(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2011)0126),

–  ob upoštevanju člena 81(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0093/2011),

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja italijanskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0253/2013),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 (10)  Ta uredba se nanaša na vprašanja, povezana s premoženjskimi razmerji med zakoncema. Ne nanaša se na „zakonsko zvezo“, ki je opredeljena v nacionalnem pravu držav članic. (10)  Ta uredba se nanaša na vprašanja, povezana s premoženjskimi razmerji med zakoncema. Ne nanaša se na „zakonsko zvezo“, ki je opredeljena v nacionalnem pravu držav članic, temveč je do tega koncepta nevtralna. Ta uredba ne spreminja opredelitve koncepta zakonske zveze v nacionalnem pravu držav članic. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 (11)  Področje uporabe te uredbe bi moralo zajemati vsa civilnopravna vprašanja v zvezi s premoženjskimi razmerji med zakoncema, tako glede vsakodnevnega upravljanja premoženja zakoncev kot tudi glede delitve njunega premoženja, zlasti ob razvezi ali smrti enega od zakoncev. (11)  Področje uporabe te uredbe bi moralo zajemati vsa civilnopravna vprašanja v zvezi s premoženjskimi razmerji med zakoncema, tako glede vsakodnevnega upravljanja premoženja zakoncev kot tudi glede delitve njunega premoženja, zlasti ob ločitvi ali razvezi para ali smrti enega od zakoncev. (Ustreza uvodni izjavi št. 9 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo) (11a)  Ta uredba bi se morala uporabljati samo za premoženjska razmerja med zakoncema, ne pa tudi za druga področja civilnega prava. Zaradi jasnosti bi morala biti nekatera vprašanja, ki bi jih bilo mogoče povezati s premoženjskimi razmerji med zakoncema, izrecno izključena iz področja uporabe te uredbe. (Ustreza uvodni izjavi št. 11 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 (12)  Preživninske obveznosti med zakoncema so že opredeljene v Uredbi Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah in bi jih bilo zato treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe. Enako velja za vprašanja v zvezi z veljavnostjo in učinki daril, ki jih obravnava Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I). (12)  Preživninske obveznosti med zakoncema, ki so že opredeljene v Uredbi Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah, bi bilo treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe. Enako velja za vprašanja v zvezi z dedovanjem, ki jih obravnava Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in javnih listin v zapuščinskih zadevah in uvedbi evropskega potrdila o dedovanju1. ______________ 1 UL L 201, 27.7.2012, str. 107. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 (13)  Vprašanja v zvezi z naravo stvarnih pravic, ki so lahko že opredeljene v nacionalnem pravu držav članic, na primer v zvezi z javno objavo teh pravic, bi bilo treba prav tako izvzeti iz področja uporabe te uredbe, kakor so izvzeta tudi s področja uporabe Uredbe (EU) št. .../... [Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in javnih listin v zapuščinskih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju]. Tako lahko pristojna sodišča države članice, v kateri se nahaja premoženje enega ali obeh zakoncev, sprejmejo ukrepe na področju stvarnega prava, in sicer zlasti v zvezi z vpisom prenosa tega premoženja v javni register, če to določa zakon zadevne države članice. (13)  Po zgledu Uredbe (EU) št. 650/2012 ta uredba ne bi smela posegati v omejeno število („numerus clausus“) stvarnih pravic, ki jih pozna nacionalno pravo nekaterih držav članic. Državi članici ne bi bilo treba priznati stvarne pravice na premoženju na njenem ozemlju, če njeno pravo takšne stvarne pravice ne pozna. (Delno ustreza uvodni izjavi št. 15 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 a (novo) (13a)  Da pa bi lahko upravičenci uživali pravice, ki temeljijo ali ki so nanje prešle recimo v okviru delitve skupnega premoženja zakoncev, v drugi državi članici, bi bilo treba v tej uredbi določiti, da se neznana stvarna pravica prilagodi najbolj enakovredni stvarni pravici po pravu te druge države. Pri takšni prilagoditvi bi bilo treba upoštevati namene in interese določene stvarne pravice ter z njo povezane učinke. Organi ali pristojne osebe v državi, katere pravo se uporabi za premoženjska razmerja med zakoncema, se lahko zaprosijo za dodatne informacije o naravi in učinkih stvarne pravice, če je to potrebno za določitev najbolj enakovredne nacionalne stvarne pravice. V ta namen bi bilo treba uporabiti obstoječe mreže za pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah in druga razpoložljiva sredstva za lažje razumevanje tujega prava. (Ustreza uvodni izjavi št. 16 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 b (novo) (13b)  Zahteve za vpis pravice na nepremičnini ali premičnini v register bi bilo treba izključiti iz področja uporabe te uredbe. Zato bi moralo zakonske pogoje in način vpisa pravice ter organe (kot so zemljiška knjiga ali notarji), pristojne, da preverijo, ali so izpolnjene vse zahteve in ali je predložena ali pripravljena dokumentacija zadostna oziroma vsebuje vse potrebne informacije, določati pravo države članice, v kateri se vodi register (za nepremičnine, lex rei sitae). (Delno ustreza uvodni izjavi št. 18 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 c (novo) (13c)  Iz področja uporabe te uredbe bi bilo treba izključiti tudi učinke vpisa pravice v register. Zato bi moralo pravo države članice, v kateri se vodi register, določati, ali ima vpis na primer deklaratorni ali konstitutivni učinek. Če je torej po pravu države članice, ki vodi register, pridobitev pravice na nepremičnini treba vpisati v register, da se zagotovi učinek erga omnes takega vpisa ali da se zaščitijo pravni posli, pravo te države določa, kdaj se takšna pravica pridobi. (Ustreza uvodni izjavi št. 19 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 d (novo) (13d)  Izraz "premoženjska razmerja med zakoncema", ki določa področje uporabe te uredbe, naj bi pomenil celoto pravil, ki veljajo za premoženjske odnose med zakoncema in v njunih odnosih do tretjih oseb zaradi sklenitve zakonske zveze in po njenem prenehanju; k temu ne spadajo le obvezujoče določbe prava, ki se uporablja, temveč tudi morebitne izbirne določbe, o katerih sta se po pravu, ki se uporablja, lahko dogovorila zakonca. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 e (novo) (13e)  Tako kot Uredba (EU) št. 650/2012 naj bi ta uredba upoštevala različne sisteme za obravnavo zadev na področju premoženjskopravnih zadev, ki se uporabljajo v državah članicah. Zato bi moral imeti izraz „sodišče” v tej uredbi širok pomen, tako da se ne bi nanašal le na sodišča v pravem pomenu besede, ki izvajajo sodno funkcijo, temveč tudi na notarje ali matične urade v nekaterih državah članicah, ki v nekaterih premoženjskopravnih zadevah tako kot sodišča izvajajo sodno funkcijo, ter na notarje in pravnike v nekaterih državah članicah, ki v določenih premoženjskopravnih zadevah izvajajo sodno funkcijo na podlagi prenosa pooblastil s strani sodišča. Za vsa sodišča, kot so opredeljena v tej uredbi, bi morala veljati pravila o pristojnosti iz te uredbe. Nasprotno pa izraz „sodišče” ne bi smel vključevati zunajsodnih organov držav članic, ki so po nacionalnem pravu pooblaščeni za obravnavanje premoženjskopravnih zadev, kot so notarji v večini držav članic, v katerih navadno ne izvajajo sodne funkcije. (Ustreza uvodni izjavi št. 20 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 (14)  Da se upošteva vedno večja mobilnost parov v času trajanja njihove zakonske zveze in zaradi spodbujanja ustreznega sodnega varstva, pravila o pristojnosti iz te uredbe določajo, da vprašanja v zvezi s premoženjskimi razmerji med zakoncema, vključno z delitvijo skupnega premoženja ob razvezi, prenehanju življenjske skupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze, obravnavajo sodišča države članice, ki so v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 pristojna za odločanje v tem postopku za razvezo, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze. (14)  Da se upošteva vedno večja mobilnost parov v času trajanja njihove zakonske zveze in zaradi spodbujanja ustreznega sodnega varstva, pravila o pristojnosti iz te uredbe določajo, da vprašanja v zvezi s premoženjskimi razmerji med zakoncema, vključno z delitvijo skupnega premoženja ob razvezi, prenehanju življenjske skupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze, obravnavajo sodišča države članice, ki so v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/200022 pristojna za odločanje v tem postopku za razvezo, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze, če sta zakonca izrecno ali drugače priznala pristojnost zadevnih sodišč. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 (16)  Če se vprašanja v zvezi s premoženjskimi razmerji med zakoncema ne navezujejo niti na postopek razveze, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitve zakonske zveze niti na smrt enega od zakoncev, se lahko zakonca odločita, da vprašanja v zvezi s svojimi premoženjskimi razmerji predložita sodiščem države članice, katere pravo sta izbrala kot pravo, ki se uporablja za premoženjska razmerja med njima. V ta namen je potreben dogovor med zakoncema, ki se lahko skleni kadar koli, tudi med samim postopkom. (16)  Če se vprašanja v zvezi s premoženjskimi razmerji med zakoncema ne navezujejo niti na postopek razveze, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitve zakonske zveze niti na smrt enega od zakoncev, se lahko zakonca odločita, da vprašanja v zvezi s svojimi premoženjskimi razmerji predložita sodiščem države članice, katere pravo sta izbrala kot pravo, ki se uporablja za premoženjska razmerja med njima. To zahteva dogovor med zakoncema, ki se lahko sklene najkasneje pred predložitvijo zadeve na sodišče in kasneje po pravu države sodišča, pred katerim poteka postopek. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 (17)  Ta uredba bo omogočila ohranitev krajevne pristojnosti sodišča države članice za obravnavo vlog, povezanih s premoženjskimi razmerji med zakoncema v primerih, ko ne gre za razvezo ali smrt enega od zakoncev, vsebovati pa mora zlasti določbe forum necessitatis, da se preprečijo situacije, ko se pravno varstvo zavrne. (17)  Ta uredba mora ohraniti krajevne pristojnosti sodišč države članice za obravnavo vlog, povezanih s premoženjskimi razmerji med zakoncema v primerih, ko ne gre za razvezo ali smrt enega od zakoncev, na podlagi seznama meril, ki so našteta po pomembnosti in zagotavljajo tesno povezanost med zakoncema in državo članico, katere sodišča so pristojna za obravnavo vloge. Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 a (novo) (17a)  Da bi odpravili zlasti primere odrekanja sodnega varstva, bi bilo treba v tej uredbi določiti tudi forum necessitatis, tako da bi lahko sodišče države članice izjemoma odločalo o premoženjskopravni zadevi, ki je tesno povezana s tretjo državo. Do takšnega izjemnega primera bi lahko prišlo, če postopek v tretji državi ne bi bil mogoč, na primer zaradi državljanske vojne, ali če ni mogoče upravičeno pričakovati, da bo upravičenec lahko začel ali izvedel postopek v tej državi. Pristojnost na podlagi forum necessitatis pa bi se lahko izvajala le, če bi bila premoženjskopravna zadeva v zadostni meri povezana z državo članico, v kateri je sodišče, pred katerim se je začel postopek. (Ustreza uvodni izjavi št. 31 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 (21)  Če ni bilo izbrano pravo, ki se uporablja, ter da se zagotovi predvidljivost in obveznost pravne varnosti, je treba s to uredbo ob upoštevanju življenjskih razmer para in na podlagi lestvice naveznih okoliščin uvesti usklajena kolizijska pravila za določitev prava, ki se uporablja za premoženje zakoncev. Prvo običajno skupno prebivališče zakoncev po sklenitvi zakonske zveze mora predstavljati prvo merilo, pred pravom države, katere državljanstvo imata oba zakonca ob sklenitvi zakonske zveze. Če ne pride v poštev nobeno od teh meril ali če zakonca nimata prvega običajnega skupnega prebivališča (na primer, če imata ob sklenitvi zakonske zveze skupno dvojno državljanstvo), je treba kot tretje merilo uporabiti pravo države, s katero sta oba zakonca najtesneje povezana, in upoštevati vse okoliščine, zlasti kraj sklenitve zakonske zveze, pri čemer je jasno določeno, da je treba upoštevati povezanost zakoncev z državo ob sklenitvi zakonske zveze. (21)  Če ni bilo izbrano pravo, ki se uporablja, ter da se zagotovi predvidljivost in obveznost pravne varnosti, je treba s to uredbo ob upoštevanju življenjskih razmer para in na podlagi lestvice naveznih okoliščin uvesti usklajena kolizijska pravila za določitev prava, ki se uporablja za premoženje zakoncev. Običajno skupno prebivališče zakoncev ob sklenitvi zakonske zveze oziroma prvo običajno skupno prebivališče zakoncev po sklenitvi zakonske zveze mora predstavljati prvo merilo, pred pravom države, katere državljanstvo imata oba zakonca ob sklenitvi zakonske zveze. Če ne pride v poštev nobeno od teh meril ali če zakonca nimata prvega običajnega skupnega prebivališča (na primer, če imata ob sklenitvi zakonske zveze skupno dvojno državljanstvo), je treba kot tretje merilo uporabiti pravo države, s katero sta oba zakonca najtesneje povezana, in upoštevati vse okoliščine, pri čemer je jasno določeno, da je treba upoštevati povezanost zakoncev z državo ob sklenitvi zakonske zveze. Sprememba 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 a (novo) (22a)  Za namene izvajanja te uredbe oziroma kadar se v tej uredbi v zvezi z uporabo prava države kot navezna okoliščina navaja državljanstvo, naj bi se vprašanje, kako obravnavati primere večkratnega državljanstva in ali je oseba državljan določene države, reševalo v skladu z nacionalnim pravom oziroma po potrebi tudi v skladu z mednarodnimi konvencijami, ob popolnem spoštovanju splošnih načel Evropske unije. Sprememba 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 (24)  Glede na pomembnost izbire prava, ki se uporablja za urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema, mora uredba vsebovati nekatera jamstva, da se zagotovi, da se zakonca ali bodoča zakonca zavedata posledic svoje izbire. Ta izbira mora potekati tako, kot je za pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij določeno s pravom izbrane države ali pravom države, v kateri je bil pravni akt sestavljen, mora pa biti vsaj pripravljena v pisni obliki ter opremljena z datumom in podpisoma obeh zakoncev. Poleg tega je treba spoštovati morebitne dodatne formalne zahteve, ki jih določa pravo izbrane države ali pravo države, v kateri je bil pravni akt sestavljen, v zvezi z veljavnostjo, javno objavo ali vpisom takih pogodb v javni register. (24)  Glede na pomembnost izbire prava, ki se uporablja za urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema, mora ta uredba vsebovati nekatera jamstva, da se zagotovi, da se zakonca ali bodoča zakonca zavedata posledic svoje izbire. Izbira prava, ki se uporablja, mora biti vsaj pripravljena v pisni obliki ter opremljena z datumom in podpisoma obeh zakoncev. Izbira prava, ki se uporablja, pri tem poteka v skladu z določbami prava, ki velja za premoženjska razmerja med zakoncema, ali prava države, v kateri je bil dogovor sklenjen. Sprememba 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 a (novo) (24a)  Da bi upoštevali določene pravne norme držav članic, kot so zaščita družinskega prebivališča ali urejanje pravic za uporabo v odnosih med zakoncema, uredba ne bi smela nasprotovati uporabi zavezujočih določb s strani sodišča, pred katerim se je začel postopek, torej bi morala dovoliti državi članici, da zavrne uporabo tujega prava v korist domačega prava. Zavezujoče določbe bi morale v tem oziru pomeniti zavezujoče predpise, katerih upoštevanje s strani države članice se smatra za bistveno zavoljo varstva javnega interesa, zlasti njene politične, družbene ali gospodarske ureditve. Da se tako denimo zagotovi zaščita družinskega prebivališča, bi morala država članica, v kateri se to prebivališče nahaja, naložiti svoja lastna pravila za zaščito družinskega prebivališča, brez poseganja v določbe o pravni varnosti, ki veljajo v zadevni državi članici in katerih prednostno veljavo zagotavlja člen 35. Sprememba 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 (27)  Ker je eden od ciljev te uredbe vzajemno priznavanje sodnih odločb, izdanih v državah članicah, je treba v njej določiti pravila o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb po zgledu Uredbe (ES) št. 44/2001 in jih po potrebi prilagoditi posebnim zahtevam področja, ki ga ureja ta uredba. (27)  Ker je eden od ciljev te uredbe vzajemno priznavanje sodnih odločb o pravnih zadevah glede premoženjskih razmerij med zakoncema, izdanih v državah članicah, je treba v njej določiti pravila o priznavanju, izvršljivosti in izvrševanju sodnih odločb po zgledu drugih pravnih instrumentov Unije na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah. Sprememba 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 (28)  Ta uredba bi morala za upoštevanje različnih načinov reševanja vprašanj o premoženjskih razmerjih med zakoncema v državah članicah zagotoviti priznavanje in izvrševanje javnih listin. Vendar se javne listine pri priznavanju ne smejo enačiti s sodnimi odločbami. Priznavanje javnih listin pomeni, da imajo enako dokazno moč glede njihove vsebine in iste učinke kot v državi članici izvora ter da se domneva njihova veljavnost, ki se jo lahko izpodbija. (28)  Ta uredba bi morala za upoštevanje različnih sistemov reševanja zadev glede premoženjskih razmerij med zakoncema v državah članicah zagotoviti sprejetje in izvršljivost javnih listin v pravnih zadevah glede premoženjskih razmerij med zakoncema v vseh državah članicah. (Ustreza uvodni izjavi št. 60 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 a (novo) (28a)  Glede priznavanja, izvršljivosti in izvrševanja sodnih odločb, sprejetja in izvršljivosti javnih listin in izvršljivosti sodnih poravnav bi morala ta uredba vsebovati določbe zlasti po zgledu Uredbe (EU) št. 650/2012. Sprememba 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 (29)  Čeprav mora pravo, ki se uporablja za urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema, urejati pravna razmerja med zakoncema in tretjimi osebami, je treba kljub temu zagotoviti, da se pogoji, pod katerimi se to pravo lahko uveljavlja, določijo s predpisi države članice, v kateri ima zakonec ali tretja oseba običajno prebivališče, da se zagotovi zaščita tretje osebe. Tako lahko predpis te države članice določa, da lahko zadevni zakonec pravo, ki se uporablja za njegova premoženjska razmerja, proti tretji osebi uveljavlja samo pod pogojem, da so bili spoštovani pogoji vpisa v javni register ali javne objave pravic, ki veljajo v tej državi članici, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti, katero pravo se uporablja za urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema. (29)  Pravo, ki se uporablja za urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema, po tej uredbi ureja pravna razmerja med zakoncema in tretjimi osebami. Vendar se v pravnem razmerju med zakoncem in tretjo osebo nobeden od zakoncev ne bi mogel sklicevati na to pravo, če imata zakonec, ki je v pravnem razmerju s tretjo osebo, in tretja oseba običajno prebivališče v isti državi, ki ni država, katere pravo se uporablja za premoženjska razmerja med zakoncema, da se zagotovi zaščita tretje osebe. Izjeme bi morale veljati, če tretja oseba ni potrebna varstva, če je torej poznala ali bi morala poznati pravo, ki se uporablja, ali če so bile zahteve glede registracije ali objave, ki veljajo v državi, izpolnjene. Sprememba 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 a (novo) (30a)   Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem in poznejšo spremembo dokazil in obrazcev, ki se nanašajo na razglasitev izvršljivosti odločb, sodnih poravnav in javnih listin, prenesti na Komisijo. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije1. _____________ 1 UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (Ustreza uvodni izjavi št. 78 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 b (novo) (30b)  Za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi se sprejmejo in kasneje spreminjajo dokazila in obrazci, določeni v tej uredbi, bi bilo treba uporabljati svetovalni postopek v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 182/2011. (Ustreza uvodni izjavi št. 79 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 (32)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti s členi 7, 9, 17, 21 in 47 Listine v zvezi s spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, pravico sklepanja zakonske zveze in pravico ustvarjanja družine v skladu z nacionalnimi zakoni, lastninsko pravico, prepovedjo vsakršne diskriminacije oziroma pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem. Sodišča držav članic morajo uporabljati to uredbo ob upoštevanju teh pravic in načel. (32)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti s členi 7, 9, 17, 20, 21, 23 in 47 Listine v zvezi s spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, pravico sklepanja zakonske zveze in pravico ustvarjanja družine v skladu z nacionalnimi zakoni, lastninsko pravico, enakostjo pred zakonom, prepovedjo vsakršne diskriminacije oziroma pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem. Sodišča držav članic morajo uporabljati to uredbo ob upoštevanju teh pravic in načel. (Delno ustreza uvodni izjavi št. 81 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 26 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 – točka a (a)  pravno, poslovno in opravilno sposobnost zakoncev, (a)  splošno pravno, poslovno in opravilno sposobnost zakoncev, Sprememba 27 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 – točka a a (novo) (aa)  obstoj, veljavnost ali priznanje zakonske zveze, Sprememba 28 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 – točka c (c)  darila med zakoncema, črtano Sprememba 29 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 – točka d (d)  dedne pravice preživelega zakonca, (d)  vprašanja v zvezi z dedovanjem z ozirom na preživelega zakonca, Sprememba 30 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 – točka e (e)  družbe, ki jih ustanovita zakonca, (e)  vprašanja prava družb in drugih subjektov s pravno osebnostjo ali brez nje, (Delno ustreza členu 1(h) v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 – točka f (f)  naravo stvarnih pravic na premoženju in javno objavo teh pravic. (f)  naravo stvarnih pravic, (Ustreza členu 1(k) v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 32 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 – točka f a (novo) (fa)  vpis pravic na nepremičnem ali premičnem premoženju v register, vključno s pravnimi zahtevami za takšen vpis, ter učinki vpisa ali nevpisa takšnih pravic v register in (Ustreza členu 1(l) v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 33 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 – točka f b (novo) (fb)  vprašanja upravičenosti do prenosa ali prilagoditve pravic do starostne ali invalidske pokojnine, pridobljenih med zakonsko zvezo, med zakoncema ali nekdanjima zakoncema v primeru razveze. Sprememba 34 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka a (a)  „premoženjska razmerja med zakoncema“: vsa pravila v zvezi s premoženjskimi razmerji med zakoncema in premoženjskimi razmerji zakoncev do tretjih oseb; (a)  „premoženjska razmerja med zakoncema“: vsa pravila v zvezi s premoženjskimi razmerji med zakoncema in premoženjskimi razmerji zakoncev do tretjih oseb zaradi sklenitve zakonske zveze; Sprememba 35 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka b (b)  „pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema“: pravni posel, s katerim zakonca opredelita premoženjska razmerja med seboj in premoženjska razmerja do tretjih oseb; (b)  „pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema“: pravni posel, s katerim zakonca ali bodoča zakonca opredelita premoženjska razmerja med seboj; Sprememba 36 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka c – uvodni del (c)  „javna listina“: listina, ki je bila uradno sestavljena ali overjena kot javna listina v državi članici izvora in katere pristnost: (c)  „javna listina“: listina o premoženjskopravni zadevi, ki je bila uradno sestavljena ali overjena kot javna listina v državi članici in katere pristnost: (Ustreza členu 3(1)(i) v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 37 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka d (d)  „sodna odločba“: vsaka sodna odločba v zvezi s premoženjskimi razmerji med zakoncema, ki jo izda sodišče države članice, ne glede na to, kako je sodna odločba poimenovana, na primer sklep, sodba, odredba ali sklep o izvršbi, pa tudi sklep sodnega uradnika o odmeri stroškov sodnega postopka; (d)  „sodna odločba“: vsaka sodna odločba v zvezi s premoženjskimi razmerji med zakoncema, ki jo izda sodišče države članice, ne glede na to, kako je sodna odločba poimenovana, pa tudi sklep sodnega uradnika o odmeri stroškov sodnega postopka; (Ustreza členu 3(1)(g) v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 38 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka e (e)  „država članica izvora“: država članica, v kateri je bila izdana sodna odločba, sklenjena pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema, sestavljena javna listina, sklenjena sodna poravnava ali izdan pravni akt o delitvi skupnega premoženja ali kakršen koli drug pravni akt, ki ga izda ali potrdi sodni organ ali organ, ki ga v ta namen pooblasti ali določi sodišče; (e)  „država članica izvora“: država članica, v kateri je bila izdana sodna odločba, sestavljena javna listina ali sklenjena ali odobrena sodna poravnava; (Ustreza členu 3(1)(e) v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 39 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka f (f)  „država članica, v kateri se zahteva priznanje/izvršitev“: država članica, v kateri se zahteva priznanje oziroma izvršitev sodne odločbe, pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema, sestavljene javne listine, sklenjene sodne poravnave ali izdanega pravnega akta o delitvi skupnega premoženja ali kakršnega koli drugega pravnega akta, ki ga izda ali potrdi sodni organ ali organ, ki ga v ta namen pooblasti ali določi sodišče; (f)  „država članica izvršitve“: država članica, v kateri se zahteva razglasitev izvršljivosti oziroma izvršitev sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine; (Ustreza členu 3(1)(f) v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 40 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka g (g)  vsak pristojni sodni organ držav članic, ki opravlja sodno funkcijo na področju premoženjskih razmerij med zakoncema, ter vsak drug nesodni organ ali oseba, ki jo je sodni organ držav članic pooblastil ali določil za opravljanje funkcij, ki spadajo v pristojnost sodišča, kot je določena s to uredbo; črtano Sprememba 41 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 a (novo) 1a.  V tej uredbi izraz „sodišče“ pomeni vsak sodni organ ter vse druge organe in pravne strokovnjake, pristojne za premoženjska razmerja med zakoncema, ki izvajajo sodno funkcijo ali delujejo na podlagi pooblastil, ki jih nanje prenese sodni organ, ali pod nadzorom sodnega organa, če ti drugi organi in pravni strokovnjaki zagotavljajo jamstva glede svoje nepristranskosti in pravice strank do zaslišanja in so odločbe, ki jih izdajo, po pravu države članice, v kateri delujejo: (a)  lahko predmet pritožbe, naslovljene na sodni organ, ali predmet ponovne preučitve s strani tega organa ter (b)  imajo podobno veljavo in učinek kot odločba sodnega organa glede iste zadeve. Države članice v skladu s členom 37a uradno obvestijo Komisijo o drugih organih in poklicnih pravnikih iz prvega pododstavka. (Ta določba ustreza členu 3(2) Uredbe (EU) št. 650/2012.) Sprememba 42 Predlog uredbe Člen -3 (novo) Člen -3 Pristojnost za premoženjskopravne zadeve v državah članicah Ta uredba ne vpliva na pristojnost organov držav članic za obravnavanje premoženjskopravnih zadev. Sprememba 43 Predlog uredbe Člen 3 Sodišče države članice, pred katerim se začne zapuščinski postopek po smrti enega od zakoncev na podlagi uredbe (ES) … [Parlamenta in Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in javnih listin v zapuščinskih zadevah in uvedbi evropskega potrdila o dedovanju], je prav tako pristojno za odločanje o vprašanjih glede premoženjskih razmerij med zakoncema, ki izhajajo iz teh postopkov. Sodišče države članice, pred katerim se začne zapuščinski postopek po smrti enega od zakoncev na podlagi Uredbe (EU) št. 650/2012, je prav tako pristojno za odločanje o vprašanjih glede premoženjskih razmerij med zakoncema, ki izhajajo iz teh postopkov. Sprememba 44 Predlog uredbe Člen 4 Sodišče države članice, na katerem se v skladu z Uredbo (ES) št. 2201/2003 vloži zahtevek za razvezo, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze, je prav tako pristojno za odločanje o vprašanjih premoženjskih razmerij med zakoncema v zvezi s tem zahtevkom, če se zakonca tako dogovorita. Sodišče države članice, na katerih se v skladu z Uredbo (ES) št. 2201/2003 vloži zahtevek za razvezo, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze, je prav tako pristojno za odločanje o vprašanjih premoženjskih razmerij med zakoncema v zvezi s tem zahtevkom, če sta zakonca izrecno ali drugače jasno priznala pristojnost zadevnih sodišč. Ta dogovor se lahko sklene kadar koli, tudi med postopkom. Če se sklene pred začetkom postopka, mora biti sklenjen v pisni obliki ter opremljen z datumom in podpisoma obeh strani. Če ni dogovora med zakoncema, se pristojnost določi v skladu s členom 5 in nadaljnjimi členi. Če zakonca ne priznata pristojnosti sodišča iz odstavka 1, se pristojnost določi v skladu s členom 5 in nadaljnjimi členi. Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 4 a (novo) Člen 4a Dogovor o izbiri sodišča 1.  Zakonca se lahko dogovorita, da so sodišča države članice, katere pravo sta v skladu s členom 16 izbrala kot pravo, ki se uporablja za urejanje njunih premoženjskih razmerij, pristojna za odločanje o vprašanjih glede premoženjskih razmerij med njima. Ta pristojnost je izključna. Brez vpliva na pododstavek 3 se lahko dogovor o izbiri sodne pristojnosti sklene ali spremeni kadarkoli, vendar najkasneje pred predložitvijo zadeve na sodišče. Zakonca lahko sodno pristojnost izbereta tudi po predložitvi zadeve, če to dopušča pravo države sodišča, pred katerim poteka postopek. V tem primeru sodišče izbiro sodne pristojnosti evidentira po pravu države sodišča, pred katerim teče postopek. Če je dogovor sklenjen pred začetkom postopka, mora biti sestavljen v pisni obliki in opremljen z datumom in podpisom zakoncev. Vsaka komunikacija po elektronskih medijih, ki zagotavlja trajen zapis dogovora, je enakovredna pisni obliki. 2.  Zakonca se lahko dogovorita tudi, da so pristojna sodišča države članice, katere pravo se uporablja v skladu s členom 17, če ni bilo izbranega sodišča. Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 4 b (novo) Člen 4b Pristojnost sodišča pred katerim se stranka spusti v postopek 1.  Poleg pristojnosti, ki izhaja iz drugih določb te uredbe, je pristojno sodišče države članice, katere pravo je bilo izbrano v skladu s členom 16, ali katere pravo se uporablja v skladu s členom 17, in pred katerim se toženec spusti v postopek. To pravilo ne velja, če se je spustil v postopek, da bi ugovarjal pristojnosti, ali če je v skladu s členom 3, členom 4 ali členom 4a pristojno drugo sodišče. 2.  Sodišče pred prevzemom pristojnosti v skladu z odstavkom 1 zagotovi, da je bil tožencu zagotovljen pravni pouk o njegovi pravici, da ugovarja pristojnosti, in o posledicah spustitve ali nespustitve v postopek. Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 5 (1)   V primerih, ki jih ne določata člena 3 in 4, so za postopke na področju premoženjskih razmerij med zakoncema pristojna sodišča države članice: Če ni pristojno nobeno sodišče v skladu s členi 3, 4 in 4a, so za postopke na področju premoženjskih razmerij med zakoncema pristojna sodišča države članice: (a)  kjer je običajno skupno prebivališče zakoncev, ali, če tega ni, (a)  na ozemlju katere je običajno prebivališče zakoncev v času, ko se pred sodiščem začne postopek, ali, če tega ni, (b)  kjer je zadnje običajno skupno prebivališče zakoncev, če eden od njiju še vedno prebiva tam, ali, če tega ni, (b)  na ozemlju katere je zadnje običajno prebivališče zakoncev, če eden od njiju še vedno prebiva tam v času, ko se pred sodiščem začne postopek, ali, če tega ni, (c)  kjer je običajno prebivališče toženca, ali, če tega ni, (c)  na ozemlju katere je običajno prebivališče toženca v času, ko se pred sodiščem začne postopek, ali, če tega ni, (d)  katere državljanstvo imata zakonca ali, v primeru Združenega kraljestva in Irske, države članice, kjer je njuno skupno prebivališče („domicil“). (d)  katere državljanstvo imata zakonca v času, ko se pred sodiščem začne postopek, ali, v primeru Združenega kraljestva in Irske, države članice, kjer je njuno skupno prebivališče („domicil“), ali, če tega ni, (2)  Strani se lahko tudi dogovorita, da so sodišča države članice, katerih pravo sta v skladu s členoma 16 in 18 izbrali kot pravo, ki se uporablja za urejanje premoženjskih razmerij med njima, pristojna za odločanje o vprašanjih na področju premoženjskih razmerij med njima. (da)  katere državljanstvo ima toženec ali, v primeru Združenega kraljestva in Irske, države članice, kjer je njegovo ali njeno prebivališče („domicil“). Ta dogovor se lahko sklene kadar koli, tudi med postopkom. Če se sklene pred začetkom postopka, mora biti sklenjen v pisni obliki ter opremljen z datumom in podpisoma obeh strani. (Glede odstavka 2 glej Sprememba k členu 4a (novo); besedilo se spremeni.) Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 6 Če na podlagi členov 3, 4 in 5 ni mogoče določiti pristojnega sodišča, so pristojna sodišča ene od držav članic, kolikor se premoženje enega ali obeh zakoncev nahaja na njenem ozemlju; v tem primeru sodišče, pred katerim se je začel postopek, odloča samo o tem premoženju. Če na podlagi členov 3, 4, 4a in 5 ni mogoče določiti pristojnega sodišča države članice, so pristojna sodišča države članice, na ozemlju katere se nahaja nepremično premoženje ali vpisano premoženje enega ali obeh zakoncev; v tem primeru sodišče, pred katerim se je začel postopek, odloča samo o tem nepremičnem premoženju ali vpisanem premoženju. Pri tem so sodišča države članice pristojna le za sodne odločbe o nepremičnem premoženju ali vpisanem premoženju, ki se nahaja na ozemlju te države. Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 7 Če na podlagi členov 3, 4, 5 ali 6 ni mogoče določiti pristojnega sodišča države članice, lahko sodišča države članice izjemoma odločajo o premoženjskih razmerjih med zakoncema, če se postopek izkaže za neizvedljivega ali če ga v razumnih okvirih ni mogoče začeti ali izvesti v tretji državi, pod pogojem, da je zadeva v zadostni meri povezana s to državo članico. Če na podlagi členov 3, 4, 4a, 5 ali 6 ni mogoče določiti pristojnega sodišča države članice, lahko sodišča države članice izjemoma odločajo o premoženjskih razmerjih med zakoncema, če se postopek izkaže za neizvedljivega ali če ga v razumnih okvirih ni mogoče začeti ali izvesti v tretji državi, s katero je zadeva tesno povezana. Zadeva mora biti v zadostni meri povezana z državo članico, v kateri je sodišče, pred katerim se je začel postopek. (Ustreza členu 11 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 8 Sodišče, pred katerim poteka postopek na podlagi členov 3, 4, 5, 6 ali 7, je pristojno tudi za odločanje o nasprotni tožbi, če ta sodi na področje uporabe te uredbe. Sodišče, pred katerim poteka postopek na podlagi členov 3, 4, 4a, 5, 6 ali 7, je pristojno tudi za odločanje o nasprotni tožbi, če ta sodi na področje uporabe te uredbe. Če sodišče začne postopek po členu 6, je njegova pristojnost za nasprotno tožbo omejena na nepremično premoženje ali vpisano premoženje, ki je predmet glavne tožbe. Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 9 Šteje se, da je sodišče začelo postopek: Za namene tega poglavja se šteje, da je sodišče začelo postopek: (a)  na datum, ko je pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje vloženo na sodišču, če vlagatelj po tem ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vročitvijo pisanja tožencu; (a)  na datum, ko je pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje vloženo na sodišču, če vlagatelj po tem ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vročitvijo pisanja tožencu; (b)  če je treba vročiti pisanje še pred vložitvijo na sodišče, v trenutku, ko ga prejme organ, ki je odgovoren za vročitev, če vlagatelj po tem ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vložitvijo pisanja na sodišče. (b)  če je treba vročiti pisanje še pred vložitvijo na sodišče, v trenutku, ko ga prejme organ, ki je odgovoren za vročitev, če vlagatelj po tem ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vložitvijo pisanja na sodišče; ali (ba)  če se postopek začne po uradni dolžnosti, v trenutku, ko sodišče sprejme sklep o začetku postopka, ali, če takšen sklep ni potreben, v trenutku, ko je zadeva vpisana pri sodišču. (Ustreza členu 14 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 1.  Če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istim zahtevkom med istima strankama, sodišče, ki je drugo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekine svoj postopek, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek. 1.  Če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istim zahtevkom med zakoncema, sodišče, ki je drugo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekine svoj postopek, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek. (Ustreza členu 17 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 2.  Če potekajo ti postopki pred sodišči prve stopnje, se lahko vsa sodišča, razen tistega, pred katerim se je postopek najprej začel, na zahtevo ene od strank izrečejo za nepristojna, če je sodišče, pred katerim se je postopek najprej začel, pristojno za odločanje v zadevnih postopkih in če zakon dovoljuje združitev postopkov. 2.  Če potekajo ti postopki pred sodišči prve stopnje, se lahko vsa sodišča, razen tistega, pred katerim se je postopek najprej začel, na zahtevo enega od zakoncev izrečejo za nepristojna, če je sodišče, pred katerim se je postopek najprej začel, pristojno za odločanje v zadevnih postopkih in če zakon dovoljuje združitev postopkov. (Ustreza členu 18 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 13 a (novo) Člen 13a Zagotavljanje informacij zakoncema Obveznost pristojnega organa je, da v razumnem roku obvesti zakonca o morebitnih postopkih na področju premoženjskih razmerij med zakoncema, ki so bili sproženi proti njemu. Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 14 Pri sodiščih države članice se lahko vloži zahteva za začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja, ki jih določa pravo te države članice, tudi če so po tej uredbi za odločanje o glavni stvari pristojna sodišča druge države članice. Pri sodiščih države članice se lahko vloži zahteva za začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja, ki jih določa pravo te države članice, tudi če so po tej uredbi za odločanje o glavni stvari pristojna sodišča druge države članice. (Ustreza členu 19 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 Pravo, ki se na podlagi členov 16, 17 in 18 uporablja za premoženjska razmerja med zakoncema, se uporablja za celotno premoženje zakoncev. 1.   Pravo, ki se na podlagi členov 16 in 17 uporablja za premoženjska razmerja med zakoncema, se uporablja za celotno premoženje, ki je urejeno s premoženjskimi razmerji med zakoncema, ne glede na to, kje se nahaja. Sprememba 58 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Pravo, ki se uporablja za premoženjska razmerja med zakoncema, brez poseganja v točki (f) in (fa) člena 1(3), med drugim določa: (a)  razdelitev premoženja zakoncev na različne kategorije pred sklenitvijo zakonske zveze in po njenem koncu; (b)  prenos premoženja iz ene kategorije v drugo; (c)  po potrebi jamstvo za dolgove zakonca; (d)  pravice zakonca za uporabo v času trajanja zakonske zveze; (e)  razdružitev in likvidacijo premoženjskih razmerij med zakoncema in delitev premoženja pri razvezi; (f)  vpliv premoženjskih razmerij med zakoncema na pravno razmerje med enim od zakoncev in tretjo osebo na podlagi člena 35; (g)  materialno veljavnost dogovora o premoženjskih razmerjih med zakoncema. Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 15 a (novo) Člen 15a Univerzalna uporaba Pravo, ki ga navaja ta uredba, se uporablja tudi, če ni pravo države članice. (Glej Sprememba k členu 21; besedilo se spremeni.) Sprememba 60 Predlog uredbe Člen 16 Zakonca ali bodoča zakonca lahko izbereta pravo, ki se uporablja za premoženjska razmerja med njima, pod pogojem, da gre za pravo: 1.   Zakonca ali bodoča zakonca lahko po dogovoru določita ali zamenjata pravo, ki se uporablja za premoženjska razmerja med njima, pod pogojem, da gre za pravo: (a)  države, kjer je običajno skupno prebivališče zakoncev ali bodočih zakoncev, ali (b)   države, kjer je v trenutku izbire običajno prebivališče enega od zakoncev ali bodočih zakoncev, ali (a)   države, v kateri imata zakonca ali bodoča zakonca ali eden od njiju v času sklenitve dogovora običajno prebivališče, ali (c)   države, katere državljanstvo ima eden od zakoncev ali bodočih zakoncev v trenutku izbire. (b)   države, katere državljanstvo ima eden od zakoncev ali bodočih zakoncev v času sklenitve dogovora. 2.  Če se zakonca ne dogovorita drugače, ima sprememba prava, ki se uporablja za premoženjska razmerja med njima, v času trajanja zakonske zveze učinek samo za naprej. 3.  Če se zakonca odločita za retroaktivni učinek te spremembe prava, ki se uporablja, ta retroaktivni učinek ne vpliva na veljavnost aktov, sprejetih na podlagi prava, ki se je uporabljalo do takrat, prav tako pa tudi ne na pravice tretjih oseb, ki izhajajo iz prava, ki se je uporabljalo do takrat. Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 – uvodni del 1.  Če zakonca ne izbereta prava, ki se uporablja, se za premoženjska razmerja med njima uporablja pravo: 1.  Če pravo ni bilo izbrano v skladu s členom 16, se za premoženjska razmerja med zakoncema uporablja pravo: Sprememba 62 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 – točka a (a)  države, kjer je bilo prvo običajno skupno prebivališče zakoncev po poroki, ali, če tega ni, (a)  države, kjer je bilo v času sklenitve zakonske zveze običajno skupno prebivališče zakoncev oziroma prvo običajno skupno prebivališče zakoncev po sklenitvi zakonske zveze, ali, če tega ni, Sprememba 63 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 – točka c (c)  države, s katero sta oba zakonca najtesneje povezana, ob upoštevanju vseh okoliščin, zlasti kraja, kjer sta sklenila zakonsko zvezo. (c)  države, s katero sta oba zakonca v času sklenitve zakonske zveze najtesneje povezana, ob upoštevanju vseh okoliščin, ne glede na kraj, kjer sta sklenila zakonsko zvezo. Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 18 Člen 18 črtano Sprememba zakona, ki se uporablja Zakonca lahko kadar koli v času trajanja zakonske zveze za urejanje svojih premoženjskih razmerij izbereta drugo pravo od tistega, ki se je uporabljalo do takrat. Izbereta lahko samo pravo: (a)  države, kjer je v trenutku izbire običajno prebivališče enega od zakoncev, ali (b)  države, katere državljanstvo ima eden od zakoncev v trenutku izbire. Sprememba prava, ki se uporablja za urejanje premoženjskih razmerji med zakoncema v času trajanja zakonske zveze, ima učinek samo za prihodnost, razen če se zakonca izrecno ne odločita drugače. Če se zakonca odločita za retroaktivni učinek te spremembe prava, ki se uporablja, ta retroaktivni učinek ne vpliva na veljavnost aktov, sprejetih na podlagi prava, ki se je uporabljalo do takrat, prav tako pa tudi ne na pravice tretjih oseb, ki izhajajo iz prava, ki se je uporabljalo do takrat. Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 19 1.  Izbira prava, ki se uporablja, poteka v skladu z določbami pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema ali pravom, ki se uporablja v izbrani državi, ali pravom države, v kateri je bil pravni akt sestavljen. 1.  Dogovor o izbiri prava, ki se uporablja, iz člena 16 se sklene v pisni obliki in opremi z datumom in podpisom zakoncev. Komunikacije po elektronskih medijih, ki zagotavljajo trajen zapis dogovora, so enakovredne pisni obliki. 2.  Ne glede na odstavek 1 mora biti izbira vsaj izrecno izražena in pripravljena v pisni obliki ter opremljena z datumom in podpisoma obeh strani. 2.  Dogovor izpolnjuje formalne zahteve prava, ki se uporablja za urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema, ali prava države, v kateri je bil dogovor sklenjen. 3.  Če pa pravo države članice, kjer imata oba zakonca v času izbire iz odstavka 1 običajno skupno prebivališče, za pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema določa dodatne formalne pogoje, je treba te pogoje spoštovati. 3.  Če pa pravo države , kjer imata oba zakonca v času dogovora o izbiri prava, ki se uporablja, običajno skupno prebivališče, za tovrstne dogovore oziroma za pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema določa dodatne formalne pogoje, veljajo tudi ti pogoji. 4.  Če imata zakonca v času sklenitve dogovora o izbiri prava, ki se uporablja, običajno prebivališče v različnih državah, pravo teh držav pa predpisuje različne formalne zahteve, je dogovor formalno veljaven, če izpolnjuje zahteve po pravu ene ali druge države. 5.  Če v času sklenitve dogovora samo eden izmed zakoncev običajno prebiva v državi članici in če ta država določa dodatne formalne pogoje za takšne dogovore, je treba te pogoje izpolniti. (Podobno členu 5(2) v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 20 Pravo, ki se uporablja za obliko pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema Formalne zahteve za pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema 1.  Oblika pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema je taka, kot jo določa pravo, ki se uporablja za urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema ali pravom države, kjer je bila pogodba sestavljena. Za formalne zahteve za pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema se smiselno uporablja člen 19. Za namene tega člena morebitne dodatne formalne zahteve v smislu člena 19(3) veljajo samo za pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema. 2.  Ne glede na odstavek 1 mora biti pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema vsaj pripravljena v pisni obliki ter opremljena z datumom in podpisoma obeh zakoncev. 3.  Če pa pravo države članice, kjer imata oba zakonca v času sklenitve pogodbe o ureditvi njunih premoženjskih razmerij običajno skupno prebivališče, za to pogodbo določa dodatne formalne pogoje, je treba te pogoje spoštovati. Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 20 a (novo) Člen 20a Prilagoditev stvarnih pravic Če oseba uveljavlja stvarno pravico, do katere je upravičena po pravu, ki se uporablja za urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema, pravo države članice, v kateri to pravico uveljavlja, pa takšne stvarne pravice ne pozna, se ta stvarna pravica po potrebi in v možnem obsegu prilagodi najbolj enakovredni stvarni pravici po pravu te države, pri tem pa se upoštevajo nameni in interesi zadevne stvarne pravice ter z njo povezani učinki. (Ustreza členu 31 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 68 Predlog uredbe Člen 21 Člen 21 črtano Splošna uporaba kolizijskih pravil Pravo na podlagi določb tega poglavja se uporabi tudi, če ne gre za pravo ene od držav članic. Sprememba 69 Predlog uredbe Člen 22 Določbe te uredbe ne vplivajo na uporabo nacionalnih zavezujočih določb, katerih upoštevanje je po mnenju države članice bistvenega pomena za zaščito njenih javnih interesov, kot je na primer njena politična, socialna ali gospodarska ureditev, in sicer do take mere, da se te določbe uporabljajo za vse primere, ki sodijo na njihovo področje uporabe, ne glede na to, katero pravo se na podlagi te uredbe sicer uporablja za urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema. 1.  Prevladujoče obvezne odločbe so določbe, katerih neupoštevanje je očitno v nasprotju z javnim redom v zadevni državi članici. Pristojni organi ne bi smeli tolmačiti izjeme javnega reda na način, ki ni v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 21 te listine, ki prepoveduje vse oblike diskriminacije. 2.  Ta uredba ne omejuje izvajanja prevladujočih obveznih določb prava države sodišča, brez poseganja v določbe o pravni varnosti, ki se uporabljajo v skladu s členom 35. Sprememba 70 Predlog uredbe Člen 23 Uporaba posameznih določb prava po tej uredbi se lahko zavrne le, če je takšna uporaba očitno nezdružljiva z javnim redom države sodišča, pred katerim poteka postopek. Uporaba posameznih določb prava katere koli države po tej uredbi se lahko zavrne le, če je takšna uporaba očitno nezdružljiva z javnim redom države sodišča. (Ustreza členu 35 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 71 Predlog uredbe Člen 24 Kadar je v tej uredbi določena uporaba prava katere koli države, to pomeni, da je treba uporabljati materialno pravo te države, ne pa pravil mednarodnega zasebnega prava. Kadar je v tej uredbi določena uporaba prava katere koli države, se to nanaša na pravna pravila, veljavna v tej državi, ne pa na pravila mednarodnega zasebnega prava. Sprememba 72 Predlog uredbe Člen 25 Države z dvema ali več pravnimi sistemi – kolizija predpisov ozemeljskih enot Države z več kot enim pravnim sistemom – kolizija predpisov ozemeljskih enot 1.  Če je pravo, določeno s to uredbo, pravo države, ki obsega več ozemeljskih enot, od katerih ima vsaka svoja pravna pravila za urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema, se ustrezna ozemeljska enota, katere pravna pravila se uporabljajo, določi na podlagi notranjih kolizijskih pravil te države. Če država članica obsega več ozemeljskih enot, od katerih ima vsaka svoj pravni sistem ali svoja pravila glede vprašanj, ki jih ureja ta uredba: 1a.  Če takšnih notranjih kolizijskih pravil ni: (a)  se vsako sklicevanje na pravo te države za namene določitve prava, ki se uporablja v skladu s to uredbo, razume kot sklicevanje na pravo zadevne ozemeljske enote; (a)  se vsako sklicevanje na pravo države iz odstavka 1 za namene določitve prava, ki se uporablja v skladu z določbami o običajnem prebivališču zakoncev razume kot sklicevanje na pravo ozemeljske enote, v kateri imata zakonca običajno prebivališče; (b)  se vsako sklicevanje na običajno prebivališče v tej državi članici razume kot sklicevanje na običajno prebivališče na ozemeljski enoti; (b)  se vsako sklicevanje na pravo države iz odstavka 1 za namene določitve prava, ki se uporablja v skladu z določbami o državljanstvu zakoncev, razume kot sklicevanje na pravo ozemeljske enote, s katero imata zakonca najtesnejšo povezavo; (c)  se vsako sklicevanje na državljanstvo razume kot sklicevanje na ozemeljsko enoto, kot jo določa pravo te države članice, ali, v odsotnosti veljavnih pravil, ozemeljsko enoto, ki jo izbereta stranki, ali, v odsotnosti izbire, ozemeljsko enoto, s katero sta zakonca ali eden od njiju najtesneje povezana. (c)  se vsako sklicevanje na pravo države iz odstavka 1 za namene določitve prava, ki se uporablja v skladu z drugimi določbami o drugih elementih kot naveznih okoliščinah, razume kot sklicevanje na pravo ozemeljske enote, v kateri je zadevni element. (Ustreza členu 36 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 73 Predlog uredbe Člen 25 a (novo) Člen 25a Države z več kot enim pravnim sistemom – kolizije, povezane s kategorijami oseb Če ima država za premoženjska razmerja med zakoncema dva ali več pravnih sistemov ali sklopov pravil, ki se uporabljajo za različne kategorije oseb, se vsako sklicevanje na pravo te države razume kot sklicevanje na pravni sistem ali sklop pravil, ki ga določajo veljavna pravila te države. Če teh pravil ni, se uporablja pravni sistem ali sklop pravil, s katerim sta zakonca najtesneje povezana. Sprememba 74 Predlog uredbe Člen 25 b (novo) Člen 25b Neuporaba te uredbe za notranjo kolizijo zakonov Državi članici, ki obsega več ozemeljskih enot, od katerih ima vsaka svoja pravna pravila za premoženjska razmerja med zakoncema, te uredbe ni treba uporabljati za kolizijo zakonov, ki nastane samo med temi ozemeljskimi enotami. (Ustreza členu 38 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 75 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 2.  Vsaka zainteresirana stranka, ki kot glavni predmet spora uveljavlja priznanje sodne odločbe, lahko v skladu s postopkom iz členov [38 do 56] Uredbe (ES) št. 44/2001 zahteva, da se sodna odločba prizna. 2.  Vsaka zainteresirana stranka, ki kot glavni predmet spora uveljavlja priznanje sodne odločbe, lahko v skladu s postopkom iz členov 31b do 31o zahteva, da se taka sodna odločba prizna. (Ustreza členu 39 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 76 Predlog uredbe Člen 27 – točka a (a)  če je njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se zahteva priznanje; (Sprememba na zadeva slovenske različice zaradi razlike med večino jezikovnih različic in navedeno različico.) (Ustreza členu 40 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 78 Predlog uredbe Člen 27 – točka c (c)  če je nezdružljiva s sodno odločbo, izdano v sporu med istima strankama v državi članici, v kateri se zahteva priznanje; (c)  če je nezdružljiva s sodno odločbo, izdano v postopku med istima strankama v državi članici, v kateri se zahteva priznanje; (Ustreza členu 40 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 79 Predlog uredbe Člen 27 – točka d (d)  če je nezdružljiva s predhodno sodno odločbo, izdano v drugi državi članici ali v tretji državi glede istega zahtevka med istima strankama, pod pogojem, da predhodna sodna odločba izpolnjuje pogoje za priznanje v državi članici, v kateri se zahteva priznanje. (d)  če je nezdružljiva s predhodno sodno odločbo, izdano v drugi državi članici ali v tretji državi v postopku glede istega zahtevka med istima strankama, pod pogojem, da predhodna sodna odločba izpolnjuje pogoje za priznanje v državi članici, v kateri se zahteva priznanje. (Ustreza členu 40 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 80 Predlog uredbe Člen 29 Tuje sodne odločbe pod nobenimi pogoji ni dovoljeno preverjati glede vsebine. Pod nobenimi pogoji odločbe, izdane v državi članici, ni dovoljeno preverjati glede vsebine. (Ustreza členu 41 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 81 Predlog uredbe Člen 30 Sodišče države članice, v kateri se zahteva priznanje sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, lahko prekine postopek, če je bilo zoper sodno odločbo vloženo redno pravno sredstvo. Sodišče države članice, v kateri se zahteva priznanje sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, lahko prekine postopek, če je bilo zoper odločbo v državi članici izvora vloženo redno pravno sredstvo. (Ustreza členu 42 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 82 Predlog uredbe Člen 31 Sodne odločbe, izdane v državi članici in izvršljive v tej državi članici, se izvršijo v drugih državah članicah v skladu s členi [38 do 56 in členom 58] Uredbe (ES) št. 44/2001. Sodne odločbe, izdane v državi članici in izvršljive v tej državi, so izvršljive v drugi državi članici, če so bile na zahtevo zainteresirane stranke tam razglašene za izvršljive po postopku iz členov 31b do 31o. (Ustreza členu 43 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 83 Predlog uredbe Člen 31 a (novo) Člen 31a Določitev stalnega prebivališča Da bi sodišče, ki je začelo postopek, ugotovilo, ali ima stranka za namene postopka iz členov 31b do 31o stalno prebivališče v državi članici izvršitve, uporabi notranje pravo te države članice. (Ustreza členu 44 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 84 Predlog uredbe Člen 31 b (novo) Člen 31b Krajevna pristojnost sodišč 1.  Zahteva za razglasitev izvršljivosti se vloži pri sodišču ali pristojnem organu države članice izvršitve; ime sodišča ali pristojnega organa ta država članica sporoči Komisiji v skladu s členom 37. 2.  Krajevna pristojnost se določi glede na stalno prebivališče stranke, zoper katero se zahteva izvršitev, ali glede na kraj izvršitve. (Ustreza členu 45 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 85 Predlog uredbe Člen 31 c (novo) Člen 31c Postopek 1.  Postopek za vložitev zahteve ureja pravo države članice izvršitve. 2.  Vlagatelju v državi članici izvršitve ni treba imeti poštnega naslova ali pooblaščenega predstavnika. 3.  Zahtevi se priložijo naslednji dokumenti: (a)  izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za ugotovitev njene verodostojnosti; (b)  dokazilo, ki ga izda sodišče ali pristojni organ države članice izvora na obrazcu, ki se sprejme po svetovalnem postopku iz člena 37c(2), brez poseganja v člen 31d. (Ustreza členu 46 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 86 Predlog uredbe Člen 31 d (novo) Člen 31d Nepredložitev dokazila 1.  Če dokazilo iz točke (b) člena 31c(3) ni predloženo, lahko sodišče ali pristojni organ določi rok za njegovo predložitev, sprejme enakovredno listino ali, če meni, da razpolaga z zadostnimi podatki, stranko oprosti predložitve. 2.  Na zahtevo sodišča ali pristojnega organa se listine prevedejo. Listine prevede oseba, ki je za to pooblaščena v eni od držav članic. (Ustreza členu 47 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 87 Predlog uredbe Člen 31 e (novo) Člen 31e Razglasitev izvršljivosti Odločba se razglasi za izvršljivo takoj, ko so izpolnjene formalnosti iz člena 31c, brez kakršnega koli preizkusa iz člena 27. Stranka, zoper katero se zahteva izvršitev, v tej fazi postopka nima možnosti dajati nobenih izjav glede zahteve. (Ustreza členu 48 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 88 Predlog uredbe Člen 31 f (novo) Člen 31f Obvestilo o odločitvi v zvezi z zahtevo za razglasitev izvršljivosti 1.  Vlagatelj je nemudoma obveščen o odločitvi v zvezi z zahtevo za razglasitev izvršljivosti v skladu s postopkom, predpisanim po pravu države članice izvršitve. 2.  Potrdilo o razglasitvi izvršljivosti se vroči stranki, zoper katero se zahteva izvršitev, skupaj s sodno odločbo, če ji ta ni bila vročena že prej. (Ustreza členu 49 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 89 Predlog uredbe Člen 31 g (novo) Člen 31g Pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za razglasitev izvršljivosti 1.  Obe stranki lahko zoper odločitev o zahtevi za razglasitev izvršljivosti vložita pravno sredstvo. 2.  Pravno sredstvo se vloži pri sodišču, katerega ime zadevna država članica sporoči Komisiji v skladu s členom 37. 3.  Pravno sredstvo se obravnava po kontradiktornem postopku. 4.  Če se stranka, zoper katero se zahteva izvršitev, ne spusti v postopek pred sodiščem, ki odloča o pravnem sredstvu, ki ga je vložil vlagatelj, se uporabijo določbe člena 11, tudi če stranka, zoper katero se zahteva izvršitev, nima stalnega prebivališča v nobeni od držav članic. 5.  Pritožbo zoper razglasitev izvršljivosti se vloži v 30 dneh po njeni vročitvi. Če stranka, zoper katero se zahteva izvršitev, nima stalnega prebivališča v državi članici, v kateri je bila razglašena izvršljivost, temveč v drugi državi članici, je rok za vložitev pritožbe 60 dni, teči pa začne z dnem, ko je stranki potrdilo o razglasitvi izvršljivosti vročeno osebno ali na njenem prebivališču. Ta rok se ne sme podaljšati zaradi oddaljenosti. (Ustreza členu 50 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 90 Predlog uredbe Člen 31 h (novo) Člen 31h Postopek izpodbijanja odločbe o pravnem sredstvu Odločitev o pravnemu sredstvu se lahko izpodbija samo po postopku, katerega je zadevna država članica sporočila Komisiji v skladu s členom 37. (Ustreza členu 51 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 91 Predlog uredbe Člen 31 i (novo) Člen 31i Zavrnitev ali razveljavitev razglasitve izvršljivosti Sodišče, pri katerem se vloži pravno sredstvo iz člena 31g ali člena 31h, zavrne ali prekliče razglasitev izvršljivosti samo na podlagi enega od razlogov iz člena 27. Odločitev o tem mora sprejeti nemudoma. (Ustreza členu 52 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 92 Predlog uredbe Člen 31 j (novo) Člen 31j Prekinitev postopka Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo v skladu s členom 31g ali 31h, na zahtevo stranke, zoper katero se zahteva izvršitev odločbe, prekine postopek, če je bila izvršljivost sodne odločbe v državi članici izvora zaradi vložitve pravnega sredstva začasno zadržana. (Ustreza členu 53 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 93 Predlog uredbe Člen 31 k (novo) Člen 31k Začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja 1.  Če je treba sodno odločbo priznati v skladu s tem oddelkom, lahko vlagatelj vedno uveljavlja začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja po pravu države članice izvršitve, ne da bi bilo za to treba razglasiti izvršljivost sodne odločbe v skladu s členom 31e. 2.  Razglasitev izvršljivosti po zakonu vključuje pooblastilo za uvedbo ukrepov zavarovanja. 3.  V predpisanem roku za pravno sredstvo iz člena 31g(5) zoper razglasitev izvršljivosti in vse do odločitve o tem pravnem sredstvu zoper lastnino stranke, zoper katero se zahteva izvršitev, ni dovoljeno sprejeti nobenega ukrepa izvršbe, razen ukrepov zavarovanja. (Ustreza členu 54 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 94 Predlog uredbe Člen 31 l (novo) Člen 31l Delna izvršljivost 1.  Če je s sodno odločbo odločeno o več zahtevah, pa izvršljivosti ni mogoče razglasiti glede vseh zahtev, sodišče ali pristojni organ razglasi izvršljivost glede ene ali več teh zahtev. 2.  Vlagatelj lahko zahteva, da se razglasitev izvršljivosti omeji na del sodne odločbe. (Ustreza členu 55 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 95 Predlog uredbe Člen 31 m (novo) Člen 31m Pravna pomoč Če je bila vlagatelju zahteve v državi članici izvora odobrena popolna ali delna brezplačna pravna pomoč ali oprostitev stroškov postopka, je ta v postopku za razglasitev izvršljivosti upravičen do kar najširše brezplačne pravne pomoči ali oprostitve stroškov postopka, ki ju dopušča pravo države članice izvršitve. (Ustreza členu 56 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 96 Predlog uredbe Člen 31 n (novo) Člen 31n Brez varščine, jamstva ali pologa Od stranke, ki v eni od držav članic vloži zahtevo za priznanje, izvršljivost ali izvršitev sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, ni dovoljeno zahtevati nobene varščine, jamstva ali pologa z razlogom, da je ta stranka tuj državljan ali da nima stalnega prebivališča oziroma ne prebiva v državi članici izvršitve. (Ustreza členu 57 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 97 Predlog uredbe Člen 31 o (novo) Člen 31o Brez taks, pristojbin ali dajatev V državi članici izvršitve v postopku za razglasitev izvršljivosti ni dovoljeno zahtevati nobene takse, pristojbine ali dajatve, izračunane glede na vrednost predmeta spora. (Ustreza členu 58 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 98 Predlog uredbe Člen 32 Priznavanje javnih listin Sprejemljivost javnih listin 1.  Javna listina, ki je bila uradno sestavljena kot javna listina v eni od držav članic, se prizna v drugih državah članicah, razen če se njena veljavnost izpodbija po pravu, ki se uporablja, in pod pogojem, da to priznanje ni v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se zahteva priznanje. 1.   Javna listina, ki je bila uradno sestavljena v eni od držav članic, ima v drugi državi članici enako dokazno moč kot v državi članici izvora ali najbolj primerljive učinke, pod pogojem, da to priznanje ni v očitnem nasprotju z javnim redom zadevne države članice. Oseba, ki želi uporabiti javno listino v drugi državi članici, lahko zaprosi organ, ki je sestavil javno listino v državi članici izvora, naj izpolni obrazec, ki se sprejme po svetovalnem postopku iz člena 37c(2), v katerem opiše dokazno moč javne listine v državi članici izvora. 1a.  Verodostojnost javne listine se lahko izpodbija le na sodiščih v državi članici izvora in se presoja po pravu te države. Izpodbijana javna listina nima nobene dokazne moči v drugi državi članici, dokler je postopek izpodbijanja pred pristojnim sodiščem v teku. 1b.  Pravni posli ali pravna razmerja, zapisana v javni listini, se izpodbijajo na sodiščih, ki imajo pristojnost v skladu s to uredbo, in se presojajo po pravu, ki se uporablja v skladu s poglavjem III ali po pravu iz člena 36. Izpodbijana javna listina nima nobene dokazne moči v državi članici, ki ni država članica izvora izpodbijane okoliščine, dokler je postopek izpodbijanja pred pristojnim sodiščem v teku. 1c.  