Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/2297(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0209/2013

Predložena besedila :

A7-0209/2013

Razprave :

PV 01/07/2013 - 21
CRE 01/07/2013 - 21

Glasovanja :

PV 02/07/2013 - 9.13

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0300

Sprejeta besedila
PDF 323kWORD 37k
Torek, 2. julij 2013 - Strasbourg
Modra rast – krepitev trajnostnega razvoja v morskem sektorju, sektorjupomorskega prometa in turističnem sektorju
P7_TA(2013)0300A7-0209/2013

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2013 o modri rasti – krepitvi trajnostnega razvoja v morskem sektorju, sektorju pomorskega prometa in turističnem sektorju EU (2012/2297(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. septembra 2012 z naslovom „Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju“ (COM(2012)0494),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 11. septembra 2012 z naslovom „Napredek celostne pomorske politike EU“ (COM(2012)0491) in spremljajočega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2012)0255),

–  ob upoštevanju Limassolske izjave z dne 8. oktobra 2012 o morski in pomorski agendi za rast in delovna mesta,

–  ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu (UNCLOS), ki je začela veljati 16. novembra 1994,

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij (COM(2013)0133),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 31. oktobra 2012 z naslovom „Pregled politik, zakonodaje in pobud EU v zvezi z morskimi odpadki“ (SWD(2012)0365),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 29. avgusta 2012 z naslovom „Znanje o morju 2020: od kartiranja do oceanskega napovedovanja“ (COM(2012)0473),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 28. marca 2011 z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ (COM(2011)0144),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom „Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike“ (COM(2010)0352),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. januarja 2009 z naslovom „Sporočilo in akcijski načrt za vzpostavitev evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja“ (COM(2009)0010),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2007 z naslovom „Celostna pomorska politika za Evropsko unijo“ (COM(2007)0575),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 7. junija 2006 z naslovom „Prihodnji pomorski politiki Unije naproti: evropska vizija za oceane in morja“ (COM(2006)0275),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o Evropi, prvi svetovni turistični destinaciji – nov okvir evropske turistične politike(1),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2010 o celostni pomorski politiki (CPP) – ocena dosedanjega napredka in novi izzivi(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o strateških ciljih in priporočilih za pomorsko prometno politiko EU do leta 2018(3),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2008 o regionalnih razvojnih vidikih vpliva turizma na obalne regije(4),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2008 o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo(5),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o prihodnji pomorski politiki Evropske unije: evropska vizija za oceane in morja (6),

  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. marca 2013 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem okolju,

  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 31. januarja 2013 o Modri rasti: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem okolju,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenj Odbora za regionalni razvoj in Odbora za ribištvo (A7-0209/2013),

A.  ker več kot 70 % zemeljskega površja prekrivajo oceani in morja, ki lahko imajo ključno vlogo pri obravnavanju dolgoročnih izzivov, s katerimi se sooča EU, kot so podnebne spremembe in svetovna konkurenčnost;

B.  ker je v EU šest glavnih obalnih območij (Atlantik, Severno morje, Baltsko morje, Črno morje, Sredozemlje in najbolj oddaljene regije), ki se razlikujejo po ozemeljskih virih in vrstah dejavnosti, ki se tam opravljajo;

C.  ker približno polovica prebivalstva Evrope živi vzdolž 89 000 kilometrov dolge evropske obale in ker je torej pomembno, da regionalne in lokalne oblasti pri izvajanju javnih politik upoštevajo ta demografski pritisk;

D.  ker se pričakuje, da se bo zaradi tehnološkega napredka in iskanja novih virov trajnostne rasti obseg pomorskega gospodarstva do leta 2020 povečal na 590 milijard EUR, število delovnih mest v sektorju pa se bo povečalo na skupaj 7 milijonov;

E.  ker bo pričakovano povečanje človeške dejavnosti potekalo v občutljivem morskem okolju, v katerem je le 10 % morskih habitatov in 2 % morskih vrst zdravih, kar kaže na to, da pomorske gospodarske dejavnosti ne bi smele spodkopavati trajnosti morskega okolja;

F.  ker so naložbe v naravni in človeški kapital nujne za spopadanje s sedanjimi izzivi, med katerimi so predvsem gospodarska in socialna trajnost človeških dejavnosti, dobro ekološko stanje, prilagajanje podnebnim spremembam za boj proti eroziji obale in zakisljevanju oceanov ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati, da so zdravi in produktivni ekosistemi nujni za razvoj trajnostnega in konkurenčnega modrega gospodarstva;

G.  ker so okoljski vplivi osrednjih območij modre rasti po velikosti in obsegu zelo negotovi in potencialno škodljivi glede na naše omejeno poznavanje velike kompleksnosti morskih ekosistemov, zaradi česar se morajo odločitve na tem področju ravnati po previdnostnem načelu, zapisanem v členu 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

H.  ker je treba politiko upravljanja obalnih območij in pomorsko politiko vključiti v splošni okvir programskega obdobja 2014–2020, pa tudi v prizadevanja za doseganje ciljev, določenih v strategiji Evropa 2020;

I.  ker mora doseganje cilja za pametno, trajnostno in vključujočo rast na obalnih in otoških območjih temeljiti na natančni analizi sistemskih in strukturnih omejitev, značilnih za takšna območja;

