedba je upravičena do pridržanja kot dodatna neobvezna rezervirana navedba samo, če izpolnjuje naslednja merila:
(a) navedba se nanaša na značilnost proizvoda ali način kmetovanja ali predelave ter na tržni standard, s pristopom po posameznih sektorjih;
(b) uporaba navedbe doda vrednost proizvodu v primerjavi s proizvodi podobne vrste; ter
(c) proizvod je dan na trg z značilnostjo ali lastnostjo iz točke (a), ki jo potrošniki prepoznajo v več državah članicah.
Komisija upošteva vse zadevne mednarodne standarde in veljavne rezervirane navedbe za zadevne proizvode ali sektorje.

2.  Neobvezne navedbe, ki opisujejo tehnične lastnosti proizvoda z namenom izvajanja obveznih tržnih standardov in niso namenjene obveščanju potrošnikov o teh lastnostih proizvoda, v okviru te sheme niso pridržane.
3.  Da se upoštevajo posebnosti nekaterih sektorjev in pričakovanja potrošnikov, je Komisija pooblaščena, da v skladu s členom 160 sprejme delegirane akte za določitev podrobnih pravil v zvezi z zahtevami za oblikovanje dodatnih neobveznih rezerviranih navedb iz odstavka 1.
Člen 65e

Omejitev uporabe neobveznih rezerviranih navedb

1.  Neobvezna rezervirana navedba se lahko uporablja le za opis proizvodov, ki so v skladu z ustreznimi pogoji uporabe.
2.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da označevanje proizvodov ne povzroča zamenjave z neobveznimi rezerviranimi navedbami.
3.  Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 160, s katerimi določi pravila za uporabo neobveznih rezerviranih navedb.
Predlog spremembe 170
Predlog uredbe
Člen 66
Člen 66

Člen 66

Splošne določbe

Splošne določbe

Ob upoštevanju posebnih lastnosti trgovine med Unijo in nekaterimi tretjimi državami ter posebnih značilnosti nekaterih kmetijskih proizvodov se Komisija pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 160 za opredelitev pogojev, pod katerimi se za uvožene proizvode šteje, da enakovredno izpolnjujejo zahteve Unije glede tržnih standardov, in pogojev, ki omogočajo odstopanja od člena 58, ter določitev pravil v zvezi z uporabo tržnih standardov za proizvode, izvožene iz Unije.

Ob upoštevanju posebnih lastnosti trgovine med Unijo in nekaterimi tretjimi državami, posebnih značilnosti nekaterih kmetijskih proizvodov ter potrebe po zagotavljanju, da potrošnikov ne bi zavedlo njihovo ustaljeno dojemanje proizvodov in temu ustrezna pričakovanja, se lahko v skladu z rednim zakonodajnim postopkom iz člena 43(2) Pogodbe sprejmejo ukrepi za opredelitev pogojev, pod katerimi se za uvožene proizvode šteje, da enakovredno izpolnjujejo zahteve Unije glede tržnih standardov, in pogojev, ki omogočajo odstopanja od člena 58, ter določitev pravil v zvezi z uporabo tržnih standardov za proizvode, izvožene iz Unije.

Predlog spremembe 171
Predlog uredbe
Člen 67
Člen 67

Člen 67

Posebne določbe za uvoz vina

Posebne določbe za uvoz vina

1.  Razen če ni drugače določeno v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe, se za proizvode, ki se uvažajo v Unijo in se uvrščajo v oznake KN 2009 61, 2009 69 ter 2204, uporabljajo določbe o označbah porekla in geografskih označbah ter označevanju vina iz oddelka 2 tega poglavja in opredelitve, poimenovanja ter prodajne oznake iz člena 60 te uredbe.
1.  Razen če ni drugače določeno v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe, se za proizvode, ki se uvažajo v Unijo in se uvrščajo v oznake KN 2009 61, 2009 69 ter 2204, uporabljajo določbe o označbah porekla in geografskih označbah ter označevanju vina iz oddelka 2 tega poglavja in opredelitve, poimenovanja ter prodajne oznake iz člena 60 te uredbe.
2.  Če ni drugače določeno v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe, se proizvodi iz odstavka 1 tega člena pridelujejo po enoloških postopkih, ki jih priporoča in objavi OIV ali dovoljuje Unija v skladu s to uredbo.
2.  Če ni drugače določeno v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe, se proizvodi iz odstavka 1 tega člena pridelujejo po enoloških postopkih, ki jih dovoljuje Unija v skladu s to uredbo.
Ukrepi, ki odstopajo od tega odstavka, se sprejmejo v skladu z rednim zakonodajnim postopkom iz člena 43(2) Pogodbe.

3.  Ob uvozu proizvodov iz odstavka 1 je treba predložiti:
3.  Ob uvozu proizvodov iz odstavka 1 je treba predložiti:
(a) potrdilo, ki dokazuje skladnost z določbami iz odstavkov 1 in 2 ter ga sestavi pristojni organ s seznama, ki ga objavi Komisija, v državi porekla;
(a) potrdilo, ki dokazuje skladnost z določbami iz odstavkov 1 in 2 ter ga sestavi pristojni organ s seznama, ki ga objavi Komisija, v državi porekla;
(b) analizno poročilo, ki ga sestavi organ ali urad, ki ga imenuje država porekla, če je proizvod namenjen za neposredno prehrano ljudi.
(b) analizno poročilo, ki ga sestavi organ ali urad, ki ga imenuje država porekla, če je proizvod namenjen za neposredno prehrano ljudi.
Predlog spremembe 172
Predlog uredbe
Člen 67 a (novo)
Člen 67a

Prenos pooblastil

Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, da se podrobno opredelijo:

(a) pravila za razlago in izvrševanje opredelitev in prodajnih oznak iz Priloge VI;
(b) pravila za nacionalne postopke glede umika in uničenja vinskih proizvodov, ki ne ustrezajo zahtevam iz te uredbe.
Predlog spremembe 173
Predlog uredbe
Člen 68
Člen 68

Člen 68

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe, povezane s tem oddelkom, zlasti ukrepe:

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme potrebne ukrepe, povezane s tem oddelkom, in sicer ukrepe:

(a) za izvajanje splošnega tržnega standarda;
(b) za izvajanje opredelitev in prodajnih oznak iz Priloge VI;
(c) za pripravo seznama mleka in mlečnih proizvodov iz drugega odstavka točke 5 dela III Priloge VI ter mazavih maščob iz točke (a) šestega odstavka dela IV Priloge VI na podlagi okvirnih seznamov proizvodov, za katere države članice menijo, da na njihovem ozemlju ustrezajo navedenim določbam, ki ga države članice pošljejo Komisiji;
(c) za pripravo seznama mleka in mlečnih proizvodov iz drugega odstavka točke 5 dela III Priloge VI ter mazavih maščob iz točke (a) šestega odstavka dela IV Priloge VI na podlagi okvirnih seznamov proizvodov, za katere države članice menijo, da na njihovem ozemlju ustrezajo navedenim določbam, ki ga države članice pošljejo Komisiji;
(d) za izvajanje tržnih standardov po sektorju ali proizvodu, vključno s podrobnimi pravili za jemanje vzorcev, in metod analize za določanje sestave proizvodov;
(d) za izvajanje tržnih standardov po sektorju ali proizvodu, vključno s podrobnimi pravili za jemanje vzorcev, in metod analize za določanje sestave proizvodov;
(e) za ugotavljanje, ali so bili na proizvodih uporabljeni nedovoljeni enološki postopki;
(e) za ugotavljanje, ali so bili na proizvodih uporabljeni nedovoljeni enološki postopki;
(f) za določanje ravni odstopanja;
(f) za določanje ravni odstopanja;
(g) za izvajanje člena 66.
(g) za izvajanje člena 66.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Predlog spremembe 174
Predlog uredbe
Člen 69
Člen 69

Člen 69

Področje uporabe

Področje uporabe

1.  Pravila o označbah porekla, geografskih označbah in tradicionalnih izrazih iz tega oddelka se uporabljajo za proizvode iz točk 1, 3 do 6, 8, 9, 11, 15 in 16 dela II Priloge VI.
1.  Pravila o označbah porekla, geografskih označbah in tradicionalnih izrazih iz tega oddelka se uporabljajo za proizvode iz točk 1, 3 do 6, 8, 9, 11, 15 in 16 dela II Priloge VI.
2.  Pravila iz odstavka 1 temeljijo na:
2.  Pravila iz odstavka 1 temeljijo na:
(a) zaščiti legitimnih interesov potrošnikov in proizvajalcev;
(a) zaščiti legitimnih interesov potrošnikov in proizvajalcev;
(b) zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga za zadevne proizvode; ter
(b) zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga za zadevne proizvode; ter
(c) spodbujanju pridelave kakovostnih proizvodov, pri čemer se lahko uporabljajo tudi ukrepi v okviru nacionalne politike kakovosti.
(c) spodbujanju pridelave proizvodov v okviru shem kakovosti, pri čemer se lahko uporabljajo tudi ukrepi v okviru nacionalne politike kakovosti.
Predlog spremembe 175
Predlog uredbe
Člen 70
Člen 70

Člen 70

Opredelitve pojmov

Opredelitve pojmov

1.  Za namene tega oddelka se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
1.  Za namene tega oddelka se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) „označba porekla“ pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma v ustrezno utemeljenih primerih države, ki se uporablja za opis proizvodov iz člena 69(1), ki ustrezajo naslednjim zahtevam:
(a) „označba porekla“ pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma v ustrezno utemeljenih primerih države, ki se uporablja za opis proizvodov iz člena 69(1), ki ustrezajo naslednjim zahtevam:
(i) kakovost in značilnosti proizvoda so bistveno ali izključno posledica posebnega geografskega okolja z njemu lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki;
(i) kakovost in značilnosti proizvoda so bistveno ali izključno posledica posebnega geografskega okolja z njemu lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki;
(ii) grozdje, iz katerega so proizvodi pridelani, izvira izključno s tega geografskega območja;
(ii) grozdje, iz katerega so proizvodi pridelani, izvira izključno s tega geografskega območja;
(iii) pridelava poteka na navedenem geografskem območju ter
(iii) pridelava poteka na navedenem geografskem območju ter
(iv) proizvodi so pridobljeni iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera;
(iv) proizvodi so pridobljeni iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera;
(b) „geografska označba“ pomeni označbo, ki se nanaša na regijo, določen kraj ali izjemoma v ustrezno utemeljenih primerih državo, ki se uporablja za opis proizvodov iz člena 69(1), ki ustrezajo naslednjim zahtevam:
(b) „geografska označba“ pomeni označbo, ki se nanaša na regijo, določen kraj ali izjemoma v ustrezno utemeljenih primerih državo, ki se uporablja za opis proizvodov iz člena 69(1), ki ustrezajo naslednjim zahtevam:
(i) imajo določeno kakovost, ugled ali druge lastnosti, ki jih je mogoče pripisati temu geografskemu poreklu;
(i) imajo določeno kakovost, ugled ali druge lastnosti, ki jih je mogoče pripisati temu geografskemu poreklu;
(ii) vsaj 85 % grozdja, iz katerega so pridelani, izvira izključno s tega geografskega območja;
(ii) vsaj 85 % grozdja, iz katerega so pridelani, izvira izključno s tega geografskega območja;
(iii) pridelani so na tem geografskem območju; ter
(iii) pridelani so na tem geografskem območju; ter
(iv) so pridobljeni iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera ali s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis.
(iv) so pridobljeni iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera ali s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis.
1a.  Za namene uporabe točk (a)(iii) in (b)(iii) odstavka 1 „pridelava“ obsega vse vključene postopke, od trgatve grozdja do zaključka postopka pridelave vina, z izjemo poproizvodnih postopkov.
Za namene uporabe točke (b)(ii) odstavka 1 mora grozdje, ki lahko v deležu do 15 % izvira zunaj opredeljenega geografskega območja, prihajati iz države članice ali tretje države, v kateri leži opredeljeno območje.

Z odstopanjem od točk (a)(iii) in (b)(iii) odstavka 1 ter če tako predvideva specifikacija proizvoda, opredeljena v členu 71(2), se lahko proizvod z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo predeluje v vino:

(a) na območju v neposredni bližini zadevnega opredeljenega območja;
(b) na območju, ki se nahaja v isti upravni enoti ali v sosednji upravni enoti, kakor je opredeljeno v nacionalni zakonodaji;
(c) v primeru čezmejne označbe porekla ali geografske označbe, ali kjer obstaja sporazum o ukrepih nadzora med dvema ali več državami članicami ali med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami, se proizvod z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo lahko predeluje v vino na območjih, ki se nahajajo v neposredni bližini zadevnega opredeljenega območja.
Z odstopanjem od točke (a)(iii) odstavka 1 in od tretjega pododstavka tega odstavka ter pod pogojem, da je tako navedeno v specifikaciji proizvoda iz člena 71(2), se lahko proizvod predeluje v peneče vino ali biser vino z zaščiteno označbo porekla izven neposredne bližine zadevnega opredeljenega območja, če je bila takšna praksa prisotna pred 1. marcem 1986.

2.  Določena tradicionalno uporabljana imena predstavljajo označbo porekla, če:
2.  Določena tradicionalno uporabljana imena predstavljajo označbo porekla, če:
(a) označujejo vino;
(a) označujejo vino;
(b) se nanašajo na geografsko ime;
(b) se nanašajo na geografsko ime;
(c) izpolnjujejo zahteve iz točk (i) do (iv) odstavka 1(a); ter
(c) izpolnjujejo zahteve iz točk (i) do (iv) odstavka 1(a); ter
(d) se za njih izvede postopek zaščite označbe porekla in geografske označbe iz tega pododdelka.
(d) se za njih izvede postopek zaščite označbe porekla in geografske označbe iz tega pododdelka.
3.  Označbe porekla in geografske označbe, vključno s tistimi, ki se nanašajo na geografska območja v tretjih državah, so upravičene do zaščite v Uniji v skladu s pravili iz tega pododdelka.
3.  Označbe porekla in geografske označbe, vključno s tistimi, ki se nanašajo na geografska območja v tretjih državah, so upravičene do zaščite v Uniji v skladu s pravili iz tega pododdelka.
Predlog spremembe 176
Predlog uredbe
Člen 71
Člen 71

Člen 71

Vloge za zaščito

Vloge za zaščito

1.  Vloge za zaščito imen kot označb porekla ali geografskih označb vključujejo tehnično dokumentacijo, ki vsebuje:
1.  Vloge za zaščito imen kot označb porekla ali geografskih označb vključujejo tehnično dokumentacijo, ki vsebuje:
(a) ime, ki naj se zaščiti;
(a) ime, ki naj se zaščiti;
(b) ime in priimek ter naslov vložnika;
(b) ime in priimek ter naslov vložnika;
(c) specifikacijo proizvoda iz odstavka 2; ter
(c) specifikacijo proizvoda iz odstavka 2; ter
(d) enotni dokument, ki povzema specifikacijo proizvoda iz odstavka 2.
(d) enotni dokument, ki povzema specifikacijo proizvoda iz odstavka 2.
2.  Specifikacija proizvoda zainteresiranim stranem omogoča, da preverijo ustrezne pridelovalne okoliščine, potrebne za označbo porekla ali geografsko označbo.
2.  Specifikacija proizvoda zainteresiranim stranem omogoča, da preverijo ustrezne pridelovalne okoliščine, potrebne za označbo porekla ali geografsko označbo.
Takšno specifikacijo proizvoda sestavljajo vsaj:

(a) ime, ki naj se zaščiti;
(b) opis vina/vin ter zlasti:
(i) za vina z označbo porekla, glavne analitske in organoleptične lastnosti;
(ii) glavne analitske lastnosti ter vrednotenje ali navedba organoleptičnih lastnosti za vina z geografsko označbo;
(c) po potrebi specifični enološki postopki za proizvodnjo vin(-a) in ustrezne omejitve pri proizvodnji;
(d) omejitev zadevnega geografskega območja;
(e) maksimalni pridelek na hektar;
(f) navedba sorte ali sort vinske trte, iz katerih je pridobljeno vino;
(g) navedbe, ki dokazujejo, da so izpolnjene zahteve iz člena 70(1)(a) ali, glede na primer, iz člena 70(1)(b)(i);
(h) morebitne veljavne zahteve glede proizvodnje proizvodov z označbo ZOP ali ZGO, določene v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji ali, če so jih določile države članice, določene s strani organizacije, ki upravlja zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo;
(i) imena in naslovi oblasti ali organov, ki preverjajo skladnost specifikacije proizvoda z določbami, ter njihove naloge.
Zahteve iz točke (h) drugega pododstavka morajo biti objektivne in nediskriminatorne ter skladne s pravom Unije.

3.  Kadar se vloga za zaščito nanaša na geografsko območje, ki se nahaja v tretji državi, vsebuje poleg elementov iz odstavkov 1 in 2 tudi dokazilo, da je zadevno ime zaščiteno v državi porekla.
3.  Kadar se vloga za zaščito nanaša na geografsko območje, ki se nahaja v tretji državi, vsebuje poleg elementov iz odstavkov 1 in 2 tudi dokazilo, da je zadevno ime zaščiteno v državi porekla.
Predlog spremembe 177
Predlog uredbe
Člen 73
Člen 73

Člen 73

Predhodni nacionalni postopek

Predhodni nacionalni postopek

1.  Pri vlogah za zaščito označbe porekla ali geografske označbe iz člena 71 za vina, ki izvirajo iz Unije, se opravi predhodni nacionalni postopek.
1.  Pri vlogah za zaščito označbe porekla ali geografske označbe iz člena 71 za vina, ki izvirajo iz Unije, se opravi predhodni nacionalni postopek.
1a.  Vloga za zaščito se vloži v državi članici, z ozemlja katere izvira označba porekla ali geografska označba.
Država članica pregleda vlogo za zaščito, da preveri, ali izpolnjuje pogoje iz tega pododdelka.

Država članica zagotovi primerno objavo vloge na nacionalni ravni in omogoči, da se lahko v obdobju vsaj dveh mesecev od dneva objave vložijo pisni ugovori na predlagano zaščito. Takšni ugovori morajo biti v obliki ustrezno utemeljene izjave, vloži pa jih lahko vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom, ki ima prebivališče ali sedež na ozemlju tiste države članice.

2.  Če država članica meni, da označba porekla ali geografska označba ne izpolnjuje zahtev ali da ni skladna z zakonodajo Unije, vlogo zavrne.
2.  Če država članica meni, da označba porekla ali geografska označba ni skladna s pogoji iz tega pododdelka ali ni skladna z zakonodajo Unije, vlogo zavrne.
3.  Če država članica meni, da so zahteve izpolnjene, izvede nacionalni postopek, ki zagotavlja primerno objavo specifikacij proizvoda vsaj na internetu.
3.  Če država članica meni, da so pogoji, določeni v tem pododdelku, izpolnjeni, potem:
(a) vsaj na internetu zagotovi ustrezno objavo specifikacij proizvoda iz točke (d) člena 71(1);
(b)  Komisiji predloži vlogo za zaščito, ki vsebuje naslednje informacije:
(i) ime in priimek ter naslov vložnika;
(ii) enotni dokument iz člena 71(1)(d);
(iii) izjavo države članice, da je vloga vlagatelja skladna z zahtevanimi pogoji; ter
(iv) sklicevanje na objavo v skladu s točko (a).
Informacije iz prvega pododstavka točke (b) se pošljejo v enem od uradnih jezikov Unije ali pa jim je priložen overjeni prevod v enega od teh jezikov.

Predlog spremembe 178
Predlog uredbe
Člen 79
Člen 79

Člen 79

Razmerje do blagovnih znamk

Razmerje do blagovnih znamk

1.  Če je označba porekla ali geografska označba zaščitena po tej uredbi, se registracija blagovne znamke, katere uporaba spada pod člen 80(2) in se nanaša na proizvod iz ene od kategorij iz dela II Priloge VI, zavrne, če je vloga za registracijo blagovne znamke vložena po dnevu predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisiji in se označba porekla ali geografska označba nato zaščiti.
1.  Registracija blagovne znamke, ki vsebuje označbo porekla ali geografsko označbo, zaščiteno po tej uredbi, ali ki jo takšna označba sestavlja, katere uporaba spada pod člen 80(2) in se nanaša na proizvod iz ene od kategorij iz dela II Priloge VI, se zavrne, če je vloga za registracijo blagovne znamke vložena po dnevu predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisiji in se označba porekla ali geografska označba nato zaščiti.
Registracije blagovnih znamk, ki so v nasprotju s prvim pododstavkom, se razveljavijo.

Registracije blagovnih znamk, ki so v nasprotju s prvim pododstavkom, se razveljavijo.