Če je izid postopka na sodišču države članice odvisen od odločitve o predhodnem vprašanju, ki zadeva pravne posle ali pravna razmerja, zapisana v javni listini o premoženjskopravni zadevi, je za odločanje o tem vprašanju pristojno to sodišče. (2)  S priznanjem javnih listin dobijo te dokazno moč kar zadeva vsebino, domneva pa se tudi njihova veljavnost. (Ustreza členu 59 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 99 Predlog uredbe Člen 33 1.  Javna listina, ki je bila uradno sestavljena kot javna listina in je izvršljiva v eni od držav članic, se na zahtevo razglasi za izvršljivo v drugi državi članici v skladu s postopkom iz členov [38 do 57] Uredbe (ES) št. 44/2001. 1.  Javna listina, ki je izvršljiva v državi članici izvora, se razglasi za izvršljivo v drugi državi članici na podlagi zahteve, ki jo vloži katera koli zainteresirana stranka v skladu s postopkom iz členov 31b do 31o. 1a.  Organ, ki je sestavil javno listino, za namene točke (b) člena 31c(3) na zahtevo katere koli zainteresirane stranke izda dokazilo na obrazcu, sprejetem po svetovalnem postopku iz člena 37b(2). 2.  Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo iz členov [43 in 44] Uredbe (ES) št. 44/2001, zavrne ali razveljavi razglasitev izvršljivosti samo v primeru, da bi bila izvršitev javne listine v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici izvršitve. 2.  Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo iz člena 31g ali člena 31h, zavrne ali prekliče razglasitev izvršljivosti le, če je izvršitev javne listine v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici izvršitve. (Ustreza členu 60 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 100 Predlog uredbe Člen 34 Priznavanje in izvršljivost sodnih poravnav Izvršljivost sodnih poravnav Sodne poravnave, ki so izvršljive v državi članici izvora, so na zahtevo ene od zainteresiranih strank priznane in razglašene za izvršljive v drugi državi članici pod enakimi pogoji kot javne listine. Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo iz člena [42 ali 44] Uredbe (ES) št. 44/2001, zavrne ali razveljavi razglasitev izvršljivosti samo v primeru, da bi bila izvršitev sodne poravnave v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici izvršitve. 1.   Sodne poravnave, ki so izvršljive v državi članici izvora, so razglašene za izvršljive v drugi državi članici na podlagi zahteve, ki jo vloži zainteresirana stranka po postopku iz členov 31b do 31o. 1a.  Sodišče, ki je potrdilo poravnavo ali pred katerim je bila poravnava sklenjena, za namene točke (b) člena 31c(3) na zahtevo katere koli zainteresirane stranke izda dokazilo na obrazcu, sprejetem po svetovalnem postopku iz člena 37c(2). 1b.  Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo iz člena 31g ali člena 31h, zavrne ali prekliče razglasitev izvršljivosti le, če je izvršitev sodne poravnave v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici izvršitve. (Ustreza členu 61 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 101 Predlog uredbe Člen 35 – naslov Posledice za tretje osebe Zaščita tretjih oseb Sprememba 102 Predlog uredbe Člen 35 – odstavek 2 2.  Vendar pa lahko pravo države članice določa, da se zakonca v odnosu do tretje osebe ne moreta sklicevati na pravo, ki se uporablja za urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema, če ima eden od njiju ali tretja oseba običajno prebivališče na ozemlju te države članice in pogoji javne objave pravic ali vpisa v javni register, kot jih določa pravo te države članice, niso izpolnjeni, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti, katero pravo se uporablja za urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema. 2.  Vendar pa se v pravnem razmerju med zakoncem in tretjo osebo nobeden od zakoncev ne more sklicevati na pravo, ki se uporablja za urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema, če imata zakonec, ki je v pravnem razmerju s tretjo osebo, in tretja oseba običajno prebivališče v isti državi, ki ni država, katere pravo se uporablja za urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema. V tem primeru se za posledice, ki jih ima premoženjsko razmerje med zakoncema za tretjo osebo, uporablja pravo države članice, v kateri imata ta zakonec in tretja oseba običajno prebivališče. Sprememba 103 Predlog uredbe Člen 35 – odstavek 3 3.  Pravo države članice, kjer se nahaja nepremičnina, lahko vsebuje pravilo glede pravnega razmerja med zakoncema in tretjimi osebami v zvezi s to nepremičnino, ki je podobno pravilu iz odstavka 2. 3.  Odstavek 2 se ne uporablja: (a)  če se je tretja oseba zavedala ali bi se morala zavedati, katero pravo se uporablja za urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema, ali (b)  če so bile izpolnjene zahteve v zvezi z javno objavo ali vpisom premoženjskih razmerij med zakoncema po pravu države članice, v kateri imata tretja oseba in zakonec, ki posluje s tretjo osebo, običajno prebivališče, ali (c)  če so bile pri poslovanju z nepremičnim premoženjem izpolnjene zahteve v zvezi z javno objavo ali vpisom premoženjskih razmerij med zakoncema, ki zadevajo nepremično premoženje, po pravu države članice, v kateri je nepremično premoženje. Sprememba 104 Predlog uredbe Člen -36 (novo) Člen -36 Običajno prebivališče 1.  Za namene te uredbe je običajni sedež družb in drugih subjektov, s pravno osebnostjo ali brez nje, kraj njihove glavne uprave. Za običajno prebivališče fizične osebe, ki deluje v okviru svoje poslovne dejavnosti, velja glavni kraj poslovanja. 2.  Če je pravno razmerje sklenjeno v okviru poslovanja agencije, podružnice ali druge poslovne enote ali če mora po pogodbi obveznosti izpolniti taka agencija, podružnica ali druga poslovna enota, se za običajno prebivališče šteje kraj, v katerem se nahaja ta agencija, podružnica ali druga poslovna enota. 3.  Za namene ugotavljanja običajnega prebivališča je odločilen trenutek sklenitve pravnega razmerja. Sprememba 105 Predlog uredbe Člen 37 – odstavek 1 – točka b a (novo) (ba)  imena in kontaktne podatke sodišč in organov, ki so pristojni za obravnavanje zahtev za razglasitev izvršljivosti v skladu s členom 31b(1) in za obravnavanje pravnih sredstev zoper sodne odločbe o takšnih zahtevah v skladu s členom 31g(2); (Ustreza členu 78(1)(a) v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 106 Predlog uredbe Člen 37 – odstavek 1 – točka b b (novo) (bb)  postopke izpodbijanja razsodbe o pravnem sredstvu iz člena 31h; Sprememba 108 Predlog uredbe Člen 37 – odstavek 3 3.  Komisija ustrezno poskrbi, zlasti prek večjezične spletne strani Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, da so sporočene informacije javno dostopne v skladu z odstavkoma 1 in 2. 3.  Komisija ustrezno poskrbi, zlasti prek večjezičnega spletišča Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, da so sporočeni podatki javno dostopni na enostaven način v skladu z odstavkoma 1 in 2. Države članice zagotovijo, da so podatki na večjezičnem spletišču dostopni tudi prek morebitnih uradnih spletišč, ki so jih vzpostavile, zlasti prek povezave s spletiščem Komisije. (Ustreza členu 78(3) v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 109 Predlog uredbe Člen 37 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Komisija uvede orodje za obveščanje in usposabljanje za zadevne pravosodne delavce in odvetnike z oblikovanjem interaktivnega spletnega portala v vseh uradnih jezikih Unije in sistema za izmenjavo strokovnih izkušenj in prakse. Sprememba 110 Predlog uredbe Člen 37 a (novo) Člen 37a Sestava in kasnejše spreminjanje seznama, ki vsebuje podatke iz člena 2(1a) 1.  Komisija na podlagi uradnih obvestil držav članic sestavi seznam drugih organov in odvetnikov iz člena 2(1a). 2.  Države članice obvestijo Komisijo o kasnejših spremembah podatkov s seznama. Komisija ustrezno spremeni seznam. 3.  Komisija seznam in morebitne kasnejše spremembe objavi v Uradnem listu Evropske unije. 4.  Komisija tudi na vsak drug ustrezen način, zlasti prek Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, omogoči, da so vsi podatki, uradno sporočeni v skladu z odstavkoma 1 in 2, na voljo javnosti. (Ustreza členu 79 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 111 Predlog uredbe Člen 37 b (novo) Člen 37b Sestava in kasnejše spreminjanje dokazil in obrazcev iz členov 31c, 32, 33 in 34 Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme in kasneje spreminja dokazila in obrazce iz členov 31c, 32, 33 in 34. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 37c(2). (Ustreza členu 80 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 112 Predlog uredbe Člen 37 c (novo) Člen 37c Postopek v odboru 1.  Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. 2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št 182/2011. (Ustreza členu 81 v Uredbi (EU) št. 650/2012.) Sprememba 113 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 3 3.  Poglavje III se uporablja samo za pare, ki se poročijo ali izberejo pravo, ki se uporablja za urejanje njihovih premoženjskih razmerij, po datumu začetka uporabe te uredbe. 3.  Poglavje III se uporablja samo za pare, ki po datumu začetka uporabe te uredbe: (a)   sklenejo zakonsko zvezo ali (b)   izberejo pravo, ki se uporablja za urejanje njihovih premoženjskih razmerij. Dogovor o izbiri prava, ki je sklenjen pred [datum začetka veljavnosti te uredbe], je prav tako veljaven, če izpolnjuje zahteve iz Poglavja III ali če je veljaven po pravu, ki se uporablja v trenutku sklenitve dogovora o izbiri prava po veljavnih pravilih mednarodnega zasebnega prava.