J.  ker je sistem otoških območij EU z vidika pomorskega prometa podvržen precej višjim stroškom v primerjavi z ostalimi obalnimi območji EU;

K.  ker sezonska narava turizma močno vpliva na razvoj obalnih in otoških območij in ker je treba pripraviti priložnostno strategijo za odpravo tega pojava;

L.  ker je potrebno usklajevanje med makroregionalnimi strategijami in ustreznimi akcijskimi načrti za morske bazene Unije;

M.  ker je to poročilo načrt Parlamenta za nadaljevanje modre rasti;

Splošni okvir

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o modri rasti, ki predstavlja pomorsko razsežnost strategije „Evropa 2020“ in jasno kaže na potencial pomorskega gospodarstva za ustvarjanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter priložnosti za delovna mesta;

2.  pozdravlja poročilo Komisije o napredku celostne pomorske politike; znova izraža podporo celostni pomorski politiki ter poudarja, da je spodbujanje te politike še vedno temeljni način za pospeševanje modre rasti;

3.  ugotavlja, da bodo imeli v prihodnje morja in oceani v vedno večji meri ključno vlogo v svetovni gospodarski rasti; meni, da bo strategija modre rasti kot del celostne pomorske politike spodbudila razvoj sinergij in usklajenih politik ter tako ustvarjala evropsko dodano vrednost ter prispevala k ustvarjanju delovnih mest v pomorskem sektorju;

4.  meni, da morajo za povečanje konkurenčnosti pomorskih gospodarskih sektorjev Unije na svetovnem trgu lokalne, regionalne, nacionalne in evropske oblasti ustvariti potrebne pogoje za trajnostno rast, in sicer z vzpostavitvijo sistemov za pomorsko prostorsko načrtovanje, posodabljanjem infrastrukture, ustvarjanjem dostopa do poklicnih znanj in spretnosti ter z zagotavljanjem finančnih sredstev; poudarja potrebo po izmenjavi informacij in primerov najboljše prakse med različnimi ravnmi oblasti z oblikovanjem posebne platforme na ravni EU;

5.  ugotavlja, da bo zagotavljanje ustreznih finančnih sredstev izziv za mala in srednja podjetja (MSP), ki poslujejo v sektorjih modre rasti, in zato pozdravlja pobude, kot so nova pravila EU za sklade tveganega kapitala, ki bodo MSP olajšala dostop do finančnih sredstev;

6.  meni, da je v času, ko države članice zmanjšujejo javne naložbe, nujno potrebno, da razvojne politike in predvsem dragi projekti, kot so projekti prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, dobijo ustrezna sredstva v programskem obdobju 2014–2020 in po njem; poziva države članice, naj razpoložljive finančne instrumente in evropsko financiranje usmerijo v projekte modrega gospodarstva;

7.  poudarja, da je treba zlasti v naslednjem večletnem finančnem okviru 2014–2020 upoštevati posebne potrebe držav članic, ki so prejele finančno pomoč in se soočajo z vse večjimi težavami pri izvajanju dragih projektov, ter potrebe najbolj oddaljenih in otoških regij, ki se zaradi svoje odmaknjenosti in naravnih značilnosti soočajo s strukturnimi ovirami;

8.  upošteva razmere, do katerih je prišlo zaradi gospodarske krize in socialnih stisk, ki so prizadele številna ozemlja, zlasti pa otoška območja, predvsem v Sredozemlju in na območjih, ki so precej oddaljena od celinskega ozemlja; poudarja, da so otoki zaradi svoje oddaljenosti od enotnega trga izpostavljeni pojavom gospodarske in industrijske stagnacije ter upadanja števila prebivalstva, ki jih morajo institucije EU obravnavati s posebnimi ukrepi; zato poziva Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi prostih con, saj bi lahko s tem instrumentom, ki prispeva k zmanjšanju davčnih obremenitev in privablja neposredne tuje naložbe, zaustavili recesijsko spiralo, ki je prizadela otoška območja in ki onemogoča njihovo rast in razvoj;

9.  poudarja vlogo strategij za morske bazene pri pospeševanju regionalnega razvoja ter ekonomske, teritorialne in socialne kohezije, oživljanju evropskega gospodarstva, spodbujanju vključujoče rasti, ustvarjanju zelenih delovnih mest ter varovanju morske in obalne biotske raznovrstnosti; poziva, naj se take strategije, ki so povezane s sedanjimi in prihodnjimi makroregionalnimi strategijami, učinkovito izvajajo za vse evropske morske bazene ter naj bodo za njihovo izvajanje dodeljena primerna finančna in upravna sredstva EU in iz drugih virov; meni, da je treba okrepiti vlogo regij pri oblikovanju strategij za morske bazene; v zvezi s tem priznava prispevek teritorialnega in čezmejnega sodelovanja k reševanju težav, s katerimi se soočajo obalne in pomorske regije;

10.  pozdravlja napredek, dosežen v zvezi z izvajanjem strategij EU za regijo Baltskega morja in atlantsko regijo, ter znova izraža zahtevo, naj Komisija opredeli strategijo EU za črnomorsko regijo;

11.  poziva k močni podpori Evropske unije in držav članic za ustanavljanje regijskih in čezmejnih pomorskih grozdov; poudarja strateški pomen, ki ga imajo kot središča odličnosti za gospodarske dejavnosti, povezane z modro rastjo; meni, da bo njihov razvoj spodbudil širjenje znanja in dobre prakse,ustvaril sinergije med sektorji modrega gospodarstva in povečal privlačnost za naložbe;

12.  opozarja na neločljive povezave med modro rastjo in podnebnimi spremembami ter poudarja, da morajo biti vse pomorske dejavnosti skladne s strategijo EU o prilagajanju podnebnim spremembam, kar bo prispevalo, da bo Evropa postala bolj odporna na podnebne spremembe;

13.  zlasti poudarja, da povečana gospodarska dejavnost, povezana z modro rastjo, ne sme biti v škodo morskim in obalnim ekosistemom, ki so izjemno občutljivi in so med prvimi, ki jih prizadenejo učinki podnebnih sprememb; poudarja, da mora biti modra rast združljiva z okoljskimi cilji in ekosistemskim pristopom okvirne direktive o morski strategiji ter z direktivo o strateški okoljski presoji, pri čemer opominja, da se je treba v primeru negotovosti ravnati po previdnostnem načelu; poudarja, da bi morale vse gospodarske dejavnosti, povezane z modro rastjo, zagotavljati varnost in zaščito pomorskega prostora;

14.  je zaskrbljen zaradi okoljskega vpliva morskih odpadkov v vseh evropskih morskih bazenih ter poziva Komisijo in države članice, naj se osredotočijo na popolno izvajanje in izvrševanje ustreznih direktiv EU, kot so direktive o ravnanju z odpadki, pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov, kakovosti vode in morski strategiji;

15.  poudarja, da bi morale vse pomorske dejavnosti, vključno s tistimi, ki potekajo v okviru celostne pomorske politike, potekati v skladu s Konvencijo ZN o pomorskem pravu (UNCLOS); poudarja potrebo po skupnem pristopu EU k raziskovanju, izkoriščanju, ohranjanju in upravljanju morskih naravnih virov, kar zagotavlja učinkovito in varno razmejitev izključnih ekonomskih con med državami članicami EU in tretjimi državami v skladu z mednarodnim pravom;

16.  v zvezi s tem poudarja, da vsi subjekti, ki vlagajo v pomorska območja, potrebujejo pravno varnost, in se zavzema za nove spodbude za boljše izkoriščanje izključnih ekonomskih con držav članic;

Pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij

17.  pozdravlja zakonodajni predlog Komisije za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij kot nujna ukrepa za upravljanje rastočega števila pomorskih in obalnih dejavnosti ter varovanje morskega okolja, zagotovitev ubranega soobstoja dejavnosti in preprečevanje sporov glede uporabe obalnih in pomorskih območij; meni, da je treba v tem okviru dati prednost ekosistemskemu pristopu k upravljanju človeških dejavnosti na obali in morju;

18.  ugotavlja, da bo pomorsko prostorsko načrtovanje po pričakovanjih zmanjšalo poslovne stroške in izboljšalo naložbeno ozračje, medtem ko bo celostno upravljanje obalnih območij olajšalo usklajevanje dejavnosti v obalnem območju in na splošno izboljšalo upravljanje obalnih območij;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bodo primeri najboljše prakse razširjali in da bodo pripravljalne dejavnosti na tem področju pripeljale do novih spoznanj, saj med državami članicami obstajajo velike razlike v razvoju sistemov upravljanja pomorskih in obalnih območij; vseeno meni, da je na tem področju potreben prilagojen pristop, da bi državam članicam pustili možnost izvajanja evropskih smernic o pomorskem in obalnem prostorskem načrtovanju ob upoštevanju lokalnih posebnosti in potreb v povezavi z lokalnimi organi;

20.  meni, da je treba okrepiti povezovanje projektov za kopno in morje v prostorskem načrtovanju, da se zagotovi stalnost človeških dejavnosti in logistične verige ter povezovanje obalnih območij z njihovim zaledjem; meni, da bi to pripomoglo k odpravi dojemanja obale kot meje;

21.  poudarja, da vrzeli v znanstvenih spoznanjih o pomorskih dejavnostih in njihovem okolju pomenijo oviro za prostorsko načrtovanje, in poudarja pomen pobude „Znanje o morju 2020“ ter njenih posebnih ciljev, kot je kartiranje evropskega morskega dna do leta 2020; meni, da bi moralo biti morsko dno enotno kartirano, da bi do informacij lahko dostopali zainteresirani evropski organi, zlasti raziskovalna središča, univerze in javne ustanove;

22.  poziva Komisijo, naj državam članicam pomaga izvajati načrte za kartiranje in spremljanje ladijskih razbitin in potopljenih arheoloških najdišč, ki so pomemben del zgodovinske in kulturne dediščine Unije; poudarja potrebo po spodbujanju razumevanja in preučevanju takšnih najdišč ter pomoči za preprečitev njihovega plenjenja, s čimer bi omogočili, da se najdišča ustrezno ohranijo;

Pomorska znanja in spretnosti ter zaposlovanje

23.  meni, da bi skupni obseg zaposlovanja v modrem gospodarstvu lahko presegel ocenjeno število 7 milijonov delovnih mest do leta 2020, če bo le-to podprto s politikami usposabljanja, ki naj bi zagotovile navzočnost mobilne delovne sile z zadostnimi znanji in spretnostmi ter izkušnjami;

24.  znova poziva k bistvenemu izboljšanju delovnih, zdravstvenih in varnostnih pogojev v pomorskih poklicih; spodbuja Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja na tem področju za povečanje zanesljivosti poklicnih poti in tako izboljšajo privlačnost poklicev v modrem gospodarstvu in povezanih sektorjih;

25.  poudarja, da je treba z ustreznimi sredstvi izboljšati delovne razmere za pomorščake, vključiti konvencijo Mednarodne organizacije dela o delovnih standardih v pomorstvu v zakonodajo Unije ter predlagati program za kvalifikacijo in usposabljanje pomorščakov, zlasti za zaposlovanje mladih, vključno s tistimi iz tretjih držav;

26.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja in podpira prizadevanja na regionalni ravni za oceno znanj in spretnosti ter poklicev, po katerih bo povpraševanje v sektorjih modrega gospodarstva, in zagotovi, da bodo pobude, kot je „Evropska panorama spretnosti“, odražale potrebe modrega gospodarstva;

27.  meni, da bi morala Komisija skupaj z državami članicami pripraviti akcijski načrt za spodbujanje poklicev, neposredno ali posredno povezanih z modrim gospodarstvom, da bi vanje pritegnila ljudi;

28.  poziva Komisijo, naj spodbuja pobude za pospeševanje mobilnosti delavcev med gospodarskimi sektorji in državami članicami, kot je večletni akcijski program za izmenjave študentov, učiteljev in mladih strokovnjakov po vzoru programa Erasmus; podpira sodelovanje med podjetji in ponudniki usposabljanja s ciljem priprave diplomantov na delovna mesta na novih področjih;

29.  poziva Komisijo, naj sodeluje s predstavniki pomorskega gospodarskega sektorja in ponudniki usposabljanja pri ustanovitvi in financiranju „evropskih sektorskih svetov za zaposlovanje ter znanja in spretnosti“ za vodenje evidence o delovnih mestih, spremembah v potrebnih znanjih in spretnostih ter povezanih potrebah po usposabljanju;

30.  poziva Komisijo, naj po vzoru programa Erasmus pripravi pobudo, namenjeno spodbujanju mobilnosti raziskovalcev, zlasti na obalnih območjih, ki se bo izrecno nanašala na področje turizma, energetike in biotehnologije in se bo prvenstveno izvajala v obdobjih zunaj turistične sezone, da bi na trajnosten način obravnavali vplive človeka na vse bolj občutljive ekosisteme in obenem izboljšali uporabo infrastrukturnih virov obalnih in otoških območij;

Raziskave in inovacije

31.  ugotavlja, da so raziskovalne zmogljivosti EU na pomorskih področjih na svetovni ravni, in poudarja njihov pomen za utemeljeno oblikovanje politike in poslovne dejavnosti na podlagi inovacij, hkrati pa opaža težave, ki jih imajo poslovne dejavnosti pri trženju rezultatov raziskav;

32.  poudarja, da bi program Obzorje 2020 s preprostejšimi postopki in boljšo podporo inovacijam lahko zagotovil pomembno pomoč pri morskih in pomorskih raziskavah za krepitev uvajanja inovacij na trg, pri čemer bi bilo mogoče izhajati iz izkušenj iz projektov v okviru „Oceana prihodnosti“;

33.  poziva Komisijo, naj do leta 2014 posodobi svojo Evropsko strategijo za morsko in pomorsko raziskovanje s predlogi konkretnih ukrepov za izboljšanje sinergij in razširjanje strokovnega znanja med raziskovalci v EU;

34.  ugotavlja, da so le zdravi morski ekosistemi lahko osnova za trdno in trajnostno modro gospodarstvo; poziva Komisijo, naj še naprej raziskuje skupne učinke človekove uporabe morskega okolja in pomorskih dejavnosti v vseh sektorjih;

35.  poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno dolgoročno spremljanje okolja in izvaja raziskave o sistemih zgodnjega opozarjanja;

36.  poudarja pomen projektov, kot je Evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke (EMODNET), za lažjo izmenjavo in dostopnost podatkov iz raziskav;

Ladijski promet in ladjedelništvo

37.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ladijski promet v državah EU še vedno ovira upravna in carinska birokracija, ki ogroža vizijo o evropskem pomorskem prometnem prostoru in preprečuje rast te gospodarske panoge, zlasti pomorske kabotaže in morskih avtocest; meni, da je treba zagotoviti pripravo enotnih predpisov o pomorskem prometu znotraj Skupnosti, ki so nujno potrebni za zagotavljanje prostega pretoka blaga in oseb v vodah Skupnosti;

38.  je zadovoljen z uspehom pilotnega programa „Modri pas“ in poziva Komisijo, naj pripravi potrebne zakonodajne predloge za oblikovanje modrega pasu pred koncem leta 2013, vključno s potrebno revizijo carinskega zakonika EU;

39.  poudarja, da bo spodbujanje pomorskega prometa prispevalo ne le h gospodarski rasti in zaposlovanju, temveč tudi k doseganju cilja, določenega v beli knjigi „Načrt za enotni evropski prometni prostor“, da bi se 50 % cestnega tovornega prometa do leta 2050 preneslo na železniški in vodni promet;

40.  poudarja, da je treba razširiti vloge pomorskih avtocest kot glavnih evropskih koridorjev in poudarja, da je vzpostavitev nepretrganih prevoznih verig za potnike in tovor v različnih vrstah prevoza bistveno za zagotovitev dolgoročne konkurenčnosti evropskega pomorskega prometa; poziva Komisijo, naj objavi sporočilo o napredku, razvoju in prihodnosti morskih avtocest; meni, da bi morali biti večji otoki v celoti vključeni v morske avtoceste, s čimer bi izboljšali njihovo dostopnost in povečali konkurenčnost njihovega gospodarstva;

41.  poudarja, da je pomorska varnost bistvenega pomena za trajnostno spodbujanje pomorskega prometa, trajnostno gospodarsko rast, zaposlovanje v pomorstvu in trajnostne okoljske standarde v tem sektorju; poudarja, da bi bilo treba načelo preprečevanja uporabljati za predvidevanje novih tveganj in preprečevanje vseh vrst nesreč v pomorskem prometu; ugotavlja, da je treba o tem vprašanju sprejeti ukrepe v EU, pa tudi na mednarodni ravni, zlasti v Mednarodni pomorski organizaciji;

42.  poudarja, da se zaradi izvajanja tretjega svežnja zakonodajnih ukrepov o pomorski varnosti izboljšujejo kakovost evropskih zastav, delo klasifikacijskih zavodov, nadzor v pristaniščih, spremljanje pomorskega prometa, preiskovanje nesreč in zaščita žrtev; poziva države članice, naj pospešijo učinkovito izvajanje tega zakonodajnega paketa;

43.  poudarja, da bi morala pomorska prometna politika upoštevati vse pomembne ekonomske, okoljske in javnozdravstvene pomisleke; poziva Komisijo, naj tesno spremlja učinek skladnosti sektorja pomorskega prometa EU z okoljskimi in javnozdravstvenimi zahtevami ter naj po potrebi predlaga specifične ukrepe, ki bodo izničili negativne posledice za njegovo konkurenčnost; ugotavlja, da bi morale zakonske zahteve v zvezi z razrezom ladij in vsebnostjo žvepla v ladijskih gorivih zagotoviti visoko raven varovanja okolja, hkrati pa zagotoviti uresničevanje cilja preusmeritve prometa s cest na morje v skladu s cilji unije na področju podnebnih sprememb;

44.  poziva Komisijo in države članice, naj bistveno okrepijo svoja prizadevanja za sklenitev mednarodnega sporazuma o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa ob upoštevanju naraščajočega vpliva emisij toplogrednih plinov z ladij;

45.  poudarja, da imajo lahko okolju prijazna goriva, kot je utekočinjeni zemeljski plin, pomembno vlogo pri doseganju cilja zmanjšanja emisij CO2 iz goriv v pomorskem prometu v EU za vsaj 40 % do leta 2050;

46.  poudarja, da je treba podpreti razvoj učinkovitih in trajnostnih pristaniških storitev in infrastrukture, ki se lahko spopadajo z izzivi pričakovanega povečanja pomorskega prometa, pa tudi zmanjšanje okoljskih obremenitev in hrupa, preusmeritev prometa s kopnega na morje ter zagotavljanje nemotenega pretoka potnikov in tovora med različnimi vrstami prevoza; podpira možnost, da se v evropskih pristaniščih sočasno razvijajo dejavnosti popravila in razgradnje plovil;

47.  opozarja na možnost vzpostavitve logističnih platform, ki bi služile lažjemu prevozu blaga med Evropo in drugimi svetovnimi gospodarstvi; poudarja strateški pomen pomorskega prometa ter povezav med najbolj oddaljenimi regijami in drugimi celinskimi območji;

48.  poudarja, da ima ladjedelniška industrija EU potencial za povečanje svojega prispevka k rasti in zaposlovanju z izkoriščanjem priložnosti, ki izhajajo iz povpraševanja po „čistih ladjah“ (večja energetska učinkovitost in zmanjšanje emisij SOx in NOx) in tudi po plovilih in strukturah, primernih za gradnjo, instalacijo in upravljanje vetrnih elektrarn na morju; poziva ladjedelniško industrijo EU, naj izkoristi to priložnost, predvsem glede na pričakovano povečanje prevoza po morju na kratkih razdaljah vzdolž obale EU;

49.  poziva Svet, naj s Parlamentom doseže dogovor o sprejetju uredbe, ki bo omogočala odstranjevanje plovil na način, ki spoštuje okolje in delovne pogoje delavcev, ter tako ladjedelniški industriji EU omogoči konkurenčnejše recikliranje materialov;

50.  poziva Komisijo, naj olajša izvajanje strategije „LeaderSHIP 2020“ s podpiranjem opredeljenih ukrepov za obravnavo izzivov, s katerimi se sooča evropska ladjedelniška industrija, kot so dostop do financiranja, znanja in veščine ter mednarodna konkurenčnost;

Pomorski in obalni turizem

51.  poziva države članice, naj ob neposrednem sodelovanju lokalnih in regionalnih oblasti ter organizacij civilne družbe podprejo pobude za razvoj in posodabljanje trajnostne turistične infrastrukture – s posebnim poudarkom na potrebah invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo – ter naj si vsestransko prizadevajo za odpravo birokracije in pomanjkanja preglednosti v sektorju, pri tem pa naj spoštujejo okoljsko zakonodajo;

52.  poziva, naj se spodbuja in ohranja turizem kot gonilo rasti in ustvarjanja delovnih mest na obalnih območjih; meni, da je za razvoj vsakršne oblike turizma v obalnih regijah bistveno zdravo okolje, zato je treba narediti vse potrebno za njegovo varstvo; poudarja potrebo po trajnostni infrastrukturi za ustvarjanje novih oblik turizma, zlasti za turistične sektorje z visokimi možnostmi za rast, kot so ekološko-kmetijsko-ribiški turizem in trajnostni vodni športi; pozdravlja pobude za spodbujanje strategij čezmejnega turizma v pomorskih bazenih.

53.  poudarja, da so erozija evropske obale, zaščita okoljske in živalske dediščine Evrope ter izboljšanje kakovosti vode še vedno pomembna vprašanja, ki se jih je treba lotiti; zato poudarja potrebo po ustreznem vlaganju v ta območja za razvoj trajnostnega in kakovostnega kopališkega in potapljaškega turizma;

54.  poudarja, da je treba ukrepe za izkoriščanje in razvoj obalne, pomorske in morske dediščine načrtovati vzporedno z ukrepi za njeno varovanje in ohranjanje;

55.  opozarja na pomen ustanavljanja ali posodabljanja specializiranih visokih šol (za upravljanje in ekonomiko turističnih podjetij, za poklice v turizmu, pomorske visoke šole, kuharske šole itd.) ter izboljšanja ponudb usposabljanja za povečanje kakovosti turističnih storitev in proizvodov, uporabe novih tehnologij in prilagojenosti na podnebne spremembe;

56.  poudarja, da je treba poenostaviti postopke za izdajo vizumov, zmanjšati s tem povezane stroške in omogočiti izdajo vizumov za večkratni vstop obiskovalcem iz tretjih držav, zlasti iz držav BRIK; poziva Komisijo, naj preišče in nemudoma uvede nove „pametne“ načine izdajanja turističnih vizumov za povečanje dohodnih turističnih tokov;

57.  poudarja, da je sektor križarjenj pomemben gospodarski vir za evropska pristanišča in sosednje lokalne skupnosti, ki je hkrati bistvenega pomena za razvoj in uporabo energetsko učinkovitejših ladij z manjšimi emisijami; spodbuja načrtovanje privlačnih turističnih programov, zasnovanih za večjo kakovost subjektivne izkušnje obiskovalcev s poudarjanjem pomorskega, kulturnega in zgodovinskega pomena pristaniških destinacij;

58.  poziva Komisijo, naj pospeši prizadevanja za krepitev konkurenčnosti evropskih pristanišč s podpiranjem in usklajevanjem zmogljivosti pristaniške infrastrukture in nadgradnjo njihovih storitev (npr. z uskladitvijo s schengenskimi zahtevami), da bi evropska pristanišča postala privlačnejša za ladje za križarjenje in koristnejša za lokalne in ribiške skupnosti, s čimer bi omogočili večjo raznolikost njihovih dejavnosti; poziva Komisijo, naj upošteva posebnosti pristanišč v otoških in najbolj oddaljenih regijah;

59.  poziva, naj projekti posodabljanja in širjenja pristanišč obvezno vključujejo opremljanje potniških terminalov in novih potniških ladij z napravami za pomoč osebam z zmanjšano gibljivostjo;

60.  ponovno poudarja pomen obalnega in morskega potniškega prometa, predvsem s trajekti in ladjami za križarjenje, in opozarja na začetek veljavnosti Uredbe (EU) št. 1177/2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju, ki bi morala prispevati k izboljšanju kakovost pomorskega turizma; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj uvede kampanjo za izboljšanje kakovosti potniških ladij in ladij za križarjenje ob upoštevanju pravic potnikov ter naj jo utemelji na najboljši praksi prevoznikov;

61.  poudarja pomen rekreacijske plovbe in vodnih športov za pomorski turizem; poziva Komisijo, naj v okviru svojega naslednjega sporočila o pomorskem turizmu preuči socialni in gospodarski vpliv tega sektorja, možnosti za uskladitev in poenostavitev pravil na ravni EU, ki urejajo izdajo obratovalnih dovoljenj, navigacijske in obratovalne pogoje, varnostne zahteve ter vzdrževanje in popravila jaht ter vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij v tem sektorju;

62.  poudarja pomen kopališkega turizma kot posebnosti nekaterih evropskih obmorskih regij; poziva Komisijo, naj opravi oceno učinka, s katero naj preveri, ali bi lahko Direktiva 2006/123/ES negativno vplivala na MSP v tem sektorju, ter naj po potrebi predlaga ukrepe za omilitev tega vpliva in zagotovitev, da se bodo pri uporabi direktive upoštevale posebnosti te poklicne dejavnosti;

63.  poziva Komisijo, naj države članice, regije, avtonomne skupnosti in ostale zainteresirane strani na obalnih in otoških območjih spodbudi k oblikovanju in sistemskemu izvajanju pobude v zvezi s „starimi trgovskimi potmi“, ki jo je Parlament sprejel v okviru razprav o proračunu za leto 2013, tako na ravni sredozemskega bazena kot tudi na ravni drugih evropskih bazenov, zlasti zavoljo povečanja raznovrstnosti turističnih proizvodov in izboljšanja zunajsezonske ponudbe;

64.  poziva Komisijo, naj vključi trajnostni pomorski, otoški in obalni turizem v povezane ukrepe in programe, kot so „EDEN – evropske destinacije odličnosti“ in programi „Calypso“, ter naj podpre pobude, ki spodbujajo diverzifikacijo oblik turizma, povezanih z obalnim, pomorskim in morskim prostorom, omilitev sezonske narave turističnih dejavnosti in delovnih mest ter prilagajanje na podnebne spremembe; v zvezi s tem meni, da bi povečanje raznovrstnosti turistične ponudbe lahko prispevalo k večji privlačnosti pomorskih regij in jim omogočilo preseganje tradicionalne oblike ponudbe, ki temelji na soncu, plaži in morju;

65.  poziva k promociji pomorskih letovišč, saj lahko to zmanjša sezonska nihanja in ustvari multiplikativni učinek za lokalna in regionalna gospodarstva z vključevanjem ribiških skupnosti in ustvarjanjem ravnovesja med gospodarsko rastjo in trajnostjo;

66.  poziva Komisijo, naj upošteva prispevek in vlogo lokalne kulture in gastronomije malih tradicionalnih proizvajalcev v razvoju evropskega obalnega turizma; meni, da je treba uporabljati in usklajevati obstoječe politike in orodja ter pripraviti nove programe in ukrepe, da bi spodbudili sinergije zlasti med malimi in srednjimi podjetji (MSP) v primarnem in terciarnem sektorju na obalnih območjih EU;

67.  poziva Komisijo, naj v „spletno opazovalnico turizma“ vključi razdelek, namenjen pomorskemu in obalnemu turizmu, kar bo zagotovilo povezave med raziskovalnimi inštituti, podjetji in javnimi organi z namenom spodbujanja tržnih raziskav, zagotavljanja v prihodnost usmerjenih informacij o razvoju ponudbe in povpraševanja podjetjem in javnim organom ter ustvarjanja ugodnejših poslovnih pogojev, hkrati pa bodo tako pridobljene informacije o povezavah med biotsko raznovrstnostjo, varovanjem podnebja in pobudami za trajnostni turizem;

Modra energija

68.  opozarja, da so podnebne spremembe ena od glavnih groženj za morsko biotsko raznovrstnost na svetovni ravni ter da morajo energetski vidiki strategije „modre rasti“ temeljiti na obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti;

69.  v zvezi s tem priznava pomen evropskih morij in oceanov za zanesljivost oskrbe z energijo v EU ter diverzifikacijo virov energije in dobavnih poti;

70.  opozarja na potencial vetrne energije na morju, energije plimovanja in valovanja in oceanske toplotne energije ter konvencionalnega energetskega sektorja na morju v smislu ustvarjanja trajnostnih delovnih mest v obalnih regijah, zmanjševanja emisij ter prispevka k srednjeročnim in dolgoročnim energetskim ciljem Evropske unije; poudarja, da bodo za izkoriščanje tega potenciala potrebne znatne naložbe, da bi lahko preuredili povezave z elektroenergetskim omrežjem in zagotovili prenosne zmogljivosti;

71.  poudarja, da predstavlja modra energija prednost za evropsko pomorsko gospodarstvo; poziva Komisijo in države članice, naj prispevajo k uresničenju potenciala modre energije z uporabo strategij za morske bazene, ob tem pa posebno pozornost posvetijo potencialu najbolj oddaljenih regij zaradi njihove lokacije in naravnih značilnosti;

72.  poziva Komisijo, naj dejavno podpira vodilno vlogo EU v svetu na tem področju z razvijanjem evropske industrijske strategije za modro energijo, kot je v preteklosti že naredila za druge sektorje;

73.  poziva Komisijo, naj v svojem naslednjem sporočilu na tem področju sprejme celovit pristop k razvoju morskih energetskih virov z izkoriščanjem sinergij med energijo vetra na morju in drugimi morskimi obnovljivimi viri energije; poudarja, da mora ta pristop ponuditi popolno in trajnostno mešanico virov ob upoštevanju previdnostnega načela in zagotavljanju pomorske varnosti in zaščite ter predvideti tudi vzpostavitev ustrezne infrastrukture za prenos energije, proizvedene na morju, do kopnega in povezavo s klasičnim elektroenergetskim omrežjem;

74.  poziva države članice, naj sodelujejo pri pospeševanju trajnostne gradnje severnomorskega odprtomorskega omrežja za obnovljive vire energije; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za ustrezen regulativni okvir;

Ribolov in ribogojstvo

75.  poudarja, da bi moralo ribogojstvo in ribištvo prispevati k trajnostni proizvodnji hrane v vsej Uniji in k dolgoročni prehranski preskrbljenosti; meni, da bi morali spodbujati razvoj in inovacije v sektorju trajnostnega ribogojstva in predelave rib z zmanjšanjem birokracije in spodbujanjem zaposlitvenih možnosti v teh sektorjih ter tako izboljšati kakovost življenja na obalnih in podeželskih območjih;

76.  poudarja pomen razvoja trajnostnega ribogojstva za zmanjšanje prelova evropskih ribjih staležev in odvisnosti od uvoza rib iz tretjih držav, ki predstavlja več kot 60 % rib, porabljenih v EU;

77.  poudarja, da ribogojstvo v EU že zagotavlja 80 000 delovnih mest in ima potencial za pomembno izboljšanje gospodarstev obalnih skupnosti ob upoštevanju ocen ZN, da bo proizvodnja gojenih rib do leta 2019 presegla donos tradicionalnega ribištva;

78.  poziva Komisijo, naj v svojih naslednjih strateških smernicah za ribogojstvo v EU spodbuja odprtomorsko ribogojstvo, ki ga je mogoče uskladiti z modrimi energetskimi objekti za zmanjšanje pritiska pretirano intenzivnega ribogojstva na obalne ekosisteme in na druge dejavnosti; poudarja, da je treba v celostnih načrtih upravljanja držav članic poenostaviti upravno breme in zagotoviti dodeljevanje primernega prostora za razvoj teh dejavnosti;

79.  poudarja pomen prihodnjega Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, ki prvič združuje celostno pomorsko politiko in financiranje ribištva, ter Evropske investicijske banke za podporo trajnostnemu in okolju prijaznemu razvoju ribištva, ribogojstva in predelave rib in za diverzifikacijo dohodkov v ribiških skupnostih, ki so odvisne od teh sektorjev, zlasti v zvezi z malim priobalnim ribolovom, poklicnim usposabljanjem žensk in mladih ter privabljanjem novih podjetnikov v ta sektor;

80.  priznava, da je varovanje pomorskih meja Evrope izziv za države članice; meni, da so za uspešno modro gospodarstvo potrebne varne morske meje v Evropski uniji, da bi zagotovili varstvo morskega okolja, nadzor ribištva, boj proti nezakonitemu ribolovu in kazenski pregon; zato poudarja, da je pomembno vzpostaviti evropsko obalno stražo, ki bo usklajevala dejavnosti in nadzor na morju; poleg tega poudarja, da je pomembno krepiti pobude za regijsko sodelovanje v ribiškem sektorju;

Ekstrakcija rudnin iz morja

81.  priznava obstoj ugodnih pogojev za ekstrakcijo rudnin iz morja; vseeno poudarja, da je okolje morskega dna s preostankom planeta povezano prek izmenjave snovi, energije in biotske raznovrstnosti, kar bi, če bi to izmenjavo prekinili, lahko povzročilo nepredvidljive spremembe v staležih rib in biotski raznovrstnosti;

82.  poziva Komisijo, naj posveti posebno pozornost okoljskim posledicam rudarjenja na morskem dnu, zlasti v zelo občutljivih morskih okoljih, podpre ustrezne raziskovalne projekte, uporabi previdnostno načelo ter v sodelovanju z organi tretjih držav, ki jih zadeva ta sektor, poskusi hitreje zapolniti obstoječe vrzeli v znanstvenih ugotovitvah;

83.  priznava, da učinkovitejša uporaba virov, skupaj z boljšimi politikami recikliranja, omogoča stroškovno učinkovitejši in bolj trajnosten pristop k zadovoljevanju naših potreb po rudninah kot intenzivno izkoriščanje podvodnih virov; obžaluje, da se zaradi pomanjkljivosti na področju recikliranja surovin in redkih zemljin povečuje količina odpadkov, in zato poziva k ukrepom za izboljšanje sektorjev recikliranja, ki bi bili alternativa pomorskemu rudarjenju; opozarja na dolgoročnejše priložnosti za zaposlovanje, ki jih ponuja ta alternativni pristop;

Modra biotehnologija

84.  priznava, da ima modra biotehnologija potencial za ustvarjanje visoko kvalificiranih zaposlitev in lahko veliko ponudi ključnim področjem, kot so zdravje, prehrana in inovacije; pozdravlja namero Komisije, da bo podprla raziskave in inovacije, potrebne za spodbujanje te dejavnosti na področju podjetništva;

85.  poudarja potencialni pomen morske biotske raznovrstnosti, zlasti v pretežno še neraziskanem globokem morju, za sektor modre biotehnologije, vendar opozarja na potrebo po previdnem raziskovanju tega zelo občutljivega ekosistema;

86.  poziva Komisijo, naj jasno opredeli vprašanja in izzive, povezane z modro biotehnologijo (na primer bionanotehnologijo, biomateriali in uvajanjem gensko spremenjenih rib, školjk in mikroorganizmov), in naj za odkrivanje, ocenjevanje in obvladovanje s tem povezanih okoljskih in zdravstvenih tveganj uporabi znanstveno utemeljen pristop na podlagi previdnostnega načela;

87.  poziva Komisijo, naj spodbuja partnerstva med zasebnim sektorjem in raziskovalnimi inštituti ter čezmejna partnerstva, kot je Evropski informacijski center za morsko biologijo, ker morska biotehnologija in dostop do morske biotske raznovrstnosti zahtevata znanstveno znanje ter kompleksno in drago opremo;

o
o   o

88.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 56 E, 26.2.2013, str. 41.
(2) UL C 70 E, 8.3.2012, str. 70.
(3) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 10.
(4) UL C 45 E, 23.2.2010, str. 1.
(5) UL C 279 E, 19.11.2009, str. 30.
(6) UL C 175 E, 10.7.2008, str. 531.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov