Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2013 o predlogu sklepa Sveta o uvedbi eura v Latviji 1. januarja 2014 (COM(2013)0345 – C7-0183/2013 – 2013/0190(NLE))
(Posvetovanje)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2013)0345),
– ob upoštevanju konvergenčnega poročila Komisije za leto 2013 (COM(2013)0341) in konvergenčnega poročila Evropske centralne banke iz junija 2013, kar zadeva Latvijo,
– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega konvergenčnemu poročilu Komisije za leto 2013 za Latvijo (SWD(2013)0196),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o širitvi euroobmočja(1),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. junija 2007 o boljšem načinu posvetovanja s Parlamentom v postopkih v zvezi s širitvijo euroobmočja(2),
– ob upoštevanju člena 140(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0183/2013),
– ob upoštevanju člena 83 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0237/2013),
A. ker člen 140 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) predvideva doseganje visoke stopnje trajnostne konvergence, pri čemer se upošteva, kako države članice izpolnjujejo naslednja merila: doseganje visoke stopnje stabilnosti cen; vzdržnost stanja javnih financ; upoštevanje normalnih meja nihanja, predvidenih z mehanizmom deviznega tečaja; ter trajnost dosežene konvergence in sodelovanja države članice v mehanizmu deviznih tečajev evropskega monetarnega sistema, kar se kaže v ravni dolgoročnih obrestnih mer (maastrichtska merila);
B. ker Latvija izpolnjuje maastrichtska merila v skladu s členom 140 PDEU in Protokolom št. 13 o konvergenčnih merilih, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU;
C. ker je poročevalec obiskal Latvijo, da bi ocenil njeno pripravljenost za vstop v euroobmočje;
D. ker si je latvijski narod izredno prizadeval, da bi premagal finančno krizo, in se je vrnil na pot konkurenčnosti in rasti;
1. odobri predlog Komisije;
2. podpira uvedbo eura v Latviji 1. januarja 2014;
3. ugotavlja, da je bila ocena Komisije in Evropske centralne banke (ECB) pripravljena v razmerah globalne finančne krize, ki je vplivala na možnosti številnih drugih držav članic za doseganje nominalne konvergence, zlasti pa je sprožila močan ciklični upad stopnje inflacije;
4. zlasti ugotavlja, da je svetovna finančna kriza močno prizadela Latvijo na področju revščine, brezposelnosti in demografskega razvoja; poziva Latvijo in njene partnerje v Uniji, naj izvajajo stroge makrobonitetne standarde, da bi preprečili nevzdržne kapitalske tokove in težnje po naraščanju posojil, kar se je že dogajalo pred krizo;
5. ugotavlja, da Latvija izpolnjuje merila zaradi odločnih, verodostojnih in trajnostnih prizadevanj latvijske vlade in latvijskega naroda; poudarja, da bo splošna vzdržnost makroekonomskega in finančnega položaja odvisna od uravnoteženih in daljnosežnih reform, katerih cilj bo združevanje discipline in solidarnosti ter dolgoročne trajnostne naložbe ne samo v Latviji, temveč v vsej gospodarski in monetarni uniji;
6. ugotavlja, da je ECB v svojem konvergenčnem poročilu za leto 2013 izrazila določene pomisleke v zvezi z dolgoročno vzdržnostjo ekonomske konvergence Latvije; izpostaviti želi predvsem naslednje izjave in priporočila iz poročila:
–
pridružitev valutni uniji zajema izvajanje monetarnih instrumentov ter instrumentov menjalnega tečaja, pomeni pa tudi večjo pomembnost notranje prožnosti in odpornosti; zato bi morale oblasti poleg vsega, kar so ukrenile od leta 2009, razmisliti o nadaljnji okrepitvi alternativnih instrumentov proticiklične politike, ki jih imajo na razpolago;
–
Latvija mora nadaljevati svojo pot obsežne fiskalne konsolidacije v skladu z zahtevami Pakta za stabilnost in rast, ter izvajati in spoštovati fiskalni okvir, ki bo v prihodnosti pomagal pri vračanju k procikličnim politikam;
–
ker je še vedno zelo potrebno okrepljeno institucionalno okolje in ker se ocenjuje, da je siva ekonomija, čeprav naj bi upadala, še vedno sorazmerno obsežna in ne prinaša samo izgub v javnih prihodkih, temveč tudi izkrivlja konkurenco, škodi konkurenčnosti Latvije in zmanjšuje privlačnost države kot destinacije za tuje neposredne naložbe, saj ovira dolgoročne naložbe in produktivnost; meni, da je treba te pomisleke jemati resno, predvsem če se bodo sedanji trendi v inflaciji in finančnih tokovih obrnili; meni, da ti pomisleki ne spremenijo splošne pozitivne ocene glede uvedbe eura v Latviji;
7. poziva latvijsko vlado, naj ohrani svojo preudarno javnofinančno politiko ter splošno usmerjenost v stabilnost na drugih področjih politike, ob predvidevanju morebitnih makroekonomskih neravnovesij in tveganj za stabilnost cen v prihodnosti ter popravi neravnovesja, ki jih je v okviru poročila o mehanizmu opozarjanja ugotovila Komisija; ugotavlja, da je stabilnost cen v Latviji močno odvisna od gibanja cen osnovnih dobrin zaradi nizke energetske učinkovitosti in visoke stopnje uvoza energije iz enega samega vira v sestavi svoje potrošniške košarice; poziva latvijsko vlado, naj to področje izboljša in okrepi svoja splošna prizadevanja za doseganje vseh nacionalnih ciljev EU 2020;
8. je zaskrbljen zaradi sedanje nizke podpore latvijskih državljanov uvedbi eura; poziva latvijsko vlado in organe k dejavnejšemu komuniciranju z latvijskimi državljani, da bi zagotovili večjo javno podporo za uvedbo eura; poziva latvijsko vlado in organe, naj nadaljujejo z informacijsko in komunikacijsko kampanjo, da bi dosegli vse latvijske državljane;
9. poziva latvijsko vlado, naj obravnava strukturne pomanjkljivosti na trgu dela z ustreznimi strukturnimi reformami in reformami izobraževanja; zlasti poziva latvijsko vlado, naj obravnava stopnjo revščine in vedno večjo vrzel dohodkovne neenakosti;
10. priznava stabilnost latvijskega bančnega sektorja tekom zadnjih treh let; poudarja pa, da je bil ta bančni poslovni model v prvi fazi svetovne finančne krize močno ogrožen; poudarja, da je zrušenje latvijskega finančnega sistema tedaj preprečilo samo reševanje s sredstvi EU in Mednarodnega denarnega sklada; pozdravlja nedavne reforme za okrepitev ureditve latvijskih bank, ki so dejavne pri poslovanju z bančnimi vlogami nerezidentov; poziva latvijske organe, naj zagotovijo upoštevanje strogega nadzora teh bank in izvajanje ustreznih dodatnih ukrepov za obvladovanje tveganja; dodatno poziva latvijske oblasti, naj so previdne glede morebitnih neusklajenosti med bančnimi strukturami zapadlosti sredstev in obveznosti, ki namreč utegnejo ogroziti finančno stabilnost;
11. poziva latvijske organe, naj ohranijo trenuten tek praktičnih priprav za zagotovitev nemotenega procesa prehoda; poziva latvijsko vlado, naj vzpostavi ustrezne mehanizme nadzora za zagotovitev dejstva, da se uvedba eura ne bi izkoristila za prikrito višanje cen;
12. poziva Svet, naj Parlament obvesti, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;
13. obžaluje, da je rok za stališče Parlamenta po členu 140 PDEU tako zelo kratek; poziva Komisijo in države članice, ki načrtujejo uvedbo eura, naj določijo ustrezen časovni razpored, da bo lahko Parlament svoje stališče oblikoval na podlagi širše in bolj vključujoče razprave;
14. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;
15. naroči svojemu predsedniku, naj svoje stališče posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki, euroskupini in vladam držav članic.