2.  Brez poseganja v člen 78(2) se lahko blagovna znamka, katere uporaba spada pod člen 80(2) in ki je bila prijavljena, registrirana ali, v primerih, ko to možnost določa zadevna zakonodaja, pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju Unije pred dnem predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisiji, še naprej uporablja in obnovi kljub zaščiti označbe porekla ali geografske označbe, če ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali razveljavitev blagovne znamke, določeni v Direktivi 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami ali z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti.
2.  Brez poseganja v člen 78(2) se lahko blagovna znamka, katere uporaba spada pod člen 80(2) in ki je bila prijavljena, registrirana ali, v primerih, ko to možnost določa zadevna zakonodaja, pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju Unije pred dnem zaščite označbe porekla ali geografske označbe v izvorni državi ali pred 1. januarjem 1996, še naprej uporablja kljub zaščiti označbe porekla ali geografske označbe, če ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali razveljavitev blagovne znamke, določeni v Direktivi 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami ali z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti.
V teh primerih je dovoljena uporaba označbe porekla ali geografske označbe skupaj z ustreznimi blagovnimi znamkami.

V teh primerih je dovoljena uporaba označbe porekla ali geografske označbe skupaj z ustreznimi blagovnimi znamkami.

Predlog spremembe 179
Predlog uredbe
Člen 82
Člen 82

Člen 82

Spremembe specifikacij proizvoda

Spremembe specifikacij proizvoda

1.  Vložnik, ki izpolnjuje pogoje določene v skladu s točko (b) člena 86(4), lahko vloži zahtevo za odobritev spremembe specifikacije zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe, zlasti zaradi upoštevanja razvoja znanstvenih in tehničnih dognanj ali zaradi nove opredelitve zadevnega geografskega območja. Zahteve vsebujejo opis sprememb, ki se zahtevajo, in njihovo utemeljitev.
1.  Vložnik, ki izpolnjuje pogoje iz člena 72, lahko vloži zahtevo za odobritev spremembe specifikacije zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe, zlasti zaradi upoštevanja razvoja znanstvenih in tehničnih dognanj ali zaradi nove opredelitve geografskega območja iz točke (d) drugega pododstavka člena 71(2). Zahteve vsebujejo opis sprememb, ki se zahtevajo, in njihovo utemeljitev.
Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice ali zainteresirane tretje države ali njihovi pristojni organi zaprosijo za odobritev spremembe specifikacije za veljavna zaščitena imena vin v skladu s členom 84(1).

1a.  Kadar predlagana sprememba vključuje eno ali več sprememb enotnega dokumenta iz člena 71(1)(d), se za vlogo za spremembo smiselno uporabljajo členi 73 do 76. Ko pa se predlagajo le manjše spremembe, Komisija sprejme izvedbene akte, ki vsebujejo njeno odločitev, ali se vloga odobri brez postopka iz člena 74(2) in člena 75, ter v primeru odobritve objavi podatke iz člena 74(3). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).
1b.  Če predlagana sprememba ne pomeni spremembe enotnega dokumenta, se uporabijo naslednja pravila:
(a) če je zadevno geografsko območje v določeni državi članici, ta država članica odloči o spremembi in, če se z njo strinja, objavi spremenjeno specifikacijo proizvoda ter Komisijo obvesti o odobrenih spremembah in razlogih zanje;
(b) kadar zadevno geografsko območje leži v tretji državi, Komisija z izvedbenimi akti odloči, ali bo predlagane spremembe odobrila. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).
Predlog spremembe 180
Predlog uredbe
Člen 84
Člen 84

Člen 84

Obstoječa zaščitena imena vin

Obstoječa zaščitena imena vin

1.  Imena vin, ki so zaščitena v skladu s členoma 51 in 54 Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 ter členom 28 Uredbe Komisije (ES) št. 753/2002, so samodejno zaščitena na podlagi te uredbe. Komisija jih vključi v register iz člena 81 te uredbe.
1.  Imena vin iz členov 51 in 54 Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 ter člena 28 Uredbe Komisije (ES) št. 753/2002, so samodejno zaščitena na podlagi te uredbe. Komisija jih vključi v register iz člena 81 te uredbe.
2.  Komisija z izvedbenimi akti ustrezno uradno odstrani iz registra iz člena 86 imena vin, za katera se uporablja člen 191(3) Uredbe (EU) št. [COM(2010)799].
2.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi odstrani imena, za katera se uporablja člen 118s(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007, iz registra iz člena 81. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).
3.  Člen 83 se ne uporablja za obstoječa zaščitena imena vin iz odstavka 1 tega člena.
3.  Člen 83 se ne uporablja za obstoječa zaščitena imena vin iz odstavka 1 tega člena.
Komisija lahko do 31. decembra 2014 na lastno pobudo z izvedbenimi akti sklene, da preklicuje zaščito obstoječih zaščitenih imen vin iz odstavka 1, če ne izpolnjujejo pogojev iz člena 70.

Komisija lahko do 31. decembra 2014 na lastno pobudo z izvedbenimi akti sklene, da preklicuje zaščito obstoječih zaščitenih imen vin iz odstavka 1, če ne izpolnjujejo pogojev iz člena 70.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

4.  Za Hrvaško se na podlagi te uredbe zaščitijo imena vin, objavljena v Uradnem listu Evropske unije*, s pridržkom ugodnega izida postopka ugovora. Komisija jih vključi v register iz člena 81.
4.  Za Hrvaško se na podlagi te uredbe zaščitijo imena vin, objavljena v Uradnem listu Evropske unije*, s pridržkom ugodnega izida postopka ugovora. Komisija jih vključi v register iz člena 81.
Predlog spremembe 181
Predlog uredbe
Člen 86
Člen 86

Člen 86

Prenos pooblastil

Prenos pooblastil

1.  Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, da določi ukrepe, navedene v odstavkih 2 do 5 tega člena.
1.  Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 160, da določi ukrepe, navedene v odstavkih 2 do 5 tega člena.
2.  Ob upoštevanju posebnih lastnosti proizvodnje na razmejenih geografskih območjih lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme:
2.  Ob upoštevanju posebnih lastnosti proizvodnje na razmejenih geografskih območjih lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme:
(a) načela za razmejitev geografskih območij ter
(a) dodatne podrobnosti za razmejitev geografskih območij ter
(b) opredelitve, omejitve in odstopanja glede proizvodnje na razmejenih geografskih območjih.
(b) omejitve in odstopanja glede proizvodnje na razmejenih geografskih območjih.
3.  Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi kakovosti in sledljivost proizvodov, lahko Komisija z delegiranimi akti določi pogoje, pod katerimi lahko specifikacije proizvodov vključujejo dodatne zahteve.
3.  Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi kakovosti in sledljivost proizvodov, lahko Komisija z delegiranimi akti določi pogoje, pod katerimi lahko specifikacije proizvodov vključujejo dodatne zahteve.
4.  Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi legitimnih pravic in interesov proizvajalcev ali izvajalcev lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o:
4.  Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi legitimnih pravic in interesov proizvajalcev ali izvajalcev lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila o:
(a) elementih specifikacij proizvodov;
(b) tipu vložnika, ki lahko vloži vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe;
(b) tipu vložnika, ki lahko vloži vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe;
(c) pogojih, ki jih je treba izpolnjevati pri vložitvi vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe, predhodnih nacionalnih postopkih, pregledu Komisije, postopku ugovora, in postopkih za spremembo, preklic in pretvorbo zaščitenih označb porekla ali zaščitenih geografskih označb;
(c) pogojih, ki jih je treba izpolnjevati pri vložitvi vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe, pregledu Komisije, postopku ugovora, in postopkih za spremembo, preklic in pretvorbo zaščitenih označb porekla ali zaščitenih geografskih označb;
(d) pogojih, ki veljajo za čezmejne vloge;
(d) pogojih, ki veljajo za čezmejne vloge;
(e) pogojih za vloge v zvezi z geografskimi območji v tretji državi;
(e) pogojih za vloge v zvezi z geografskimi območji v tretji državi;
(f) datumu začetka veljavnosti zaščite ali spremembe zaščite;
(f) datumu začetka veljavnosti zaščite ali spremembe zaščite;
(g) pogojih v zvezi s spremembami specifikacij proizvodov.
(g) pogojih v zvezi s spremembami specifikacij proizvodov in pogojih, pod katerimi se sprememba šteje, da je manjša v smislu člena 82(1a).
5.  Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi ustrezne zaščite lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme omejitve v zvezi z zaščitenim imenom.
5.  Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi ustrezne zaščite lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme omejitve v zvezi z zaščitenim imenom.
6.  Ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi tega, da gospodarski subjekti in pristojni organi niso oškodovani z uporabo tega pododdelka v zvezi z imeni vin, za katera je bila zaščita dodeljena pred 1. avgustom 2009 ali pa je bila pred tem datumom vložena vloga za njihovo zaščito, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme prehodne določbe v zvezi z naslednjim:
(a) imeni vin, ki so jih države članice priznale kot označbe porekla ali geografske označbe do 1. avgusta 2009, in imeni vin, za katere je bila pred tem datumom vložena vloga za zaščito
(b) predhodnim nacionalnim postopkom;
(c) vini, ki so bila dana v promet ali označena pred določenim datumom; ter
(d) spremembami specifikacij proizvoda.
Predlog spremembe 182
Predlog uredbe
Člen 89 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Tradicionalne izraze prizna, opredeli in zaščiti Komisija.
Predlog spremembe 183
Predlog uredbe
Člen 89 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Tradicionalni izrazi so zaščiteni samo v jeziku in za kategorije proizvodov vinske trte, navedene v vlogi, pred:
(a) vsako zlorabo zaščitenega imena, tudi če mu je dodan izraz, kot je „stil“, „tip“, „metoda“, „kot se prideluje v“, „posnetek“, „okus“, „kot“ ali podobno;
(b) vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo vrste, značilnosti ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na proizvod;
(c) vsemi drugimi praksami, ki utegnejo potrošnika zavajati, zlasti z ustvarjanjem vtisa, da vino izpolnjuje pogoje za zaščiten tradicionalni izraz.
Predlog spremembe 184
Predlog uredbe
Člen 89 – odstavek 1 c (novo)
1c.  Če je tradicionalni izraz zaščiten s to uredbo, se registracija blagovne znamke, katere raba bi bila v nasprotju s členom 89c, oceni v skladu z Direktivo 2008/95/ES ali Uredbo (ES) št. 207/2009.
Blagovne znamke, registrirane v nasprotju s prvim pododstavkom, se na zahtevo razglasijo za neveljavne, v skladu z veljavnimi postopki iz Direktive 2008/95/ES ali Uredbe (ES) št. 207/2009.

Blagovna znamka, ki ustreza kateri od situacij iz člena 89c in ki je bila prijavljena, registrirana ali, če je ta možnost predvidena v ustrezni zakonodaji, pridobljena z uporabo na ozemlju Unije pred 4. majem 2002 ali pred dnem vložitve vloge za zaščito tradicionalnega izraza, se lahko še naprej uporablja in obnavlja kljub zaščiti tradicionalnega izraza. V takih primerih je dovoljena vzporedna uporaba tradicionalnega izraza in ustrezne blagovne znamke.

Ime se ne zaščiti kot tradicionalni izraz, če je zaradi ugleda in slovesa blagovne znamke verjetno, da bi taka zaščita zavedla potrošnika glede resničnega porekla, narave, značilnosti ali kakovosti vina.

Predlog spremembe 185
Predlog uredbe
Člen 89 – odstavek 1 d (novo)
1d.  Če se odda vloga za zaščito izraza, ki je popolna ali delna enakozvočnica tradicionalnega izraza, ki je že bil zaščiten v skladu s tem poglavjem, se pri zaščiti izraza ustrezno upošteva lokalna in tradicionalna raba ter možnost zamenjave. Enakozvočni izraz ki potrošnika zavede glede narave, kakovosti ali resničnega izvora izdelka, se ne registrira, tudi če je pravilen.
Uporaba zaščitenega enakozvočnega izraza je dovoljena samo, če se pozneje zaščiteni enakozvočni izraz v praksi dovolj razlikuje od že zaščitenega tradicionalnega izraza, pri čemer se upošteva, da je treba zagotoviti enako obravnavo pridelovalcev in preprečiti zavajanje potrošnika.

Predlog spremembe 186
Predlog uredbe
Člen 89 – odstavek 1 e (novo)
1e.  Vsaka država članica ali tretja država ali vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom lahko v dveh mesecih od dneva objave vloge Komisije ugovarja predlaganemu priznanju, tako da vloži zahtevo za ugovor.
Predlog spremembe 187
Predlog uredbe
Člen 89 – odstavek 1 f (novo)
1f.  Prosilec lahko prosi za odobritev spremembe tradicionalnega izraza, navedenega jezika, zadevnega vina ali zadevnih vin, povzetka opredelitve ali pogojev uporabe zadevnega tradicionalnega izraza.
Predlog spremembe 188
Predlog uredbe
Člen 89 – odstavek 1 g (novo)
1g.  Komisija lahko na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe s pravnim interesom sprejme izvedbene akte, ki vsebujejo njeno odločitev o preklicu zaščite tradicionalnega izraza, če izraz ne ustreza več opredelitvi iz člena 89.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Predlog spremembe 189
Predlog uredbe
Člen 89 a (novo)
Člen 89a

Pogoji za uporabo tradicionalnih izrazov

1.  Izraz, ki ga je treba zaščititi, je bodisi:
(a) v uradnem ali regionalnem jeziku ali jezikih države članice ali tretje države, iz katere izraz izvira, ali
(b) v jeziku, ki se za ta izraz uporablja v trgovini.
2.  Izraz, ki se uporablja v določenem jeziku, se nanaša na proizvode iz člena 69(1).
3.  Izraz se registrira v njegovem izvirnem zapisu(-ih).
Predlog spremembe 190
Predlog uredbe
Člen 89 b (novo)
Člen 89b

Pogoji veljavnosti

1.  Priznanje tradicionalnega izraza se sprejme, če:
(a) je izraz le:
(i) ime, ki se tradicionalno uporablja v trgovini na velikem delu ozemlja EU ali zadevne tretje države za razlikovanje posameznih kategorij proizvodov vinske trte iz člena 69(1), ali
(ii) ime, ki se tradicionalno uporablja v trgovini najmanj na ozemlju zadevne države članice ali tretje države za razlikovanje posameznih kategorij proizvodov vinske trte iz člena 69(1);
(b) izraz:
(i) ni generičen,
(ii) opredeljuje in ureja ga zakonodaja države članice, ali
(iii) uporablja se ga pod pogoji, določenimi s predpisi, ki se uporabljajo za proizvajalce vina v zadevni tretji državi, vključno s tistimi, ki izhajajo iz reprezentativnih strokovnih organizacij.
2.  V odstavku 1, točka (a) „tradicionalna uporaba“ pomeni:
(a) uporabo najmanj pet let v primeru izrazov, predloženih v jeziku ali jezikih iz člena 89a(1)(a);
(b) uporabo najmanj petnajst let primeru izrazov, predloženih v jeziku iz člena 89a(1)(b).
3.  Za namene odstavka (1)(b)(i) „generičen“ pomeni, da je ime tradicionalnega izraza postalo obče ime zadevnega proizvoda vinske trte v Uniji, čeprav se nanaša na poseben postopek pridobivanja ali staranja ali na kakovost, barvo, vrsto kraja ali poseben dogodek, povezan z zgodovino proizvoda vinske trte.
4.  Pogoj iz odstavka 1(b) tega člena se ne uporabljajo za tradicionalne izraze, navedene v členu 89(b).
Predlog spremembe 191
Predlog uredbe
Člen 89 c (novo)
Člen 89c

Prosilci

1.  Pristojni organi držav članic ali tretjih držav ali reprezentativne strokovne organizacije s sedežem v tretjih državah lahko pri Komisiji vložijo vlogo za zaščito tradicionalnih izrazov v smislu člena 89.
2. „Reprezentativna strokovna organizacija“ je organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, ki sprejmejo enake predpise in delujejo na zadevnem območju ali več zadevnih območjih označb porekla ali geografskih označb vina, če sta vanjo včlanjeni vsaj dve tretjini proizvajalcev na območju označbe porekla ali geografske označbe, na katerem deluje, ki predstavlja vsaj dve tretjini proizvodnje. Reprezentativna strokovna organizacija lahko vloži vlogo za zaščito le za vina, ki jih proizvaja.
Predlog spremembe 192
Predlog uredbe
Člen 89 d (novo)
Člen 89d

Postopek priznanja

Vsako odločitev za zavrnitev ali priznanje zadevnega tradicionalnega izraza sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokazov. Komisija preveri, če so izpolnjeni pogoji iz členov 89, 89a in 89b ali pogoji, predvideni v členu 90a(3) ali v členu 90.

Odločitev o zavrnitvi se sporoči vlagatelju zahtevka in organom države članice ali tretje države ali reprezentativni strokovni organizaciji s sedežem v zadevni tretji državi.

Predlog spremembe 193
Predlog uredbe
Člen 91 – odstavek 3 – točka a
(a) vložnike, ki lahko vložijo vlogo za zaščito tradicionalnega izraza;
črtano
Predlog spremembe 194
Predlog uredbe
Člen 91 – odstavek 3 – točka c
(c) podlage za ugovarjanje predlaganemu priznanju tradicionalnega izraza;
črtano
Predlog spremembe 195
Predlog uredbe
Člen 91 – odstavek 3 – točka d
(d) obseg zaščite, razmerje do blagovnih znamk, zaščitenih tradicionalnih izrazov, zaščitenih označb porekla ali geografskih označb, homonimov ali nekaterih imen vinske trte;
črtano
Predlog spremembe 196
Predlog uredbe
Člen 91 – odstavek 3 – točka e
(e) razloge za preklic tradicionalnega izraza;
črtano
Predlog spremembe 197
Predlog uredbe
Člen 91 – odstavek 4
4.  Ob upoštevanju posebnih lastnosti trgovine med Unijo in nekaterimi tretjimi državami, lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pogoje, pod katerimi se tradicionalni izrazi lahko uporabljajo za proizvode iz tretjih držav, in določi odstopanja od člena 89.
4.  Ob upoštevanju posebnih lastnosti trgovine med Unijo in nekaterimi tretjimi državami, lahko Komisija z odstopanjem od člena 89 sprejme delegirane akte, s katerimi določi pogoje, pod katerimi se tradicionalni izrazi lahko uporabljajo za proizvode iz tretjih držav, in določi odstopanja od člena 89.
Predlog spremembe 198
Predlog uredbe
Člen 93 – odstavek 1 a (novo)
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 162(2) ali (3).

Predlog spremembe 199
Predlog uredbe
Člen 95
Razen če ni drugače določeno s to uredbo, se za označevanje in predstavitev uporabljajo Direktiva 2008/95/ES, Direktiva Sveta 89/396/EGS, Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

1.  Razen če ni drugače določeno s to uredbo, se za označevanje in predstavitev uporabljajo Direktiva 2008/95/ES, Direktiva Sveta 89/396/EGS, Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
Označevanja proizvodov iz točk 1 do 11, 13, 15 in 16 v delu II Priloge VI se ne sme dopolniti z drugimi oznakami kot z oznakami iz te uredbe, razen če izpolnjujejo zahteve iz člena 2(1)(a) Direktive 2000/13/ES.

1a.  Če eden od proizvodov iz dela II Priloge VI te uredbe vsebuje eno ali več sestavin, naštetih v Prilogi IIIa Direktive 2000/13/ES, se te sestavine navedejo na etiketi za izrazom „vsebuje“.
V primeru sulfitov se lahko uporabljajo naslednje navedbe: „sulfiti“ in „žveplov dioksid“.

1b.  Seznamu sestavin iz odstavka 1 se lahko doda uporaba piktograma. Komisija je v skladu s členom 160 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, ki določajo uporabo teh piktogramov.
Predlog spremembe 200
Predlog uredbe
Člen 96 – odstavek 2
2.  Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 se lahko navedba kategorije proizvoda vinske trte izpusti za vina, katerih oznake vključujejo ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe.
2.  Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 se lahko navedba kategorije proizvoda vinske trte izpusti za vina, katerih oznake vključujejo ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe, ter za kakovostna peneča vina, ki imajo na etiketi naveden izraz „Sekt“.
Predlog spremembe 201
Predlog uredbe
Člen 96 – odstavek 3 – točka a
(a) kadar je na oznaki naveden tradicionalni izraz iz člena 89(a);
(a) kadar je na oznaki naveden tradicionalni izraz iz člena 89(1)(a) v skladu z zakonodajo države članice ali specifikacije proizvoda iz člena 71(2) te uredbe;
Predlog spremembe 202
Predlog uredbe
Člen 99 – odstavek 2
2.  Za zagotovitev skladnosti s horizontalnimi predpisi glede označevanja in predstavitve ter ob upoštevanju posebnosti vinskega sektorja lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme opredelitve pojmov, pravila in omejitve glede:
2.  Za zagotovitev skladnosti s horizontalnimi predpisi glede označevanja in predstavitve ter ob upoštevanju posebnosti vinskega sektorja lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme pravila in omejitve glede:
Predlog spremembe 203
Predlog uredbe
Člen 99 – odstavek 6
6.  Zaradi potrebe po upoštevanju posebnosti trgovine med Unijo in nekaterimi tretjimi državami lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme odstopanja od tega oddelka glede trgovine med Unijo in nekaterimi tretjimi državami.
6.  Zaradi potrebe po upoštevanju posebnosti trgovine med Unijo in nekaterimi tretjimi državami lahko Komisija z delegiranimi akti sprejme odstopanja od tega oddelka glede izvoza v nekatere tretje države.
Predlog spremembe 204
Predlog uredbe
Člen 100 a (novo)
Člen 100a

Trajanje

Z izjemo člena 101(1), (2b), (2d) in (2e) ter člena 101a se ta oddelek uporablja do konca tržnega leta 2019/2020.

Predlog spremembe 205
Predlog uredbe
Del II – naslov II – poglavje II – oddelek 1 – pododdelek 1 (novo)
PODODDELEK 1

POSEBNI UKREPI

Predlog spremembe 206
Predlog uredbe
Člen 101
Člen 101

Člen 101

Sporazumi v sektorju sladkorja

Sporazumi v sektorju sladkorja

1.  Pogoje za nakup sladkorne pese in sladkornega trsa, vključno s predsetvenimi sporazumi o dobavi, urejajo pisni panožni sporazumi, sklenjeni med pridelovalci sladkorne pese in sladkornega trsa iz Unije in podjetji za proizvodnjo sladkorja iz Unije.
1.  Pogoje za nakup sladkorne pese in sladkornega trsa, vključno s predsetvenimi pogodbami o dobavi, urejajo pisni panožni sporazumi, sklenjeni med pridelovalci sladkorne pese in sladkornega trsa iz Unije ali, v njihovem imenu, organizacijami, katerih člani so, na eni strani in podjetji za proizvodnjo sladkorja iz Unije ali, v njihovem imenu, organizacijami, katerih člani so, na drugi strani.
2.  Ob upoštevanju posebnosti sektorja sladkorja je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 160 o pogojih sporazumov iz odstavka 1 tega člena.
2a.  V pogodbah o dobavi je treba pri količinah sladkorja, ki bodo proizvedene iz sladkorne pese, razlikovati med:
(a) kvotnim sladkorjem; ali
(b) izvenkvotnim sladkorjem.
2b.  Vsako podjetje za proizvodnjo sladkorja predloži državi članici, v kateri proizvaja sladkor, naslednje informacije:
(a) količine sladkorne pese iz točke (a) odstavka 2a, za katere so sklenila predsetvene pogodbe o dobavi, ter vsebnost sladkorja, na kateri temeljijo te pogodbe;
(b) ustrezni ocenjeni donos.
Države članice lahko zahtevajo dodatne podatke.

2c.  Podjetja za proizvodnjo sladkorja, ki niso podpisala predsetvenih pogodb o dobavi po najnižji ceni za kvotno sladkorno peso, kot je predvideno v členu 101g, za količino sladkorne pese, ki ustreza sladkorju, za katerega razpolagajo s kvoto, po potrebi prilagojeno glede na koeficient preventivnega umika, določen v skladu z drugim odstavkom člena 101d, plačajo vsaj najnižjo ceno za kvotno sladkorno peso za vso sladkorno peso, ki jo predelajo v sladkor.
2d.  Panožni sporazumi lahko odstopajo od odstavkov 2a, 2b in 2c, če to odobri zadevna država članica.
2e.  Če panožnih sporazumov ni, zadevna država članica sprejme potrebne ukrepe, skladne s to uredbo, da zavaruje interese zadevnih strani.
Predlog spremembe 207
Predlog uredbe
Člen 101 a (novo)
Člen 101a

Poročanje o cenah na trgu za sladkor

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi sistem za poročanje o cenah na trgu za sladkor, vključno z ureditvijo za objavo ravni cen na tem trgu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2);

Sistem iz prvega odstavka temelji na informacijah, ki jih predložijo podjetja za proizvodnjo belega sladkorja ali drugi gospodarski subjekti, ki se ukvarjajo s trgovino s sladkorjem. Te informacije se obravnavajo kot zaupne informacije.

Komisija zagotovi, da objavljeni podatki ne omogočajo prepoznavanja cen posameznih podjetij ali izvajalcev.

Predlog spremembe 208
Predlog uredbe
Člen 101 b (novo)
Člen 101b

Proizvodna dajatev

1.  Proizvodna dajatev se zaračunava za kvote za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, ki jih imajo podjetja za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa iz člena 101h, odstavek 2, ter za količine izvenkvotnega sladkorja, predvidene v členu 101l, odstavek 1, točka e.
2.  Proizvodna dajatev se določi pri 12,00 EUR za tono kvotnega sladkorja in kvotnega inulinskega sirupa. Za izoglukozo se proizvodna dajatev določi pri 50 % dajatve, ki se uporablja za sladkor.
3.  Skupno proizvodno dajatev, ki se plača v skladu z odstavkom 1, zaračuna država članica podjetjem na svojem ozemlju v skladu s kvoto, ki jo imajo v zadevnem tržnem letu.
Podjetja izvedejo plačila najpozneje do konca februarja ustreznega tržnega leta.

4.  Podjetja za proizvodnjo sladkorja in inulinskega sirupa iz Unije lahko od pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa ter dobaviteljev cikorije zahtevajo, da krijejo do 50 % zadevne proizvodne dajatve.
Predlog spremembe 209
Predlog uredbe
Člen 101 c (novo)
Člen 101c

Proizvodno nadomestilo

1.  Za proizvode, navedene v točkah (b) do (e) dela III Priloge I, se lahko do konca tržnega leta 2019/2020 dodeli proizvodno nadomestilo, če presežni sladkor ali uvoženi sladkor, presežna izoglukoza ali presežni inulinski sirup niso na voljo po ceni, ki ustreza svetovni ceni za proizvodnjo proizvodov iz člena 101m(2)(b) in (c).
2.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi proizvodna nadomestila iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).
3.  Da bi se upoštevale posebne značilnosti trga za izvenkvotni sladkor v Uniji, se Komisija pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 160, s katerimi se določijo pogoji za dodelitev proizvodnih nadomestil iz tega oddelka.
Predlog spremembe 210
Predlog uredbe
Člen 101 d (novo)
Člen 101d

Umik sladkorja

1.  Ob upoštevanju potrebe po preprečitvi padca cen na notranjem trgu in reševanju stanja čezmerne proizvodnje, določene na podlagi predvidene bilance oskrbe, in ob upoštevanju obveznosti Unije, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 218 Pogodbe, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, ki vsebujejo odločitev,da se v določenem tržnem letu s trga umakne količina sladkorja ali izoglukoze, proizvedena v okviru kvote, ki presega prag, izračunan v skladu z odstavkom 2 tega člena.
V tem primeru se uvozi belega in surovega sladkorja iz vseh virov, ki niso pridržani za proizvodnjo enega od proizvodov iz člena 101m(2), v enakem sorazmerju umaknejo s trga Unije za zadevno tržno leto.

2.  Prag za umik iz odstavka 1 se za vsako podjetje, ki razpolaga s kvoto, izračuna tako, da se njegova kvota pomnoži s koeficientom. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ta koeficient na podlagi pričakovanih tržnih gibanj, najpozneje do 28. februarja predhodnega tržnega leta .
Na podlagi posodobljenih tržnih gibanj lahko Komisija do 31. oktobra zadevnega tržnega leta sprejme izvedbene akte, ki vsebujejo njeno odločitev, da koeficient prilagodi ali, če v skladu s prvim pododstavkom ni bil določen noben koeficient, da koeficient določi.

3.  Vsako podjetje, ki mu je bila dodeljena kvota, do začetka naslednjega tržnega leta na svoje stroške skladišči sladkor, ki je bil proizveden v okviru kvote in presega prag, izračunan v skladu z odstavkom 2. Količine sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, umaknjene v tržnem letu, se obravnavajo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote, za naslednje tržno leto.
Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko Komisija ob upoštevanju pričakovanih gibanj na trgu sladkorja sprejme izvedbene akte, ki vsebujejo njeno odločitev, da se v tekočem in/ali naslednjem tržnem letu ves umaknjeni sladkor, izoglukoza ali inulinski sirup ali del umaknjenega sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa šteje za:

(a) presežni sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup, ki je na voljo za spremembo v industrijski sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup ali
(b) začasno proizvodno kvoto, katere del se lahko ob upoštevanju obveznosti Unije iz sporazumov, sklenjenih na podlagi člena 218 Pogodbe, rezervira za izvoz.
4.  Če je dobava sladkorja v Uniji neprimerna, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, ki vsebujejo njeno odločitev, da se določena količina umaknjenega sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa proda na trgu Unije pred koncem obdobja umika.
5.  Če se umaknjeni sladkor obravnava kot prva količina sladkorja, proizvedena v okviru kvote za naslednje tržno leto, se pridelovalcem sladkorne pese izplača minimalna cena, ki je v veljavi v tistem tržnem letu.
Zahteve iz člena 101g glede minimalne cene se ne uporabljajo, če je umaknjeni sladkor spremenjen v industrijski sladkor ali izvožen v skladu s točkama (a) in (b) odstavka 3 tega člena.

Če se umaknjeni sladkor v skladu z odstavkom 4 proda na trgu Unije pred koncem obdobja umika, se pridelovalcem sladkorne pese izplača najnižja cena, ki je v veljavi v tekočem tržnem letu.

6.  Izvedbeni akti iz tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).
Predlog spremembe 211
Predlog uredbe
Člen 101 da (novo)
Člen 101da

Začasni mehanizem upravljanja trga

Brez poseganja v sporazume, sklenjene v skladu s členom 218 Pogodbe, in do konca režima kvot lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi aktivira začasni mehanizem upravljanja trga z namenom odprave resnih tržnih neravnovesij in sproži naslednje ukrepe:

– sprostitev izvenkvotnega sladkorja na notranji trg, pri čemer bi veljali isti pogoji kot za kvotni sladkor, kot je opisano v členu 101l(1)(e); ter
– opustitev uvoznih dajatev, zlasti ko podatki Evropske komisije za uvožen surovi in beli sladkor dosežejo raven pod 3 milijoni ton za tržno leto, kot je opisano v členu 130b.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 162(2).

Predlog spremembe 212
Predlog uredbe
Člen 101 e (novo)
Člen 101e

Prenos pooblastil

Da se upoštevajo posebne značilnosti sektorja sladkorja in zagotovi ustrezno upoštevanje interesov vseh strani ter glede na to, da je treba preprečiti morebitne motnje trga, lahko Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 160, s katerimi uvede pravila o:

(a) pogodbah o dobavi in nakupnih pogojih iz člena 101(1);
(b) merilih, ki jih uporabijo podjetja za proizvodnjo sladkorja pri dodelitvi količin sladkorne pese prodajalcem sladkorne pese, ki jih bodo zajemale predsetvene pogodbe o dobavi iz člena 101(2b);
(c) začasnem mehanizmu upravljanja trga iz člena 101da, na podlagi napovedane bilance oskrbe, ki vključuje pogoje, pod katerimi se izvenkvotni sladkor iz člena 101l(1)(e) sprosti na notranji trg, pri čemer veljajo isti pogoji kot za kvotni sladkor.
Predlog spremembe 213
Predlog uredbe
Del II – naslov II – poglavje II – oddelek 1 – pododdelek 1 a (novo)
PODODDELEK 1a

SISTEM REGULACIJE PROIZVODNJE

Predlog spremembe 214
Predlog uredbe
Člen 101 f (novo)
Člen 101f

Kvote v sektorju sladkorja

1.  Sistem kvot oziroma omejitev kvot se uporablja za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup.
2.  Glede sistema kvot iz odstavka 1 tega člena, če proizvajalec preseže ustrezno kvoto in za sladkor ne uporabi presežnih količin iz člena 101l, se za take količine plača presežna dajatev v skladu s pogoji iz členov 101l do 101o.
Predlog spremembe 215
Predlog uredbe
Člen 101 g (novo)
Člen 101g

Minimalna cena sladkorne pese

1.  Minimalna cena za sladkorno peso iz kvote je 26,29 EUR na tono do konca tržnega leta 2019/2020.
2.  Najnižja cena iz odstavka 1 velja za sladkorno peso standardne kakovosti, določene v delu B Priloge III.
3.  Podjetja za proizvodnjo sladkorja morajo pri nakupu kvotne sladkorne pese, ki je primerna za predelavo v sladkor in namenjena za predelavo v kvotni sladkor, plačati vsaj najnižjo ceno, prilagojeno navzgor ali navzdol, zato da se lahko dovolijo odstopanja od standardne kakovosti.
Za prilagoditev cen v primeru, ko se dejanska kakovost sladkorne pese razlikuje od standardne kakovosti, se povečanja in znižanja iz prvega pododstavka uporabljajo v skladu s pravili, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti na podlagi člena 101p(5).

4.  Za količine sladkorne pese, ki ustrezajo količinam industrijskega sladkorja ali presežnega sladkorja, za katere velja presežna dajatev iz člena 101o, zadevno podjetje za proizvodnjo sladkorja prilagodi nabavno ceno tako, da je vsaj enaka najnižji ceni za kvotno sladkorno peso.
Predlog spremembe 216
Predlog uredbe
Člen 101 h (novo)
Člen 101h

Dodelitev kvot

1.  Kvote za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa na nacionalni in regionalni ravni so določene v Prilogi IIIb.
Z odstopanjem od pododstavka 1 lahko Komisija sprejme izvedbene akte brez uporabe člena 162(2) ali (3) in na zahtevo zadevnih držav članic dodeli kvote državam članicam, ki so se v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 320/2006, odpovedale svoji celotni kvoti. Za namen tega pododstavka Komisija pri oceni zahteve države članice ne upo