Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/2300(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0212/2013

Predložena besedila :

A7-0212/2013

Razprave :

PV 04/07/2013 - 11
CRE 04/07/2013 - 11

Glasovanja :

PV 04/07/2013 - 13.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0329

Sprejeta besedila
PDF 202kWORD 87k
Četrtek, 4. julij 2013 - Strasbourg
Povezana televizija
P7_TA(2013)0329A7-0212/2013

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2013 o povezani televiziji (2012/2300(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 10(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 11 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Protokola o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah k Amsterdamski pogodbi, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, ter pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti in nekaterih z njimi povezanih aktov,

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) z dne 20. oktobra 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov,

–  ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah)(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva)(2), ki je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (direktiva o univerzalnih storitvah)(4), ki je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009(5),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (direktiva o dostopu)(6), ki je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009,

–  ob upoštevanju Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (direktiva o odobritvi)(7), ki je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009,

–  ob upoštevanju Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov(8),

–  ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (direktiva o elektronskem poslovanju)(9),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)(10), ki je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiotelevizije(11),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta 98/560/ES z dne 24. septembra 1998 o razvoju konkurenčnosti evropske industrije avdiovizualnih in informacijskih storitev s spodbujanjem nacionalnih okvirov, ki skušajo doseči primerljivo in učinkovito raven zaščite mladostnikov in človeškega dostojanstva(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o internetu stvari(13),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0212/2013),

A.  ker so bili televizorji prvotno razviti za sprejem linearnih radiodifuznih signalov, gledalci pa avdiovizualnim vsebinam zaradi njihove sugestivne moči tudi v digitalnem okolju posvečajo veliko večjo pozornost kot drugim elektronskim medijskim storitvam, in ker bodo televizorji zato do nadaljnjega izredno pomembni za oblikovanje mnenja posameznikov in javnosti;

B.  ker imajo avdiovizualne storitve, ki so v enaki meri kulturne in gospodarske storitve, kot nosilci identitet, vrednot in mnenj izjemen pomen za družbo in demokracijo in zato v vse bolj konvergenčnem svetu potrebujejo posebno zakonsko ureditev;

C.  ker se je dolgo pričakovana tehnična konvergenca medijev, zlasti kar zadeva radiotelevizijo in internet, uresničila in ker morata evropska medijska in kulturna politika ter politika omrežij regulativni okvir prilagoditi novim danostim in pri tem zagotoviti, da bo enotne ravni regulacije mogoče oblikovati in uveljavljati tudi za nove ponudnike iz Evropske unije in tretjih držav;

D.  ker se je internet v zadnjih 25 letih hitro razvijal in ker pametne naprave, ki so se pojavile na tržišču, spreminjajo navade in način gledanja televizije;

E.  ker kljub porastu uporabe naprav, povezanih z internetom, klasične storitve ostajajo splošno priljubljene;

F.  ker je mogoče linearne in nelinearne avdiovizualne vsebine ter številne druge vrste komunikacijskih storitev že danes uporabljati na istem zaslonu ter jih brez težav povezovati in uporabljati hkrati;

G.  ker bo zaradi posebnega družbenega pomena linearnih televizijskih in medijskih storitev tudi v prihodnje potreben samostojen regulativni okvir za medije, saj je le na ta način mogoče v zadostni meri upoštevati to pomembno vlogo ter zagotavljanje raznolikosti mnenj in pluralnosti medijev;

H.  ker prihod povezane televizije korenito posega v tradicionalno vrednostno verigo in zahteva oblikovanje nove strategije;

I.  ker tehnološki napredek neizogibno vodi k delno le navideznemu povečanju neodvisnosti uporabnika, zaradi česar je potreba po varstvu izključnih pravic in celovitosti vsebin vse večja;

J.  ker obstaja vse več možnosti distribucije (interaktivnih) spletnih vsebin, ki imajo koristi od razpona televizijskih vsebin, in ker so splošno razširjene širokopasovne povezave pogoj za rastoče zanimanje uporabnikov za hibridne sprejemnike;

K.  ker se pojem „povezana televizija“ zaradi vse večje konvergence medijev razlaga na dinamičen, tehnološko nevtralen in širok način, ki zajema vse vrste naprav, tudi mobilne naprave, ki omogočajo dostop do linearnih in nelinearnih medijskih vsebin, vsebin OTT in drugih na eni sami napravi ali ekranu in tako povezujejo svet radiotelevizije s svetom interneta;

L.  ker se v konvergenčnem svetu medijev konkurenca manj osredotoča na prenosno zmogljivost in vse bolj na pozornost uporabnika, ker je pri vse večji ponudbi težje priti do uporabnika in ker o uspehu vsebin najverjetneje odločajo dostop, hitra najdljivost, uvrščanje na sezname in priporočanje vsebin;

M.  ker sedanje določbe Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) temeljijo na načelu tehnološke nevtralnosti in še ne odražajo vse večjega združevanja na področju tehnike ter zlasti ker bo stopenjska ureditev, ki razlikuje med televizijskim programom (vključno s spletnim razširjanjem televizijskih programov in neposrednimi prenosi) ter avdiovizualnimi mediji na zahtevo, v obstoječi obliki izgubila pomen, čeprav so različno regulirane informacijske in komunikacijske storitve, tudi tiste, ki ne sodijo na področje uporabe direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, temveč na področje uporabe direktive o elektronskem poslovanju, oz. ki, v primeru neevropskih vsebin, ne sodijo na področje uporabe evropske ureditve medijev, na voljo na isti napravi, kar lahko privede do neenakih konkurenčnih pogojev in nesprejemljivih razhajanj pri varstvu uporabnikov ter do novih vprašanj v zvezi z dostopom, vrsto, distribucijo in najdljivostjo vsebin, ne glede na vrsto medija;

N.  ker bodo ti novi udeleženci na trgu neposredno tekmovali s tradicionalnimi akterji v sektorju, saj bodo pridobivali izključne vsebine tudi na evropskem trgu in sami ponujali nove storitve;

O.  ker regulativni cilji direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, zlasti zagotavljanje in spodbujanje raznolikosti mnenj in pluralnosti medijev, varstvo človeškega dostojanstva in mladoletnikov, spodbujanje ponudnikov medijskih storitev, naj zagotavljajo dostopnost slabovidnim in naglušnim osebam, varstvo poštene konkurence ter urejanje oglaševanja, ki bo temeljilo na kakovosti in vsebini, načeloma ohranjajo njen družbeni pomen in njene regulativne temelje, ker pa se hkrati učinkovitost in izvedljivost teh zaščitnih določb vse bolj približujeta svojim mejam zaradi novih načinov uporabe, ki jih omogočajo hibridni sprejemniki;

P.  ker je kakovostne storitve povezane televizije mogoče zagotavljati le, če telekomunikacijski operaterji zagotavljajo zadosten pretok med strežniki in naročniki;

Q.  ker možnosti uporabe hibridnih naprav postavljajo pod vprašaj temeljna načela direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, kot so obvezno razlikovanje med oglaševanjem in programom ali predpisi glede oglaševanja med predvajanjem programa;

R.  ker sama naključna prisotnost velikega števila vsebin samodejno ne zagotavlja zgoraj omenjenih regulativnih ciljev in je zato treba oceniti, ali je za dosego ciljev še naprej potreben specifični regulativni okvir in ali bi lahko ta okvir že vnaprej preprečeval morebitne napake v razvoju;

S.  ker se povezana televizija postopoma vse bolj uveljavlja, zaradi česar bi se klasična televizija in internet lahko združila, kot sta se pred nekaj leti mobilna telefonija in internet;

T.  ker je zaželeno spodbujati vsakršne ukrepe, ki bi omogočili prilagajanje trga za spodbujanje ustvarjanja in inovacij v Evropi;

U.  ker bo razvoj hibridnih sistemov, ki povezujejo televizijo in internet, uporabnikom omogočil, da brez razlikovanja preklapljajo med televizijskimi kanali in internetnimi storitvami, vključno s spletnimi mesti, ki nezakonito nudijo avdiovizualne vsebine;

V.  ker se je izkazalo, da preglednost in konkurenca ne varujeta v zadostni meri nevtralnosti omrežja;

W.  ker načelo države oddajanja v izvirni direktivi o televiziji brez meja predstavlja mejnik glede pravice do prostega dostopa do informacij in razvoja skupnega trga na področju storitev s tem, ko so se države članice zavezale h kvalitativnim minimalnim standardom in načelo države porekla uveljavile v obliki načela države oddajanja;

1.  poziva Komisijo, naj oceni, v kolikšni meri je treba prenoviti direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah in druge obstoječe zahteve iz ureditev medijev in omrežij (npr. sveženj ukrepov na področju telekomunikacij), kar zadeva ureditve o najdljivosti in nediskriminatornem dostopu do platform, tako za ponudnike in razvijalce vsebin kot za uporabnike, ob tem pa razširi pojem platforme, da bi obstoječe instrumente prilagodili novim okoliščinam; ker bi s tem morali zagotoviti, da bodo potrošniki lahko imeli koristi od večje ponudbe in dostopa do avdiovizualnih medijskih storitev ter da bodo ponudniki vsebin imeli koristi od večje izbire glede možnosti distribucije vsebin, ne da bi izgubili stik s svojim občinstvom;

2.  meni, da je treba pri regulativnih ukrepih za upravljavce platform posebno pozornost posvetiti zagotavljanju nediskriminatornega dostopa do platform, da bi izdajateljem radiotelevizijskega programa in drugim, pogosto tudi manjšim ponudnikom, omogočili enakopravno udeležbo na trgu;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj v členu 1 direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah opredeljeni pojem medijske storitve spremenijo tako, da bo potreba po urejanju s strani držav članic močneje povezana z družbenopolitičnimi značilnostmi in potencialnimi učinki ponudbe, zlasti z njenim pomenom za oblikovanje mnenja in raznolikost mnenj ter z uredniško odgovornostjo;

4.  poziva Komisijo, naj v okviru različnega poslanstva medijskih vsebin, za katere velja uredniška odgovornost, ter drugih vsebin preveri, ali je strožja ureditev televizijskih platform še ustrezna ter potrebna in ali splošna prepoved diskriminacije ne zadošča;

5.  poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za spoštovanje svobode tiska v morebitni revidirani Direktivi 2010/13/EU ali v kateri koli zakonodajni določbi, ki bo sprejeta v prihodnje;

6.  poziva Komisijo, naj na podlagi rezultatov postopka posvetovanja „Priprave na popolnoma zlit avdiovizualni svet: rast, ustvarjanje in vrednote“ opredeli, kateri regulativni mehanizmi so zaradi konvergence še potrebni in smiselni, katere pa bi bilo morda treba ustvariti na novo, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za vse ponudnike vsebin in storitev ob upoštevanju naslednjih minimalnih zahtev in dosedanjih krovnih regulativnih ciljev, da bi zagotovili pravično konkurenco med ponudniki vsebin in uporabnikom omogočili kar se da veliko koristi ter enakopravno, popolnoma pregledno in nediskriminatorno izbiro med kakovostno in raznoliko ponudbo, pri čemer je treba ohraniti brezplačne storitve in storitve ponudnikov javne radiotelevizije;

7.  poziva Komisijo, naj v primeru pregleda direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah zagotovi enake konkurenčne pogoje za vse ponudnike vsebin;

8.  poudarja, da bo razvojna strategija teh novih akterjev povečala ponudbo, sestavljeno iz vsebin, ki so na voljo na tradicionalnih kanalih, in ponudbe na internetu;

9.  v zvezi s tem poudarja nevarnost, da bo ta nova konkurenca neuravnotežena v korist novih akterjev v primerjavi z evropskimi tradicionalnimi akterji zaradi njihove ekonomske moči in mednarodnega razvoja;

10.  poudarja, da se zdi ohranitev stopenjskega ureditvenega okvira za medijske storitve vredna razmisleka, pri čemer pa stopnjevanje ne bi smelo biti odvisno od ločevanja med nelinearnimi in linearnimi storitvami, temveč bi ga bilo treba v prvi vrsti povezati s potencialnim učinkom posamezne medijske storitve in uredniško odgovornostjo zanjo, obenem pa zagotoviti primerno svobodo odločanja v državah članicah;

11.  se sprašuje, ali so predpisi, ki jih je določila Komisija v svojem sporočilu o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiotelevizije za zapletene postopke za ocenjevanje in analizo avdiovizualnih storitev, ki jih zagotavljajo ponudniki storitev javne radiotelevizije in ki presegajo običajne radiodifuzne dejavnosti in se ponujajo na novih platformah za razširjanje, v okviru vse večje tehnološke konvergence še primerni, glede na to, da uporabniki v vse večji meri niso več sposobni razlikovati, ali gre za klasično linearno radiodifuzno ponudbo, storitev na zahtevo ali drugo vrsto avdiovizualne ponudbe;

12.  poziva Komisijo, naj spremlja prihodnje izzive povezane televizije, kar zadeva konkurenčnost v sektorju, z omogočanjem večje prožnosti kvantitativnih predpisov o oglaševanju, ter naj predstavi njene prednosti in slabosti;

13.  poudarja, da bi bilo zaradi enotnega varstva potrošnikov, otrok, mladostnikov in manjšin po vsej Uniji treba preveriti kvalitativne omejitve avdiovizualnih medijskih storitev in jih za vse oblike razširjanja prilagoditi visoki ravni;

14.  poziva, naj prepoved kršitve človeškega dostojanstva, prepoved spodbujanja k sovraštvu, varstvo pred diskriminacijo ter načelo prostega dostopa v enaki meri veljajo za vse medijske vsebine;

15.  se v zvezi s tem sprašuje, ali je načelo ločevanja oglaševanja in programskih vsebin mogoče uveljavljati v vseh medijih ali pa bi bilo cilj varstva, ki ga vsebuje to načelo, lažje doseči s prepoznavnostjo in možnostjo razlikovanja med oglaševanjem in programskimi vsebinami v vseh medijih;

16.  meni, da bi bilo treba preprečiti nove prepovedi ali širitev obstoječih prepovedi oglaševanja ter druge posege v oglaševanje kot instrument financiranja, da bi omogočili nove poslovne modele na področju digitalne televizije;

17.  poudarja, da je bistveno zagotoviti, da javni sektor ni odvisen le od finančnih sredstev, pridobljenih z oglaševanjem, in s tem ohrani svojo neodvisnost, zato poziva države članice, naj podprejo prizadevanje za financiranje tega sektorja;

18.  poudarja, da se zaradi novih strategij oglaševanja, ki se opirajo na nove tehnologije za povečanje učinkovitosti (posnetki zaslonov, oblikovanje profilov potrošnikov, strategije večzaslonskega prikazovanja), postavlja vprašanje varstva potrošnikov ter njihove zasebnosti in osebnih podatkov; zato poudarja, da bi bilo treba razmisliti o svežnju skladnih pravil, ki bi urejala te strategije;

19.  spodbuja evropske akterje v avdiovizualnem sektorju, naj še naprej razvijajo skladne in privlačne ponudbe, zlasti na spletu, da bi obogatili evropsko ponudbo avdiovizualnih vsebin;

20.  poziva Komisijo, naj preveri, ali in kako je mogoče dodeliti privilegiran položaj pri najdljivosti na primarnih multimedijskih napravah, kot so denimo televizorji s povezavo z internetom, tistim ponudnikom vsebin, ki jim države članice dodelijo nalogo opravljanja dejavnosti javne radiotelevizije ali ki prispevajo k spodbujanju ciljev splošnega interesa, zlasti k zagotavljanju medijskega pluralizma in kulturne raznolikosti, ali ki se obvežejo, da bodo izvajali tiste storitve v javnem interesu, ki prispevajo h kakovosti in neodvisnosti poročanja ter k spodbujanju raznolikosti mnenj;

21.  poziva Komisijo in države članice, naj poleg teh predpisov o obvezni najdljivosti razmislijo tudi, do katere mere je mogoče s spremembo ureditve medijev v smeri sistemov spodbud in certificiranja ter krepitve koregulativnih in samoregulativnih pristopov trajnostno zagotoviti prej omenjene regulativne cilje direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, zlasti glede varstva mladine in varstva človekovega dostojanstva, hkrati pa ohraniti potrebno prožnost za pravično konkurenco med ponudniki medijskih storitev; poudarja, da lahko morebitni koregulativni ali samoregulativni ukrepi pravne ureditve dopolnjujejo ter da bi njihovo spoštovanje in ocenjevanje moralo biti pod neodvisnim nadzorom;

22.  zato priporoča, da se za preprečitev kakršnega koli izkrivljanja konkurence za enake storitve ne glede na medij uporabljajo isti predpisi;

23.  je poleg tega pri tem vprašanju zaskrbljen zaradi mednarodnih akterjev, za katere ne veljajo evropska pravila in obveznosti;

24.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo te platforme delovale ob upoštevanju tržnih pogojev in splošnega interesa, ob pravični konkurenci, v skladu s povpraševanjem potrošnikov, na podlagi odprtih, interoperabilnih standardov ter ob preprečevanju zlorabe vodilnega položaja s strani enega ali več ponudnikov storitev;

25.  v tem okviru poudarja, da je treba razmisliti o razvoju zakonskega okvira, načinih reguliranja povezane televizije in sistemih referenciranja vsebin;

26.  poziva k ureditvi platform povezane televizije, ki bi zagotavljala dostop in celovitost vsebin izdajateljev televizijskih programov, preglednost za potrošnike in izvajanje osnovnih etičnih pravil (npr. varstvo mladoletnikov in zasebnosti);

27.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo medijsko pismenost vseh državljanov EU, zlasti s pobudami in usklajenimi ukrepi za večje razumevanje linearnih in nelinearnih medijskih storitev;

28.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo zlasti proizvajalci naprav in ponudniki storitev sprejeli ukrepe za izboljšanje dostopnosti linearnih in nelinearnih medijskih storitev za starejše in invalide, kot so naglušni in slabovidni;

29.  meni, da bi morale biti storitve platform in portalov zasnovane interoperabilno, da bi tretjim osebam omogočale nediskriminatorno izdelavo in trženje lastnih aplikacij, ne glede na medij;

30.  poziva Komisijo, naj pravno zavezujoče zagotovi, da bodo v omrežjih in na platformah načeloma z enako kakovostjo dostopne vse vsebine;

31.  poziva Komisijo, naj pravno zavezujoče zagotovi, da upravljavci omrežij podatkovne pakete pri prenosu od pošiljatelja do prejemnika obravnavajo enako, tj. da jih upravljavec omrežja ne obravnava prednostno glede na npr. poreklo, vsebino, namen uporabe ali nadomestilo za uporabo, saj bi to lahko bilo v nasprotju s ciljem pravičnega dostopa do storitev za vse, predpisi o varstvu podatkov, prepovedjo prirejanja podatkov, načelom celovitosti vsebin ter ciljem vzpostavitve pravičnih konkurenčnih pogojev;

32.  opozarja na posledice razlik med sistemi DDV na evropski ravni, ki se bodo še povečale s prihodom povezane televizije;

33.  poziva Komisijo, naj poda predlog zakonodaje Unije za zagotavljanje internetne nevtralnosti;

34.  poziva Komisijo, naj pravno zavaruje celovitost linearnih in nelinearnih vsebin na hibridnih platformah in zlasti prepove, da ponudniki platform ali tretje osebe te vsebine prekrivajo z vsebinami ali drugimi storitvami ali zabrišejo meje med njimi, razen če uporabnik te storitve izrecno zažene oz., v primeru vsebin, ki jih ni mogoče šteti za zasebno komunikacijo, če jih odobri ponudnik vsebin; opozarja, da je prav tako treba preprečiti nepooblaščen dostop do vsebin ali radiodifuznih signalov ponudnika s strani tretjih oseb ter nedovoljeno dešifriranje, uporabo in prenašanje teh vsebin in signalov;

35.  poziva Komisijo, naj razmisli o ukrepih, ki bodo upoštevali tveganje referenciranja neodobrenih spletnih mest na portalih in v iskalnikih;

36.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da stopnje zaščite avdiovizualnih storitev, ki jo zagotavljajo posebne zahteve iz direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, ni mogoče zaobiti z nedovoljenim dajanjem na voljo na drugih platformah;

37.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da zagon aplikacije s portala ni samodejen ob dostopu do portala, temveč da aplikacijo vedno zažene uporabnik, da se je v vsakem trenutku mogoče enostavno in s pritiskom na en sam gumb (npr. funkcija „rdečega gumba“) vrniti na predhodno storitev, kar mora biti jasno sporočeno uporabnikom, ter da se pri izhodu iz aplikacije ponovno v celoti prikaže predhodna storitev v zvoku in sliki;

38.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da lahko ponudnik vsebin pravno ukrepa proti uporabi na hibridnih platformah, ki omogoča ali spodbuja nedovoljeno prenašanje vsebin, ki jih je zagotovil ponudnik;

39.  poziva Komisijo, naj si, kjer je to ustrezno zaradi varstva avtorskih pravic, prizadeva za vzpostavitev enostavnih sistemov za ugotavljanje pravic, ki ponudnikom medijskih vsebin omogočajo nespremenjeno in celovito zrcaljenje nelinearnih vsebin na platformah tretjih oseb;

40.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo za uporabo televizijskih in spletnih storitev na hibridnih sprejemnikih, ki se prodajajo ali uvažajo v EU, veljalo načelo anonimnosti, in popolno skladnost s pravili EU o zasebnosti in varstvu podatkov;

41.  poziva Komisijo, naj avdiovizualne medijske storitve zaradi njihove dvojne narave in družbenega pomena izključi iz ukrepov za liberalizacijo pri pogajanjih o mednarodnih trgovinskih pogodbah ter obenem zagotovi, da bo razvoj pojma „avdiovizualne medijske storitve“ odražal vse večjo digitalizacijo in konvergenco medijev;

42.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo prihodnje hibridne televizijske storitve tudi v skladu z obstoječo zakonodajo o zaščiti otrok, o prepovedi določenih vrst oglaševanja iz zdravstvenih razlogov, prepovedi spodbujanja k rasnemu sovraštvu, razločevanju med novicami in oglasnimi sporočili, preglednosti lastništva, zasebnosti ipd., saj so ta pravila postala del pravnega reda Unije in jih ni mogoče zaobiti z izgovarjanjem na tehnološki napredek; zlasti poziva, naj bodo ponudniki storitev in ponudniki opreme za hibridno televizijo zunaj EU obveščeni, da se uporablja zakonodaja države, v kateri se zagotavlja storitev, in ne države, v kateri ima ponudnik registriran svoj sedež;

43.  poziva države članice, naj pri pogajanjih o večletnem finančnem okviru ponovno pretehtajo krčenje sredstev generalnega direktorata za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologije za nadaljnji razvoj telekomunikacijske infrastrukture s prvotno predlaganih 9,2 milijard EUR na 1 milijardo EUR;

44.  poziva Komisijo, naj posveti potrebno pozornost pomembnim vprašanjem varstva občinstva, kot je npr. varstvo mladoletnikov, in meni, da bi lahko bili elektronski programski vodniki ustrezna platforma za obravnavanje teh vprašanj;

45.  obžaluje, da v Evropi še vedno obstajajo obsežna območja z omejeno internetno infrastrukturo, in opozarja Komisijo, da je za izkoriščanje potenciala povezane televizije nujno, da imajo potrošniki dostop do hitrega interneta;

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1) UL L 95, 15.4.2010, str. 1.
(2) UL L 108, 24.4.2002, str. 33.
(3) UL L 337, 18.12.2009, str. 37.
(4) UL L 108, 24.4.2002, str. 51.
(5) UL L 337, 18.12.2009, str. 11.
(6) UL L 108, 24.4.2002, str. 7.
(7) UL L 108, 24.4.2002, str. 21.
(8) UL L 204, 21.7.1998, str. 37.
(9) UL L 178, 17.7.2000, str. 1.
(10) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
(11) UL C 257, 27.10.2009, str. 1.
(12) UL L 270, 7.10.1998, str. 48.
(13) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 24.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov