Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki opredeljuje vrednote, na katerih temelji Unija,

–  ob upoštevanju členov 3, 4, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), členov 49, 56, 114, 167 in 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2012 o nedavnih političnih dogodkih na Madžarskem(1), v kateri je naročil svojemu Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj v sodelovanju z Evropsko komisijo, Svetom Evrope in Beneško komisijo spremlja vprašanje, ali in kako so bila uresničena priporočila iz resolucije, ter svoje ugotovitve predstavi v poročilu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2011 o madžarskem zakonu o medijih(2) in z dne 5. julija 2011 o revidirani madžarski ustavi(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2010 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2009–2010) – učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2012 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2010–2011)(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji z naslovom Spoštovanje in spodbujanje vrednot, na katerih temelji Unija (COM(2003)0606),

–  ob upoštevanju izjav Sveta in Komisije, predstavljenih na plenarni razpravi o nedavnih političnih dogodkih na Madžarskem, ki je potekala 18. januarja 2012 v Evropskem parlamentu,

–  ob upoštevanju izjave madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána, ki je nagovoril Evropski parlament 18. januarja 2012 na plenarni razpravi o nedavnih političnih dogodkih na Madžarskem,

–  ob upoštevanju predstavitve Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve dne 9. februarja 2012,

–  ob upoštevanju poročila delegacije članov Evropskega parlamenta o njihovem obisku v Budimpešti, ki je potekal od 24. do 26. septembra 2012,

–  ob upoštevanju delovnih dokumentov s področja človekovih pravic: standardi in prakse na Madžarskem (v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2012), ki jih sestavljajo naslednji delovni dokumenti: št.1 – Neodvisnost sodstva, št. 2 – Temeljna načela in temeljne pravice, št. 3 – Zakonodaja o medijih, št. 4 – Načela demokracije in pravna država in št. 5 – Sklepne besede poročevalca, o katerih je Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve razpravljal 10. julija 2012, 20. septembra 2012, 22. januarja 2013, 7. marca 2013 in. 8. aprila 2013, ter pripomb madžarske vlade na te dokumente,

–  ob upoštevanju Temeljnega zakona Madžarske, ki ga je 18. aprila 2011 sprejel parlament Republike Madžarske in je začel veljati 1. januarja 2012 (v nadaljnjem besedilu: ustava), ter prehodnih določb madžarske ustave, ki jih je parlament sprejel 30. decembra 2011 in ki so prav tako začele veljati 1. januarja 2012 (v nadaljnjem besedilu: prehodne določbe),

–  ob upoštevanju prve ustavne spremembe, ki jo je 17. aprila 2012 vložil minister za nacionalno gospodarstvo in madžarski parlament sprejel 4. junija 2012, ki določa, da so prehodne določbe del ustave,

–  ob upoštevanju druge ustavne spremembe, ki je bila 18. septembra 2012 vložena v obliki predloga posameznega poslanca in jo je madžarski parlament sprejel 29. oktobra 2012 ter ki v prehodne določbe zapisuje zahtevo po registriranju volivcev,

–  ob upoštevanju tretje ustavne spremembe, ki je bila vložena 7. decembra 2012 in jo je madžarski parlament sprejel 21. decembra 2012, ki določa, da se omejitve in pogoji za pridobitev lastništva in rabe obdelovalnih površin in gozdov ter pravila, ki urejajo celostno organizacijo kmetijske proizvodnje, določijo s temeljnim zakonom,

–  ob upoštevanju četrte ustavne spremembe, ki je bila 8. februarja 2013 vložena v obliki predloga posameznega poslanca in jo je madžarski parlament sprejel 11. marca 2013 ter ki med drugimi določbami v besedilo ustave vpisuje prehodne določbe (z nekaterimi izjemami, vključno z določbo, ki zahteva registriranje volivcev), ki jih je ustavno sodišče republike Madžarske razveljavilo 28. decembra 2012 na postopkovni podlagi (odločba št. 45/2012), in preostalih določb resnično prehodnega značaja v tem dokumentu,

–  ob upoštevanju zakona CXI iz leta 2012 o spremembi zakona CLXI iz leta 2011 o organizaciji in upravljanju sodišč in zakona CLXII iz leta 2011 o pravnem statusu in plačilu sodnikov na Madžarskem,

–  ob upoštevanju zakona XX iz leta 2013 o zakonodajnih spremembah zgornje starostne meje, ki velja v določenih pravnih razmerjih v sodstvu,

–  ob upoštevanju zakona CCVI iz leta 2011 o pravici do svobode vesti in vere in pravnem statusu cerkva, veroizpovedi in verskih skupnosti na Madžarskem (zakon o cerkvah), ki je bil sprejet 30. decembra 2011 in je začel veljati 1. januarja 2012,

–  ob upoštevanju mnenj št. CDL(2011)016, CDL(2011)001, CDL-AD(2012)001, CDL-AD(2012)009, CDL-AD(2012)020 in CDL-AD(2012)004 Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (Beneške komisije) o novi madžarski ustavi, o treh pravnih vprašanjih, ki izhajajo iz postopka snovanja nove madžarske ustave, o zakonu CLXII iz leta 2011 o pravnem statusu in plačilu sodnikov na Madžarskem in zakonu CLXI iz leta 2011 o organizaciji in upravljanju sodišč na Madžarskem, o zakonu CLI iz leta 2011 o ustavnem sodišču Republike Madžarske, o temeljnih zakonih o pravosodju, ki so bili spremenjeni po sprejetju mnenja CDL-AD(2012)001 o Madžarski in o zakonu o pravici do svobode vesti in vere in pravnem statusu cerkva, veroizpovedi in verskih skupnosti na Madžarskem,

–  ob upoštevanju skupnega mnenja št. CDL-AD(2012)012 Beneške komisije in OVSE/ODHIR o zakonu o volitvah poslancev madžarskega parlamenta,

–  ob upoštevanju pripomb madžarske vlade št. CDL(2012)072, CDL(2012)046 in CDL(2012)045 o osnutku mnenja Beneške komisije o temeljnih zakonih o sodstvu, ki so bili spremenjeni po sprejetju mnenja CDL-AD(2012)001 o osnutku skupnega mnenja o zakonu o volitvah poslancev madžarskega parlamenta in o osnutku mnenja o zakonu CLI iz leta 2011 o ustavnem sodišču Republike Madžarske,

–  ob upoštevanju pobud generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjørna Jaglanda, vključno s priporočili o pravosodju iz njegovega pisma z dne 24. aprila 2012, naslovljenega na podpredsednika madžarske vlade Tiborja Navracsicsa,

–  ob upoštevanju odgovorov T. Navracsicsa z dne 10. maja 2012 in 7. junija 2012, v katerih izraža namero madžarskih oblasti, da bodo obravnavale priporočila Thorbjørna Jaglanda,

–  ob upoštevanju pisma z dne 6. marca 2013, ki ga je generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjørn Jagland poslal T. Navracsicsu, v katerem izraža zaskrbljenost glede predloga četrte ustavne spremembe in poziva k preložitvi glasovanja, in odgovora Tiborja Navracsicsa z dne 7. marca 2013,

–  ob upoštevanju pisma z dne 6. marca 2013, ki so ga ministri za zunanje zadeve Nemčije, Nizozemske, Danske in Finske poslali predsedniku Komisije Joséju Manuelu Barrosu in v katerem pozivajo k vzpostavitvi mehanizma za spodbujanje skladnosti s temeljnimi vrednotami v državah članicah,

–  ob upoštevanju pisma z dne 8. marca 2013, ki ga je madžarski minister za zunanje zadeve János Martonyi poslal svojim kolegom v državah članicah Evropske unije, v katerem pojasnjuje namen četrte ustavne spremembe,

–  ob upoštevanju pisma z dne 8. marca 2013, ki ga je José Manuel Barroso poslal Viktorju Orbánu o pomislekih Evropske komisije glede četrte ustavne spremembe, in odgovora Viktorja Orbána predsedniku Komisije, izvodi katerih so bili poslani predsedniku Evropskega sveta Hermanu van Rompuyu in predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schulzu,

–  ob upoštevanju skupne izjave predsednika Joséja Manuela Barrosa in generalnega sekretarja Thorbjørna Jaglanda z dne 11. marca 2013, v kateri opozarjata na svoje pomisleke glede četrte ustavne spremembe, kar zadeva načelo pravne države; in ob upoštevanju potrditve predsednika vlade Orbána v pismu z dne 8. marca 2013, naslovljenem na predsednika Barrosa, o polni zavezanosti madžarske vlade in parlamenta evropskim pravilom in vrednotam,

–  ob upoštevanju zahtevka za mnenje Beneške komisije o četrti ustavni spremembi madžarske ustave, ki ga je 13. marca 2013 J. Martonyi poslal T. Jaglandu,

–  ob upoštevanju izjav Sveta in Komisije o ustavnih razmerah na Madžarskem, predstavljenih na plenarni razpravi, ki je potekala 17. aprila 2013 v Evropskem parlamentu,

–  ob upoštevanju pisma komisarja za človekove pravice Sveta Evrope Thomasa Hammarberga J. Martonyiju z dne 16. decembra 2011, v katerem izraža pomisleke glede novih madžarskih zakonov o pravici do svobode vesti in vere ter o pravnem statusu cerkva, veroizpovedi in verskih skupnosti, in ob upoštevanju odgovora J. Martonyija z dne 12. januarja 2012,

–  ob upoštevanju mnenja komisarja za človekove pravice št. CommDH(2011)10 z dne 25. februarja 2011 o madžarski medijski zakonodaji v luči standardov Sveta Evrope na področju svobode medijev in opomb madžarskega državnega sekretarja za komunikacije z dne 30. maja 2011 k temu mnenju,

–  ob upoštevanju izjav Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice z dne 15. februarja 2012 in 11. decembra 2012, v katerih Madžarsko poziva, naj ponovno pretehta zakonodajo, ki lokalnim oblastem omogoča, da kriminalizirajo brezdomstvo, in podpre odločitev ustavnega sodišča, ki brezdomstvo dekriminalizira,

–  ob upoštevanju izjav Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice z dne 15. marca 2013, ki izražajo pomisleke glede sprejetja četrte ustavne spremembe,

–  ob upoštevanju postopka za ugotavljanje kršitev v zadevi C-288/12, ki sedaj poteka in ki ga je Evropska komisija sprožila proti Madžarski v zvezi z zakonitostjo prenehanja mandata nekdanjemu komisarju za varstvo podatkov, ki še teče pred Sodiščem Evropske unije,

–  ob upoštevanju odločitve Sodišča Evropske unije z dne 6. novembra 2012 o drastičnem znižanju upokojitvene starosti madžarskih sodnikov in ob upoštevanju poznejšega sprejetja zakona št. XX iz leta 2013 o spremembi zakona CLXII iz leta 2011, ki ga je madžarski parlament sprejel 11. marca 2013,po uskladitvi z odločitvijo Sodišča Evropske unije,

–  ob upoštevanju odločb ustavnega sodišča Republike Madžarske z dne 16. julija 2012 (št. 33/2012) o znižanju upokojitvene starosti madžarskih sodnikov, z dne 28. decembra 2012 (št. 45/2012) o prehodnih določbah ustave, z dne 4. januarja 2013 (št. 1/2013) o zakonu o volilnem postopku in z dne 26. februarja 2013 (št. 6/2013) o zakonu o svobodi vere in pravnem statusu cerkva,

–  ob upoštevanju poročila nadzornega odbora parlamentarne skupščine Sveta Evrope,

–   ob upoštevanju zakona št. LXXII iz leta 2013 o oblikovanju novih pravil in predpisov glede nadzora nacionalne varnosti; ob upoštevanju pisma z dne 27. maja 2013, ki ga je Dr. András Zs. Varga naslovil na Dr. Andrása Cser-Palkovicsa, predsednika odbora madžarskega parlamenta za ustavne, pravne in postopkovne zadeve, in v katerem je izrazil pomisleke glede sprejete zakonodaje o oblikovanju novih pravil in predpisov glede nadzora nacionalne varnosti;

–  ob upoštevanju prihodnje ocene četrte ustavne spremembe s strani Evropske komisije,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0229/2013),

I - ozadje in glavna odprta vprašanja
Skupne evropske vrednote

A.  ker Evropska unija temelji na vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, kot je določeno v členu 2 PEU, na jasnem spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin, kot je zapisano v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ter na priznavanju pravne vrednosti teh pravic, svoboščin in načel, kar bo Evropska unija še dodatno podkrepila z bližnjim pristopom k Evropski konvenciji o človekovih pravicah na podlagi člena 6(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU);

B.  ker skupne vrednote iz člena 2 PEU predstavljajo jedro pravic, priznanih osebam, ki živijo na ozemlju EU, zlasti njenim državljanom, ne glede na njihovo nacionalnost ter kulturno ali versko pripadnost, in ker lahko zadevne osebe v polni meri uživajo te pravice le, če se spoštujejo temeljne vrednote in načela Evropske unije;

C.  ker je politično in pravno soočenje z vrednotami iz člena 2 PEU nujen temelj naše demokratične družbe in se morajo zato za njih jasno in nedvoumno izreči vse institucije EU in države članice;

D.  ker spoštovanje in spodbujanje takih skupnih vrednot ni le bistven element identitete Evropske unije, ampak tudi izrecna obveza, ki izhaja iz člena 3(1) in (5) PEU, in s tem nujen pogoj za članstvo v EU in za celovito ohranjanje pravic v zvezi s članstvom;

E.  ker obveznosti, ki zavezujejo države kandidatke v okviru københavnskih meril, skladno s členom 2 PEU in načelom lojalnega sodelovanja veljajo za države članice tudi po njihovi pridružitvi EU in ker bi zato bilo treba vse države članice redno ocenjevati, da bi se preverilo njihovo stalno upoštevanje skupnih vrednot EU;

F.  ker člen 6(3) PEU poudarja dejstvo, da so temeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in kakor izhajajo iz skupnega ustavnega izročila držav članic, splošna načela prava Unije in ker so te pravice skupna dediščina in prednost demokratičnih evropskih držav;

G.  ker ima z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe in v skladu s členom 6 PEU Listina o temeljnih pravicah enako pravno veljavnost kot Pogodbi, s čimer so se vrednote in načela pretvorili v konkretne in izvršljive pravice;

H.  ker člen 7(1) PEU v skladu z natančnim postopkom zagotavlja institucijam EU pooblastila za ocenjevanje, ali obstaja očitno tveganje za resno kršenje skupnih vrednot iz člena 2 s strani države članice, ter za politično sodelovanje z zadevno državo, da se preprečijo in odpravijo kršitve; ker pred takšno presojo Svet v skladu z istim postopkom zasliši zadevno državo članico;

I.  ker področje uporabe člena 2 PEU ni omejeno z omejitvijo člena 51(1) Listine o temeljnih pravicah in ker področje uporabe člena 7 PEU ni omejeno na področja politike, ki jih zajema pravo EU, in ker lahko zato EU ukrepa tudi v primeru kršitve ali očitnega tveganja za kršitev skupnih vrednot na področjih, ki sodijo v pristojnost držav članic;

J.  ker na podlagi načela lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU države članice Uniji pomagajo izpolnjevati njene naloge in se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili uresničevanje ciljev Unije, vključno s ciljem spoštovanja in spodbujanja skupnih vrednot Unije;

K.  ker gre spoštovanje skupnih vrednot Unije z roko v roki z zavezo EU k raznolikosti, ki se odraža v obveznosti Unije, da spoštuje „enakost držav članic pred Pogodbama kot tudi njihovo nacionalno identiteto, ki je neločljivo povezana z njihovimi temeljnimi političnimi in ustavnimi strukturami“, kot je zapisano v členu 4(2) PEU; ker temeljne evropske vrednote iz člena 2 PEU izhajajo iz skupnega ustavnega izročila držav članic in jih torej ni mogoče zlorabiti proti obveznosti spoštovanja nacionalne identitete iz člena 4 PEU, temveč so temeljno ogrodje Evropske unije, v okviru katerega lahko države članice spoštujejo in razvijajo svojo nacionalno identiteto;

L.  ker je v okviru Pogodb spoštovanje „nacionalne identitete“ (člen 4(2) PEU) in „različnih pravnih sistemov in izročil držav članic“ (člen 67 PDEU) neločljivo povezano z načeli lojalnega sodelovanja (člen 4(3) PEU), vzajemnega priznavanja (člena 81 in 82 PDEU) in s tem vzajemnega zaupanja ter spoštovanja kulturne in jezikovne raznolikosti (člen 3(3) PEU);

M.  ker kršitve skupnih načel in vrednot Unije s strani države članice nikakor ni mogoče upravičiti z nacionalnimi tradicijami ali izražanjem nacionalne identitete, če ima takšna kršitev za posledico spodkopavanje načel in vrednot, ki predstavljajo jedro evropske izgradnje, kot so demokratične vrednote, načelo pravne države ali načelo vzajemnega priznavanja, zaradi česar se sklicevanje na člen 4(2) PEU uporablja le, dokler država članica spoštuje vrednote iz člena 2 PEU;

N.  ker je cilj Unije, da spoštuje in spodbuja svoje vrednote v odnosih s preostalim svetom, kot je določen v členu 3(4) PEU, dodatno podkrepljen s posebno obveznostjo, da morajo ukrepanje Unije na mednarodnem prizorišču voditi načela, ki so bila podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve: demokracija, načelo pravne države ter univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin (21(1) PEU);

O.  ker bi bili torej v primeru, da države članice ne bi zmogle ali hotele izpolnjevati standardov, o katerih so se same dogovorile in se jim zavezale s Pogodbo, spodkopani ne le verodostojnost držav članic in EU na mednarodnem prizorišču, ampak tudi cilji zunanjega delovanja Unije;

P.  ker je spoštovanje istega sklopa temeljnih vrednot s strani držav članic nujen pogoj za zagotavljanje vzajemnega zaupanja in s tem pravilnega delovanja vzajemnega priznavanja, ki je jedro oblikovanja in razvoja notranjega trga ter evropskega območja svobode, varnosti in pravice, in ker zato vsak poskus nespoštovanja ali slabitve teh skupnih vrednot škodljivo vpliva na celoten evropski proces izgradnje gospodarskega, družbenega in političnega povezovanja;

Q.  ker skupne vrednote, zapisane v členu 2 PEU, razglašene v preambulah Pogodb in Listine o temeljnih pravicah ter navedene v preambuli EKČP in členu 3 Statuta Sveta Evrope, zahtevajo delitev oblasti med neodvisnimi institucijami na podlagi pravilno delujočega sistema medsebojnega nadzora in ravnovesja moči ter ker ključne značilnosti teh načel vključujejo: spoštovanje zakonitosti, vključno s preglednim in odgovornim demokratičnim postopkom sprejemanja zakonodaje; pravno varnost; močan sistem predstavniške demokracije, ki temelji na svobodnih volitvah in spoštovanju pravic opozicije; učinkovit nadzor skladnosti zakonodaje z ustavo; učinkovito, pregledno, participativno in odgovorno vlado in državno upravo; neodvisno in nepristransko sodstvo; neodvisne medije; in spoštovanje temeljnih pravic;

R.  ker Komisija na podlagi člena 17 PEU „skrbi za uporabo Pogodb in [...] prava Unije pod nadzorom Sodišča Evropske unije“;

Reforme na Madžarskem

S.  ker je Madžarska kot prva nekdanja komunistična država pristopila k EKČP in kot država članica EU prva ratificirala Lizbonsko pogodbo dne 17. decembra 2007 in ker je Madžarska odigrala aktivno vlogo pri delu Konvencije in medvladne konference v letih 2003 in 2004, med drugim pri oblikovanju predloga za člen 2 PEU, ter podala pobudo, katere posledica je bila vključitev pravic pripadnikov manjšin;

T.  ker je v večstoletni zgodovini Madžarske mirno sobivanje različnih narodov in etničnih skupin pozitivno vplivalo na kulturno bogastvo in blaginjo naroda in je zato Madžarska pozvana, da nadaljuje to tradicijo in se odločno zoperstavi vsem prizadevanjem za morebitno diskriminacijo posameznih skupin;

U.  ker je Madžarska tudi podpisnica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter drugih mednarodnih pravnih instrumentov, ki jo zavezujejo k spoštovanju in izvajanju mednarodnih demokratičnih načel;

V.  ker je po splošnih volitvah na Madžarskem leta 2010 vladajoča večina dobila več kot dve tretjini sedežev v parlamentu, kar ji je omogočilo, da je hitro sprožila intenzivno zakonodajno dejavnost za preoblikovanje celotnega ustavnega reda države (prejšnja ustava je bila spremenjena dvanajstkrat, nova ustava pa doslej štirikrat) in s tem bistveno spremenila institucionalni in pravni okvir ter številne temeljne vidike ne le javnega, temveč tudi zasebnega življenja;

W.  ker lahko vsaka država članica Evropske unije povsem svobodno spreminja svojo ustavo in ker je bistvo pomena demokratičnega menjavanja oblasti prav to, da novi vladi omogoča sprejemanje zakonodaje, ki odraža voljo ljudstva, njene vrednote in politične zaveze, ob čemer pa mora spoštovati vrednote in načela demokracije in pravne države, uveljavljena v Evropski uniji; ker je v vseh državah članicah zaradi posebnih ustavnih postopkov spreminjanje ustave težje v primerjavi s postopki, ki urejajo redno zakonodajo, in zahtevajo uporabo kvalificirane večine, dodatnih procesov odločanja, časovnih zamikov in referendumov;

X.  ker je zgodovina demokratičnih tradicij v Evropi pokazala, da zahtevajo ustavne reforme skrajno previdnost in ustrezen razmislek glede postopkov in jamstev s ciljem, da se med drugim ohranijo pravna država, delitev oblasti in hierarhija pravnih norm, pri čemer je ustava najvišji zakon države;

Y.  ker je obseg celovitih in sistematičnih ustavnih in institucionalnih reform, ki sta jih madžarska vlada in parlament izvedla v izjemno kratkem času, brez primere, in razloži, zakaj se je tako številnim evropskim institucijam in organizacijam (Evropski uniji, Svetu Evrope, OVSE) zdelo potrebno oceniti učinke nekaterih reform; ker pri obravnavanju držav članic ne smejo veljati dvojna merila in je torej treba spremljati tudi razmere v drugih državah članicah, ob tem pa spoštovati načelo enakosti držav članic pred Pogodbama;

Z.  ker je v okviru zgoraj omenjene skupnosti demokratičnih vrednot potreben dialog na podlagi odprtosti, vključevanja, solidarnosti in vzajemnega spoštovanja med evropskimi institucijami in madžarskimi organi;

AA.  ker mora Evropska komisija pri izvajanju svoje pristojnosti, da skrbi za uporabo prava Unije, delovati skrajno kompetentno, ob čemer mora spoštovati neodvisnost, hkrati pa mora delovati skrbno, brez odlašanja in zelo hitro, zlasti v primerih, ko bi lahko država članica hudo kršila vrednote Unije;

Temeljni zakon (v nadaljevanju: ustava) in njegove prehodne določbe

AB.  ker je bilo sprejetje nove madžarske ustave, ki je bilo izglasovano 18. aprila 2011 izključno z glasovi članov vladajoče koalicije in na podlagi osnutka, ki so ga pripravili predstavniki vladajoče koalicije, izpeljano v kratkem časovnem okviru 35 koledarskih dni, računano od predstavitve predloga (T/2627) parlamentu, s čimer so bile omejene možnosti temeljite vsebinske razprave o osnutku ustave z opozicijskimi strankami in civilno družbo;

AC.  ker je bil 14. marca 2011 madžarskemu parlamentu predstavljen osnutek ustave, ki so ga pripravili izvoljeni predstavniki koalicije FIDESZ-KDNP, ne pa delovni dokument, pripravljen na podlagi razmisleka ad hoc parlamentarnega odbora, ki je bil ustanovljen prav z namenom priprave nove ustave, s čimer se je še dodatno zmanjšal obseg posvetovanja z opozicijo;

AD.  ker je „nacionalno posvetovanje“ o sprejemanju ustave zajemalo zgolj seznam dvanajstih zelo specifičnih vprašanj, ki ga je pripravila vladajoča stranka tako, da bi lahko pripeljal do samoumevnih odgovorov, in ker posvetovanje ni vključevalo besedila nove ustave;

AE.  ker je 28. decembra 2012 po ustavni peticiji madžarskega komisarja za temeljne pravice madžarsko ustavno sodišče razveljavilo (odločba št. 45/2012) več kot dve tretjini prehodnih določb na podlagi tega, da niso prehodnega značaja;

AF.  ker četrta ustavna sprememba, sprejeta 11. marca 2013, v besedilo ustave uvaja večino prehodnih določb, ki jih je razveljavilo ustavno sodišče, ter druge določbe, ki so bile predhodno spoznane za neustavne;

Obsežna uporaba temeljnih zakonov

AG.  ker nova madžarska ustava navaja 26 področij, ki jih je treba urediti s temeljnimi zakoni (to so zakoni, ki se sprejemajo z dvotretjinsko večino) in ki zajemajo širok spekter vprašanj v zvezi z madžarskim institucionalnim sistemom, uveljavljanjem temeljnih pravic in pomembnimi ureditvami v družbi;

AH.  ker je od sprejetja nove ustave parlament sprejel 49 temeljnih zakonov(6) (v enem letu in pol);

AI.  ker številna vprašanja, kot so posebni vidiki družinskega zakonika ter davčnega in pokojninskega sistema, ki zvečine sodijo med običajne pristojnosti odločanja zakonodajnega telesa, urejajo temeljni zakoni;

Hitri zakonodajni postopki, praksa predlogov posameznih poslancev, parlamentarna razprava

AJ.  ker je bila pomembna zakonodaja, vključno z novo ustavo, drugo in četrto ustavno spremembo, prehodnimi določbami ustave in številnimi temeljnimi zakoni, sprejeta na podlagi predlogov posameznih poslancev, za katere ne veljajo pravila iz zakona št. CXXXI iz leta 2010 o sodelovanju civilne družbe pri pripravi zakonodaje in odredbe 24/2011 ministra za javno upravo in pravosodje o predhodnih in naknadnih ocenah učinkov, zato je zakonodaja, sprejeta po tem poenostavljenem postopku, predmet omejene javne razprave;

AK.  ker je sprejetje velikega števila temeljnih zakonov v zelo kratkem času, vključno z zakoni o pravnem statusu in plačilu sodnikov na Madžarskem ter organizaciji in upravljanju sodišč na Madžarskem, o svobodi veroizpovedi in Madžarski nacionalni banki, neizbežno omejilo možnosti za ustrezno posvetovanje z opozicijskimi strankami in civilno družbo, vključno, kjer je to pomembno, z ustreznimi organizacijami delodajalcev, sindikati in deležniki;

AL.  ker je zakon št. XXXVI iz leta 2012 o nacionalni skupščini predsedniku parlamenta podelil široko diskrecijsko pravico za omejevanje svobode izražanja poslancev v parlamentu;

Slabitev sistema medsebojnega nadzora in ravnovesja moči: ustavno sodišče, parlament, organ za varstvo podatkov

AM.  ker je nova madžarska ustava uvedla možnost dveh novih oblik ustavne pritožbe ustavnemu sodišču, ob tem pa odpravila actio popularis za naknadni pregled;

AN.  ker je bil 3. junija 2013 objavljen zakon št. LXXII iz leta 2013 o oblikovanju novih pravil in predpisov glede nadzora nacionalne varnosti; ker zakon zbuja pomisleke, predvsem tiste, ki jih je izrazil namestnik državnega tožilca glede načela delitve oblasti, neodvisnosti sodstva, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva;

AO.  ker so bile z novo madžarsko ustavo pristojnosti ustavnega sodišča pri naknadnem preverjanju ustavnosti zakonov v zvezi s proračunom z vsebinskega vidika bistveno omejene na kršitve pravic z izčrpnega seznama, s čimer je bilo ovirano preverjanje ustavnosti v primerih kršitev drugih temeljnih pravic, kot so pravica do lastnine, pravica do pravičnega sojenja in pravica do nediskriminacije;

AP.  ker je četrta ustavna sprememba pustila nedotaknjeno že obstoječo pravico ustavnega sodišča, da preverja spremembe ustave na postopkovni podlagi in ker ta ustavna sprememba izključuje možnost, da bi sodišče v prihodnje lahko preverjalo spremembe ustave na podlagi vsebine;

AQ.  ker je ustavno sodišče v zgoraj omenjeni odločbi 45/2012 zapisalo, da za ustavno zakonitost veljajo ne le postopkovne, formalne in javnopravne zahteve utemeljenosti, ampak tudi vsebinske. Ustavna merila demokratične pravne države so hkrati ustavne vrednote, načela in temeljne demokratične svoboščine, zapisane v mednarodnih pogodbah, ki jih sprejemajo in priznavajo skupnosti demokratičnih pravnih držav, pa tudi kogentno pravo (ius cogens), ki je deloma enako prej navedenemu. Ustavno sodišče lahko, če je to primerno, celo preveri svobodno izvrševanje in konstitucionalizacijo vsebinskih zahtev, jamstev in vrednot demokratičnih pravnih držav. (točka IV.7 odločbe);

AR.  ker četrta sprememba nove madžarske ustave poleg tega določa, da bodo sodbe ustavnega sodišča, sprejete pred začetkom veljavnosti nove ustave, razveljavljene, in torej izrecno nasprotuje odločbi ustavnega sodišča št. 22/2012, v kateri je sodišče zatrdilo, da njegove ugotovitve o temeljnih vrednotah, človekovih pravicah in svoboščinah ter ustavnih institucijah, ki jih nova madžarska ustava v temeljih spremenila, ostajajo veljavne; ker je četrta ustavna sprememba v novo madžarsko ustavo ponovno vključila številne določbe, ki jih je ustavno sodišče predhodno razglasilo za protiustavne;

AS.  ker je proračunski svet kot neparlamentarno telo z omejeno demokratično legitimnostjo dobil pravico veta na sprejemanje splošnega proračuna, kar omejuje prostor za delovanje demokratično izvoljenega zakonodajnega telesa in predsedniku republike omogoča, da razpusti parlament;

AT.  ker je novi zakon o svobodi obveščanja, sprejet julija 2011, odpravil institut komisarja za varstvo podatkov in svobodo obveščanja, s čimer je bil predčasno zaključen šestletni mandat komisarja, njegove pristojnosti pa prenesene na novo ustanovljen nacionalni organ za varstvo podatkov; ker takšne spremembe trenutno pregleduje Sodišče Evropske unije;

AU.  ker je Komisija 8. junija 2012 proti Madžarski sprožila postopek za ugotavljanje kršitev s trditvijo, da Madžarska ni izpolnila svojih obveznosti iz Direktive 95/46/ES, ko je nadzornika za varstvo podatkov odstavila s položaja pred iztekom mandata, s tem pa ogrozila neodvisnost tega urada;

Neodvisnost sodstva

AV.  ker je bil skladno z novo ustavo in njenimi prehodnimi določbami šestletni mandat nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča (ki se odslej imenuje „Kúria“) po dveh letih predčasno končan;

AW.  ker je Madžarska 2. julija 2012 spremenila temeljne zakone o sodstvu (zakon CLXI iz leta 2011 o organizaciji in upravljanju sodišč in zakon CLXII iz leta 2011 o pravnem statusu in plačilu sodnikov) in pri tem deloma upoštevala priporočila Beneške komisije;

AX.  ker ključni zaščitni ukrepi za neodvisnost sodnikov, kot so neodstranljivost s funkcije, zagotovljen mandat, struktura in sestava upravljavskih teles, niso urejeni v ustavi in so – skupaj s podrobnimi pravili o organizaciji in upravljanju sodstva – še vedno urejeni v spremenjenih temeljnih zakonih;

AY.  ker v novi madžarski ustavi ni določena neodvisnost ustavnega sodišča, prav tako pa v njej ni zapisana neodvisnost uprave sodstva;

AZ.  ker sprememba temeljnih zakonov o sodstvu v zvezi s pristojnostjo predsednika nacionalnega sodnega urada, da premešča zadeve s sodišča, kjer so le-te obravnavane, na druga sodišča, da se zagotovi presojanje zadev v razumnem roku, ne določa objektivnih normativnih meril za izbiranje zadev za premestitev;

BA.  ker je bila ob začetku veljavnosti nove madžarske ustave, njenih prehodnih določb in temeljnega zakona št. CLXII iz leta 2011 o pravnem statusu in plačilu sodnikov obvezna upokojitvena starost sodnikov znižana s 70 na 62 let;

BB.  ker odločitev Sodišča Evropske unije, sprejeta dne 6. novembra 2012, pravi, da veliko znižanje upokojitvene starosti madžarskih sodnikov ter tožilcev in notarjev s 70 na 62 let predstavlja neupravičeno diskriminacijo na podlagi starosti, in ker sta 20. junija 2012 dve skupini madžarskih sodnikov vložili pritožbi na Evropsko sodišče za človekove pravice z namenom presoje o tem, ali znižanje upokojitvene starosti sodnikov krši Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;

BC.  ker je madžarski parlament dne 11. marca 2013 sprejel zakon št. XX iz leta 2013, s katerim se je zgornja starostna meja spremenila, da bi delno izpolnil odločitev madžarskega ustavnega sodišča z dne 16. julija 2012 in odločitev Sodišča Evropske unije z dne 6. novembra 2012;

Volilna reforma

BD.  ker je vladajoča večina v parlamentu enostransko spremenila volilni sistem, ne da bi si prizadevala za soglasje z opozicijo;

BE.  ker je madžarski parlament kot del nedavne volilne reforme dne 26. novembra 2012 na podlagi predloga posameznega poslanca sprejel zakon o volilnem postopku, katerega cilj je bil prejšnji samodejni vpis vseh državljanov s prebivališčem na Madžarskem v volilni imenik zamenjati s sistemom prostovoljne registracije kot pogoja za uresničevanje volilne pravice posameznika;

BF.  ker je bila druga ustavna sprememba, ki vsebuje zahtevo po registraciji volivcev, vložena na predlog posameznega poslanca istega dne kot osnutek zakona o volilnem postopku, to je 18. septembra 2012, in sprejeta 29. oktobra 2012,

BG.  ker sta Beneška komisija in OVSE/ODIHR 15. in 16. junija 2012 pripravila skupno mnenje o zakonu o volitvah poslancev madžarskega parlamenta;

BH.  ker je ustavno sodišče po prejemu peticije predsednika republike z dne 6. decembra 2012 ugotovilo, da zahteva po registraciji predstavlja neupravičeno omejitev volilnih pravic madžarskih rezidentov in je zato neustavna;

BI.  ker je ustavno sodišče kljub mnenju, da je registracija volivcev, ki prebivajo v tujini, upravičena, v svoji odločbi z dne 4. januarja 2013 poleg tega navedlo, da je izključitev možnosti osebne registracije volivcev, ki živijo na Madžarskem brez stalnega naslova, diskriminatorna, in da določbe, ki dovoljujejo objavljanje političnih oglasov v času volilne kampanje samo v javnih medijih, in pravila, ki prepovedujejo objavljanje javnomnenjskih raziskav v zadnjih šestih dneh pred volitvami, nesorazmerno omejujejo svobodo izražanja in svobodo tiska;

Medijska zakonodaja

BJ.  ker Evropska unija temelji na vrednotah demokracije in pravne države in zato zagotavlja in spodbuja svobodo izražanja in obveščanja, ki je zapisana v členu 11 Listine o temeljnih pravicah in členu 10 EKČP, in ker te svoboščine vključujejo svobodo izražanja mnenj in pravico so prejemanja in širjenja informacij brez nadzora, vmešavanja ali pritiska s strani javnih organov;

BK.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo, da imajo države članice pozitivno obveznost zagotavljati pluralnost medijev, ki izhaja iz člena 10 EKČP, in ker so določbe Konvencije podobne določbam iz člena 11 Listine o temeljnih pravicah, ki je del pravnega reda Unije;

BL.  ker je močna in samostojna javna sfera, ki temelji na neodvisnih in pluralnih medijih, potrebno okolje, v katerem lahko uspevajo kolektivne svoboščine civilne družbe – kot je pravica do zbiranja in združevanja – in osebne svoboščine – kot sta svoboda izražanja in pravica dostopa do informacij – in ker na novinarje ne bi smeli niti pritiskati lastniki, vodstveni delavci in država niti ne bi smeli biti izpostavljeni finančnim grožnjam;

BM.  ker sta Svet Evrope in OVSE z izjavami, resolucijami, priporočili, mnenji in poročili o svobodi, pluralnosti in koncentraciji medijev oblikovala pomemben sklop enotnih vseevropskih minimalnih standardov na tem področju;

BN.  ker je dolžnost držav članic nenehno spodbujati in varovati svobodo mnenja, izražanja, obveščenosti in medijev in ker mora Unija v primeru, da bi bile te svoboščine v državi članici resno ogrožene ali kršene, pravočasno in učinkovito posredovati na podlagi svojih pristojnosti, ki so zapisane v Pogodbah in v Listini o temeljnih pravicah, da zaščiti evropski demokratični in pluralistični red ter temeljne pravice;

BO.  ker je Parlament večkrat izrazil zaskrbljenost glede svobode, pluralnosti in koncentracije medijev v EU in njenih državah članicah;

BP.  ker so kritike na številne določbe madžarske medijske zakonodaje izrazili Parlament, Komisija, predstavnik OVSE za svobodo medijev, komisar za človekove pravice Sveta Evrope, pa tudi generalni sekretar Sveta Evrope, posebni poročevalec ZN za spodbujanje in varovanje pravice do svobode mnenja in izražanja ter veliko število mednarodnih in nacionalnih novinarskih organizacij, nevladnih organizacij, ki delujejo na področju človekovih pravic in državljanskih svoboščin ter države članice EU;

BQ.  ker se je izenačena kritika večinoma nanašala na sprejemanje zakonodaje po parlamentarnem postopku predlaganja zakona s strani posameznega poslanca, izrazito hierarhično strukturo nadzora medijev, pooblastila predsednika regulatornega organa na področju upravljanja, odsotnost določb, ki bi zagotavljale neodvisnost organa, obširna nadzorna pooblastila organa in pooblastila za sankcioniranje, znaten učinek nekaterih določb na programsko vsebino, pomanjkanje posebnih predpisov za posamezne medije, nepreglednost razpisnega postopka za dodeljevanje dovoljenj ter nejasnost pravil, ki bi lahko privedla do samovoljne uporabe in izvrševanja določb;

BR.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 10. marca 2011 o medijski zakonodaji na Madžarskem poudaril, da je treba madžarski zakon o medijih nujno razveljaviti in ga ponovno pregledati na podlagi pripomb in predlogov Komisije, OVSE in Sveta Evrope, in ker je Parlament pozval Komisijo, naj nadaljuje s skrbnim spremljanjem in ocenjevanjem skladnosti madžarskega zakona o medijih, kot je bil ta spremenjen, z evropsko zakonodajo, zlasti z Listino o temeljnih pravicah;

BS.  ker je komisar za človekove pravice Sveta Evrope poudaril potrebo po spremembi zakonodaje, da se odpravijo kršitve svobode medijev, kot so predpisovanje, katere informacije morajo biti podane s strani vseh medijskih ponudnikov in kako bodo poročali, nalaganje kazni medijem in preventivne omejitve svobode tiska v obliki zahtev po registraciji novinarskih virov, in ker je v zvezi z neodvisnostjo in pluralnostjo medijev izrazil potrebo po reševanju vprašanj, kot so oslabljena ustavna jamstva pluralizma, pomanjkanje neodvisnosti regulatornih organov na področju medijev, pomanjkanje varoval za neodvisnost storitev javne radiotelevizije in odsotnost učinkovitih notranjih pravnih sredstev za medijske akterje, o katerih odloča svet za medije;

BT.  ker je Komisija izrazila pomisleke v zvezi s skladnostjo madžarskega zakona o medijih z direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah in pravnim redom Skupnosti nasploh, zlasti kar zadeva obveznost uravnoteženega poročanja, ki velja za vse ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev, pri čemer je pod vprašaj postavila tudi njegovo skladnost z načelom sorazmernosti ter spoštovanje temeljne pravice do svobode izražanja in obveščanja iz člena 11 Listine o temeljnih pravicah, kakor tudi načela države izvora in zahtev za prijavo, in ker je marca 2011 madžarski parlament spremenil zakon, da bi uredil vprašanja, ki jih je odprla Komisija;

BU.  ker je OVSE izrazil resne pomisleke glede materialnega in teritorialnega področja uporabe madžarske zakonodaje, politično homogene sestave organa za medije in sveta za medije, uvedenih nesorazmernih kazni, odsotnosti samodejnega postopka za zadržanje kazni v primeru pritožbe na sodišče proti odločitvi organa za medije, kršitve načela zaupnosti novinarskih virov in zaščite družinskih vrednot;

BV.  ker so priporočila OVSE(7) vključevala črtanje pravnih zahtev po uravnoteženem poročanju in drugih vsebinskih predpisov iz zakonov, zaščito uredniške neodvisnosti, zagotovitev, da bodo za različne oblike medijev – tisk, radiotelevizijo in splet – veljala različna pravila, črtanje pretiranih zahtev po registraciji, zagotovitev neodvisnega in usposobljenega regulatornega organa, zagotovitev objektivnosti in pluralnosti v postopku imenovanja organov, ki uravnavajo medijski sektor, preprečitev, da bi tiskani mediji sodili pod pristojnost regulatornega organa, ter učinkovito spodbujanje samoregulacije;

BW.  ker je predstavnik OVSE za svobodo medijev kljub dejstvu, da so bili zakoni spremenjeni leta 2011 po pogajanjih z Evropsko komisijo in znova maja 2012 zaradi odločitve ustavnega sodišča iz decembra 2011, ki je kot neustavne zavrnila določbe v zvezi z urejanjem vsebine tiskanih medijev, zaščito novinarskih virov, zahtevo po posredovanju podatkov in institutom komisarja za medije in telekomunikacije, izrazil obžalovanje nad dejstvom, da je bilo več sprememb predlaganih in sprejetih na hitro, brez posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, in da temeljni elementi zakonodaje niso bili izboljšani, zlasti ne imenovanje predsednika in članov organa za medije in sveta za medije, njihov vpliv na vsebino radijskih in televizijskih programov, predvidene visoke denarne kazni ter pomanjkanje varoval za finančno in uredniško neodvisnost javne radiotelevizije;

BX.  ker je posebni poročevalec ZN za spodbujanje in varovanje pravice do svobode mnenja in izražanja, ki je sicer pozdravil spremembe medijske zakonodaje, sprejete marca 2011, poudaril potrebo po obravnavanju preostalih nerešenih vprašanj, ki zadevajo regulacijo medijskih vsebin, nezadostna jamstva za zagotavljanje neodvisnosti in nepristranskosti organa za medije, pretirane denarne kazni in druge upravne sankcije, veljavnost medijske zakonodaje za vse vrste medijev, vključno s tiskanimi mediji in internetom, zahteve po registraciji in nezadostno zaščito novinarskih virov;

BY.  ker so strokovnjaki Sveta Evrope v svoji analizi(8) (v kateri so ocenjevali skladnost medijskih zakonov, kakršni so bili predlagani za spremembo leta 2012, z merodajnimi besedili Sveta Evrope na področju medijev in svobode izražanja) priporočili, naj se posebne določbe o registraciji in preglednosti, urejanju vsebin, obveznostih medijskega poročanja, zaščiti virov, javnih medijskih hišah in regulatornih organih temeljito pregledajo, pojasnijo ali v nekaterih primerih odpravijo;

BZ.  ker so bili po dialogu, ki sta ga EU in generalni sekretar Sveta Evrope vzpostavila z izmenjavo pisem in strokovnimi srečanji, februarja 2013 vloženi novi predlogi sprememb, da bi okrepili in zagotovili neodvisnost regulatornih organov na področju medijev, zlasti kar zadeva spoštovanje pravil v zvezi s pogoji imenovanja in izbire predsednika nacionalnega organa za medije in telekomunikacije ter sveta za medije, in sicer v zvezi s postopkom imenovanja, osebo, ki ga imenuje, in ponovnim imenovanjem;

CA.  ker so madžarske oblasti izrazile namen, da ponovno preučijo določbe o omejitvah političnega oglaševanja med volilnimi kampanjami; ker se madžarska vlada posvetuje z Evropsko komisijo o vprašanju političnega oglaševanja; ker četrta sprememba določa široko in potencialno nejasno prepoved govora, ki krši dostojanstvo skupin, vključno z madžarskim narodom, in se lahko uporablja za samovoljno poseganje v svobodo izražanja ter negativno vpliva na novinarje, umetnike in druge;

CB.  ker nacionalni organ za medije in telekomunikacije ter svet za medije nista izvedla ocenjevanja o učinkih zakonodaje na kakovost novinarstva, stopnjo uredniške svobode in kakovost delovnih pogojev novinarjev;

Spoštovanje pravic pripadnikov manjšin

CC.  ker je spoštovanje pravic pripadnikov manjšin izrecno priznano med vrednotami, ki jih omenja člen 2 PEU, in ker si Unija prizadeva za spodbujanje teh vrednot in boj proti socialni izključenosti, rasizmu, antisemitizmu in diskriminaciji;

CD.  ker je prepoved diskriminacije temeljna pravica, določena v členu 21 Listine;

CE.  ker je odgovornost držav članic zagotoviti, da se spoštujejo temeljne pravice vseh, ne glede na njihovo etnično pripadnost ali prepričanje, kar zajema vse ravni javne uprave in organe kazenskega pregona ter vključuje tudi dejavno spodbujanje strpnosti in odločno obsojanje pojavov, kot sta rasno nasilje ter antisemitski in protiromski sovražni govor, zlasti kadar je izražen na uradnih ali javnih forumih, vključno v madžarskem parlamentu;

CF.  ker je neodzivnost organov kazenskega pregona v primerih rasno motiviranih kaznivih dejanj(9) privedla do nezaupanja v policijo;

CG.  ker velja omeniti, da je madžarski parlament sprejel kazenskopravno in civilnopravno zakonodajo za preprečevanje spodbujanja rasnega sovraštva in sovražnega govora;

CH.  ker so nedavni dogodki zbudili skrb glede krepitve antisemitskega in protiromskega sovražnega govora na Madžarskem, čeprav nestrpnost do članov romske in judovske skupnosti ni povezana samo z Madžarsko in se tudi druge države članice soočajo z enakimi vprašanji;

CI.  ker sta se zaradi uveljavitve davčne in pokojninske zakonodaje z učinkom za nazaj zelo povečali socialna negotovost in revščina, zaradi česar prebivalstvo ni samo zelo zaskrbljeno, ampak se s tem kršijo tudi pravice zasebne lastnine in spodkopavajo temeljne državljanske svoboščine

Svoboda veroizpovedi ali prepričanja in priznavanje cerkva

CJ.  ker je svoboda misli, vesti in verovanja, kot je zapisana v členu 9 EKČP in členu 10 Listine o temeljnih pravicah, eden izmed temeljev demokratične družbe in ker mora država na tem področju igrati vlogo nevtralnega in nepristranskega poroka za zagotavljanje pravice do izražanja različnih veroizpovedi, ver in prepričanj;

CK.  ker je zakon o cerkvah vzpostavil nov pravni režim za urejanje verskih združenj in cerkva na Madžarskem ter uvedel vrsto zahtev za priznanje cerkva in to priznanje pogojuje s predhodno odobritvijo dveh tretjin poslancev v parlamentu;

CL.  ker Beneška komisija šteje obveznost iz zakona o cerkvah, da je pridobitev priznanja parlamenta pogoj za ustanovitev cerkve, za omejitev svobode veroizpovedi(10);

CM.  ker je kot posledica začetka veljavnosti retroaktivnih določb zakona o cerkvah več kot 300 registriranih cerkva izgubilo svoj pravni status cerkve;

CN.  ker je ustavno sodišče na zahtevo več verskih skupnosti in madžarskega komisarja za temeljne pravice preučilo ustavnost določb zakona o cerkvah in v svoji odločbi št. 6/2013 z dne 26. februarja 2013 izjavilo, da so nekatere neustavne in jih razveljavilo z retroaktivnim učinkom;

CO.  ker je ustavno sodišče v tej odločbi menilo, da pravica parlamenta glede določanja materialnih pogojev za priznanje cerkve sicer ni sporna, vendar pa da lahko pride pri parlamentarnem glasovanju o priznanju statusa cerkve do politično pristranskih odločitev, in ker je ustavno sodišče ugotovilo, da zakon ne vsebuje nobene obveznosti podrobnega utemeljevanja odločitve, kadar se cerkvi zavrne priznanje statusa, da niso določeni roki za ukrepanje parlamenta in da zakon ne daje možnosti učinkovitega pravnega sredstva v primeru zavrnitve ali neodločitve;

CP.  ker je bil s četrto ustavno spremembo, sprejeto dva tedna po odločitvi ustavnega sodišča, spremenjen člen VII ustave, pristojnost parlamenta za sprejemanje temeljnih zakonov za priznanje določenih organizacij, ki se ukvarjajo z verskimi dejavnostmi, kot so cerkve, pa je bila povzdignjena na ustavno raven, s čimer je zavrnjena odločitev ustavnega sodišča;

II- Ocena
Madžarska ustava in njeno izvajanje

1.  opozarja, da je spoštovanje zakonitosti – vključno s preglednim, odgovornim in demokratičnim postopkom sprejemanja zakonodaje, tudi sprejemanja ustave – ter močnega sistema predstavniške demokracije, ki temelji na svobodnih volitvah in spoštovanju pravic opozicije, bistven element načel demokracije in pravne države iz člena 2 PEU, ki določa, da „Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.“ To je razglašeno tudi v preambulah k Pogodbi o Evropski uniji in Listini Evropske unije o človekovih pravicah; obžaluje, da institucijam EU v preteklosti pri zaščiti temeljnih evropskih vrednot ni vedno uspelo uveljaviti lastnih standardov; zato poudarja njihovo posebno odgovornost, da se na ravni Unije in v državah članicah zavzemajo za spoštovanje temeljnih evropskih pravic v smislu člena 2 PEU;

2.  še enkrat odločno poudarja, da sta priprava osnutka in sprejetje nove ustave sicer res v pristojnosti držav članic, vendar morajo države članice in EU zagotavljati, da se ustavni postopki in vsebina ustave skladajo z zavezami, ki jih je država članica sprejela v svoji pogodbi o pristopu k Evropski uniji, torej s skupnimi vrednotami Unije, z Listino in z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;

3.  obžaluje, da je bil postopek priprave osnutka in sprejemanja madžarske ustave premalo pregleden, odprt in vključujoč, nazadnje pa ni temeljil niti na zadostnem konsenzu, ki bi ga pričakovali v sodobnem demokratičnem ustavnem postopku, s čimer je bila oslabljena legitimnost same ustave;

4.  opozarja na zgoraj navedeno odločbo madžarskega ustavnega sodišča z dne 28. decembra 2012, na podlagi katere je madžarski parlament presegel svoja zakonodajna pooblastila, ko je s prehodnimi določbami ustave sprejel več stalnih in splošnih pravil, saj je med drugim naloga in odgovornost ustavodajne oblasti pojasniti položaj po delni razveljavitvi in mora Parlament zagotoviti očiten in jasen pravni položaj. Dodana je tudi zahteva, da se razveljavljene določbe ne smejo brez ločevanja samodejno vstaviti v ustavo, saj mora parlament pregledati predmete urejanja razveljavljenih neprehodnih določb in se odločiti, katere je treba ponovno urediti in na kateri ravni pravnih virov. Prav tako je vloga parlamenta, da izbere določbe (take, ki se stalno urejajo), ki jih je treba vstaviti v ustavo, in tiste, ki se jih ureja s parlamentarnim aktom;

5.  odločno graja določbe četrte ustavne spremembe, s katero je oslabljena nadvlada ustave, saj v besedilo tega akta znova vnaša nekatera pravila, ki jih je ustavno sodišče pred tem razglasilo za neustavna – torej nezdružljiva z ustavo iz postopkovnih ali vsebinskih razlogov;

6.  opozarja, da je ustavno sodišče v zgoraj navedeni odločbi z dne 28. decembra 2012 jasno razsodilo o standardih ustavnosti, ko je navedlo, da v demokratičnih pravnih državah za ustave veljajo stalni vsebinski in postopkovni standardi in zahteve. Vsebinske in postopkovne ustavne zahteve v obdobju nove madžarske ustave ne bi smele biti postavljene niže, kot so bile v času stare ustave. Zahteve ustavne in pravne države je treba še naprej stalno izvrševati in predstavljajo programe za prihodnost. Ustavna in pravna država je sistem stalnih vrednot, načel in jamstev; meni, da je tako nedvoumna in dostojanstvena izjava veljavna za Evropsko unijo in vse njene države članice;

7.  opozarja, da vrednoti demokracije in pravne države, ki sta skupni vrednoti Unije, zahtevata močan sistem predstavniške demokracije, ki temelji na svobodnih volitvah in spoštovanju pravic opozicije, ter da bi morale volitve v skladu s členom 3 Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah zagotavljati „svobodno izražanje mnenja ljudstva pri izbiri zakonodajnih teles“;

8.  meni, da čeprav je v drugih državah članicah običajna uporaba zakonov, sprejetih z dvotretjinsko večino, kar je bilo značilno tudi za madžarski ustavni in pravni red od leta 1989, se s pretirano uporabo temeljnih zakonov za določanje zelo specifičnih in podrobnih pravil spodkopavata načeli demokracije in pravne države, saj je bilo s tem trenutni vladi, ki uživa podporo kvalificirane večine, omogočeno, da vpelje popolnoma politične odločitve, zaradi katerih se bodo vse prihodnje vlade, ki bodo imele v parlamentu le navadno večino, težje odzivale na družbene spremembe, kar lahko pomeni tudi zmanjšanje pomena naslednjih volitev; meni, da bi bilo treba takšno uporabo ponovno ovrednotiti, da se prihodnjim vladam in parlamentarnim večinam omogoči smiselno in celovito sprejemanje zakonodaje;

9.  meni, da uporaba predlogov posameznih poslancev v zvezi z izvajanjem ustave (prek temeljnih zakonov) ni pregleden odgovoren in demokratičen zakonodajni postopek, saj ne vsebuje nobenih jamstev za zagotovitev družbene razprave in posvetovanja z ustrezno sporočilno močjo, ter da bi bil lahko zadevni postopek v nasprotju s samo ustavo, s katero je vladi (in ne posameznim poslancem) naložena obveznost, da parlamentu predloži zakonodajne predloge, potrebne za izvajanje ustave;

10.  je seznanjen z mnenjem Beneške komisije (št. CDL-AD(2011)016), v katerem slednja pozdravlja dejstvo, da nova ustava vzpostavlja ustavni red na podlagi demokracije, pravne države in varstva temeljnih pravic kot osnovnih načel; seznanjen je tudi z mnenjem Beneške komisije (št. CDL-AD(2012)001), v skladu s katerim bi lahko bilo sprejetje velikega števila zakonskih aktov v zelo kratkem času razlog, da nekatere nove določbe ne ustrezajo evropskim standardom; prav tako je seznanjen z mnenjem Beneške komisije o četrti spremembi madžarske ustave (št. CDL-AD(2012)012), v katerem slednja navaja, da četrta sprememba prinaša oziroma ohranja pomanjkljivosti ustavnega sistema Madžarske;

11.  pozdravlja dejstvo, da madžarska ustava ponavlja in ponovno potrjuje člene Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter da Madžarska kot četrta država v EU v členu H ustave priznava madžarski znakovni jezik kot polnopravni jezik in ga obravnava kot del madžarske kulture;

12.  pozdravlja dejstvo, da člen XV madžarske ustave izrecno prepoveduje kakršno koli diskriminacijo na podlagi rase, barve kože, spola, invalidnosti, jezika, vere, političnega ali drugega prepričanja, narodnostnega ali družbenega porekla ter finančnega položaja, rojstva ali drugih okoliščin ter da bo Madžarska sprejela posebne ukrepe za zaščito otrok, žensk, starejših in invalidov v skladu s členi 20 do 26 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

Demokratični sistem medsebojnega nadzora in ravnovesja moči

13.  opozarja, da demokracija in pravna država zahtevata delitev oblasti med neodvisnimi institucijami na podlagi pravilno delujočega sistema medsebojnega nadzora in ravnovesja moči ter učinkovitega nadzora skladnosti zakonodaje z ustavo;

14.  opozarja, da je ustavna večina povečala število ustavnih sodnikov z 11 na 15 in odpravila zahtevo po sprejetju dogovora z opozicijo glede izbire ustavnih sodnikov; je zaskrbljen, ker je bilo zaradi teh ukrepov osem od sedanjih 15 ustavnih sodnikov izvoljenih izključno z dvotretjinsko večino (z eno izjemo), vključno z dvema novima članoma, ki sta bila imenovana neposredno s poslanskega položaja;

15.  pozdravlja uvedbo možnosti dveh novih vrst ustavne pritožbe na ustavno sodišče in se zaveda, da za pravilno delovanje demokratičnega sistema, ki temelji na pravni državi, ustavno sodišče ni nujno potrebno; vendar opozarja na mnenje Beneške komisije št. CDL-AD(2011)016, ki ugotavlja, da bi moralo biti ustavno sodišče v državah, ki so se zanj odločile, pooblaščeno za ocenjevanje skladnosti vseh zakonov s človekovimi pravicami, ki so zajamčene z ustavo; zato meni, da omejitev ustavne presoje v zvezi z zakoni o osrednjem proračunu in davki zmanjšuje institucionalna in postopkovna jamstva za zaščito številnih ustavnih pravic in za nadzor nad pristojnostmi parlamenta in vlade na proračunskem področju;

16.  opozarja na ugotovitev iz odločbe madžarskega ustavnega sodišča št. 45/2012, da za ustavno zakonitost veljajo ne le postopkovne, formalne in javnopravne zahteve utemeljenosti, ampak tudi vsebinske. Ustavno sodišče lahko, če je to primerno, celo preveri svobodno izvrševanje in konstitucionalizacijo vsebinskih zahtev, jamstev in vrednot demokratičnih pravnih držav;

17.  meni, da ustavno sodišče glede na sistematične in samovoljne politične spremembe ustave ne more več izpolnjevati naloge najvišjega organa ustavnopravnega varstva, zlasti ker četrta ustavna sprememba izrecno prepoveduje, da bi sodišče presojalo ustavne spremembe, ki so v nasprotju z drugimi ustavnimi zahtevami in načeli;

18.  upošteva pravico demokratično izvoljenega parlamenta, da sprejme zakone v skladu s temeljnimi pravicami, ob upoštevanju politične manjšine in z demokratično ustreznim ter preglednim postopkom, ter na dolžnost sodišč, rednih in ustavnega, da zagotavljajo združljivost zakonov z ustavo; poudarja pomen načela delitve oblasti ter pravilno delujočega sistema medsebojnega nadzora in ravnovesja moči; s tem v zvezi je zaskrbljen zaradi prenosa pooblastil v zvezi z ustavnimi zadevami z ustavnega sodišča na parlament, na škodo prvega, saj resno spodkopava načelo delitve oblasti ter pravilno delujoč sistem medsebojnega nadzora in ravnovesja moči, ki sta ključni logični posledici pravne države; s tem v zvezi pozdravlja skupno izjavo, ki sta jo dala 16. maja 2013 v Egru predsednika madžarskega in romunskega ustavnega sodišča Péter Paczolay in Augustin Zegrean, v kateri sta poudarila, da ustavna sodišča nosijo posebno odgovornost v državah, v katerih imajo vlade dvotretjinsko večino;

19.  je zelo zaskrbljen tudi zaradi določb četrte ustavne spremembe, s katerimi se ukinja dvajsetletna sodna praksa ustavnega sodišča, ki zajema celoten sistem temeljnih načel in ustavnih zahtev, vključno z morebitno sodno prakso, ki bi lahko vplivala na uporabo prava EU in evropskega prava o človekovih pravicah; ugotavlja, da je sodišče svoje prejšnje odločitve že uporabilo kot vir razlage; je zaskrbljen, ker druga sodišča morda ne bodo mogla utemeljevati svojih odločitev na predhodni sodni praksi ustavnega sodišča;

20.  se hkrati sprašuje, ali je določba četrte ustavne spremembe, na podlagi katere lahko madžarska vlada za izvajanje sodb Sodišča EU, s katerimi so naložene obveznosti plačila, vpelje poseben davek, če v državnem proračunu ni na voljo dovolj sredstev in javni dolg presega polovico bruto domačega proizvoda, skladna s pravom EU; je seznanjen z dialogom o tem vprašanju, ki poteka med madžarsko vlado in Evropsko komisijo;

21.  graja hitri postopek sprejemanja pomembnih zakonov, ki ogroža pravice opozicijskih strank do dejanske udeležbe v zakonodajnem postopku, saj se tako omeji njihov nadzor nad delovanjem večine in vlade, to pa nazadnje negativno vpliva na sistem medsebojnega nadzora in ravnovesja moči;

22.  je zaskrbljen zaradi več določb zakona LXXII iz leta 2013 o oblikovanju novih pravil in predpisov glede nadzora nacionalne varnosti, saj bi morda lahko negativno vplivali na načelo delitve oblasti, neodvisnost sodstva, spoštovanje zasebnega in družinskega življenja ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva;

23.  opozarja, da je neodvisnost organov za varstvo podatkov zagotovljena s členom 16 PDEU in členom 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

24.  poudarja, da je zaščita pred odpoklicem s položaja med mandatom bistven element zahteve po neodvisnosti nacionalnih organov za varstvo podatkov na podlagi prava EU;

25.  ugotavlja, da je Komisija zoper Madžarsko začela postopek za ugotavljanje kršitve v zvezi z zakonitostjo prekinitve mandata bivšega komisarja za varstvo podatkov, in sicer glede ustrezne neodvisnosti tega organa, zadevo pa trenutno obravnava Sodišče Evropske unije;

26.  obžaluje, da so zgoraj navedene institucionalne spremembe povzročile očitno slabitev sistemov medsebojnega nadzora in ravnovesja moči, kot se zahtevajo na podlagi načela pravne države in demokratičnega načela delitve oblasti;

Neodvisnost sodstva

27.  opozarja, da se neodvisnost sodstva zahteva na podlagi člena 47 Listine o temeljnih pravicah in člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah ter je hkrati bistvena zahteva v okviru demokratičnega načela delitve oblasti, kot izhaja iz člena 2 PEU;

28.  opozarja, da je madžarsko ustavno sodišče v zgoraj navedeni Odločbi št. 33/2012 neodvisnost sodnega sistema in sodnikov opredelilo kot dosežek zgodovinske ustave Republike Madžarske, ko je navedlo, da je načelo neodvisnosti sodstva z vsemi svojimi sestavinami nedvomen dosežek ter da zato ustavno sodišče ugotavlja, da neodvisnost sodstva in načelo neodstranljivosti s funkcije, ki izhaja iz nje, ni le normativno pravilo ustave, temveč je tudi dosežek zgodovinske ustave. Torej gre za razlagalno načelo, ki je obvezno za vsakogar, saj temelji na določbah ustave, zato ga je treba uporabiti tudi ob preučevanju preostalih morebitnih vsebin ustave(11);

29.  poudarja, da je dejansko zagotavljanje neodvisnosti sodstva temelj demokracije v Evropi ter bistven pogoj za krepitev vzajemnega zaupanja med sodnimi organi posameznih držav članic in torej neoviranega čezmejnega sodelovanja na skupnem območju pravice, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja v skladu s členoma 81 PDEU (civilne zadeve) in 82 PDEU (kazenske zadeve);

30.  obžaluje, da številni sprejeti ukrepi – pa tudi nekatere reforme v teku – ne zagotavljajo zadostnih jamstev ustavnega varstva v zvezi z neodvisnostjo sodstva in madžarskega ustavnega sodišča;

31.  meni, da je s predčasnim prenehanjem mandata predsednika vrhovnega sodišča kršeno zagotovilo stalnosti zaposlitve, ki je ključen element neodvisnosti sodstva;

32.  pozdravlja zgoraj navedeno odločbo madžarskega ustavnega sodišča št. 33/2012, v skladu s katero je obvezno prenehanje sodniške službe ob dopolnjenem 62. letu starosti neustavno, pa tudi zgoraj navedeno sodbo Sodišča EU z dne 6. novembra 2012, v kateri je bilo odločeno, da je bistveno znižanje upokojitvene starosti za sodnike na Madžarskem neupravičena diskriminacija na podlagi starosti in je zato s tem kršena Direktiva Sveta 2000/78/ES;

33.  pozdravlja spremembe zakona CLXI iz leta 2011 o organizaciji in upravljanju sodišč Republike Madžarske in zakona CLXII iz leta 2011 o pravnem statusu in plačilu sodnikov v Republiki Madžarski, ki ju je sprejel madžarski parlament 2. julija 2012 in ki obravnavata precej pomislekov iz resolucije Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2012 in mnenja Beneške komisije;

34.  vendar hkrati obžaluje, da niso bila upoštevana vsa priporočila Beneške komisije, zlasti glede potrebe po omejitvi diskrecijskih pravic predsednika nacionalnega sodnega urada v zvezi s prenosom zadev, kar bi lahko vplivalo na pravico do poštenega sojenja in zakonitega sodnika; je seznanjen z dejstvom, da je madžarska vlada izrazila namen, da bo sistem prenosa zadev pregledala; meni, da bilo treba izvajati priporočila Beneške komisije v zvezi s tem;

35.  pozdravlja sprejetje zakona XX iz leta 2013 o zakonodajnih spremembah glede zgornje starostne meje, ki velja v določenih pravnih razmerjih v sodstvu, s katerim je določena upokojitvena starost 65 let ob koncu desetletnega prehodnega obdobja, urejeno pa je tudi ponovno imenovanje nezakonito razrešenih sodnikov;

36.  vendar v zvezi s predsedujočimi sodniki obžaluje, da zakon XX iz leta 2013 določa njihovo ponovno imenovanje na prvotne izvršne položaje le, če so ti sodni položaji še prosti, kar pomeni, da je le nekaterim nezakonito razrešenim sodnikom zagotovljeno, da bodo ponovno imenovani na popolnoma enak položaj z enakimi dolžnostmi in pristojnostmi, kot so jih imeli pred razrešitvijo;

37.  pozdravlja predlog Komisije o stalnem pregledu stanja pravosodja v vseh 27 državah članicah EU, kot ga je predstavila podpredsednica Vivivane Reding in ki kaže na to, da je ohranjanje neodvisnosti sodstva v splošnem interesu EU; poudarja, da bi lahko ta vprašanja zbudila resno zaskrbljenost v nekaterih državah članicah; poziva, da je treba v pregled stanja pravosodja vključiti tudi kazensko sodstvo, temeljne pravice, pravno državo in demokracijo, kot se je že zahtevalo;

38.  priznava strokovnost in predanost madžarske sodne skupnosti in njeno zavzemanje za pravno državo ter opominja, da ustavno sodišče Republike Madžarske vse od začetka demokratičnega procesa v tej državi uživa sloves izjemnega ustavnega organa, ki mu ga priznavajo povsod po Evropi in v svetu;

Volilna reforma

39.  opozarja, da se s prerazporeditvijo volilnih okrajev in sprejetjem zakona o volitvah poslancev madžarskega parlamenta in zakona o volilnem postopku znatno spreminja pravni in institucionalni okvir za prihodnje volitve, predvidene za leto 2014, zato obžaluje, da so vladajoče stranke ta dva zakona sprejele enostransko, brez širšega posvetovanja z opozicijo;

40.  je zaskrbljen, da v sedanjem političnem okolju veljavne določbe o postopku imenovanja članov nacionalne volilne komisije ne zagotavljajo ustrezno uravnotežene zastopanosti in neodvisnosti tega organa;

41.  pozdravlja dejstvo, da so madžarske oblasti 20. januarja 2012 zahtevale mnenje Beneške komisije o zakonu o volitvah poslancev madžarskega parlamenta; vendar meni, da je za presojo bistveno spremenjenega volilnega področja potrebna celovita analiza;

42.  pozdravlja dejstvo, da zakon št. XXXVI iz leta 2013 o volilnem postopku na Madžarskem, zlasti člen 42, predpisuje, da se invalidom na zahtevo priskrbijo navodila v Braillovi pisavi, pomembne informacije v lahko berljivi obliki, volilni listek na voliščih v Braillovi pisavi in popolna dostopnost volišč, kar vključuje posebno pozornost potrebam uporabnikov invalidskih vozičkov; poleg tega lahko volivci invalidi na podlagi člena 50 zgoraj navedenega zakona zaprosijo za vpis v imenik na drugih, dostopnejših voliščih, kjer lahko oddajo svoje glasove za določeno volilno enoto, v skladu z obveznostjo iz člena 81, ki določa, da mora biti v vsaki volilni enoti na voljo vsaj eno v celoti dostopno volišče;

Pluralnost medijev

43.  priznava prizadevanja madžarskih organov, na podlagi katerih so bile sprejete zakonodajne spremembe za odpravo številnih opredeljenih pomanjkljivosti, da bi tako izboljšali medijsko zakonodajo in jo uskladili s standardi EU in Sveta Evrope;

44.  pozdravlja stalen konstruktivni dialog z mednarodnimi akterji in poudarja, da so bili na podlagi uspešnega sodelovanja med Svetom Evrope in madžarsko vlado doseženi otipljivi rezultati, ki se kažejo v zakonu XXXIII iz leta 2013, v katerem je obravnavanih nekaj pomislekov, ki so bili pred tem izpostavljeni v pravnih ocenah medijske zakonodaje, zlasti v zvezi s postopki imenovanja in izvolitve predsednikov organa za medije in sveta za medije; vendar opozarja, da je stanje glede neodvisnosti organa za medije še vedno zaskrbljujoče;

45.  je zaskrbljen nad učinki določbe četrte ustavne spremembe o prepovedi političnega oglaševanja v komercialnih medijih, saj je s to določbo – čeprav naj bi bil njen namen zmanjšati stroške političnih kampanj in ustvariti enake možnosti za stranke – ogrožena določba o uravnoteženih informacijah; je seznanjen, da se madžarska vlada posvetuje z Evropsko komisijo v zvezi s pravili o političnem oglaševanju; je seznanjen, da imajo omejitve tudi druge evropske države; je seznanjen z mnenjem Beneške komisije o četrti spremembi madžarske ustave (št. CDL-AD(2013)012), ki ugotavlja, da je treba omejitve političnega oglaševanja preučiti glede na pravno ozadje določene države članice in da prepoved političnega oglaševanja v komercialnih medijskih storitvah, ki so na Madžarskem veliko bolj razširjeni kot javni mediji, opozicijo prikrajša za pomembno možnost učinkovitega javnega predstavljanja njihovih pogledov ter s tem uravnoteženja dominantne pozicije vlade v medijskem poročanju;

46.  znova poziva madžarske organe, naj izvajajo ali naročajo redne proaktivne ocene učinka zakonodaje na medijsko okolje (zmanjšanje kakovosti novinarstva, primeri samocenzure, omejitev uredniške svobode, upadanje kakovosti delovnih pogojev in nižanje varnosti zaposlitve za novinarje);

47.  obžaluje, da ustanovitev madžarske tiskovne agencije (MTI) v državni lasti kot edine informacijske službe za javne radiotelevizije, medtem ko naj bi imele vse glavne zasebne radiotelevizije svojo informacijsko službo, pomeni, da ima MTI skoraj popoln monopol na trgu, saj je večina njenih novic prosto dostopnih; opozarja na priporočilo Sveta Evrope, naj se odpravi določba, po kateri morajo javne radiotelevizije obvezno uporabljati nacionalno tiskovno agencijo, saj se s tem nerazumno in nepravično omejuje pluralnost pri zagotavljanju novic;

48.  ugotavlja, da mora nacionalni organ za konkurenco redno ocenjevati medijska okolja in trge ter opozarjati na morebitne grožnje pluralizmu;

49.  poudarja, da ukrepov za uravnavanje dostopa medijskih hiš do trga prek izdajanja dovoljenj za predvajanje in postopkov za njegovo odobritev, pravil o varovanju državne, nacionalne ali vojaške varnosti in javnega reda ter pravil o javni morali ne bi smeli zlorabljati za vsiljevanje političnega ali strankarskega nadzora oziroma cenzure medijev, ter izpostavlja, da je treba v zvezi s tem zagotoviti ustrezno ravnotežje;

50.  je zaskrbljen, ker je javna radiotelevizija pod nadzorom zelo centraliziranega institucionalnega sistema, ki sprejema dejanske operativne odločitve brez javnega nadzora; poudarja, da pristranske in nepregledne razpisne prakse ter pristranske informacije, ki jih objavlja javna radiotelevizija, ki dosega široko občinstvo, izkrivljajo medijski trg; poudarja, da je v skladu s Protokolom št. 29 k Lizbonski pogodbi (o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah) sistem javne radiotelevizije v državah članicah neposredno povezan z demokratičnimi, socialnimi in kulturnimi potrebami vsake družbe in potrebo po ohranitvi pluralnosti medijev;

51.  opozarja, da bi morala biti vsebinska pravila jasna ter bi morala državljanom in medijskim družbam omogočati, da predvidijo, v katerih primerih bodo kršili zakon, in opredelijo pravne posledice morebitnih kršitev; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da madžarski organ za medije, kljub tako podrobnim vsebinskim predpisom, ni kaznoval nedavnih javnih protiromskih stališč, in poziva k uravnoteženi uporabi zakonodaje;

Pravice pripadnikov manjšin

52.  ugotavlja, da je madžarski parlament sprejel kazenskopravno in civilnopravno zakonodajo za preprečevanje spodbujanja rasnega sovraštva in sovražnega govora; meni, da so zakonodajni ukrepi pomembno izhodišče za dosego cilja izoblikovanja družbe brez netolerantnosti in diskriminacije v celotni Evropi, saj je mogoče konkretne ukrepe graditi samo na trdni zakonodaji; vendar poudarja, da je treba zakonodajo aktivno izvajati;

53.  poudarja, da imajo organi v vseh državah članicah pozitivno obveznost ukrepanja, da bi se izognili kršenju pravic pripadnikov manjšin, ter da v zvezi s takimi kršitvami ne smejo ostati nevtralni in bi morali sprejeti potrebne pravne, izobraževalne in politične ukrepe; je seznanjen s spremembo kazenskega zakonika, sprejeto leta 2011, da se preprečijo kampanje skrajnih skupin, katerih namen je ustrahovanje romskih skupnosti, saj je zagrožena kazen za „izzivalno nesocialno vedenje“, ki vzbuja strah pri pripadnikih narodnostnih, etničnih, rasnih ali verskih skupnosti, do tri leta zapora; priznava izjemno pomembno vlogo madžarske vlade v času njenega predsedovanja EU leta 2011 pri vzpostavitvi Okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov;

54.  z zaskrbljenostjo opaža večkratne spremembe pravnega reda, ki omejujejo pravice lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev (LGBT), na primer s poskusi izključitve istospolnih parov in njihovih otrok, pa tudi drugih različnih oblik družine, iz opredelitve pojma „družina“ v ustavi; poudarja, da je to v nasprotju z nedavno sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in podžiga nestrpnost proti lezbijkam, gejem, biseksualcem in transseksualcem;

55.  pozdravlja dejstvo, da so bile s četrto spremembo v madžarsko ustavo vključene določbe, v skladu s katerimi si bo Madžarska prizadevala, da vsaki osebi priskrbi dostojno bivališče in dostop do javnih storitev in da bodo država in lokalne oblasti pomagale vzpostaviti pogoje za dostojno stanovanje tako, da si bodo prizadevale priskrbeti bivališče vsem brezdomcem; vendar izraža zaskrbljenost, ker se zaradi varovanja javnega reda, javne varnosti, javnega zdravja in kulturnih vrednot s parlamentarnim aktom ali lokalnim odlokom lahko razglasi, da je stalno prebivanje na javnih površinah nezakonito, ko gre za določene dele take javne površine, saj bi to lahko pripeljalo do uvrstitve brezdomstva v kazensko pravo; opozarja, da je madžarsko ustavno sodišče za podobne ukrepe v zakonu o manjših kaznivih dejanjih ocenilo, da so neustavni, ker nasprotujejo človekovemu dostojanstvu;

Svoboda veroizpovedi ali prepričanja in priznavanje cerkva

56.  je zaskrbljen nad dejstvom, da je s spremembami, ki so bile vpeljane v ustavo s četrto ustavno spremembo, parlamentu podeljena pristojnost, da s temeljnimi zakoni prizna nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z verskimi dejavnostmi, za cerkve, ne da bi mu bila ob tem naložena ustavna dolžnost, da utemelji zavrnitev priznanja, kar bi lahko negativno vplivalo na dolžnost države, da v odnosih z različnimi veroizpovedmi in prepričanji ohrani nevtralnost in nepristranskost;

Zaključek

57.  ponovno poudarja, da pripisuje izjemen pomen spoštovanju načela enakosti med vsemi državami članicami in zavrača uporabo dvojnih standardov pri obravnavanju držav članic; poudarja, da bi bilo treba podobne razmere ali zakonodajne okvire in določbe enako ocenjevati; meni, da zgolj dejstvo, da se spreminjajo in sprejemajo zakoni, ne more biti nezdružljivo z vrednotami iz Pogodb; poziva Komisijo, naj ugotovi primere nezdružljivosti z zakonodajo EU in naj o morebitnih takšnih primerih razsoja Sodišče Evropske unije;

58.  iz zgoraj pojasnjenih razlogov ugotavlja, da sistematična in splošna usmerjenost v ponavljajoče se spreminjanje ustavnega in zakonskega okvira v zelo kratkih časovnih okvirih ter vsebina takih sprememb nista v skladu z vrednotami iz člena 2 PEU, člena 3(1) in člena 6 PEU ter odstopata od načel iz člena 4(3) PEU; meni, da bi taka usmerjenost lahko povzročila resno kršitev vrednot iz člena 2 PEU, če ne bo pravočasno in ustrezno popravljena;

III- Priporočila
Preambula

59.  znova poudarja, da ta resolucija ne zadeva le Madžarske, temveč je neločljivo povezana z Evropsko unijo kot celoto, njeno demokratično obnovo in razvojem po padcu totalitarnih režimov 20. stoletja. Gre za evropsko družino, njene skupne vrednote in standarde, vključevanje in sposobnost vzpostavljanja dialoga. Gre za potrebo po izvajanju Pogodb, h katerima so prostovoljno pristopile vse države članice. Gre za vzajemno pomoč in vzajemno zaupanje, ki ga morajo gojiti Unija, njeni državljani in države članice, če naj Pogodbi ne bosta zgolj črka na papirju, ampak pravna podlaga za resnično pravično in odprto Evropo, ki spoštuje temeljne pravice;

60.  se strinja z zamislijo o Uniji, ki ni le „unija demokratičnih držav“, temveč „Unija demokracije“, in ki temelji na pluralističnih družbah, v katerih vladata spoštovanje človekovih pravic in pravna država;

61.  znova poudarja, da lahko v času gospodarske in socialne krize podležemo skušnjavi, da ne bi upoštevali ustavnih načel, vendar imata prav verodostojnost in zanesljivost ustavnih institucij odločilno vlogo kot podlaga gospodarskih, davčnih in socialnih politik ter socialne kohezije;

Poziv vsem državam članicam

62.  poziva države članice, naj nemudoma izpolnijo svoje obveznosti iz Pogodb o spoštovanju, zagotavljanju, varovanju in spodbujanju skupnih vrednot Unije, kar je nujen pogoj za spoštovanje demokracije in posledično bistva državljanstva Unije in izgradnjo kulture medsebojnega zaupanja, s čimer se omogoči dejansko čezmejno sodelovanje ter resnično območje svobode, varnosti in pravice;

63.  meni, da so vse države članice in institucije Unije moralno in pravno zavezane k varovanju evropskih vrednot, kot so določene v Pogodbah, Listini o temeljnih pravicah in Evropski konvenciji o človekovih pravicah, katere podpisnice so vse države članice in h kateri bo EU kmalu pristopila;

64.  poziva nacionalne parlamente, naj okrepijo svojo vlogo pri nadzoru nad skladnostjo s temeljnimi vrednotami in naj javno obsodijo kakršno koli tveganje poslabšanja stanja teh vrednot, do katerega bi lahko prišlo v EU, da bi tako ohranili verodostojnost Unije v odnosu do tretjih držav, saj ta temelji na resnosti, s katero Unija in njene države članice obravnavajo vrednote, ki so jih izbrale za svoj temelj;

65.  pričakuje, da bodo države članice zlasti v okviru Sveta Evropske unije storile vse potrebno za zagotovitev lojalnega prispevka k spodbujanju vrednot Unije ter sodelovanja s Parlamentom in Komisijo pri spremljanju upoštevanja teh vrednot, še posebej v okviru „trialoga o členu 2“, na katerega se nanaša odstavek 85;

Poziv Evropskemu svetu

66.  opominja Evropski svet na njegovo odgovornost v okviru območja svobode, varnosti in pravice;

67.  z razočaranjem ugotavlja, da je Evropski svet edina politična institucija EU, ki se ni odzvala, medtem ko so zaskrbljenost nad položajem na Madžarskem izrazili Komisija, Parlament, Svet Evrope, OVSE in celo administracija ZDA;

68.  meni, da Evropski svet ne sme ostati nedejaven v primerih, ko katera od držav članic krši temeljne pravice ali uvede spremembe, ki bi lahko negativno vplivale na načelo pravne države v njej in torej tudi v celotni Evropski uniji, zlasti če bi bila lahko s tem ogrožena vzajemno zaupanje v pravni sistem in pravosodno sodelovanje, saj to škoduje Uniji;

69.  poziva predsednika Evropskega sveta, naj Parlamentu predloži svojo oceno položaja;

Priporočila Komisiji

70.  poziva Komisijo kot varuhinjo Pogodb in telo, pristojno za zagotavljanje, da se, pod nadzorom Sodišča Evropske unije, pravo Unije uporablja pravilno, naj:

71.  opozarja Komisijo, da Listina Evropske unije o temeljnih pravicah in dejstvo, da bo Evropska unija kmalu pristopila k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, potrjujeta, da gre za nov ustroj prava Evropske unije, v središču katerega so bolj kot kdaj koli prej človekove pravice, kar daje Komisiji kot varuhinji Pogodb večje pristojnosti na tem področju;

Priporočila madžarskim organom

72.  poziva madžarske organe, naj čim prej izvedejo vse ukrepe, ki jih Evropska komisija kot varuhinja Pogodb šteje za potrebne, da se v celoti zagotovi spoštovanje prava EU, naj v celoti upoštevajo odločbe madžarskega ustavnega sodišča in čim prej izvedejo naslednja priporočila, ki so skladna s priporočili Beneške komisije, Sveta Evrope in drugih mednarodnih organov, ki varujejo pravno državo in temeljne pravice, da bi v dosegli polno usklajenost z načeli pravne države in njenimi osnovnimi zahtevami glede ustavne ureditve, sistema medsebojnega nadzora in ravnovesja moči ter neodvisnosti sodstva, pa tudi glede močnih varoval temeljnih pravic, tudi svobode izražanja, medijev in veroizpovedi ali prepričanja, varstva manjšin, ukrepanja za boj proti diskriminaciji in pravice do lastnine, in sicer naj:

Priporočila institucijam EU o vzpostavitvi novega mehanizma za dejansko izvajanje člena 2 PEU

73.  ponavlja, da je treba nujno obravnavati t.i. „københavnsko dilemo“, saj EU strogo vztraja, ko gre za spoštovanje skupnih vrednot in standardov v državah kandidatkah, nima pa dovolj učinkovitih orodij za spremljanje in sankcioniranje njihovega nespoštovanja v državah, ki so že njene članice;

74.  odločno zahteva, da se redno ocenjuje, ali države članice stalno spoštujejo temeljne vrednote Unije in zahteve v zvezi z demokracijo in pravno državo, pri čemer se je treba izogibati dvojnim standardom in upoštevati, da mora takšno ocenjevanje temeljiti na splošno sprejetem evropskem razumevanju ustavnih in pravnih standardov; poleg tega odločno zahteva, da je treba podobne razmere v državah članicah spremljati po enakem vzorcu, saj se sicer ne spoštuje načelo enakosti držav članic pred Pogodbama;

75.  poziva k tesnejšemu sodelovanju institucij Unije z drugimi mednarodnimi organi, zlasti Svetom Evrope in Beneško komisijo, ter k uporabi njihovega strokovnega znanja v zvezi z zagotavljanjem spoštovanja načel demokracije, človekovih pravic in pravne države;

76.  priznava in pozdravlja podane pobude, izvedene analize in priporočila Sveta Evrope, zlasti njegovega generalnega sekretarja, parlamentarne skupščine, komisarja za človekove pravice in Beneške komisije;

77.  poziva institucije EU, naj začnejo skupen razmislek in razpravo – kot so že zahtevali nemški, nizozemski, danski in finski minister za zunanje zadeve v zgoraj navedenem pismu predsedniku Komisije – o tem, kako Unijo opremiti s potrebnim orodjem za izpolnjevanje obveznosti v zvezi z demokracijo, pravno državo in temeljnimi pravicami, kot so določene v Pogodbi, ter ob tem preprečiti kakršno koli tveganje uporabe dvojnih standardov v posameznih državah članicah;

78.  meni, da bi bilo treba s prihodnjo revizijo Pogodb vzpostaviti boljše ločevanje med začetno fazo, v kateri se ocenijo vsa morebitna tveganja za hujšo kršitev vrednot iz člena 2 PEU, in učinkovitejšim postopkom v drugi fazi, v kateri bi bilo treba ukrepati v zvezi z dejansko hujšo in trajno kršitvijo teh vrednot;

79.  ob upoštevanju sedanjega institucionalnega mehanizma, določenega v členu 7 PEU, ponavlja poziv iz resolucije z dne 12. decembra 2012 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2010–2011), da bi bilo treba izoblikovati nov mehanizem, s katerim bi zagotavljali, da vse države članice ravnajo v skladu s skupnimi vrednotami, določenimi v členu 2 PEU, in neprekinjeno spoštujejo københavnska merila; mehanizem bi lahko bil oblikovan kot københavnska komisija, skupina na visoki ravni ali „skupina modrecev“ ali kot ocenjevanje iz člena 70 PDEU in bi gradil na spremembi in krepitvi mandata Agencije Evropske unije za temeljne pravice ter na okviru okrepljenega dialoga med Komisijo, Svetom, Evropskim parlamentom in državami članicami o ukrepih, ki jih je treba sprejeti;

80.  ponavlja, da bi lahko vzpostavitev takega mehanizma vključevala ponovni razmislek o mandatu Agencije Evropske unije za temeljne pravice, ki bi ga bilo mogoče okrepiti z vključitvijo rednega spremljanja izpolnjevanja določb člena 2 PEU v državah članicah; priporoča, naj københavnska skupina na visoki ravni ali podoben tovrstni mehanizem nadgrajuje obstoječe mehanizme in strukture ter z njimi sodeluje; opozarja na vlogo Agencije Evropske unije za temeljne pravice, ki bi lahko združila dragoceno delo različnih obstoječih nadzornih organov Sveta Evrope ter svojih podatkov in analiz, da bi pripravila neodvisne, primerjalne in redne ocene skladnosti držav članic EU s členom 2 PEU;

81.  priporoča, da bi ta mehanizem moral:

82.  naroči svojemu odboru, pristojnemu za varstvo pravic državljanov, človekovih pravic in temeljnih pravic na ozemlju Unije ter za opredelitev očitnih tveganj za hujšo kršitev skupnih načel v državi članici, naj na konferenci predsednikov in na plenarnem zasedanju predloži podroben predlog v obliki poročila;

83.  naroči svojemu odboru, pristojnemu za varstvo pravic državljanov, človekovih pravic in temeljnih pravic na ozemlju Unije ter za opredelitev očitnih tveganj za hujšo kršitev skupnih načel v državi članici, ter svojemu odboru, pristojnemu za ugotavljanje hujšega in vztrajnega kršenja skupnih načel držav članic s strani ene od držav članic, naj spremljata razvoj razmer na Madžarskem;

84.  namerava pred koncem leta 2013 sklicati konferenco na to temo, na kateri se bodo srečali predstavniki držav članic, evropskih institucij, Sveta Evrope, nacionalnih ustavnih in vrhovnih sodišč, Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice;

IV- Nadaljnje ukrepanje

85.  poziva madžarske organe, naj Parlament, Komisijo, predsedstvi Sveta in Evropskega sveta ter Svet Evrope obvestijo o izvajanju ukrepov, zahtevanih v odstavku 72;

86.  poziva Komisijo in Svet, naj vsak od njiju imenuje predstavnika, ki bosta skupaj s poročevalcem in poročevalci v senci Parlamenta („trialog o členu 2“) ocenila informacije, ki jih bodo poslali madžarski organi v zvezi z upoštevanjem priporočil iz odstavka 72, ter spremljala morebitne prihodnje spremembe, da bi zagotovila njihovo skladnost s členom 2;

87.  poziva konferenco predsednikov, naj oceni ali je primerno zateči se k mehanizmom, ki jih predvideva Pogodba, tudi člen 7(1) PEU, če se bo zdelo, da odgovori madžarskih organov niso skladni z zahtevami člena 2 PEU;

o
o   o

88.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje parlamentu, predsedniku in vladi Republike Madžarske, predsednikoma madžarskega ustavnega sodišča in vrhovnega sodišča (Kúria), Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in kandidatk, Agenciji za temeljne pravice, Svetu Evrope in OVSE.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0053. (2) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 154. (3) UL C 33 E, 5.2.2013, str. 17. (4) UL C 169 E, 15.6.2012, str. 49. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0500. (6) Ti zakoni vključujejo temeljne zakone, katerih vse določbe zahtevajo dvotretjinsko večino, temeljne zakone, katerih posebne določbe se sprejemajo z navadno večino, in akte, katerih posebne določbe zahtevajo dvotretjinsko večino vseh prisotnih poslancev. (7) Pravna analiza, poslana madžarski vladi dne 28. februarja 2011 http://www.osce.org/fom/75990Glej tudi analizo in oceno iz septembra 2010. http://www.osce.org/fom/71218 (8) Ekspertiza strokovnjakov Sveta Evrope o madžarski medijski zakonodaji: Zakon CIV iz leta 2010 o svobodi tiska in temeljnih pravilih o vsebini medijev in zakon CLXXXV iz leta 2010 o medijskih storitvah in množičnih medijih, 11 maj 2012. (9) Poročilo posebnega poročevalca ZN o sodobnih oblikah rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti (A/HRC/20/33/Add. 1) (10) Mnenje beneške komisije 664/2012 z dne 19. marca 2012 o zakonu št. CCVI iz leta 2011 o pravici do svobode vesti in veroizpovedi ter pravnem statusu cerkva, veroizpovedi in verskih skupnosti na Madžarskem (CDL-AD(2012)004). (11) Točka 80 Odločbe. (12) Glej delovni dokument št. 5.