Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2013 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega sistema nadzorovanja meja (EUROSUR) (COM(2011)0873 – C7-0506/2011 – 2011/0427(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0873),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(2)(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0506/2011),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 14. junija 2013, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za proračun (A7-0232/2013),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. odobri svojo izjavo, priloženo tej resoluciji;
3. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 10. oktobra 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega sistema varovanja meja (Eurosur)
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1052/2013.)
PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI
Izjava Evropskega parlamenta
Evropski parlament poudarja, da bi si morale institucije EU prizadevati za uporabo ustreznega in nevtralnega izrazja v zakonodajnih besedilih, ko obravnavajo vprašanje državljanov tretjih držav, ki jim organi držav članic niso dovolili navzočnosti na ozemlju držav članic ali pa njihova navzočnost ni več dovoljena. Institucije EU v teh primerih naj ne bi uporabljale besede „nezakonit“, če je mogoče poiskati drugo besedo, in naj bi vedno, ko gre za osebe, uporabile izraz „migrant z neurejenim statusom“.