(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2011)0127),

–  ob upoštevanju člena 81(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0094/2011),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj italijanskega senata, poljskega sejma, poljskega senata in romunskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega predloga ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Agencije Evropske unije za temeljne pravice z dne 31. maja 2012,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0254/2013),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 (8)  Zaradi posebnosti pravnih institutov zakonske zveze in registrirane partnerske skupnosti ter različnih načel, ki zato veljajo za ta pravna instituta, se zanju sprejmeta dva ločena pravna akta z določbami za urejanje premoženjskopravnih vidikov zakonskih zvez oziroma z določbami za urejanje premoženjskopravnih vidikov registriranih partnerskih skupnosti, čemur je namenjena ta uredba. črtano Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 a (novo) (8a)  Cilj priznanja odločbe v zvezi s premoženjskimi posledicami registriranih partnerskih skupnosti v državi članici je zgolj omogočiti uveljavitev premoženjskih posledic, določenih v teh odločbi. Ne pomeni, da ta država priznava partnersko skupnost s premoženjskimi posledicami, ki so bile vzrok za tako odločbo. Ta uredba ne obvezuje držav članic, v katerih institut registrirane partnerske skupnosti ne obstaja, da tak institut uvedejo. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 (10)   Ta uredba se nanaša na vprašanja, povezana s premoženjskopravnimi posledicami registriranih partnerskih skupnosti. Pojem „registrirana partnerska skupnost“ je opredeljen le za namene njegove uporabe v Uredbi. Ta pojem je natančneje opredeljen v nacionalnem pravu držav članic. (10)   Ta uredba se nanaša na vprašanja, povezana s premoženjskopravnimi posledicami registriranih partnerskih skupnosti. Pojem „registrirana partnerska skupnost“ je opredeljen le za namene njegove uporabe v Uredbi. Za namene te uredbe je registrirana partnerska skupnost oblika skupnosti, ki ni zakonska zveza. Pojem registrirane partnerske skupnosti je natančneje opredeljen v nacionalnem pravu držav članic. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo) (11a)  Ta uredba bi se morala uporabljati samo za premoženjska razmerja v registrirani partnerski skupnosti, ne pa tudi za druga področja civilnega prava. Zaradi jasnosti bi morala torej biti nekatera vprašanja, ki bi jih bilo mogoče označiti za povezana s temi razmerji, izrecno izključena iz področja uporabe te uredbe. (Ustreza uvodni izjavi 11 v Uredbi (EU) št. 650/2012 in spremembi 3 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 (12)   Preživninske obveznosti med partnerjema v registrirani partnerski skupnosti so že opredeljene v Uredbi Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah in bi jih bilo zato treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe. Enako velja za vprašanja v zvezi z veljavnostjo in učinki daril, ki jih obravnava Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja. (12)   Preživninske obveznosti med partnerjema v registrirani partnerski skupnosti, ki so že opredeljene v Uredbi Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah, bi bilo treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe. Enako velja za vprašanja v zvezi z dedovanjem, ki jih obravnava Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in javnih listin v zapuščinskih zadevah in uvedbi evropskega potrdila o dedovanju1. ____________________ 1 UL L 201, 27.7.2012, str. 107. (Ustreza spremembi 4 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 (13)   Vprašanja v zvezi z naravo stvarnih pravic, ki so lahko že opredeljene v nacionalnem pravu držav članic, na primer tista v zvezi z javno objavo teh pravic, bi bilo treba prav tako izvzeti s področja uporabe te uredbe, kakor so izvzeta tudi s področja uporabe Uredbe (EU) št. .../... [Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in javnih listin v zapuščinskih zadevah in uvedbi evropskega potrdila o dedovanju]. Tako lahko pristojna sodišča države članice, v kateri se nahaja premoženje enega ali obeh partnerjev, sprejmejo ukrepe s področja stvarnega prava, in sicer zlasti v zvezi z vpisom prenosa tega premoženja v javni register, če to določa zakon zadevne države članice. (13)   Ta uredba, tako kot Uredba (EU) št. 650/2012, ne bi smela posegati v omejeno število („numerus clausus“) stvarnih pravic, ki jih pozna nacionalno pravo nekaterih držav članic. Državi članici ne bi bilo treba priznati stvarne pravice na premoženju, ki je v tej državi članici, če njeno pravo takšne stvarne pravice ne pozna. (Ustreza spremembi 5 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 a (novo) (13a)  Da pa bi lahko upravičenci uživali pravice, ki temeljijo ali ki so nanje prešle recimo v okviru delitve skupnega premoženja v registrirani partnerski skupnosti, v drugi državi članici, bi bilo treba v tej uredbi določiti, da se neznana stvarna pravica prilagodi najbolj enakovredni stvarni pravici po pravu te druge države. Pri takšni prilagoditvi bi bilo treba upoštevati namene in interese določene stvarne pravice ter z njo povezane učinke. Organi ali pristojne osebe v državi, katere pravo se uporabi za premoženjska razmerja v registrirani partnerski skupnosti, se lahko zaprosijo za dodatne informacije o naravi in učinkih stvarne pravice, če je to potrebno za določitev najbolj enakovredne nacionalne stvarne pravice. V ta namen bi bilo treba uporabiti obstoječe mreže za pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah in druga razpoložljiva sredstva za lažje razumevanje tujega prava. (Ustreza uvodni izjavi 16 v Uredbi (EU) št. 650/2012 in spremembi 6 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 b (novo) (13b)  Zahteve za vpis pravice na nepremičnini ali premičnini v register bi morale biti izključene s področja uporabe te uredbe. Zato bi moralo pravne pogoje in način vpisa pravice ter organe (kot so zemljiška knjiga ali notarji), pristojne, da preverijo, ali so izpolnjene vse zahteve in ali je predložena ali pripravljena dokumentacija zadostna oziroma vsebuje vse potrebne informacije, določati pravo države članice, v kateri se vodi register (za nepremičnine, lex rei sitae). (Deloma ustreza uvodni izjavi 18 v Uredbi (EU) št. 650/2012 in spremembi 7 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 c (novo) (13c)  Iz področja uporabe te uredbe bi bilo treba izključiti tudi učinke vpisa pravice v register. Zato bi moralo pravo države članice, v kateri se vodi register, določati, ali ima vpis na primer deklaratorni ali konstitutivni učinek. Če je torej po pravu države članice, ki vodi register, pridobitev pravice na nepremičnini treba vpisati v register, da se zagotovi učinek erga omnes takega vpisa ali da se zaščitijo pravni posli, pravo te države določa, kdaj se takšna pravica pridobi. (Ustreza uvodni izjavi 19 v Uredbi (EU) št. 650/2012 in spremembi 8 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 d (novo) (13d)  Ta uredba bi morala, tako kot Uredba (EU) št. 650/2012, spoštovati različne sisteme obravnavanja premoženjskopravnih vprašanj, ki se uporabljajo v državah članicah. Zato bi moral imeti izraz „sodišče” v tej uredbi širok pomen, tako da se ne bi nanašal le na sodišča v pravem pomenu besede, ki izvajajo sodno funkcijo, temveč tudi na notarje ali matične urade v nekaterih državah članicah, ki v nekaterih premoženjskopravnih zadevah tako kot sodišča izvajajo sodno funkcijo, ter na notarje in pravnike v nekaterih državah članicah, ki v določenih premoženjskopravnih zadevah izvajajo sodno funkcijo na podlagi prenosa pooblastil s strani sodišča. Za vsa sodišča, kot so opredeljena v tej uredbi, bi morala veljati pravila o pristojnosti iz te uredbe. Nasprotno pa izraz „sodišče” ne bi smel vključevati zunajsodnih organov držav članic, ki so po nacionalnem pravu pooblaščeni za obravnavanje premoženjskopravnih zadev, kot so notarji v večini držav članic, v katerih navadno ne izvajajo sodne funkcije. (Ustreza uvodni izjavi 20 v Uredbi (EU) št. 650/2012 in spremembi 10 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 (15)   Prav tako bi moralo biti na podlagi te uredbe mogoče razširiti sodno pristojnost države članice, ki obravnava vlogo za prenehanje ali razveljavitev registrirane partnerske skupnosti na vprašanja, povezana s premoženjskopravnimi vidiki registrirane partnerske skupnosti, ki jih je treba obravnavati na podlagi te vloge, če se partnerja strinjata. (15)   Prav tako bi moralo biti na podlagi te uredbe mogoče razširiti sodno pristojnost države članice, ki obravnava vlogo za prenehanje ali razveljavitev registrirane partnerske skupnosti na vprašanja, povezana s premoženjskopravnimi vidiki registrirane partnerske skupnosti, ki jih je treba obravnavati na podlagi te vloge, če sta partnerja izrecno ali drugače priznala pristojnost zadevnih sodišč. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 a (novo) (15a)  Če se vprašanja v zvezi s premoženjskimi razmerji ne navezujejo niti na prenehanje oziroma na razveljavitev registrirane partnerske skupnosti niti na smrt enega od partnerjev, se lahko partnerja odločita, da vprašanja v zvezi s svojimi premoženjskimi razmerji predložita sodiščem države članice, katere pravo sta izbrala kot pravo, ki se uporablja za premoženjska razmerja med njima. Taka odločitev se izrazi v dogovoru med zakoncema, ki se lahko sklene najkasneje do predložitve zadeve na sodišče in kasneje po pravu države sodišča, pred katerim poteka postopek. (Ustreza spremembi 12 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 (16)   V drugih okoliščinah mora ta uredba omogočiti ohranitev krajevne pristojnosti sodišč države članice za obravnavo vlog, povezanih s premoženjskopravnimi vidiki registriranih partnerskih skupnosti, na podlagi seznama meril, ki so našteta po pomembnosti in zagotavljajo tesno povezanost med partnerjema in državo članico, katere sodišča so pristojna za obravnavo vloge. Ta sodišča, razen tistih iz držav članic, v katerih je bila partnerska skupnost registrirana, imajo možnost zavrniti to razširitev pristojnosti, če njihova nacionalna zakonodaja ne pozna registriranih partnerskih skupnosti. Če ob upoštevanju drugih določb te uredbe nobeno sodišče ne bi bilo pristojno za določen primer, je bilo v to uredbo vključeno pomožno pravilo, ki preprečuje vsa tveganja odklanjanja pristojnosti sodišč. (16)   Ta uredba mora omogočiti ohranitev krajevne pristojnosti sodišč države članice za vloge, povezane s premoženjskopravnimi vidiki registriranih partnerskih skupnosti, ki se obravnavajo v primerih, ko ne gre za prenehanje zveze ali smrti partnerja, na podlagi sklopa meril, ki so našteta po pomembnosti in zagotavljajo tesno povezanost med partnerjema in državo članico, katere sodišča so pristojna za obravnavo vloge Ta sodišča, razen tistih iz držav članic, v katerih je bila partnerska skupnost registrirana, bi morala imeti možnost zavrniti to razširitev pristojnosti, če njihova nacionalna zakonodaja ne pozna registriranih partnerskih skupnosti. Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 a (novo) (16a)  Da bi odpravili zlasti primere odrekanja sodnega varstva, bi bilo treba v tej uredbi določiti tudi forum necessitatis, tako da bi lahko sodišče države članice izjemoma odločalo o premoženjskopravni zadevi, ki je tesno povezana s tretjo državo. Do takšnega izjemnega primera bi lahko prišlo, če postopek v tretji državi ne bi bil mogoč, na primer zaradi državljanske vojne, ali če ni mogoče upravičeno pričakovati, da bo upravičenec lahko začel ali izvedel postopek v tej državi. Pristojnost na podlagi forum necessitatis pa bi se lahko izvajala le, če bi bila zadeva v zadostni meri povezana z državo članico, v kateri je sodišče, pred katerim poteka postopek. (Ustreza uvodni izjavi 31 v Uredbi (EU) št. 650/2012 in spremembi 14 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 (18)  Za olajšanje upravljanja premoženja partnerjev se bo zakonodaja države, v kateri je bila registrirana partnerska skupnost, uporabljala za celotno premoženje partnerjev, tudi če to ni zakonodaja države članice. (18)  Da se partnerjema omogoči upravljanje njunega premoženja, lahko v skladu s to uredbo izbereta pravo, ki se uporablja za njuno premoženje, ne glede na naravo ali lokacijo premoženja. Izbereta lahko pravo, ki je tesno povezano z njima zaradi njunega prebivališča ali državljanstva. Ni potrebe, da bi registriranim partnerskim skupnostim onemogočili to izbiro prava. Če partnerja izbereta pravo, ki ne predvideva instituta registrirane partnerske skupnosti, bi morala iti ta izbira „v prazno“. V tem primeru bi ostalo pri objektivni določitvi prava. Čeprav naj bi bili zadevni krogi praviloma dobro obveščeni o svojih pravicah, bi bilo treba omogočiti posebno pravno zaščito v obliki obveznega pravnega svetovanja o učinkih izbire prava. Ta zahteva se izpolni zlasti tako, da to svetovanje zagotavljajo dodatne formalne zahteve, ki veljajo za izbiro prava, zlasti overovitev. Sprememba 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 a (novo) (18a)  Za pravno varnost in jasnost bi morala ta uredba urejati tudi večkratno registracijo registriranega partnerstva, in bi se morala nanašati na zadnjo registracijo. Države članice bi morale preprečiti večkratno registracijo registriranih partnerstev. Sprememba 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 b (novo) (18b)  Če ni bilo izbrano pravo, ki se uporablja, ter da se zagotovi predvidljivost in obveznost pravne varnosti, je treba s to uredbo ob upoštevanju življenjskih razmer partnerjev in na podlagi lestvice naveznih okoliščin uvesti usklajena kolizijska pravila za določitev prava, ki se uporablja za celotno premoženje partnerjev. Običajno skupno prebivališče partnerjev ob sklenitvi partnerske skupnosti oziroma prvo običajno skupno prebivališče partnerjev po sklenitvi partnerske skupnosti naj bi predstavljalo prvo merilo, pred pravom države, katere državljanstvo imata oba partnerja ob sklenitvi partnerske skupnosti. Če ne pride v poštev nobeno od teh meril oziroma če partnerja nimata prvega običajnega skupnega prebivališča in če ob sklenitvi registrirane partnerske skupnosti nimata skupnega državljanstva, je treba ob upoštevanju vseh okoliščin uporabiti pravo države, s katero sta oba partnerja najtesneje povezana, pri čemer je treba upoštevati povezanost partnerjev z državo ob sklenitvi partnerske skupnosti. Pravo, ki ga opredelijo ta merila, se ne bi smelo uporabiti, če ne priznava registriranih partnerskih skupnosti. V izhodišču bi moralo za premoženje partnerjev veljati pravo države, v kateri je bila partnerska skupnost registrirana. (Ustreza spremembi 15 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 c (novo) (18c)  Kadar se pojem državljanstva uporablja za določitev prava, ki se uporablja, bi bilo treba upoštevati, da nekatere države, katerih pravni sistemi temeljijo na običajnem pravu, kot navezno okoliščino uporabljajo stalno prebivališče in ne državljanstva. Sprememba 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 d (novo) (18d)  Da se zagotovi pravna varnost pri transakcijah in prepreči morebitne spremembe prava, ki se uporablja za premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti, ne da bi bila partnerja o tem uradno obveščena, do takšnih sprememb ne sme priti, razen na izrecno zahtevo strani. Taka sprememba, za katero se odločita partnerja, ne more imeti retroaktivnih učinkov, razen če partnerja to izrecno določita. Sprememba v nobenem primeru ne sme vplivati na pravice tretjih oseb in na veljavnost prej sklenjenih pravnih poslov. Sprememba 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo) (19a)  Vse potrebne informacije bi morale biti na voljo na enostaven način in prek ustreznih sredstev, zlasti prek večjezične spletne strani Komisije. Sprememba 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 b (novo) (19b)  Treba bi bilo spodbujati izmenjavo dobrih praks med odvetniki. Sprememba 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 c (novo) (19c)  Komisija bi morala uvesti orodje za obveščanje in usposabljanje za pristojne zaposlene na sodiščih in pravosodne delavce, in sicer z oblikovanjem interaktivnega spletnega portala v vseh uradnih jezikih institucij Unije, ki bi vključeval sistem za izmenjavo strokovnih izkušenj in prakse. Sprememba 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 (23)   Ker je eden od ciljev te uredbe vzajemno priznavanje sodnih odločb, izdanih v državah članicah, je treba v njej določiti pravila o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb po zgledu Uredbe (ES) št. 44/2001 in jih po potrebi prilagoditi posebnim zahtevam področja, ki ga ureja ta uredba. Tako priznavanja in izvrševanja sodnih odločb, ki v celoti ali le deloma zadevajo premoženjskopravne vidike registriranih partnerskih skupnosti, v državah članicah ne bo mogoče zavrniti, če njihova nacionalna zakonodaja ne pozna takih partnerstev oziroma določa drugačne premoženjskopravne posledice. (23)   Ker je eden od ciljev te uredbe vzajemno priznavanje sodnih odločb o pravnih zadevah glede premoženjskih razmerij v registriranih partnerskih skupnostih, izdanih v državah članicah, je treba v njej določiti pravila o priznavanju, izvršljivosti in izvrševanju sodnih odločb po zgledu drugih pravnih instrumentov Unije na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah in jih po potrebi prilagoditi posebnim zahtevam področja, ki ga ureja ta uredba. Tako priznavanja in izvrševanja sodnih odločb, ki v celoti ali le deloma zadevajo premoženjskopravne vidike registriranih partnerskih skupnosti, v državah članicah ne bo mogoče zavrniti, če njihova nacionalna zakonodaja ne pozna takih partnerstev oziroma določa drugačne premoženjskopravne posledice. (Ustreza spremembi 19 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 (24)   Ta uredba mora za upoštevanje različnih načinov reševanja vprašanj o premoženjskopravnih vidikih registriranih partnerskih skupnosti v državah članicah zagotoviti priznavanje in izvrševanje javnih listin. Vendar se javne listine pri priznavanju ne smejo enačiti s sodnimi odločbami. Priznavanje javnih listin pomeni, da imajo enako dokazno moč glede vsebine in iste učinke kot v državi članici izvora ter da se domneva njihova veljavnost, ki se jo lahko izpodbija. (24)   Ta uredba mora za upoštevanje različnih sistemov za reševanje vprašanj o premoženjskopravnih vidikih registriranih partnerskih skupnosti v državah članicah zagotoviti sprejemljivost in izvršljivost javnih listin v pravnih zadevah glede premoženjskih razmerij v registrirani partnerskih skupnostih v vseh državah članicah. (Ustreza uvodni izjavi 60 v Uredbi (EU) št. 650/2012 in spremembi 20 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 a (novo) (24a)  Glede priznavanja, izvršljivosti in izvrševanja sodnih odločb, sprejetja in izvršljivosti javnih listin in izvršljivosti sodnih poravnav bi morala ta uredba vsebovati določbe zlasti po zgledu Uredbe (EU) št. 650/2012. (Ustreza spremembi 21 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 (25)   Čeprav mora zakon, ki se uporablja za premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti, urejati pravna razmerja med partnerjem in tretjimi osebami, je treba kljub temu zagotoviti, da se pogoji, pod katerimi se ta zakon lahko uporablja, določijo z zakonom države članice, v kateri ima partner ali tretja oseba običajno prebivališče, da se zagotovi zaščita tretje osebe. Tako lahko predpis te države članice določa, da lahko zadevni partner pravo, ki se uporablja za njegova premoženjska razmerja, proti tretji osebi uveljavlja samo pod pogojem, da so bili spoštovani pogoji vpisa v javni register ali javne objave pravic, ki veljajo v tej državi članici, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti, katero pravo se uporablja za premoženjskopravne vidike registrirane partnerske skupnosti. (25)   Zakon, ki se po tej uredbi uporablja za premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti, mora urejati pravna razmerja med partnerjem v registrirani skupnosti in tretjimi osebami. Vendar se nobeden od partnerjev ne bi smel imeti možnosti sklicevati na to pravo ali prednostne zavezujoče določbe pravnega razmerja med enim partnerjem in tretjo osebo, če imata partner, ki je v pravnem razmerju s tretjo osebo, in tretja oseba običajno prebivališče v isti državi, ki ni država, katere pravo se uporablja za premoženjska razmerja v registrirani partnerski skupnosti, da se zagotovi zaščita tretje osebe. Izjeme bi morale veljati, če tretja oseba ni potrebna varstva, če je torej poznala ali bi morala poznati pravo, ki se uporablja, ali če so bile zahteve glede registracije ali objave, ki veljajo v državi, izpolnjene. (Ustreza spremembi 22 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 a (novo) (26a)  Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba izvedbena pooblastila v zvezi z ustanovitvijo in poznejšo spremembo potrdil in obrazcev, ki se nanašajo na razglasitev izvršljivosti odločb, sodnih poravnav in javnih listin, prenesti na Komisijo. Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije1. ______________ 1 UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (Ustreza uvodni izjavi 78 v Uredbi (EU) št. 650/2012 in spremembi 23 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 b (novo) (26)  Za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi se pripravijo in kasneje spreminjajo potrdila in obrazci, določeni v tej uredbi, bi bilo treba uporabljati svetovalni postopek v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 182/2011. (Ustreza uvodni izjavi 79 v Uredbi (EU) št. 650/2012 in spremembi 24 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 (28)   Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti s členi 7, 9, 17, 21 in 47 Listine v zvezi s spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, pravico sklepanja zakonske zveze in pravico ustvarjanja družine v skladu z nacionalnimi zakoni, lastninsko pravico, prepovedjo vsakršne diskriminacije oziroma pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem. Sodišča držav članic morajo uporabljati to uredbo ob upoštevanju teh pravic in načel. (28)   Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti s členi 7, 9, 17, 20, 21 in 47 Listine v zvezi s spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, pravico sklepanja zakonske zveze in pravico ustvarjanja družine v skladu z nacionalnimi zakoni, lastninsko pravico, enakostjo pred zakonom, prepovedjo vsakršne diskriminacije oziroma pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem. Sodišča držav članic morajo uporabljati to uredbo ob upoštevanju teh pravic in načel. (Deloma ustreza uvodni izjavi 81 v Uredbi (EU) št. 650/2012 in spremembi 25 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 30 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 – točka a (a)  osebne posledice registrirane partnerske skupnosti za posameznega partnerja; črtano Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 – točka b (b)   pravno in poslovno sposobnost partnerjev, (b)   splošno pravno, poslovno in opravilno sposobnost partnerjev, (Ustreza spremembi 26 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 32 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 – točka b a (novo) (ba)  obstoj, veljavnost in priznanje partnerske skupnosti, (Ustreza spremembi 27 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 33 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 – točka d (d)  darila med partnerjema, črtano Sprememba 34 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 – točka e (e)   dedne pravice preživelega partnerja, (e)   vprašanja v zvezi z dedovanjem z ozirom na preživelega partnerja, (Ustreza spremembi 29 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 35 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 – točka f (f)   družbe, ki jih ustanovita partnerja, (f)   vprašanja prava družb in drugih subjektov s pravno osebnostjo ali brez nje, (Ustreza členu 1(h) Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 30 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 36 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 – točka g (g)   naravo stvarnih pravic na premoženju in javno objavo teh pravic. (g)   naravo stvarnih pravic, (Ustreza členu 1(k) Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 31 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 37 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 – točka g a (novo) (ga)  vpis pravic na nepremičnem ali premičnem premoženju v register, vključno s pravnimi zahtevami za takšen vpis, ter učinki vpisa ali nevpisa takšnih pravic v register in (Ustreza členu 1(l) Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 32 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 38 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 – točka g b (novo) (gb)  vprašanje pravice do prenosa ali sprememb pravic do starostne ali invalidske pokojnine, pridobljenih v času trajanja registrirane partnerske skupnosti v primeru prenehanja registrirane partnerske skupnosti, med partnerjema ali nekdanjima partnerjema. (Ustreza spremembi 33 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 39 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka b (b)   „registrirana partnerska skupnost“: ureditev skupnega življenja dveh oseb, ki je določena z zakonom in se registrira pri javnem organu; (b)   „registrirana partnerska skupnost“: ureditev skupnega življenja dveh oseb, ki se vzpostavi v obliki, kakršna je z zakonom določena v državi članici, v kateri je partnerska skupnost registrirana; Sprememba 40 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka b a (novo) (ba)  „pogodba med partnerjema“: vsak sporazum, s katerim partnerja ali bodoča partnerja urejata premoženjska razmerja v njuni partnerski skupnosti; (Ustreza spremembi 35 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 41 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka c – uvodni del (c)   „javna listina“: listina, ki je bila uradno sestavljena ali overjena kot javna listina v državi članici izvora in katere pristnost: (c)   „javna listina“: premoženjskopravna listina v zvezi z registrirano partnersko skupnostjo, ki je bila uradno sestavljena ali overjena kot javna listina v eni od držav članic in katere pristnost: (Ustreza členu 3(1)(i) Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 36 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 42 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka d (d)   „sodna odločba“: vsaka sodna odločba v zvezi s premoženjskimi razmerji med partnerjema v registrirani partnerski skupnosti, ki jo izda sodišče države članice, ne glede na to, kako je sodna odločba poimenovana, na primer sklep, sodba, odredba ali sklep o izvršbi, pa tudi sklep sodnega uradnika o odmeri stroškov sodnega postopka; (d)   „sodna odločba“: vsaka sodna odločba v zvezi s premoženjskimi razmerji med partnerjema v registrirani partnerski skupnosti, ki jo izda sodišče države članice, ne glede na to, kako je sodna odločba poimenovana, pa tudi sklep sodnega uradnika o odmeri stroškov sodnega postopka; (Ustreza členu 31(1)(g) Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 37 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 43 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka e (e)   „država članica izvora“: država članica, v kateri je bila izdana sodna odločba, sklenjena pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij med partnerjema, sestavljena javna listina ali izdan pravni akt o delitvi skupnega premoženja ali kakršen koli drug pravni akt, ki ga izda ali potrdi sodni organ ali organ, ki ga v ta namen pooblasti sodišče; (e)   „država članica izvora“: država članica, v kateri je bila izdana sodna odločba, sestavljena javna listina ali potrjena oziroma sklenjena sodna poravnava; (Ustreza členu 3(1)(e) Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 38 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 44 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka f (f)   „država članica, v kateri se zahteva priznanje/izvršitev“: država članica, v kateri se zahteva priznanje oziroma izvršitev sodne odločbe, pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij med partnerjema, sestavljene javne listine ali izdanega pravnega akta o delitvi skupnega premoženja ali kakršnega koli drugega pravnega akta, ki ga izda ali potrdi sodni organ ali organ, ki ga v ta namen pooblasti sodišče; (f)   „država članica, v kateri se zahteva priznanje/izvršitev”: država članica, v kateri se zahteva razglasitev izvršljivosti oziroma izvršitev sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine; (Ustreza členu 3(1)(f) Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 39 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka g (g)  „sodišče“: vsak pristojni sodni organ držav članic, ki opravlja sodno funkcijo na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti, ter vsak drug nesodni organ ali oseba, ki jo je sodni organ držav članic pooblastil ali določil za opravljanje funkcij, ki spadajo v pristojnost sodišča, kot je določena s to uredbo; črtano (Ustreza spremembi 40 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 a (novo) 1a.  V tej uredbi izraz „sodišče” pomeni vsak sodni organ ter vse druge organe in poklicne pravnike, pristojne za premoženjska razmerja v registrirani partnerski skupnosti, ki izvajajo sodno funkcijo, delujejo na podlagi pooblastil, ki jih nanje prenese sodni organ, ali pod nadzorom sodnega organa, če ti organi in poklicni pravniki zagotavljajo jamstva glede svoje nepristranskosti in pravice strank do zaslišanja in so odločbe, ki jih izdajo, po pravu države članice, v kateri poslujejo: (a)  lahko predmet pritožbe, naslovljene na sodni organ, ali predmet ponovne preučitve s strani tega organa ter (b)  imajo enakovredno veljavnost in učinek kot odločba sodišča glede iste zadeve. Države članice v skladu s členom 33a uradno obvestijo Komisijo o drugih organih in poklicnih pravnikih iz prvega pododstavka. Sprememba 47 Predlog uredbe Člen -3 Člen -3 Pristojnost za premoženjskopravne zadeve v državah članicah Ta uredba ne vpliva na pristojnost za obravnavanje premoženjskopravnih zadev v državah članicah. (Ustreza spremembi 42 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 1.   Sodišče države članice, pred katerim se začne zapuščinski postopek po smrti enega od partnerjev na podlagi uredbe (EU) št …/… [Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in javnih listin v zapuščinskih zadevah in uvedbi evropskega potrdila o dedovanju], je prav tako pristojno za odločanje o vprašanjih glede premoženjskopravnih posledic partnerskih skupnosti, ki izhajajo iz teh postopkov. 1.   Sodišča države članice, ki obravnavajo zapuščinsko zadevo po smrti enega od partnerjev na podlagi uredbe (EU) št. 650/2012, so prav tako pristojna za odločanje o vprašanjih glede premoženjskopravnih posledic partnerskih skupnosti, ki izhajajo iz dedne zadeve (Ustreza spremembi 43 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 4 Pristojnost v primeru ločitve partnerjev Pristojnost v primeru prenehanja ali razveljavitve Sodišče države članice, ki obravnava vlogo za prenehanje ali razveljavitev registrirane partnerske skupnosti, je prav tako pristojno za odločanje o vprašanjih glede premoženjskopravnih posledic, povezanih z vlogo, če se partnerja s tem strinjata. Sodišča države članice, ki obravnavajo vlogo za prenehanje ali razveljavitev registrirane partnerske skupnosti, so prav tako pristojna za odločanje o vprašanjih glede premoženjskih razmerij med partnerjema, povezanih z vlogo, če sta partnerja izrecno ali drugače nedvoumno priznala pristojnost zadevnih sodišč. Ta dogovor se lahko sklene kadar koli, tudi med postopkom. Če se sklene pred začetkom postopka, mora biti sklenjen v pisni obliki ter opremljen z datumom in podpisoma obeh strani. Če ni dogovora med partnerjema, se pristojnost določi v skladu s členom 5. Če partnerja ne priznata pristojnosti sodišč iz odstavka 1, se pristojnost določi v skladu s členom 5 in nadaljnjimi členi. (Ustreza spremembi 44 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 4 a (novo) Člen 4a Dogovor o izbiri sodišča 1.  Partnerja se lahko dogovorita, da so sodišča države članice, katere pravo sta v skladu s členom -15b izbrala kot pravo, ki se uporablja za premoženjska razmerja v njuni partnerski skupnosti, pristojna za odločanje o vprašanjih glede teh premoženjskih razmerij. Ta pristojnost je izključna. Brez poseganja v pododstavek 3 se lahko dogovor o izbiri sodišča sklene ali spremeni kadarkoli, vendar najkasneje ob predložitvi zadeve na sodišče. Partnerja lahko sodno pristojnost izbereta tudi po predložitvi zadeve, če to dopušča pravo države sodišča, pred katerim poteka postopek. V tem primeru sodišče izbiro sodne pristojnosti evidentira po pravu države sodišča, pred katerim teče postopek. Če se sklene pred začetkom postopka, mora biti sklenjen v pisni obliki ter opremljen z datumom in podpisoma obeh partnerjev. Vsaka komunikacija po elektronskih medijih, ki zagotavlja trajen zapis dogovora, je enakovredna pisni obliki. 2.  Če izbira sodišča ni bila opravljena, se partnerja lahko dogovorita tudi, da so pristojna sodišča države članice, katere pravo se v skladu s členom 15 uporablja za premoženjska razmerja med partnerjema. Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 4 b (novo) Člen 4b Pristojnost sodišča pred katerim se stranka spusti v postopek 1.  Z izjemo primerov, ko pristojnost izhaja iz drugih določb te uredbe, je pristojno sodišče države članice, katere pravo je izbrano v skladu s členom -15b ali katere pravo se uporablja v skladu s členom 15 in pred katerim se tožena stranka sposti v postopek. To pravilo ne velja, če se je spustila v postopek, da bi ugovarjala pristojnosti ali če je v skladu s členom 3, členom 4 ali členom 5a pristojno drugo sodišče. 2.  Sodišče pred prevzemom pristojnosti v skladu z odstavkom 1 zagotovi, da je bil toženi stranki zagotovljen pravni pouk o njeni pravici, da ugovarja pristojnosti, in o posledicah spustitve ali nespustitve v postopek. (Ustreza spremembi 46 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 5 1.   V primerih, ki jih ne določata člena 3 in 4, so za postopke na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti pristojna sodišča države članice: 1.   Če ni pristojno nobeno sodišče v skladu s členi 3, 4 in 4a, so za postopke glede premoženjskih razmerij v registrirani partnerski skupnosti pristojna sodišča države članice: (a)   kjer je običajno skupno prebivališče partnerjev, ali, če tega ni, (a)   na ozemlju katere je običajno prebivališče partnerjev v času, ko se pred sodiščem začne postopek, ali, če tega ni, (b)   kjer je zadnje običajno skupno prebivališče partnerjev, če eden od njiju še vedno prebiva tam, ali, če tega ni, (b)   na ozemlju katere je zadnje običajno prebivališče partnerjev, če eden od njiju še vedno prebiva tam v času, ko se pred sodiščem začne postopek, ali, če tega ni, (c)   kjer je običajno prebivališče toženca, ali, če tega ni, (c)   na ozemlju katere je običajno prebivališče toženca v času, ko se pred sodiščem začne postopek, ali, če tega ni, (ca)  katere državljanstvo imata partnerja v času, ko se pred sodiščem začne postopek, ali, v primeru Združenega kraljestva in Irske, države članice, kjer je njuno skupno stalno prebivališče, ali, če tega ni, (d)   kjer je bilo partnerstvo registrirano. (d)   kjer je bilo partnerstvo registrirano. 2.   Sodišča iz točk a), b) in c) odstavka 1 se lahko izrečejo za nepristojna, če njihovo pravo ne pozna instituta registrirane partnerske skupnosti. 2.   Sodišča iz točk a), b), c) in ca) odstavka 1 se lahko izrečejo za nepristojna, če njihovo pravo ne pozna instituta registrirane partnerske skupnosti. (V zvezi s členom 5(ca)(novo), glej člen 6(1)(b), ustreza spremembi 47 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 6 Če na podlagi členov 3, 4 ali 5 ni mogoče določiti pristojnega sodišča ali če se je sodišče izreklo za nepristojno, so pristojna sodišča ene od držav članic: Če ni pristojno nobeno sodišče države članice v skladu s členi 3, 4, 4a in 5, so pristojna sodišča države članice, na ozemlju katere se nahaja nepremično premoženje ali vpisano premoženje enega ali obeh partnerjev; v tem primeru zadevno sodišče odloča samo o tem nepremičnem premoženju ali vpisanem premoženju. (a)  če se premoženje enega ali obeh partnerjev nahaja na ozemlju te države članice; v tem primeru zadevno sodišče odloča samo o tem premoženju ali (b)  če sta oba partnerja državljana te države članice ali, v primeru Združenega kraljestva in Irske, če imata v tej državi članici skupno prebivališče („domicil“). Pri tem so sodišča države članice pristojna le za sodne odločbe o nepremičnem premoženju ali vpisanem premoženju, ki se nahaja na ozemlju te države. (Ustreza spremembi 48 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 7 Forum necessitatis Forum necessitatis Če na podlagi členov 3, 4, 5 ali 6 ni mogoče določiti pristojnega sodišča države članice ali če se je sodišče izreklo za nepristojno, lahko sodišča države članice izjemoma odločajo o premoženjskopravnih posledicah registriranih partnerskih skupnosti, če se postopek izkaže za neizvedljivega ali če ga v razumnih okvirih ni mogoče začeti ali izvesti v tretji državi, pod pogojem, da je zadeva v zadostni meri povezana s to državo članico. Če ni pristojno nobeno sodišče države članice v skladu s členi 3, 4, 4a, 5 in 6, lahko sodišča države članice izjemoma odločajo o premoženjskopravni zadevi v registriranih partnerskih skupnostih, če v tretji državi, s katero je zadeva tesno povezana, postopka ni mogoče začeti ali izvesti v razumnih okvirih ali če postopek tam ni izvedljiv. Zadeva mora biti v zadostni meri povezana z državo članico, v kateri je sodišče, pred katerim se je začel postopek. (Ustreza členu 11 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 49 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 8 Sodišče, pred katerim poteka postopek na podlagi členov 3, 4, 5, 6 ali 7, je pristojno tudi za odločanje o nasprotni tožbi, če ta sodi na področje uporabe te uredbe. Sodišče, pred katerim poteka postopek na podlagi členov 3, 4, 4a, 5, 6 ali 7, je pristojno tudi za odločanje o nasprotni tožbi, če ta sodi na področje uporabe te uredbe. Če sodišče začne postopek po členu 6, je njegova pristojnost za nasprotno tožbo omejena na nepremično premoženje ali vpisano premoženje, ki je predmet glavne tožbe. (Ustreza spremembi 50 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 9 Šteje se, da je sodišče začelo postopek: Za namene tega poglavja se šteje, da je sodišče začelo postopek: (a)   v trenutku, (…) ko je pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje vloženo na sodišču, če tožnik (…) po tem ne opusti dejanj, ki bi jih moral (…) storiti, da bi bilo pisanje vročeno tožencu, ali (a)   na datum, ko je pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje vloženo na sodišču, če vlagatelj po tem ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vročitvijo pisanja tožencu; (b)   če je treba vročiti pisanje še pred vložitvijo na sodišče, v trenutku, ko ga prejme organ, ki je odgovoren za vročitev, če vlagatelj po tem ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vložitvijo pisanja na sodišče. (b)   če je treba vročiti pisanje še pred vložitvijo na sodišče, v trenutku, ko ga prejme organ, ki je odgovoren za vročitev, če vlagatelj po tem ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vložitvijo pisanja na sodišče; ali (ba)  če se postopek začne po uradni dolžnosti, v trenutku, ko sodišče sprejme sklep o začetku postopka, ali (če takšen sklep ni potreben) v trenutku, ko je zadeva vpisana pri sodišču. (Ustreza členu 14 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 51 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 1.   Če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istim zahtevkom med istima strankama, sodišče, ki je drugo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekine svoj postopek, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek. 1.   Če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istim zahtevkom med partnerjema, sodišče, ki je drugo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekine svoj postopek, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek. (Ustreza spremembi 52 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 (2)   Če te pravde tečejo na prvi stopnji, lahko vsa sodišča, razen tistega, ki je prvo začelo postopek, na zahtevo ene od strank prav tako zavrnejo pristojnost, če je sodišče, ki je prvo začelo postopek, pristojno za odločanje o zadevnih pravdah in če njegovo pravo dovoljuje združitev pravd. (2)   Če te pravde tečejo na prvi stopnji, lahko vsa sodišča, razen tistega, ki je prvo začelo postopek, na zahtevo enega od partnerjev prav tako zavrnejo pristojnost, če je sodišče, ki je prvo začelo postopek, pristojno za odločanje o zadevnih pravdah in če njegovo pravo dovoljuje združitev pravd (Ustreza členu 18 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 54 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 60 Predlog uredbe Člen 14 Pri sodiščih države članice se lahko vloži zahteva za začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja, ki jih določa pravo te države članice, tudi če so po tej uredbi za odločanje o glavni stvari pristojna sodišča druge države članice. Pri sodiščih države članice se lahko vloži zahteva za začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja, ki jih predvideva pravo te države članice, tudi če je po tej uredbi za odločanje o glavni stvari pristojno sodišče druge države članice. (Ustreza členu 19 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 56 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 61 Predlog uredbe Člen – 15 (novo) Člen -15 Enotnost in področje uporabe prava, ki se uporablja 1.  Pravo, ki se uporablja za premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti, se uporablja za vse premoženje, ki ga te posledice zadevajo, ne glede na to, kje se nahaja. 2.  Pravo, ki se uporablja za premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti brez poseganja v točki (g) in (ga) člena 3(1), med drugim ureja: (a)  razdelitev premoženja partnerjev na različne kategorije pred registrirano partnersko skupnostjo in po njej; (b)  prenos premoženja iz ene kategorije v drugo; (c)  po potrebi jamstvo za dolgove partnerja; (d)  pravice partnerja za uporabo v času trajanja partnerske skupnosti; (e)  razdružitev in likvidacijo premoženjskih razmerij v registrirani partnerski skupnosti in delitev premoženja pri prenehanju registrirane partnerske skupnosti; (f)  vpliv premoženjskih razmerij v registrirani partnerski skupnosti na pravno razmerje med enim od partnerjev in tretjo osebo na podlagi člena 31. (Ustreza predlogoma spremembe 57 in 58 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 62 Predlog uredbe Člen -15 a (novo) Člen -15a Splošna uporaba kolizijskih pravil Pravo, ki ga določa ta uredba, se uporablja tudi, če ni pravo države članice. (Glej Sprememba k členu 16; besedilo je spremenjeno. Ustreza členu 20 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 59 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 63 Predlog uredbe Člen -15 b (novo) Člen -15b Izbira prava (1)  Partnerja ali bodoča partnerja se lahko dogovorita, da določita ali spremenita pravo, ki se uporablja za premoženjskopravna razmerja v njunem registriranem partnerstvu, če je po tem pravu priznan institut registrirane partnerske skupnosti in iz te partnerske skupnosti izhajajo premoženjskopravne posledice in če je to pravo: (a)  pravo države, v kateri imata partnerja ali bodoča partnerja ali eden od njiju v času sklenitve dogovora običajno prebivališče, ali (b)  pravo države, katere državljanstvo ima v času sklenitve dogovora eden od partnerjev ali bodočih partnerjev, ali (c)  pravo države, v kateri sta partnerja registrirala partnersko skupnost. 2.  Če izbrano pravo ne pozna instituta registriranega partnerstva ali mu ne pripisuje premoženjskopravnih posledic, se pravo, ki se uporablja,določi po členu 15. 3.  Izbira prava po odstavku 1 velja le, če lahko partnerja ali bodoča partnerja dokažeta, da sta se pred izbiro prava podučila o pravnih posledicah te izbire. Ta zahteva velja za izpolnjeno, če se takšno svetovanje zagotovi z dodatnimi nacionalnimi predpisi, veljavnimi že pri izbiri prava. 4.  Če se partnerja ne dogovorita drugače, ima sprememba prava, ki se uporablja za premoženjskopravna razmerja v njuni registrirani partnerski skupnosti, sprejeta v času trajanja partnerske skupnosti, učinek samo za naprej. 5.  Če se partnerja odločita, da bo ta sprememba retroaktivna, njen retroaktivni učinek ne vpliva na veljavnost prejšnjih poslov, sklenjenih po pravu, ki se je do tedaj uporabljalo, niti ne vpliva na pravice tretjih oseb, ki izhajajo iz prava, ki se je uporabljalo pred tem. (Deloma ustreza spremembi 60 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 15 Določitev prava, ki se uporablja Pravo, ki se uporablja, če ni izbrano nobeno pravo Pravo, ki se uporablja za premoženjskopravne posledice partnerskih skupnosti, je pravo države, v kateri je bila ta skupnost registrirana. 1.  Če ni bil sklenjen dogovor o izbiri prava v skladu s členom -15b, se za premoženjska razmerja v registrirani partnerski skupnosti uporablja pravo: (a)  države, kjer je bilo v času sklenitve partnerske skupnosti prvo običajno skupno prebivališče partnerjev oziroma kjer sta partnerja po sklenitvi partnerske skupnosti prijavila prvo običajno skupno prebivališče, ali, če tega ni, (b)  države, katere državljanstvo imata v času sklenitve partnerske skupnosti oba partnerja, ali, če tega ni, (c)  države, s katero sta oba partnerja v času sklenitve partnerske skupnosti ob upoštevanju vseh okoliščin najtesneje povezana, ali, če tega ni, (d)  države, v kateri je bila partnerska skupnost registrirana. 2.  Določbe odstavka 1(a), (b) in (c) se ne uporabljajo, če zadevno pravo ne pozna instituta registrirane partnerske skupnosti. 3.  Določbe odstavka 1(b) se ne uporabljajo, če imata partnerja več kot eno skupno državljanstvo. (Deloma ustreza predlogom spremembe 61 in naslednjim PS k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 15 a (novo) Člen 15a Večkratna registracija Če sta isti osebi registrirali partnerske skupnosti v različnih državah, za izbiro prava, ki se uporablja, kot jo določa člen 15(1)(d), velja zadnja registrirana partnerska skupnost od časa registracije. Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 16 Člen 16 črtano Splošna uporaba kolizijskih pravil Uporabi se vsako pravo, na katerega napotujejo določbe tega poglavja, tudi če ne gre za pravo ene od držav članic. (Ustreza spremembi 68 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 16 a (novo) Člen 16a Formalne zahteve za izbiro prava 1.  Dogovor iz člena -15b se sklene v pisni obliki in datira, podpišeta pa ga oba partnerja. Komunikacije po elektronskih medijih, ki zagotavljajo trajen zapis dogovora, so enakovredne pisni obliki. 2.  Dogovor izpolnjuje formalne zahteve prava, ki se uporablja za premoženjska razmerja v registrirani partnerski skupnosti, ali prava države, v kateri je bil dogovor sklenjen. 3.  Če pa pravo države, kjer imata oba partnerja v času sklenitve dogovora o izbiri prava običajno prebivališče, za tak dogovor ali pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij v registrirani partnerski skupnosti določa dodatne formalne zahteve, se uporabljajo te zahteve. 4.  Če imata partnerja v času izbire prava običajno prebivališče v različnih državah članicah, pravo teh držav pa predpisuje različne formalne zahteve, je dogovor formalno veljaven, če izpolnjuje zahteve prava ene od teh držav. (Podobno členu 5(2) Uredbe (EU) št. 650/2012. Glej tudi Sprememba 65 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 68 Predlog uredbe Člen 16 b (novo) Člen 16b Formalne zahteve za pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij v registrirani partnerski skupnosti Glede oblike pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij v registrirani partnerski skupnosti se smiselno uporablja člen 16a. Dodatne formalne zahteve v smislu člena 16a(3) so za namene tega člena samo tiste glede pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij v registrirani partnerski skupnosti. (Ustreza spremembi 66 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 69 Predlog uredbe Člen 16 c (novo) Člen 16c Prilagoditev stvarnih pravic Če oseba uveljavlja stvarno pravico, do katere je upravičena po pravu, ki se uporablja za urejanje premoženjskih razmerij v registrirani partnerski skupnosti, pravo države članice, v kateri to pravico uveljavlja, pa takšne stvarne pravice ne pozna, se ta stvarna pravica po potrebi in po možnosti prilagodi najbolj enakovredni stvarni pravici po pravu te države, pri tem pa se upoštevajo nameni in interesi določene stvarne pravice ter z njo povezani učinki. (Ustreza členu 31 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 67 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 70 Predlog uredbe Člen 17 Določbe te uredbe ne vplivajo na uporabo nacionalnih zavezujočih določb, katerih upoštevanje je po mnenju države članice bistvenega pomena za zaščito njenih javnih interesov, kot je na primer njena politična, socialna ali gospodarska ureditev, in sicer do take mere, da se te določbe uporabljajo za vse primere, ki sodijo na njihovo področje uporabe, ne glede na to, katero pravo se na podlagi te uredbe sicer uporablja za premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti. 1.  Prednost pred zavezujočimi določbami imajo določbe, katerih neupoštevanje bi bilo očitno v nasprotju z javnim redom države članice, ki jo to zadeva. Pristojni organ ne bi smel razlagati izjeme javnega reda tako, da bi bilo to v nasprotju z listino Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti s členom 21 te listine, ki prepoveduje vsako obliko diskriminacije. 2.  Ta uredba ne omejuje uporabe prednostnih zavezujočih določb prava sodišča, brez poseganja v predpise o varstvu pravnega prometa, ki se uporabljajo v skladu s členom 31. (Ustreza spremembi 69 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 71 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1 1.   Uporaba posameznih določb prava po tej uredbi se lahko zavrne le, če je takšna uporaba očitno nezdružljiva z javnim redom države sodišča, pred katerim poteka postopek. 1.   Uporaba določbe prava katere koli države po tej uredbi se lahko zavrne le, če je njena uporaba očitno nezdružljiva z javnim redom države sodišča, pred katerim poteka postopek. (Ustreza členu 35 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 70 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 72 Predlog uredbe Člen 19 Kadar je v tej uredbi določena uporaba prava katere koli države, to pomeni, da je treba uporabljati v tej državi veljavna pravila, ne pa pravil mednarodnega zasebnega prava. Kadar ta uredba določa uporabo prava države, so pri tem mišljena pravna pravila, ki veljajo v tej državi in niso pravila mednarodnega zasebnega prava. (Ustreza spremembi 71 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 73 Predlog uredbe Člen 20 Države z dvema ali več pravnimi sistemi – kolizije, povezane z ozemeljskimi enotami Države z več kot enim pravnim sistemom – kolizijska pravila, povezana z ozemeljskimi enotami 1.  Če je pravo, določeno s to uredbo, pravo države, ki obsega več ozemeljskih enot, od katerih ima vsaka svoja pravna pravila za premoženjskopravna razmerja v registriranih partnerskih skupnosti, se ustrezna ozemeljska enota, katere pravna pravila se uporabljajo, določi na podlagi notranjih kolizijskih pravil te države. Če država članica obsega več ozemeljskih enot, od katerih ima vsaka svoj pravni sistem ali svoja pravila glede vprašanj, ki jih ureja ta uredba: 1a.  Če takšnih notranjih kolizijskih pravil ni: (a)   se vsako sklicevanje na pravo te države za namene določitve prava, ki se uporablja v skladu s to uredbo, razume kot sklicevanje na pravo zadevne ozemeljske enote; (a)   se vsako sklicevanje na pravo države iz odstavka 1 za namene določitve prava, ki se uporablja v skladu z določbami o običajnem prebivališču partnerjev, razume kot sklicevanje na pravo ozemeljske enote, v kateri imata partnerja običajno prebivališče; (b)   se vsako sklicevanje na običajno prebivališče v tej državi članici razume kot sklicevanje na običajno prebivališče na ozemeljski enoti; (b)   se vsako sklicevanje na pravo države iz odstavka 1 za namene določitve prava, ki se uporablja v skladu z določbami o državljanstvu partnerjev, razume kot sklicevanje na pravo ozemeljske enote, s katero imata partnerja najtesnejšo povezavo; (c)   se vsa sklicevanja na državljanstvo nanašajo na ozemeljsko enoto, ki jo opredeljuje zakonodaja te države ali, če zadevnih pravil ni, na ozemeljsko enoto, ki jo izbereta stranki, če stranki nimata svojih zahtev, pa na ozemeljsko enoto, s katero je zakonec ali sta zakonca najtesneje povezana. (c)   se vsako sklicevanje na pravo države iz odstavka 1 za namene določitve prava, ki se uporablja v skladu z drugimi določbami o drugih elementih kot naveznih okoliščinah, razume kot sklicevanje na pravo ozemeljske enote, v kateri se nahaja zadevni element. (Ustreza členu 36 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 72 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 74 Predlog uredbe Člen 20 a (novo) Člen 20a Države z več kot enim pravnim sistemom – kolizijska pravila, povezana s kategorijami oseb Če premoženjska razmerja v registrirani partnerski skupnosti v državi urejata dva ali več pravnih sistemov ali sklopov pravil, ki se uporabljajo za različne kategorije oseb, se vsako napotilo na pravo te države razlaga kot napotilo na pravni sistem ali sklop pravil, ki ga določajo veljavna pravila te države. Če teh pravil ni, se uporablja pravni sistem ali sklop pravil, s katerim sta partnerja najtesneje povezana. (Ustreza spremembi 73 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 75 Predlog uredbe Člen 20 b (novo) Člen 20b Neuporaba te uredbe za notranjo kolizijo zakonov Državi članici, ki obsega več ozemeljskih enot, od katerih ima vsaka svoje pravne predpise za premoženjska razmerja v registrirani partnerski skupnosti, te uredbe ni treba uporabljati za kolizijo zakonov, ki nastane samo med temi ozemeljskimi enotami. (Ustreza spremembi 74 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 76 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 1 1.  Sodna odločba, izdana v eni od držav članic, se v drugih državah članicah prizna brez kakršnega koli posebnega postopka. 1.  Sodna odločba, izdana v eni od držav članic, se v drugih državah članicah prizna brez kakršnega koli posebnega postopka. Priznavanje takšnih odločb pa ne pomeni, da države članice priznavajo registrirane partnerske skupnosti kot pravni institut lastne pravne ureditve. Sprememba 77 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 2 2.   Vsaka zainteresirana stranka, ki kot glavni predmet spora uveljavlja priznanje odločbe, lahko v skladu s postopkom iz členov [38 do 56] Uredbe (ES) št. 44/2001 zahteva, da se odločba prizna. 2.   Vsaka zainteresirana stranka, ki kot glavni predmet spora uveljavlja priznanje odločbe, lahko v skladu s postopkom iz členov 27b do 27o zahteva, da se ta odločba prizna. (Ustreza členu 39 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 75 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 78 Predlog uredbe Člen 22 – točka a (a)  če je njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se zahteva priznanje; (Sprememba na zadeva slovenske različice zaradi razlike med večino jezikovnih različic in navedeno različico.) (Ustreza členu 40 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 76 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 79 Predlog uredbe Člen 22 – točka b (b)   če tožencu, ki se ni spustil v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost; (b)   če tožencu, ki se ni spustil v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravil obrambo, razen če se toženec ni pritožil zoper sodno odločbo, čeprav je imel to možnost; (Deloma ustreza členu 40 Uredbe (EU) št. 650/2012.) Sprememba 80 Predlog uredbe Člen 22 – točka c (c)   če je nezdružljiva s sodno odločbo, izdano v sporu med istima strankama v državi članici, v kateri se zahteva priznanje; (c)   če je nezdružljiva s sodno odločbo, izdano v postopku med istima strankama v državi članici, v kateri se zahteva priznanje; (Ustreza členu 40 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 78 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 81 Predlog uredbe Člen 22 – točka (d) (d)   če je nezdružljiva s predhodno sodno odločbo, izdano v drugi državi članici ali v tretji državi glede istega zahtevka med istima strankama, pod pogojem, da predhodna sodna odločba izpolnjuje pogoje za priznanje v državi članici, v kateri se zahteva priznanje. (d)   če je nezdružljiva s predhodno sodno odločbo, izdano v drugi državi članici ali v tretji državi v postopku glede istega zahtevka med istima strankama, pod pogojem, da predhodna sodna odločba izpolnjuje pogoje za priznanje v državi članici, v kateri se zahteva priznanje; (Ustreza členu 40 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 79 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 82 Predlog uredbe Člen 25 Tuje sodne odločbe pod nobenimi pogoji ni dovoljeno preverjati glede vsebine. Sodne odločbe, izdane v državi članici, pod nobenimi pogoji ni dovoljeno preverjati glede vsebine. (Ustreza členu 41 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 80 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 83 Predlog uredbe Člen 26 Sodišče države članice, v kateri se zahteva priznanje sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, lahko prekine postopek, če je bilo zoper sodno odločbo vloženo redno pravno sredstvo. Sodišče države članice, v kateri se zahteva priznanje odločbe, izdane v drugi državi članici, lahko prekine postopek, če je bilo zoper odločbo v državi članici izvora vloženo redno pravno sredstvo. (Ustreza členu 42 Uredbe (EU) št 650/2012 in spremembi81 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 84 Predlog uredbe Člen 27 Sodne odločbe, izdane v državi članici in izvršljive v tej državi članici, ter sodne poravnave se izvršijo v drugih državah članicah v skladu s členi [38 do 56 in 58] Uredbe (ES) št. 44/2001. Sodne odločbe, izdane v državi članici in izvršljive v tej državi članici, se izvršijo v drugi državi članici, če so bile na zahtevo zainteresirane stranke tam razglašene za izvršljive po postopku iz členov 27b do 27o. (Ustreza členu 43 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 82 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 85 Predlog uredbe Člen 27 a (novo) Člen 27a Določitev stalnega prebivališča Da bi sodišče, ki je začelo postopek, ugotovilo, ali ima stranka za namene postopka iz členov 27b do 27o stalno prebivališče v državi članici izvršitve, uporabi notranje pravo te države članice. (Ustreza členu 44 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 83 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 86 Predlog uredbe Člen 27 b (novo) Člen 27b Krajevna pristojnost sodišč 1.  Zahteva za razglasitev izvršljivosti se vloži pri sodišču ali pristojnem organu države članice izvršitve; ime sodišča ali pristojnega organa ta država članica sporoči Komisiji v skladu s členom 33. 2.  Krajevna pristojnost se določi glede na stalno prebivališče stranke, zoper katero se zahteva izvršitev, ali glede na kraj izvršitve. (Ustreza členu 45 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 84 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 87 Predlog uredbe Člen 27 c (novo) Člen 27c Postopek 1.  Postopek za vložitev zahteve ureja pravo države članice izvršitve. 2.  Vlagatelju v državi članici izvršitve ni treba imeti poštnega naslova ali pooblaščenega predstavnika. 3.  Vlogi se priložijo naslednji dokumenti: (a)  izvod odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potrditev njene verodostojnosti; (b)  dokazilo, ki ga izda sodišče ali pristojni organ države članice izvora na obrazcu, ki se sprejme po svetovalnem postopku iz člena 33c(2), brez poseganja v člen 27d. (Ustreza členu 46 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 85 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 88 Predlog uredbe Člen 27 d (novo) Člen 27d Nepredložitev dokazila 1.  Če dokazilo iz točke (b) člena 27c(3) ni predloženo, lahko sodišče ali pristojni organ določi rok za njegovo predložitev, sprejme enakovredno listino ali, če meni, da razpolaga z zadostnimi podatki, stranko oprosti predložitve. 2.  Na zahtevo sodišča ali pristojnega organa se listine prevedejo. Listine prevede oseba, ki je za to pooblaščena v eni od držav članic. (Ustreza členu 47 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 86 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 89 Predlog uredbe Člen 27 e (novo) Člen 27e Razglasitev izvršljivosti Odločba se razglasi za izvršljivo takoj, ko so izpolnjene formalnosti iz člena 27c, brez preverjanja iz člena 22. Stranka, zoper katero se zahteva izvršitev, v tej fazi postopka nima možnosti dajati nobenih izjav glede zahteve. (Ustreza členu 48 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 87 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 90 Predlog uredbe Člen 27 f (novo) Člen 27f Obvestilo o odločitvi v zvezi z zahtevo za razglasitev izvršljivosti 1.  Vlagatelj je nemudoma obveščen o odločitvi v zvezi z zahtevo za razglasitev izvršljivosti na način, ki ga predpisuje pravo države članice izvršitve. 2.  Potrdilo o izvršljivosti se vroči stranki, zoper katero se zahteva izvršitev, skupaj s sodno odločbo, če ji ta ni bila vročena že prej. (Ustreza členu 49 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 88 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 91 Predlog uredbe Člen 27 g (novo) Člen 27g Pritožba zoper odločitev o zahtevi za razglasitev izvršljivosti 1.  Obe stranki lahko zoper odločitev o zahtevi za razglasitev izvršljivosti vložita pritožbo. 2.  Pravno sredstvo se vloži pri sodišču, katerega ime zadevna država članica sporoči Komisiji v skladu s členom 33. 3.  Pritožba se obravnava po kontradiktornem postopku. 4.  Če se stranka, zoper katero se zahteva izvršitev, ne pojavi pred sodiščem, ki odloča o pritožbi, ki jo je vložil vlagatelj, se uporabijo določbe člena 11, tudi če stranka, zoper katero se zahteva izvršitev, nima stalnega prebivališča v nobeni od držav članic. 5.  Pritožbo zoper razglasitev izvršljivosti se vloži v 30 dneh po njeni vročitvi. Če stranka, zoper katero se zahteva izvršitev, nima stalnega prebivališča v državi članici, v kateri je bila razglašena izvršljivost, temveč v drugi državi članici, je rok za vložitev pritožbe 60 dni, teči pa začne z dnem vročitve tej stranki osebno ali na njenem prebivališču. Ta rok se ne sme podaljšati zaradi oddaljenosti. (Ustreza členu 50 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 89 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 92 Predlog uredbe Odstavek 27 h (novo) Člen 27h Postopek izpodbijanja odločbe o pritožbi Odločba o pritožbi se lahko izpodbija samo po postopku, o katerem je zadevna država članica obvestila Komisijo v skladu s členom 33. (Ustreza členu 51 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 90 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 93 Predlog uredbe Člen 27 i (novo) Člen 27i Zavrnitev ali razveljavitev razglasitve izvršljivosti Sodišče, pri katerem se vloži pravno sredstvo iz člena 27g ali člena 27h, zavrne ali prekliče razglasitev izvršljivosti samo na podlagi enega od razlogov iz člena 22. Odločiti mora nemudoma. (Ustreza členu 52 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 91 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 94 Predlog uredbe Člen 27 j (novo) Člen 27j Prekinitev postopka Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo v skladu s členom 27g ali 27h, na zahtevo dolžnika prekine postopek, če je bila izvršljivost sodne odločbe v državi članici izvora začasno zadržana zaradi odločanja o pravnem sredstvu. (Ustreza členu 52 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 92 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 95 Predlog uredbe Člen 27 k (novo) Člen 27k Začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja 1.  Ko je treba sodno odločbo priznati v skladu s tem oddelkom, ima vlagatelj zahteve vedno možnost uveljavljati začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja po pravu države članice izvršitve, ne da bi bilo za to treba razglasiti izvršljivost sodne odločbe v skladu s členom 27e. 2.  Razglasitev izvršljivosti po zakonu vključuje pooblastilo za ukrepe zavarovanja. 3.  V predpisanem roku za pravno sredstvo iz člena 27g(5) zoper razglasitev izvršljivosti in vse do odločitve o tem pravnem sredstvu zoper dolžnika ni dovoljeno sprejeti nobenega ukrepa izvršbe, razen ukrepov zavarovanja. (Ustreza členu 54 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 93 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 96 Predlog uredbe Člen 27 l (novo) Člen 27l Delna izvršljivost 1.  Če je s sodno odločbo odločeno o več zahtevah, pa izvršljivosti ni mogoče razglasiti glede vseh zahtev, sodišče ali pristojni organ razglasi izvršljivost glede ene ali več teh zahtev. 2.  Vlagatelj lahko zahteva, da se razglasitev izvršljivosti omeji na del izreka sodne odločbe. (Ustreza členu 55 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 94 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 97 Predlog uredbe Člen 27 m (novo) Člen 27m Pravna pomoč Če je bila vlagatelju zahteve v državi članici izvora odobrena popolna ali delna brezplačna pravna pomoč ali oprostitev stroškov postopka, je ta v postopku za razglasitev izvršljivosti upravičen do kar najširše brezplačne pravne pomoči ali oprostitve stroškov postopka, ki ju dopušča pravo države članice izvršitve. (Ustreza členu 56 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 95 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 98 Predlog uredbe Člen 27 n (novo) Article 27n Brez varščine, jamstva ali pologa Od stranke, ki v eni od držav članic vloži zahtevo za priznanje, izvršljivost ali izvršitev sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, ni dovoljeno zahtevati nobene varščine, jamstva ali pologa z razlogom, da je ta stranka tuj državljan ali da nima stalnega prebivališča oziroma ne prebiva v državi članici izvršitve. (Ustreza členu 57 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 96 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 99 Predlog uredbe Člen 27 o (novo) Article 27o Brez taks, pristojbin ali dajatev V državi članici izvršitve v postopku za razglasitev izvršljivosti ni dovoljeno zahtevati nobene takse, pristojbine ali dajatve, izračunane glede na vrednost predmeta spora. (Ustreza členu 58 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 97 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 100 Predlog uredbe Člen 28 Priznavanje javnih listin Sprejemljivost javnih listin 1.   Javna listina, ki je bila uradno sestavljena v eni od držav članic, se prizna v drugih državah članicah, razen če se njena veljavnost izpodbija po pravu, ki se uporablja, in pod pogojem, da to priznanje ni v očitnem nasprotju z javnim redom v zaprošeni državi članici. 1.   Javna listina, sestavljena v eni državi članici, ima v drugi državi članici enako dokazno moč kot v državi članici izvora ali najbolj primerljive učinke, če to ni v očitnem nasprotju z javnim redom zadevne države članice. Oseba, ki želi uporabiti javno listino v drugi državi članici, lahko zaprosi organ, ki sestavi javno listino v državi članici izvora, naj izpolni obrazec, ki se sprejme po svetovalnem postopku iz člena 33c(2), v katerem opiše dokazno moč javne listine v državi članici izvora. 1a.  Verodostojnost javne listine se lahko izpodbija le na sodiščih v državi članici izvora in se presoja po pravu te države. Izpodbijana javna listina nima nobene dokazne moči v drugi državi članici, dokler postopek izpodbijanja pred pristojnim sodiščem ni zaključen. 1b.  Pravni posli ali pravna razmerja, zapisana v javni listini, se izpodbijajo na sodiščih, ki imajo pristojnost v skladu s to uredbo, in se presojajo po pravu, ki se uporablja v skladu s poglavjem III ali s pravom iz člena 32. Izpodbijana javna listina nima nobene dokazne moči v državi članici, ki ni država članica izvora izpodbijane okoliščine, dokler postopek izpodbijanja pred pristojnim sodiščem ni zaključen. 1c.  Če je izid postopka na sodišču države članice odvisen od odločitve o predhodnem vprašanju, ki zadeva pravne posle ali pravna razmerja, zapisana v javni listini o premoženjskopravni zadevi, je za odločanje o tem vprašanju pristojno to sodišče. 2.  Priznavanje javnih listin pomeni, da se jim prizna dokazna moč glede njihove vsebine, ter se domneva njihova veljavnost. (Ustreza členu 59 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 98 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 101 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 1 1.   Javna listina, ki je bila uradno sestavljena v eni od držav članic in je v tej državi članici izvršljiva, se na zahtevo razglasi za izvršljivo v drugi državi članici po postopku iz členov [38 do 57] Uredbe (ES) št. 44/2001. 1.   Javna listina, ki je izvršljiva v državi članici izvora, se razglasi za izvršljivo v drugi državi članici na podlagi zahteve, ki jo vloži zainteresirana stranka po postopku iz člena 27b do 27o. 1a.  Organ, ki je sestavil javno listino, za namene točke (b) člena 27c(3) na zahtevo katere koli zainteresirane stranke izda dokazilo na obrazcu, sprejetem po svetovalnem postopku iz člena 33(2). 2.   Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo iz členov [43 in 44] Uredbe (ES) št. 44/2001, lahko zavrne ali prekliče razglasitev izvršljivosti le, če je izvršitev javne listine v očitnem nasprotju z javnim redom v zaprošeni državi članici. 2.   Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo iz člena 27g ali člena 27h, lahko zavrne ali razveljavi razglasitev izvršljivosti samo v primeru, da bi bila izvršitev javne listine v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici izvršitve. (Ustreza členu 60 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 99 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 102 Predlog uredbe Člen 30 Priznavanje in izvršljivost sodnih poravnav Izvršljivost sodnih poravnav Sodna poravnava, ki je izvršljiva v državi članici izvora, se na zahtevo katere koli od zainteresiranih strank prizna in razglasi za izvršljivo v drugi državi članici pod enakimi pogoji kot javne listine. Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo iz člena [42 ali 44] Uredbe (ES) št. 44/2001, zavrne ali razveljavi razglasitev izvršljivosti samo v primeru, da bi bila izvršitev sodne poravnave v nasprotju z javnim redom v državi članici izvršitve. 1.  Sodna poravnava, ki je izvršljiva v državi članici izvora, se na podlagi zahteve, ki jo vloži zainteresirana stranka, razglasi za izvršljivo v drugi državi članici po postopku iz členov 27b do 27o. 1a.  Sodišče, ki je potrdilo poravnavo ali pred katerim je bila poravnava sklenjena, za namene točke (b) člena 27c(3) na zahtevo katere koli zainteresirane stranke izda dokazilo na obrazcu, sprejetem po svetovalnem postopku iz člena 33c(2). 1b.  Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo iz člena 27g ali člena 27h, zavrne ali razveljavi razglasitev izvršljivosti samo v primeru, da bi bila izvršitev sodne poravnave v nasprotju z javnim redom v državi članici izvršitve. (Ustreza členu 61 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 100 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 103 Predlog uredbe Člen 31 – naslov Posledice za tretje osebe Zaščita tretjih oseb (Ustreza spremembi 101 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 104 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 1 1.   Premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti za pravno razmerje med partnerjema in tretjimi osebami ureja pravo države registracije partnerske skupnosti iz člena 15. 1.   Premoženjskopravne posledice v registriranih partnerskih skupnostih za pravno razmerje med partnerjema in tretjimi osebami ureja pravo, ki se po tej uredbi uporablja za urejanje premoženjskih razmerij v registrirani partnerski skupnosti. Sprememba 105 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 2 2.   Vendar pa lahko pravo države članice določa, da se partnerja v odnosu do tretje osebe ne moreta sklicevati na pravo, ki se uporablja za premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti, če ima eden od njiju ali tretja oseba običajno prebivališče na ozemlju te države članice in pogoji javne objave pravic ali vpisa v javni register, kot jih določa pravo te države članice, niso izpolnjeni, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti, katero pravo se uporablja za urejanje premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti. 2.   Vendar pa se v pravnem razmerju med partnerjem in tretjo osebo nobeden od partnerjev ne more sklicevati na pravo, ki se uporablja za premoženjska razmerja v partnerski skupnosti, če imata partner, ki posluje s tretjo osebo, in tretja oseba običajno prebivališče v isti državi, ki ni država, katere pravo se uporablja za urejanje premoženjskih razmerij v registrirani partnerski skupnosti. V takih primerih se za posledice, ki jih ima premoženjsko razmerje v registrirani partnerski skupnosti za tretjo osebo, uporablja pravo države članice, v kateri imata zadevni partner in tretja oseba običajno prebivališče. (Ustreza spremembi 102 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 106 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 3 3.  Pravo države članice, kjer se nahaja nepremičnina, lahko prav tako vsebuje pravilo glede pravnega razmerja med partnerjema in tretjimi osebami v zvezi s to nepremičnino, ki je podobno pravilu iz odstavka 2. 3.  Odstavek 2 se ne uporablja, če: (a)  če se je tretja oseba zavedala ali bi se morala zavedati, katero pravo se uporablja za premoženjska razmerja v registrirani partnerski skupnosti; (b)  če so bile izpolnjene zahteve v zvezi z vpisom ali objavo premoženjskih razmerij v registrirani partnerski skupnosti po pravu države članice, v kateri imata tretja oseba in partner, ki je v pravnem razmerju s tretjo osebo, običajno prebivališče, ali (c)  če so bile pri poslovanju z nepremičnim premoženjem izpolnjene zahteve v zvezi z vpisom ali objavo premoženjskih razmerij v registrirani partnerski skupnosti, ki zadevajo nepremično premoženje, po pravu države članice, v kateri je nepremično premoženje. (Ustreza spremembi 103 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 107 Predlog uredbe Člen -32 (novo) Člen -32 Običajno prebivališče 1.  Za namene te uredbe je običajno prebivališče družb in drugih subjektov, s pravno osebnostjo ali brez nje, kraj njihove glavne uprave. Običajno prebivališče fizične osebe, ki opravlja svojo poslovno dejavnost, je glavni kraj njenega poslovanja. 2.  Kadar je pravno razmerje sklenjeno v okviru poslovanja agencije, podružnice ali druge poslovne enote ali če mora po pogodbi obveznosti izpolniti taka agencija, podružnica ali druga poslovna enota, se za običajno prebivališče šteje kraj, v katerem se nahaja ta agencija, podružnica ali druga poslovna enota. 3.  Za namene ugotavljanja običajnega prebivališča je odločilen trenutek sklenitve pravnega razmerja. (Ustreza spremembi 104 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 108 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 1 – točka b a (novo) (ba)  imena in kontaktne podatke sodišč in organov, ki so pristojni za obravnavanje zahtev za razglasitev izvršljivosti v skladu s členom 27b(1) in za obravnavanje pravnih sredstev zoper sodne odločbe o takšnih zahtevah v skladu s členom 27g(2); (Ustreza členu 78(1)(a) Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 105 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 109 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 1 – točka b b (novo) (bb)  postopke izpodbijanja odločbe o pravnem sredstvu iz člena 27h Sprememba 110 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 2 2.   Države članice Komisijo obvestijo o vseh nadaljnjih spremembah teh določb. 2.   Države članice obveščajo Komisijo o nadaljnjih spremembah teh podatkov. Sprememba 111 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 3 3.  Komisija ustrezno poskrbi, zlasti prek večjezične spletne strani Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, da so sporočene informacije javno dostopne v skladu z odstavkoma 1 in 2. 3.  Komisija ustrezno poskrbi, zlasti prek večjezične spletne strani Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, da so sporočene informacije enostavno javno dostopne v skladu z odstavkoma 1 in 2. Države članice zagotovijo, da so informacije s te večjezične spletne strani dostopne tudi prek uradni spletnih strani, ki jih same vzpostavijo, zlati tako, da je na voljo povezava do spletne strani Komisije. (Ustreza členu 78(3) Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 108 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 112 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Komisija uvede orodje za obveščanje in usposabljanje za pristojne zaposlene na sodiščih in pravosodne delavce, in sicer z oblikovanjem interaktivnega spletnega portala v vseh uradnih jezikih institucij Unije, ki bi vključeval sistem za izmenjavo strokovnih izkušenj in prakse. (Ustreza spremembi 109 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 113 Predlog uredbe Člen 33 a (novo) Člen 33a Sestava in naknadno spreminjanje seznama, ki vsebuje podatke iz člena 2(1a) 1.  Komisija na podlagi uradnih obvestil držav članic sestavi seznam drugih organov in poklicnih pravnikov iz člena 2(1a). 2.  Države članice obvestijo Komisijo o naknadnih spremembah podatkov s seznama. Komisija ustrezno spremeni seznam. 3.  Komisija seznam in morebitne naknadne spremembe objavi v Uradnem listu Evropske unije. 4.  Komisija tudi na vsak drug ustrezen način, zlasti prek Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, omogoči, da so vsi podatki, uradno sporočeni v skladu z odstavkoma 1 in 2, na voljo javnosti. (Ustreza členu 79 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 110 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 114 Predlog uredbe Člen 33 b (novo) Člen 33b Sestava in kasnejše spreminjanje dokazil in obrazcev iz členov 27c, 28, 29 in 30 Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme in kasneje spreminja dokazila in obrazce iz členov 27c, 28, 29 in 30. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33c(2). (Ustreza členu 80 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 111 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 115 Predlog uredbe Člen 33 c (novo) Člen 33c Postopek v odboru 1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. 2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št 182/2011. (Ustreza členu 81 Uredbe (EU) št. 650/2012 in spremembi 112 k poročilu v postopku 2011/0059(CNS).) Sprememba 116 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo) Komisija v svojih poročilih preuči zlasti naslednja vprašanja: –  koliko registrirane partnerske skupnosti uporabljajo možnost dogovora o izbiri prava in pristojnega sodišča in kako se to obnese v praksi; –  kako zahteva o svetovanju pri izbiri prava deluje v praksi; –  koliko sodišča držav članic, ki ne priznavajo instituta registrirane partnerske skupnosti, uporabljajo možnost razglasitve nepristojnosti in kako se to obnese v praksi; –  kakšne so možnosti za nadaljnje združevanje pravil iz te uredbe z določbami iz [Uredbe o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema], da bi povečali izenačenost. Sprememba 117 Predlog uredbe Člen 35 – odstavek 3 3.  Poglavje III se uporablja samo za registrirane partnerske skupnosti. 3.  Poglavje III se uporablja samo za partnerje, ki po datumu začetka uporabe te uredbe: (a)  registrirajo partnersko skupnost ali (b)  izberejo pravo, ki se uporablja za urejanje njihovih premoženjskih razmerij. Dogovor o izbiri prava, ki je sklenjen pred [datum začetka veljavnosti te uredbe], je prav tako veljaven, če izpolnjuje zahteve iz Poglavja III ali če je veljaven po pravu, ki se uporablja v skladu z ustreznimi določbami mednarodnega zasebnega prava v trenutku sklenitvi dogovora o izbiri prava. Dogovor o izbiri prava, ki je sklenjen pred [datum začetka veljavnosti te uredbe] zato, ker bo v skladu s to uredbo mogoče izbrati pravo, pa v trenutku, ko je bil sklenjen, ni veljaven po pravu, ki se uporablja v skladu z ustreznimi določbami mednarodnega zasebnega prava, saj pravo, ki se uporablja, ne dovoljuje sklenitve sporazuma o izbiri prava za registrirane partnerske skupnosti, je veljaven od [datum začetka veljavnosti te uredbe].