Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2013/2593(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0385/2013

Predložena besedila :

B7-0385/2013

Razprave :

Glasovanja :

PV 12/09/2013 - 13.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0377

Sprejeta besedila
PDF 295kWORD 27k
Četrtek, 12. september 2013 - Strasbourg Končna izdaja
Digitalna agenda za rast, mobilnost in zaposlovanje
P7_TA(2013)0377B7-0385/2013

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2013 o digitalni agendi za rast, mobilnost in zaposlovanje: čas za pospešeno ukrepanje (2013/2593(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. decembra 2012 z naslovom Evropska digitalna agenda – digitalne spodbude za evropsko rast (COM(2012)0784),

–  ob upoštevanju vprašanj Komisiji in Svetu o digitalni agendi za rast, mobilnost in zaposlovanje: čas za pospešeno ukrepanje (O-000085 – B7-0219/2013 in O-000086 – B7-0220/2013),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji(1),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra(2),

–  ob upoštevanju potekajočih pogajanj o instrumentu za povezovanje Evrope in zlasti spremenjenega predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropska telekomunikacijska omrežja in razveljavitvi Odločbe št. 1336/97/ES (COM(2013)0329),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5. maja 2010 o novi digitalni agendi za Evropo: 2015.eu(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. septembra 2012 z naslovom Sprostitev potenciala računalništva v oblaku v Evropi (COM(2012)0529),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. januarja 2012 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (splošna uredba o varstvu podatkov) (COM(2012)0011),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2011 o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope (COM(2011)0665),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. maja 2010 z naslovom Evropska digitalna agenda (COM(2010)0245),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker namerava Evropski svet na seji 24. in 25. oktobra 2013 sprejeti sklepe o Evropski digitalni agendi;

B.  ker mora biti glavni cilj evropske digitalne strategije, sprejete leta 2010, zmanjšati neenakosti med državami članicami, zlasti kar zadeva dostop do fiksne in mobilne hitre in zelo hitre širokopasovne infrastrukture;

C.  ker so informacijske in komunikacijske tehnologije jedro digitalne družbe in predstavljajo približno 20 % rasti produktivnosti v Evropski uniji in 4,5 % njenega BDP ter ustvarijo 25 % zasebnih vlaganj v raziskave in razvoj v Evropski uniji, zaradi česar bi lahko izjemno prispevale k rasti in zaposlovanju;

D.  ker bi imelo izkoriščanje potenciala digitalnega gospodarstva v Evropski uniji velik multiplikacijski učinek na gospodarstvo in bi pripomoglo k večji rasti in večjemu številu zaposlitev; ker je zato sprostitev tega potenciala ena od najpomembnejših reform za rast in konkurenčnost, ki bi Evropski uniji pomagala pri izhodu iz sedanje krize;

E.  ker se ocenjuje, da bo do leta 2020 na internet priključenih 50 milijard naprav, svetovni promet s podatki pa naj bi se do konca leta 2017 povečal 15-krat; ker bo vse hitrejše naraščanje širokopasovnega prometa zahtevalo ambiciozne politike na ravni Unije in držav članic, da bi se povečala zmogljivost fiksnih in mobilnih omrežij, saj bo le tako Evropska unija dosegla večjo rast, konkurenčnost in produktivnost;

F.  ker je sedanje cilje digitalne agende prehitel hiter razvoj na drugih celinah in zato niso dovolj ambiciozni, da bi Evropska unija do leta 2020 postala vodilna svetovna sila na področju telekomunikacij;

G.  ker Parlament in Svet še vedno čakata na predlog Komisije o internetni nevtralnosti in univerzalni storitvi;

1.  poudarja, da morata biti digitalna agenda in dokončanje enotnega digitalnega trga v jedru prizadevanj Evropske unije za ustvarjanje rasti in izhod iz krize; meni, da je tako na ravni Evropske unije kot na nacionalni ravni potrebno politično vodstvo, da bi odpravili obstoječe ovire za enotni digitalni trg in omogočili ustvarjanje novih delovnih mest in rasti v Evropski uniji; ponovno opozarja, da digitalno gospodarstvo raste sedemkrat hitreje kot ostalo gospodarstvo, in ugotavlja, da bi lahko z dokončanjem enotnega digitalnega trga doprinesli h gospodarstvu 110 milijard EUR letno;

2.  poudarja, da se Evropska unija srečuje z večjim številom hkratnih pritiskov na rast BDP v času, ko so možnosti za spodbujanje rasti iz javnih sredstev omejene zaradi visokih ravni zadolženosti in primanjkljaja, ter poziva institucije EU in države članice, naj uporabijo vse razpoložljive vzvode za rast; ugotavlja, da informacijske in komunikacijske tehnologije bistveno prispevajo k spremembam v vseh gospodarskih sektorjih, še zlasti na področjih, kot so zdravstvo, energetika, javne storitve in izobraževanje;

Evropa brez gostovanja do leta 2015

3.  obžaluje, da ostaja trg telekomunikacij razdrobljen na nacionalne trge z umetnimi mejami in se ga ne more obravnavati kot enotni gospodarski trg, v katerem se spodbuja konkurenčnost;

4.  poudarja, da so industrijski analitiki dokazali, da prihodki gostovanja v mnogih primerih znašajo okoli 10 % prihodkov operaterjev EU, in ugotavlja, da najnovejše analize Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije kažejo, da industrija in potrošniki za gostujoče klice povprečno plačujejo dvojno ceno, ki jo na veleprodajnem trgu plačujejo operaterji;

5.  obžaluje, da neuravnotežena stopnja dobička, ki ga ustvarja gostovanje, zvišuje ceno mobilnosti znotraj Evropske unije; opozarja, da to ovira razvoj in blaginjo, kajti mobilnost je eden najpomembnejših dejavnikov rasti v Evropski uniji;

6.  poudarja, da je odprava stroškov gostovanja ključna za spodbujanje inovacij, saj bi z njo ustvarili večji domači trg za inovativne proizvode in storitve;

7.  meni, da enotni trg telekomunikacij ne obstaja, med drugim zaradi velikih razlik med domačimi cenami in cenami gostovanja; zato meni, da bi morali strukturni ukrepi prispevati k ustvarjanju resničnega notranjega digitalnega trga, ki bi spodbujal konkurenčnost in kjer ne bi bilo razlikovanja med nacionalnimi tarifami in tarifami za gostovanje, s čimer bi vzpostavili trg mobilnih komunikacij v vsej Evropski uniji;

8.  opozarja Svet in Komisijo, da bi se morale v skladu z Evropsko digitalno agendo tarife za gostovanje in nacionalne tarife do leta 2015 skoraj izenačiti in da je cilj Uredbe (EU) št. 531/2012 vzpostaviti mednarodni trg za mobilne komunikacijske storitve ter odpraviti razlikovanje med nacionalnimi tarifami in tarifami za gostovanje;

9.  zato meni, da bi morali z ukrepi za dokončanje enotnega digitalnega trga do leta 2015 odpraviti vrzel med tarifami za gostovanje in nacionalnimi tarifami, kar bo vodilo k temu, da bodo tarife za gostovanje v Evropski uniji (za klice, besedilna sporočila in podatke) popolnoma odpravljene;

10.  želi opozoriti, da bi morale biti nove ponudbe telekomunikacijskih operaterjev do uporabnika prijazne in pregledne, s čimer bi se izognili ustvarjanju novih skritih ovir v telekomunikacijskem sektorju;

11.  želi spomniti, da mora Komisija pregledati delovanje Uredbe (EU) št. 531/2012 in oceniti konkurenčnost trga gostovanja, obseg, v katerem so uporabniki imeli korist od dejanskih zmanjšanj cene storitev gostovanja, ter razliko med tarifami za gostovanje in nacionalnimi tarifami, vključno z dostopnostjo ponudb, ki zagotavljajo enotno tarifo za nacionalne storitve in storitve gostovanja;

12.  opozarja, da samo z odpravo tarif za gostovanje ne bo mogoče ustvariti resničnega enotnega digitalnega trga; vztraja, da je treba ta ukrep načrtovati v okviru celovite evropske digitalne strategije, ki bo posebno pozornost namenjala razvoju infrastrukture in dostopnosti, in tako spodbujati ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest v tem sektorju;

13.  pozdravlja napoved Komisije, da bo predlagala zakonodajni sveženj, s katerim namerava obravnavati preostale ovire pri delovanju enotnega digitalnega trga EU; Komisijo poziva, naj opravi oceno učinka potenciala za rast, ki bi ga imel telekomunikacijski sektor ob vzpostavitvi enotnega digitalnega trga v Evropski uniji;

Infrastruktura in mobilnost

14.  poudarja, da morajo biti uporaba in dostop širokopasovnih povezav, elektronsko poslovanje, digitalna vključenost, čezmejne javne storitve ter cilji raziskav in inovacij, kot je določeno v Evropski digitalni agendi, še naprej najpomembnejše prednostne naloge, saj bo Evropska unija le tako lahko v celoti izkoristila ugodnosti digitalne družbe;

15.  želi opozoriti, da je poleg potrebe po odpravi ovir do enotnega evropskega digitalnega trga najpomembnejša prednostna naloga Evropske unije ta, da vlaga v optimalno, kar se da hitro internetno širokopasovno infrastrukturo, saj bo le tako v celoti izkoristila potencial digitalnega gospodarstva;

16.  poudarja, da Evropska unija potrebuje ambiciozne in v prihodnost usmerjene cilje za leto 2020, če želi postati prizorišče digitalne revolucije in ponovno prevzeti vodilno vlogo v svetu; meni, da bi moral biti cilj prenovljene in v prihodnost usmerjene digitalne agende za leto 2020 ta, da se vsa gospodinjstva EU povežejo s širokopasovnimi povezavami z zmogljivostjo 100 megabitov na sekundo, pri čemer bi bilo 50 % gospodinjstev naročenih na hitrost prenosa 1 gigabit na sekundo ali več; ugotavlja, da je Odbor za industrijo, raziskave in energetiko take ambiciozne cilje že podprl v svojem poročilu o smernicah za vseevropska telekomunikacijska omrežja in razveljavitvi Odločbe št. 1336/97/ES;

17.  močno obžaluje, da so mnoge države članice zamudile rok (1. januar 2013) za dodelitev digitalne dividende v frekvenčnem pasu 800 MHz širokopasovnim mobilnim storitvam, kot je določeno v programu za politiko radiofrekvenčnega spektra; poudarja, da ta zamuda ovira razvoj omrežij 4G v Evropski uniji, zato države članice poziva, naj sprejmejo potrebne ukrepe in zagotovijo, da bo frekvenčni pas 800 MHz dostopen za mobilne širokopasovne storitve, Komisijo pa, naj v celoti izkoristi svoja pooblastila in zagotovi hitro izvajanje;

18.  ugotavlja, da cilji iz digitalne agende glede zagotavljanja širokopasovnih povezav še zdaleč ne bodo uresničeni; zato je prepričan, da bo Evropska unija, če v prihodnosti ne bo izvedla večjih naložb v omrežja, vedno manj konkurenčna v svetu; meni, da bi morala Komisija v okviru akta o enotnem notranjem trgu predlagati temeljito revizijo pravnega okvira za trg telekomunikacij, s čimer bi spodbudila naložbe v fiksna in mobilna omrežja;

19.  meni, da ne bi smeli oslabiti vloge, ki jo ima konkurenčnost pri spodbujanju vlaganj v novo digitalno infrastrukturo za pospeševanje gospodarske rasti; meni, da je bistveno, da Komisija zagotovi regulativni okvir, ki bo vsem akterjem na trgu omogočal, da bodo vlagali v inovativno digitalno infrastrukturo; meni, da bi morala zato nova pravila o določitvi učinkovitih cen za dostop do dostopovnih omrežij naslednje generacije odražati osnovni konkurenčni proces v posameznih državah članicah in upoštevati posebne pravice nacionalnih regulativnih organov; meni, da bi se morali nacionalni regulativni organi zato pri svojem delovanju prizadevati za skupne cilje, na primer cilje digitalne agende, pri tem pa bi morali uporabiti svoje poglobljeno in specifično strokovno znanje o nacionalnih trgih;

20.  poziva Komisijo, naj predstavi predloge za temeljito revizijo regulativnega okvira za elektronska komunikacijska omrežja in storitve;

21.  poudarja, da je pomembno izvesti ključne ukrepe, napovedane v Evropski digitalni agendi, s posebnim poudarkom na prožnih in zanesljivih storitvah in infrastrukturi ter na ureditvi o varstvu podatkov;

22.  poziva Komisijo, naj opravi oceno in revizijo direktive o informacijski družbi (2001/29/ES(4)), da bi zagotovili predvidljivost, mobilnost in prožnost na enotnem digitalnem trgu EU, kot je pozval Parlament v resoluciji z dne 11. decembra 2012 o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU(5);

Informacijske in komunikacijske tehnologije za zaposlovanje mladih

23.  poudarja, da so za uresničitev polno delujočega enotnega digitalnega trga potrebna usklajena prizadevanja, da bi imeli vsi državljani, ne glede na kraj prebivanja, dostop do interneta in potrebna znanja za njegovo uporabo;

24.  pozdravlja veliko koalicijo za digitalna delovna mesta, ki je bila vzpostavljena marca 2013 in je odprta za deležnike; poziva Komisijo, naj nujno zagotovi, da bo koalicija začela delovati, tako da se bo ta pobuda prenesla na raven držav članic, udeleženkam pa naj za podporo njihovim ukrepom omogoči prednostni dostop do sredstev Unije;

25.  poudarja, da je brezposelnost v EU, zlasti brezposelnost mladih in dolgoročna brezposelnost, dosegla nesprejemljivo visoke ravni in bo v bližnji prihodnosti verjetno ostala visoka ter da so potrebni odločni takojšnji ukrepi na vseh ravneh politike;

26.  ugotavlja, da je v EU več kot 4 milijone delavcev zaposlenih v sektorju informacijskih in komunikacijskih tehnologij in da se njihovo število povečuje za 3 % letno, po ocenah Komisije pa kljub krizi do leta 2015 ne bo mogoče zapolniti od 700.000 do 1 milijona visokokakovostnih delovnih mest v tem sektorju; poudarja, da so lahko zato e-znanja in spretnosti ter digitalno izobraževanje izrednega pomena pri reševanju naraščajoče brezposelnosti, zlasti med mladimi;

27.  odobrava sprejetje sistemov jamstev za mlade, da bi vsem mladim Evropejcem v štirih mesecih po tem, ko so se prenehali izobraževati ali so postali brezposelni, zagotovili kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje usposabljanje ali izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo; vseeno ugotavlja, da znesek 6 milijard EUR, ki je v naslednjem večletnem finančnem okviru namenjen pobudi za zaposlovanje mladih, očitno ne zadostuje za reševanje tako velikega problema; poziva Komisijo in države članice, naj dajo prednost pridobivanju digitalnega znanja in veščin ter tako čim bolj povečajo učinkovitost teh ukrepov; poudarja, da bi morala biti digitalna znanja in veščine nujen sestavni del poklicnega usposabljanja, s čimer bi omogočili, da bi nove generacije, pa tudi vsi sedanji zaposleni, lahko pridobili znanje in veščine, ki jih potrebujejo;

Informacijske in komunikacijske tehnologije za mala in srednja podjetja

28.  želi opozoriti, da je vloga interneta kot platforme, ki omogoča vsakemu državljanu, da ponudi storitev ali inovativni izdelek, namenjen kateremu koli drugemu državljanu, s čimer se ustvarjajo nova delovna mesta ter mala in srednja podjetja, poleg njegove vloge kot platforme za družbeno komuniciranje, osnovno načelo enotnega digitalnega trga;

29.  poudarja, da so mala in srednja podjetja bistvena za gospodarstvo EU ter da je potrebnih več ukrepov za spodbujanje svetovne konkurenčnosti malih in srednjih podjetij iz EU ter za vzpostavitev najboljšega možnega okolja za uporabo obetavnih novih tehnoloških dosežkov, kot je računalništvo v oblaku, ki znatno vplivajo na konkurenčnost EU;

30.  ugotavlja, da se vse številnejši Evropejci, zlasti mladi, namesto za redno službo odločijo, da postanejo podjetniki, saj jih privlačijo popolnoma nove priložnosti, ki jih ustvarjajo svetovni splet, računalništvo v oblaku, mobilne platforme, socialna omrežja in ogromni pretok podatkov; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo podjetništvu bolj prijazno okolje z lažjim dostopom do finančnih sredstev (dovoljenje, da so neuspešni), trgi, omrežji ter znanjem in izkušnjami, vse to pa je treba spodbujati s sistemi delitve tveganja, tveganim kapitalom, ugodno davčno obravnavo in dogodki za navezovanje stikov;

Digitalizacija javnega sektorja

31.  poudarja, da bi morala biti digitalizacija javnega sektorja v ospredju naslednjih ukrepov v okviru digitalne agende, saj bi bil poleg zmanjševanja stroškov javne uprave in večje učinkovitosti storitev za državljane učinek vzvoda v vseh gospodarskih sektorjih izredno koristen;

32.  obžaluje, da razvoj nacionalnih strategij računalništva v oblaku zavira izvajanje ambiciozne in učinkovite evropske strategije; poziva Komisijo, naj okrepi svoje predloge in poišče načine, ki bi bili dovolj učinkoviti, da bi Evropska unija prevzela vodilno vlogo na področju standardizacije;

33.  poudarja, da je sodobna javna uprava bistven dejavnik, na katerem mora temeljiti oblikovanje in izvajanje politik, ki spodbujajo ustvarjanje novih delovnih mest, rast in konkurenčnost; želi poudariti, da bi bilo treba izkoristiti potencial informacijskih in komunikacijskih tehnologij, če želimo doseči bolj uspešen in učinkovit javni sektor, obenem pa zmanjšati upravno obremenitev; ugotavlja, da informacijske in komunikacijske tehnologije lahko spodbudijo reforme na področju pobiranja davkov in zdravstvenega varstva, zmanjšajo zamude pri plačilu dobaviteljem in izboljšajo učinkovitost pravosodnih sistemov. meni zlasti, da lahko pričakujemo korenito spremembo storitev zdravstvenega varstva, ki bo prinesla stroškovno učinkovitejše ter pacientom in strokovnim delavcem prilagojene storitve;

34.  poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo delo evropskega partnerstva za računalništvo;

Financiranje informacijskih in komunikacijskih tehnologij: večletni finančni okvir

35.  obžaluje, da se bo znesek 9,2 milijarde EUR, ki ga je Komisija v okviru instrumenta za povezovanje Evrope predlagala za naložbe v informacijske in komunikacijske tehnologije v obdobju 2014–2020, občutno zmanjšal; poudarja, da so zaradi novih gospodarskih okoliščin naložbe iz strukturnih skladov in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v širokopasovna omrežja pomembnejše kot kdajkoli prej in bi jih bilo treba v programskem obdobju 2007–2013 povečati;

36.  poudarja, da bi bilo treba sredstva EU za naložbe v informacijske in komunikacijske tehnologije bolj ciljno usmerjati in da bi moralo biti financiranje teh tehnologij v naslednjem večletnem finančnem okviru sorazmerno s težo in gospodarskim vplivom tega sektorja; poziva, da mora biti delež izdatkov, ki je v splošnem večletnem finančnem okviru namenjen za informacijske in komunikacijske tehnologije, pomembnejši kot v obdobju 2007–2013;

o
o   o

37.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 172, 30.6.2012, str. 10.
(2) UL L 81, 21.3.2012, str. 7.
(3) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 45.
(4) UL L 167, 22.6.2001, str. 10.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0470.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov