Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Pomorska strategija za Jadransko in Jonsko morje" (COM(2012)0713),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94(1) ter poznejših sprememb ("uredba o Sredozemskem morju"),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2013 o skupni ribiški politiki(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 o zunanji razsežnosti skupne ribiške politike(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES in obveznosti za države članice EU, da najpozneje do leta 2020 izvedejo potrebne ukrepe za dosego ali ohranitev dobrega okoljskega stanja v morskem okolju,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2012 o razvoju makroregionalnih strategij EU: sedanja praksa in pričakovanja za prihodnost, zlasti v Sredozemlju(4),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 8. marca 2011 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih določbah za ribolov v območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju)(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2010 o celostni pomorski politiki (CPP) – ocena dosedanjega napredka in novi izzivi(6),

–  ob upoštevanju predloga direktive Komisije o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij (COM(2013)0133),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o novi pobudi za Strategijo za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva(7),

–  ob upoštevanju direktive o habitatih(8),

–  ob upoštevanju izjave evropskih ministrov, pristojnih za celostno pomorsko politiko, in Komisije z dne 7. oktobra 2012 o morski in pomorski agendi za rast in delovna mesta ("Limassolska izjava"),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju" (COM(2012)0494),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. junija 2011,

–  ob upoštevanju konvencije za varstvo Sredozemskega morja pred onesnaževanjem in njenih protokolov(9),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom EVROPA 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju pobude Odbora regij z dne 12. oktobra 2011 v podporo razvoju nove jadransko-jonske makroregije(10),

–  ob upoštevanju Anconske izjave, sprejete dne 5. maja 2010 na 12. jonskem svetu,

–  ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982,

–  ob upoštevanju kodeksa odgovornega ribištva Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, sprejetega dne 31. oktobra 1995,

–  ob upoštevanju priporočila št. 199 Mednarodne organizacije dela o delu v sektorju ribištva,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A7-0234/2013),

A.  ker ob Jadranskem in Jonskem morju leži sedem držav(11), med katerimi so štiri države članice (Italija, Grčija, Hrvaška in Slovenija), ena država kandidatka (Črna gora) in dve potencialni državi kandidatki (Albanija ter Bosna in Hercegovina);

B.  ker je čezmejno sodelovanje bistveno za razvoj skupnega upravljanja ribiških dejavnosti in za zagotavljanje trajnostnega izkoriščanja staležev rib;

C.  ker mednarodne vode še vedno predstavljajo velik del bazena Jadranskega in Jonskega morja, četudi so nekatere jadranske države razglasile posebna območja;

D.  ker je Parlament v svoji nedavni resoluciji o razvoju makroregionalnih strategij EU poudaril, da je jadransko-jonska makroregionalna strategija pomemben dejavnik sprave med državami na zahodnem Balkanu ter da lahko prispeva k vključevanju teh držav v Unijo, s čimer bo omogočeno izvajanje celostne politike za celoten sredozemski bazen;

E.  ker so države podpisnice Anconske izjave pozvale Komisijo, naj pripravi makroregionalno politiko za jadransko-jonsko regijo po zgledu makroregionalnih strategij, ki jih je že predlagala za Baltsko morje (2009), Podonavje (2010) in območje Atlantskega oceana (2011)(12);

F.  ker je Evropski svet v sklepih, ki jih je sprejel 23. in 24. junija 2011, pozval države članice, naj "v sodelovanju s Komisijo nadaljujejo delo v zvezi z možnimi novimi makroregijskimi strategijami, zlasti glede jadransko-jonske regije";

G.  ker je Odbor regij v svojem nedavnem mnenju pozval Parlament, naj podpre oblikovanje strategije Unije za jadransko-jonsko makroregijo, ki bo upoštevala velike izzive, s katerimi se spoprijema ta morski bazen, še posebej za sektorja ribištva in ribogojstva;

H.  ker je ribištvo tradicionalno zelo pomemben sektor za večino regij ob Jadranskem in Jonskem morju in ker se trenutno dejavnosti ribištva na tem območju upravljajo v okviru Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) in Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT);

I.  ker so za geofizikalno sestavo jadranskega morskega bazena, zlasti v severnem delu, značilne pretežno plitve vode in peščeno dno, ki večje globine doseže le na oddaljenosti več milj od obale, geofizikalne značilnosti jonskega morskega bazena pa so podobne značilnostim ostalih območij mnogo globljega Sredozemskega morja, zlasti geografski podobmočji GFCM 18 in 19, ki dosegata globine do 2000 metrov;

J.  ker se v jadransko-jonskem morskem bazenu izvaja večvrstni ribolov, pri katerem se uporablja raznovrstno orodje, od malega priobalnega ribolova do ribolova s pridnenimi vlečnimi mrežami, od ribolova s pelagično vlečno mrežo do rekreativnega ribolova;

K.  ker je Jadransko morje območje z velikim številom endemičnih vrst rib, povečanje ribolovnega napora in/ali onesnaževanja pa je povzročilo hude težave kar zadeva staleže rib in za ribiški sektor na splošno, zlasti ob italijanski obali severnega Jadranskega morja;

L.  ker je poleg tega v zadnjih letih tudi v jadransko-jonskem morskem bazenu prišlo do občutnega razvoja sektorja ribogojstva, čeprav se ta sooča s pomembnimi okoljskimi in prostorskimi omejitvami, in ker niso vsa območja primerna za namestitev priobalnih gojišč oziroma ta niso vedno skladna z drugimi dejavnostmi;

M.  ker se že odvija več tehtnih regionalnih pobud za spodbujanje znanstvenega sodelovanja, ki bi podpiralo odgovoren ribolov v Jadranskem morju, kot je na primer projekt AdriaMed(13);

N.  ker mnoge države članice Unije še vedno nimajo posebnih nacionalnih ali regionalnih razvojnih načrtov za urejanje objektov na obali in na morju ter za pregledno določanje področij, primernih za ribogojnice, da bi preprečile lahko predvidljiva navzkrižja interesov z drugimi gospodarskimi sektorji, kot so turizem, kmetijstvo ali obalni ribolov;

O.  ker gre pri mreži zaščitenih morskih in obalnih območij Jadranskega morja (AdriaPAN) za pobudo, katere namen je izboljšanje učinkovitosti upravljanja in zmogljivosti načrtovanja v okviru partnerstev;

P.  ker mora razvoj celostnega pristopa k pomorski politiki za Jadransko in Jonsko morje spremljati proces dialoga in partnerstva z vsemi obalnimi državami, in sicer zaradi čezmejne narave pomorskih dejavnosti in skupnih virov;

Splošno

1.  poudarja, da je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe Parlament postal polnopravni sozakonodajalec za sektor ribištva in ribogojstva ter da namerava zato v celoti opravljati svoje naloge kar zadeva določanje usmeritev na področju ribištva na ravni EU, pa tudi na regionalni in medregionalni ravni;

2.  meni, da bi morala biti strategija za Jadransko in Jonsko morje posebej osredotočena na trajnostni razvoj in rast sektorja ribištva in ribogojstva, vključno z zaposlovanjem v tem sektorju;

3.  meni, da bi moral biti cilj strategije za Jadransko in Jonsko morje zagotoviti ohranjanje in varstvo okolja;

4.  pozdravlja sporočilo Komisije z dne 3. decembra 2012 kot pomembno podlago za sprejetje zakonodajnega okvira, ki bo spodbujal tesnejše sodelovanje med državami in regijami ob Jadranskem in Jonskem morju v korist odgovornega in gospodarsko vzdržnega ribištva za obalne skupnosti;

5.  v zvezi s tem meni, da bi morala imeti celostna pomorska politika (CPP) bistveno vlogo pri razvoju dolgoročne strateške politike za Jadransko in Jonsko morje, namenjene zagotavljanju trajnostne rasti v morskem in pomorskem sektorju ter ohranjanju morskih ekosistemov za prihodnje generacije;

6.  poleg tega meni, da je pomorsko prostorsko načrtovanje kot javni proces analiziranja in načrtovanja prostorske in časovne porazdelitve človeških dejavnosti v Jadranskem in Jonskem morju – zlasti v severnem Jadranskem morju – bistveno za trajnostno prihodnost ribiškega sektorja v primerjavi z drugimi povezanimi dejavnostmi;

7.  ponovno poudarja svojo podporo sprejetju makroregionalne strategije za ta pomemben morski bazen, da bi se spoprijeli s skupnimi izzivi in težavami, s katerimi se soočajo državljani v teh obalnih regijah, ter spodbujali njihov gospodarski razvoj in evropsko povezovanje;

8.  meni, da morajo biti vsi programi in instrumenti za financiranje EU(14), pa tudi instrumenti za predpristopno pomoč, ki zadevajo regije jadransko-jonskega morskega bazena, skladni med seboj ter da jih je treba uporabljati na čim bolj učinkovit način, da bi prispevali resnično dodano vrednost za ribiče in podjetja s področja ribištva na teh območjih;

9.  izraža trdno prepričanje, da lahko vsako prizadevanje za odgovorno in trajnostno ribištvo v jadransko-jonskem morskem bazenu spodbuja razvoj obalnih in podeželskih območij zadevnih držav ter prispeva k razvoju povezovalnih gospodarskih dejavnosti, kot je na primer "ribolovni turizem", ki ga izvajajo poklicni ribiči in pri katerem se na ribiška plovila vkrcajo osebe zaradi turističnih ali študijskih namenov, pri čemer se vedno ohranja skladnost z načeli trajnostnega ribištva, ki v celoti spoštuje okolje in biotsko raznovrstnost tega morskega bazena;

10.  meni, da bi lahko Barcelonska konvencija in njen protokol o celostnem upravljanju obalnih območij, ki je začel veljati marca 2011, služila kot model za uveljavitev obveznega izvajanja celostne politike za države članice, ki mejijo na Jadransko in Jonsko morje;

11.  meni, da razpoložljive informacije o staležih rib v jadransko-jonskem morskem bazenu, o njihovem gibanju in porazdelitvi ter o rekreativnem ribolovu niso zadovoljive, ter zato poziva pristojne organe in raziskovalna telesa, naj čim prej zapolnijo obstoječe vrzeli;

12.  poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe za spodbujanje raziskovalnih programov, povezanih z morskim okoljem in ribištvom, ter uporabo in razširjanje ugotovitev, ki izhajajo iz teh raziskav;

13.  meni, da lahko na gospodarskem področju zgledi uspešnega sodelovanja med upravnimi organi različnih regij(15) služijo kot primeri dobre prakse in da bi jih bilo mogoče razširiti na druga področja uporabe, z namenom zagotavljanja boljše sledljivosti, donosnosti in trženja ribiških proizvodov in proizvodov ribogojstva ter zlasti lokalnih proizvodov;

14.  odobrava sodelovanje vseh deležnikov pri prizadevanjih za razvoj trajnostnega in produktivnega ribiškega sektorja na tem območju;

15.  meni, da je za trajnostni razvoj ribiškega sektorja in sektorja ribogojstva v celotnem jadransko-jonskem morskem bazenu, pa tudi za spodbujanje zaposlenosti v obalnih skupnostih, neobhodno priznati izjemno pomembno vlogo dela, ki ga v ribištvu opravljajo ženske, spodbujati njihove možnosti za strokovno usposabljanje ter jih vključevati v obalne akcijske skupine in v organizacije proizvajalcev;

16.  poziva k oblikovanju spodbud za privabljanje mladih v sektor ribištva in ribogojstva na tem območju ter za spodbujanje mladih k opravljanju teh dejavnosti;

17.  ugotavlja, da je Parlament že v preteklosti opozarjal na to, da je potrebna enostavnejša, doslednejša in preglednejša zakonodaja na področju ribogojstva, ki bo odpravila ovire, ki so doslej preprečevale celovit razvoj potenciala sektorja ribogojstva v EU, za kar so potrebni jasni in dosledni predpisi na ravni EU in držav, pa tudi dobro opredeljeni pomorski in obalni razvojni načrti držav članic, v skladu z nedavno sprejetimi smernicami v okviru Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju(16);

18.  opozarja, da bi lahko usmerjen razvoj sektorja ribogojstva obalnim regijam na območju jadransko-jonskega morskega bazena, ki so močno odvisne od poletne turistične dejavnosti, zagotovil delovna mesta, ki niso odvisna od sezonskih gibanj, ter tako pomembno prispeval k zaposlovanju;

19.  poudarja, da razširitev dejavnosti ribogojstva ne sme ogroziti doseganja dobrega okoljskega stanja v skladu z Direktivo 2008/56/ES ter da je treba to razširitev izvesti popolnoma v skladu z vso ustrezno okoljsko zakonodajo Unije;

20.  poudarja, da je varovanje staležev rib in morskega okolja pred onesnaževanjem ter prelovom in/ali nezakonitim ribolovom mogoče le preko oblikovanja povezane mreže za obveščanje in nadzor pomorskih dejavnosti v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami in obalnimi regijami;

Posebna opažanja

21.  poziva obalne države jadransko-jonskega morskega bazena, naj sodelujejo pri oblikovanju celovitega pregleda posebnih geofizikalnih in batimetričnih značilnosti, prisotnosti in porazdelitve različnih morskih vrst ter različnih tehnik ribolova na tem območju, da bi dobile celovito podobo, ki bi se uporabljala kot podlaga za boljše upravljanje ribištva in ki bi pomagala okrepiti ribiško dejavnost v okviru morebitne prihodnje makroregionalne strategije;

22.  poziva Komisijo, naj čim prej in najpozneje do leta 2013 sprejme ustrezen akcijski načrt za konkretno izvajanje makroregionalne pomorske strategije za Jadransko in Jonsko morje, pri čemer poudarja, da mora biti ribiški sektor med prednostnimi nalogami v okviru te strategije, upoštevati pa mora tudi posebne geofizikalne značilnosti, in naj ta akcijski načrt poveže z regionalno politiko, celostno pomorsko politiko Unije in instrumentom za povezovanje Evrope, da bi okrepila njegov učinek vzvoda;

23.  poziva Komisijo, naj v kratkem predstavi predlog uredbe, v kateri bo opredelila skupne tehnične ukrepe na področju ribištva v jadransko-jonskem morskem bazenu, dovoljen ribolovni napor, ribolovna obdobja in dovoljeno orodje za ribiško dejavnost v tem morskem bazenu ter druge ustrezne ukrepe upravljanja;

24.  obžaluje, da države članice niso bolj uporabljale teh individualnih načrtov upravljanja, ki omogočajo začasno opustitev nekaterih splošnih pravil, da se lahko upoštevajo posebne značilnosti; meni, da bi to bistveno olajšalo lokalno upravljanje in zagotovilo dragocene podatke o stanju na različnih območjih, tako da bi se lahko uvedle ustrezne spremembe; zato poziva obalne države članice, naj konstruktivno sodelujejo med seboj in s Komisijo pri posodabljanju in nenehnem prilagajanju ukrepov za upravljanje ribištva;

25.  poziva Komisijo, naj vzpostavi stalni dialog s tretjimi državami na območju jadransko-jonskega morskega bazena, da bi se sprejeli posebni dvostranski ali večstranski sporazumi, ki bi si prizadevali za uskladitev in standardizacijo pravil za upravljanje ribištva, da bi se dosegli cilji skupne ribiške politike EU v Sredozemlju, pri čemer bi bilo treba v celoti izkoristiti okvir sodelovanja, ki ga zagotavljajo mednarodne in regionalne ribiške organizacije; poudarja, da je mogoče dodano vrednost strategije za Jadransko in Jonsko morje zagotoviti le, če se upoštevajo vse mejne države, države EU in tretje države;

26.  poziva Komisijo, naj spodbuja uresničevanje ciljev skupne ribiške politike, zlasti doseganje ravni staležev, ki presegajo raven največjega trajnostnega donosa, za vse staleže rib najpozneje do leta 2020 in spodbujanje uporabe ekosistemskega pristopa v zvezi s tretjimi državami;

27.  poziva Komisijo, naj z obalnimi državami poglobi izmenjave dobre prakse ohranjanja ter naj spodbuja oblikovanje zaščitenih morskih območij, katerih namen bo obnova najbolj ogroženih vrst;

28.  poziva Komisijo, naj spodbuja uresničevanje ciljev okvirne direktive o morski strategiji v zvezi s tretjimi državami, ki mejijo na Jadransko in Jonsko morje, in sicer, da bi najpozneje do leta 2020 dosegle ali ohranile dobro okoljsko stanje v morskem okolju;

29.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj spodbuja države članice, ki mejijo na Jadransko in Jonsko morje, da razvijejo in izvajajo morske strategije, pri čemer morajo uporabljati ekosistemski pristop in zagotavljati vključevanje okoljskih vprašanj v različne politike, ki vplivajo na morsko okolje, ob upoštevanju čezmejnih učinkov na kakovost morskih voda sosednjih tretjih držav;

30.  opozarja, da so tako v okviru prihodnjega Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), tj. prek njegovih programov zbiranja podatkov, kot v okviru različnih raziskovalnih programov Unije na voljo finančna sredstva za izboljšanje poznavanja morskega okolja, vključno z vrstami rib, ter za uvedbo večje inovativnosti in boljših praks v ribiški dejavnosti; zato poziva države članice, naj predložijo projekte na teh področjih, in meni, da lahko okrepljeno sodelovanje med različnimi obalnimi državami, ne glede na to, ali so članice EU ali ne, prispeva k izredno zanimivim pobudam, ki lahko koristijo celotnemu jadransko-jonskemu bazenu, in sicer v okviru projektov, ki jih predložijo države članice;

31.  poziva Komisijo, naj oceni možnost, da bi se v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko in na podlagi izkušenj, pridobljenih s skladom FEMIP(17), oblikovala posebna vrstica za financiranje izvajanja dejavnosti in uresničevanja ciljev iz te strategije, da bi se izognili nadaljnjemu zapletanju s sprejemanjem novih proračunskih instrumentov; prav tako poziva Komisijo, naj preuči možnost uporabe projektnih obveznic in javno-zasebnih partnerstev kot posebej ustreznih finančnih instrumentov;

32.  poziva Komisijo, naj predlaga ustanovitev posebnih svetovalnih organov za Jadransko in Jonsko morje v okviru regionalnega svetovalnega sveta za Sredozemlje, ki se je že oblikoval, ki bodo temeljili na pozitivnih izkušnjah z "morskimi okrožji", kot so vzpostavljena v italijanskih vodah(18) (kot je severnojadransko ribiško okrožje, vzpostavljeno leta 2012 za deljeno in usklajeno upravljanje ribiškega sektorja v severnem Jadranu s političnega, gospodarskega, socialnega in okoljskega vidika);

33.  poziva Komisijo, naj v prihodnji zakonodajni predlog o pomorskem prostorskem načrtovanju vključi določbe, ki pomorskim državam članicam nalagajo popis predpisov s področja varovanja okolja in turizma v veljavi na njihovem ozemlju ter – za območja, za katera ne veljajo omejitve – sprejetje "pomorskih in obalnih razvojnih načrtov", ki bodo opredelili dopustnost in združljivost uporabe in zasedbe teh območij, da se tako olajša dostop do območij, ki so primerna za ustanavljanje podjetij iz sektorja ribogojstva;

34.  poziva Komisijo, naj oblikuje poseben delovni načrt za Jadransko in Jonsko morje, kot se izvaja za Sredozemsko morje (projekt IMP-MED), v katerem bodo določeni prihodnji cilji za to območje; poudarja, da je ta delovni načrt je treba obravnavati kot projekt, upravičen do financiranja v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

35.  poziva Komisijo, naj razvije nabor sankcijskih ukrepov, tako da bo mogoče kaznovati državo članico, ki ne izpolnjuje obveznosti zbiranja in prenosa podatkov ali ni zmožna reševati težav z nezakonitim, neprijavljenim in zakonsko neurejenim ribolovom v njenih vodah ali s strani njenega ribiškega ladjevja;

o
o   o

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 409, 30.12.2006, str. 11; UL L 36, 8.2.2007, str. 6; UL L 196, 28.7.2011, str. 42. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0040. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0461. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0269. (5) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 193. (6) UL C 70 E, 8.3.2012, str.70. (7) UL C 236 E, 12.8.2011, str.132. (8) Direktiva Sveta 92/43/EGS (UL L 206, 22.7.1992, str. 7). (9) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0128. (10) Mnenje COTER-V-016, pripravljavec mnenja Spacca (ALDE, IT), oktober 2011. (11) Mednarodna hidrografska organizacija (IHO) kot južno mejo Jonskega morja opredeljuje črto med rtom Passero (Sicilija) in rtom Tenaron (Grčija). (12) COM(2009)0248, COM(2012)0128, COM(2010)0715 in COM(2011)0782. (13) AdriaMed je regionalni projekt Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (ZN FAO), ki ga financirata Italijansko ministrstvo za kmetijske, prehrambene in gozdarske politike ter Evropska komisija, namenjen pa je spodbujanju znanstvenega sodelovanja med jadranskimi državami (Albanija, Hrvaška, Italija, Črna gora in Slovenija) v skladu s kodeksom odgovornega ribištva ZN FAO. (14) Strukturni skladi (ESRR, kohezijski skladi, ESS, ESR/ESPR), pa tudi 7. okvirni program in LIFE+. (15) Na primer Družbeno-gospodarska opazovalnica za ribištvo in ribogojstvo v severnem Jadranskem morju. (16) Resolucija GFCM/36/2012/1 "Guidelines on Allocated Zones for Aquaculture (AZA)", sprejeta na 36. seji Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (maj 2012). (17) Sklad za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo. (18) Namen "morskih okrožji" je krepitev sodelovanja med državnimi in regionalnimi vladami za razvoj in podpiranje sektorja ribištva in ribogojstva ter spodbujanje partnerstva z ribiči in podjetji v sektorju ribištva.