Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočil Komisije o strategiji širitve in glavnih izzivih za leta 2007–2008, 2008–2009, 2009–2010, 2010–2011, 2011–2012 in 2012–2013,

–  ob upoštevanju večletnih finančnih okvirov, dokumentov za večletno okvirno načrtovanje, nacionalnih programov in predlogov projektov, ki so rezultat pogajanj med Komisijo in zadevnimi državami kandidatkami ali potencialnimi državami kandidatkami,

–  ob upoštevanju posebnega poročila št. 12/2009 Evropskega računskega sodišča o uspešnosti projektov Komisije na področju pravosodja in notranjih zadev za zahodni Balkan,

–  ob upoštevanju posebnega poročila št. 16/2009 Evropskega računskega sodišča z naslovom "Kako Evropska komisija upravlja predpristopno pomoč za Turčijo?",

–  ob upoštevanju posebnega poročila št. 14/2011 Evropskega računskega sodišča z naslovom "Ali je pomoč EU izboljšala zmogljivosti Hrvaške za upravljanje financiranja po pristopu?",

–  ob upoštevanju posebnega poročila št. 18/2012 Evropskega računskega sodišča o pomoči Evropske unije Kosovu v zvezi s pravno državo(1),

–  ob upoštevanju tematske ocene Komisije o sodstvu in temeljnih pravicah v Turčiji iz oktobra 2012,

–  ob upoštevanju tematske ocene Komisije o pravni državi, reformi sodstva in boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu na zahodnem Balkanu – sklopa 2 in 3 iz maja 2012 in februarja 2013,

–  ob upoštevanju obvestila Komisije iz marca 2013(2) o uporabi predpristopnih skladov na področju pravosodnih sistemov in boja proti korupciji v državah zahodnega Balkana in v Turčiji,

–  ob upoštevanju poročil Komisije iz leta 2012 o napredku držav kandidatk in potencialnih kandidatk,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A7-0318/2013),

A.  ker bi si morale potencialne države kandidatke in države kandidatke še naprej prizadevati za izboljšanje svojih pravosodnih sistemov in boj proti korupciji, če je to potrebno za pristop, tudi ko so že države članice EU; ker je Evropski svet na zasedanju v Helsinkih leta 1999 Turčiji dodelil status države kandidatke za članstvo v EU in leta 2001 sprejel partnerstvo za pristop s Turčijo in ker je na zasedanju v Solunu leta 2003 potrdil proces stabilizacije in pridruževanja kot politiko EU za države iz regije zahodnega Balkana, da bi postale primerne za pristop k EU; ker instrument za predpristopno pomoč (IPA) ni edino sredstvo, s katerim EU podpira reformo pravne države v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, saj podporo za reformo pravnega sektorja na Kosovu zagotavlja tudi misija EULEX, v Bosni in Hercegovini pa je bila med letoma 2003 in 2012 policijska misija;

B.  ker Komisija meni, da sta uveljavljanje pravne države, zlasti z reformo sodstva, ter boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu v državah zahodnega Balkana in Turčiji glavni prednostni nalogi in ker se od leta 2012 v politiki širitve uporablja "novi pristop", ki obravnava reforme sodstva in notranje zadeve v začetku pristopnega procesa, in sicer z uvedbo nove metodologije pogajanj, vključno z jasnimi prednostnimi nalogami in pogoji v poglavjih 23 in 24, da bi se zagotovilo boljšo prednostno razvrstitev finančne pomoči v programu IPA II;

C.  ker Evropska unija ponuja finančno pomoč državam kandidatkam in potencialnim državam kandidatkam prek instrumenta za predpristopno pomoč, ki od leta 2007 nadomešča programe TPA, PHARE in CARDS, in ker vse države kandidatke in potencialne države kandidatke, razen Islandije, koristijo predpristopna sredstva EU v sklopu reforme svojih pravosodnih sistemov in boja proti korupciji;

D.  ker mora biti novi predpristopni instrument IPA II bolj strateški, učinkovitejši in bolj ciljno usmerjen kot njegovi predhodniki, da bi dosegel trajnostne rezultate pri izboljšanju pripravljenosti teh držav na članstvo, ter mora dajati prednost, kadar je to mogoče, sektorskemu pristopu, da bi podprl strategije celovitih reform držav upravičenk;

E.   ker podpora EU za reforme pravne države v Bosni in Hercegovini in na Kosovu ni omejena na pomoč iz IPA – v Bosni in Hercegovini je med letoma 2003 in 2012 potekala policijska misija, Kosovo pa je bilo podpore deležno prek misije EU za pravno državo (EULEX) v letu 2008 – in ker ima misija EULEX z več kot 2 000 zaposlenimi na dan 1. julija 2013 (od tega jih je bilo 730 napotenih iz držav članic EU) in z letnim proračunom, ki nekoliko presega 100 milijonov EUR (junij 2012–junij 2013) pomembno vlogo pri podpiranju kosovskih institucij na področju pravne države, vključno z reformo sodstva in bojem proti korupciji;

F.   ker so regionalni projekti, ki podpirajo sodelovanje med upravičenci v različnih državah, in horizontalni projekti, ki se ukvarjajo s skupnimi potrebami več upravičencev, od leta 2007 upravičeni do financiranja v programu IPA za več upravičencev;

1.  opominja, da je boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ena najpomembnejših prednostnih nalog za vse države kandidatke ali potencialne kandidatke, ki želijo uresničiti svojo evropsko perspektivo;

2.  ponovno poudarja, kako pomembni so neodvisno sodstvo, varovanje in spodbujanje temeljnih pravic ter učinkovit boj proti korupciji pri krepitvi pravne države in demokracije; pozdravlja novi pogajalski pristop EU, s katerim sta bili ti osrednji področji trdno zasidrani v osrčje pristopnega procesa in ki predvideva zgodnje odprtje poglavij 23 in 24 na podlagi jasnih in podrobnih akcijskih načrtov, kar bo spodbudilo oblikovanje potrebne zakonodaje in institucij ter dobre rezultate pri izvajanju; poudarja, da je treba v vseh fazah procesa določiti pregledne in pravične referenčne vrednosti, s katerimi bi merila preoblikovali v konkretne ukrepe na poti k pristopu;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

Reforma sodstva

3.  ugotavlja, da predpristopna pomoč EU Turčiji na področju reforme sodstva od leta 2001 znaša 128 938 935 EUR za 30 projektov, od česar je bilo do 31. decembra 2012 izplačanih 66 645 666 EUR; poudarja, da je v tem trenutku dokončanih devet projektov, enajst jih še poteka, deset pa se jih bo začelo(3);

4.  priznava, da je Komisija februarja 2012 začela izvajati postopek izterjave v zvezi z dvema dokončanima projektoma, ki so ju pripravili v Turčiji, tj. gradnjo treh poslopij za prizivna sodišča v Ankari, Erzurumu in Diyarbakirju(4) ter podporo pri uvedbi prizivnega sodišča v Turčiji(5); ugotavlja, da je bil aprila 2012 izterjan znesek v višini 21 767 205,29 EUR in da ta znesek ustreza izplačilom Komisije za oba projekta; ugotavlja, da so odločbi Komisije o popolni izterjavi oporekali zunanji ocenjevalci; poziva Komisijo, naj do decembra 2013 zagotovi podrobne informacije v zvezi s to zadevo in obrazloži svojo odločitev o popolni izterjavi;

5.  ugotavlja, da je EU državam zahodnega Balkana za reformo sodstva od leta 2005 izplačala predpristopno pomoč v znesku 240 064 387,48 EUR za 124 projektov, od česar je bilo do 31. decembra 2012 izplačanih 85 749 243,96 EUR; poudarja, da je v tem trenutku dokončanih 53 projektov, 47 jih poteka, 23 pa se jih bo začelo(6);

Boj proti korupciji

6.  ugotavlja, da predpristopna pomoč EU Turčiji na področju boja proti korupciji od leta 2001 znaša 6 160 000 EUR za pet projektov, od česar je bilo do 31. decembra 2012 izplačanih 1 661 732 EUR; poudarja, da je v tem trenutku dokončan en projekt, dva potekata in dva se bosta začela;

7.  ugotavlja, da predpristopna pomoč EU državam zahodnega Balkana na področju boja proti korupciji od leta 2005 znaša 55 160 227,76 EUR za 45 projektov, od česar je bilo do 31. decembra 2012 izplačanih 16 060 007,57 EUR; poudarja dejstvo, da je do zdaj dokončanih 18 projektov, 17 jih poteka in 10 se jih bo začelo(7);

8.  poudarja novi pristop Komisije k obravnavanju vprašanj s področja reforme sodstva in notranjih zadev v začetku pristopnega procesa; vendar ugotavlja, da je v povprečju samo 3,13 % skupne predpristopne pomoči EU za obdobje 2007–2012 namenjene pravosodju in samo 0,52 % boju proti korupciji; ugotavlja, da skupni znesek, v istem obdobju dodeljen politikam v poglavjih 23 in 24 (pravosodje in temeljne pravice ter pravica, svoboda in varnost), predstavlja približno 7,41 % celotne predpristopne pomoči; prav tako ugotavlja, je približno 16,29 % sredstev, dodeljenih elementu I, namenjenih krepitvi pravne države v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah;

9.   priznava, da je bilo izvajanje pogodbe za projekt IPA 2007 – podpora za zmogljivosti na ministrstvih za pravosodje v Bosni in Hercegovini za strateško načrtovanje, usklajevanje pomoči in vključitev v EU – začasno ustavljeno; poziva Komisijo, naj do decembra 2013 zagotovi podrobne informacije o začasni prekinitvi pogodbe in trenutnem stanju projekta;

Financiranje, prednostne naloge širitve in sofinanciranje

10.  poudarja novi pristop Komisije k obravnavanju vprašanj s področja reforme sodstva in notranjih zadev v začetku pristopnega procesa; vendar ugotavlja, da je v povprečju samo 2,87 % skupne predpristopne pomoči EU za obdobje 2007–2013 namenjene pravosodju in samo 0,52 % boju proti korupciji;

11.   ugotavlja, da se stopnja sofinanciranja s strani državnih organov med posameznimi državami zelo razlikuje, pri čemer Hrvaška in Turčija sofinancirata večino svojih projektov, Srbija pa vse svoje projekte v celoti financira iz predpristopne pomoči EU; meni, da sofinancirani projekti, zlasti na področjih sodstva in boja proti korupciji, prinašajo večjo odgovornost upravičenk; zato poziva Komisijo, naj v programu IPA II poveča število projektov, ki jih sofinancirajo državni organi;

12.  meni, da iz ravni predpristopne pomoči, vložene v reformo sodstva in boj proti korupciji, ni razvidna prednostna vloga, ki jo je Komisija namenila tema področjema; glede na pomembnost vprašanj, povezanih s sodstvom in korupcijo, resnost težav, s katerimi se soočata obe področji, in tudi pozitivne vplive in sinergije, od katerih bi imeli koristi drugi sektorji, če bi se reforma sodstva in reforma na področju boja proti korupciji ustrezno dokončali in izvajali, poziva Komisijo in države upravičenke, naj tema področjema namenijo bistveno večjo in ustrezno količino sredstev; vseeno ugotavlja, da drugi dejavniki, na primer državam prilagojeni strukturirani dialogi o pravni državi in sodstvu, pomembno vplivajo na učinkovitost predpristopne pomoči EU pri reformi sodstva in boju proti korupciji; zato priznava, da delež skupnega financiranja ni edino merilo za učinkovitost prizadevanj EU za okrepitev pravne države in protikorupcijskih praks;

13.  obžaluje, da se financiranje v okviru IPA-I še vedno zdi omejeno v primerjavi s pomembnostjo teh področij; vendar ugotavlja šibko zmogljivost črpanja IPA-I na področju pravne države v nekaterih državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah; meni, da je bistveno izboljšati upravljanje predpristopnega financiranja na tem področju v okviru IPA-II, in poudarja, da bi bilo treba napredek pri doseganju posebnih ciljev glede neodvisnega in učinkovitega sodstva, pravne države in boja proti korupciji, vključno z njihovim izvajanjem, spremljati in ocenjevati na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov; meni tudi, da je pomembno zagotoviti pobudo za uspešnost v okviru IPA-II, da bi nagradili uspešnost pri doseganju znatnega napredka pri izpolnjevanju ciljev, opredeljenih v strateških dokumentih;

14.  obžaluje, da Komisija nima instrumenta, ki bi za predpristopne projekte EU samodejno zagotavljal ustrezno stopnjo izvajanja, in poudarja, da je poznavanje stopnje izvajanja ključno za spremljanje učinkovitega izvajanja projektov in s tem za opozarjanje na morebitne zastoje v zgodnji fazi; poziva Komisijo, naj vsakih šest mesecev centralizira podatke o stopnji izvajanja projektov, za katere se dodeljuje predpristopna pomoč EU;

15.   ugotavlja, da sodelovanje na področju reforme pravosodnih sistemov in boja proti korupciji poteka tudi na politični ravni, saj z državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami potekajo prilagojeni strukturirani dialogi o pravni državi in pravosodnem sistemu;

Splošne pripombe

16.  poudarja, da je učinkovitost predpristopnih projektov, ki se izvajajo na področjih sodstva in boja proti korupciji, odvisna predvsem od politične volje oblasti, da sprejmejo in v celoti izvedejo reforme; obžaluje, da v večini držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk ni močne politične podpore za uvedbo učinkovitih reform v zvezi z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu ali popolnoma neodvisnim sodstvom; opozarja, da države kandidatke in potencialne kandidatke prejemajo predpristopno pomoč EU, da bi svoje pravne sisteme, tako zakonodajni okvir kot prakso, uskladile z evropskimi standardi;

Reforma sodstva

17.  pozdravlja tiste spremembe, ki pravni in institucionalni okvir usklajujejo s pravnim redom EU, ter modernizacijo institucionalne zasnove sodstva; priznava na primer pozitivni učinek uvedbe sistema za vodenje primerov na nepristranskost in učinkovitost sodišč, čeprav njegovo delovanje in učinkovitost včasih ovirajo preveč ambiciozni cilji, kot na primer na Kosovu;

18.  poziva Komisijo, naj skuša jasneje opredeliti področje izvajanja projektov za reformo sodnih sistemov in boj proti korupciji, kar bo omogočilo doslednejše spremljanje in poročanje na teh področjih;

19.  poudarja, da bi moral biti Parlament dejavno udeležen pri nadzoru nad dodelitvijo in porabo predpristopnih sredstev v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah na vseh področjih, tudi v pravosodnih sistemih in boju proti korupciji; zato poudarja, da bi moral biti Parlament obveščen o izvajanju IPA in dodelitvi sredstev državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam.

20.  opozarja, da je pravna država temelj demokracije in pogoj za delujoče tržno gospodarstvo, ter poudarja, da je treba reforme sodstva obravnavati v širšem kontekstu; poudarja, da mora biti pravosodni sistem povsem neodvisen ter bolj predvidljiv, učinkovit, in pravičen, da bodo ljudje in poslovna skupnost zaupali sodstvu; v zvezi s tem poudarja, da je treba uvesti naključno razdeljevanje primerov na vseh sodiščih ter zagotoviti pravočasno izrekanje sodb, poenotenje sodne prakse, objavo vseh sodnih odločb takoj po njihovem sprejetju in preprost dostop do njih, pa tudi prednosti e-pravosodja, vključno s finančnimi; poudarja, da je ustrezno in stalno usposabljanje sodnikov, tožilcev in sodnih uradnikov bistvenega pomena; ugotavlja, da se bo "novi pristop" osredotočil na ta vprašanja v okviru pristopnih pogajanj;

21.  meni, da je treba finančno pomoč EU nujno tesneje povezati s prednostnimi nalogami širitvene politike, zlasti glede pravne države, da bi povečali neodvisnost, odgovornost, nepristranskost, strokovnost, preglednost in učinkovitost pravosodnih sistemov; poudarja, da je predvidljivo in zadostno financiranje osrednji pogoj za vzdržno reformo sodstva; opozarja na pomen stalnega strokovnega usposabljanja sodnikov, tožilcev in uradnikov; poziva, naj se okrepi sodelovanje in zagotovi dodatna finančna pomoč za ustrezne akterje civilne družbe, da bi povečali preglednost sodstva in izboljšali njihovo dolgoročno zmogljivost, pa tudi za nadzornike in ljudi, ki opozarjajo na napake v zvezi z zlorabo sredstev;

22.  obžaluje dejstvo, da nepredvidljiv pravosodni sistem ter nepredvidljivo in nezadostno domače financiranje močno ovirata učinkovitost in trajnostnost finančne pomoči EU;

23.  ugotavlja, da se namerava "novi pristop" osredotočiti na ta vprašanja v okviru pristopnih pogajanj;

Boj proti korupciji

24.  ugotavlja, da je korupcija eden največjih izzivov za večino držav kandidatk in potencialnih kandidatk; je zaskrbljen, da poročila o napredku v več državah zahodnega Balkana poročajo o povezavah, ki so se vzpostavile med kriminalci, mrežami organiziranega kriminala in političnimi elitami med konflikti v tej regiji ter se prenesle tudi v današnjo družbo; je zelo zaskrbljen zaradi pojava "zavzetja države", ki se pojavlja v nekaterih od omenjenih držav;

25.  ugotavlja, da so dejansko izvajanje in konkretni rezultati v boju proti korupciji, zlasti na najvišji politični ravni in v sodstvu, še vedno velik izziv in da bi bilo treba pripraviti prepričljive arhive obravnavanih primerov kazenskega pregona in obsodb, na podlagi katerih bi bilo mogoče meriti napredek; pozdravlja dejstvo, da se bo "novi pristop" osredotočil na ta vprašanja v okviru pristopnih pogajanj; poudarja, da je treba dejavnosti na področju boja proti korupciji bolje načrtovati in financirati ob sodelovanju številnih deležnikov; poziva Komisijo, naj razvije dolgoročnejšo in širšo strateško perspektivo financiranja EU za organizacije civilne družbe, ki delujejo na področju preglednosti in boja proti korupciji, tako na nacionalni kot na evropski ravni; ugotavlja, da se namerava "novi pristop" osredotočiti na ta vprašanja v okviru pristopnih pogajanj;

26.  želi dosežke na področju nepristranskega in uspešnega kazenskega pregona in sodb sodišč v boju proti korupciji, tudi v odmevnih primerih, da bi povečali zaupanje državljanov v pravno državo in državne ustanove; poziva ustrezne oblasti, naj izboljšajo medinstitucionalno sodelovanje, zlasti s strukturami kazenskega pregona, ozaveščajo javnost in razvijejo zmogljivosti za načrtovanje, izvrševanje in spremljanje protikorupcijskih pravil in dejavnosti, prav tako pa naj tesno sodelujejo s skupino držav proti korupciji (GRECO) in vzpostavijo tesne stike z neodvisnimi organi, kot so protikorupcijske agencije; poziva k izvajanju strategij za preprečevanje in odpravljanje korupcije na nacionalni in mednarodni ravni;

27.  meni, da sta svoboda tiska in medijev ter digitalna svoboda bistveni za nadzor nad oblastjo ter pomembni komponenti v boju proti korupciji, saj omogočata svobodo izražanja, javnosti pa zagotavljata dostop do informacij; zato poziva k dejavnemu prizadevanju za ti svobodi s programi v okviru IPA, namenjenimi vladam, državljanom ter časopisnim in medijskim hišam;

28.  je zaskrbljen, ker uporaba predpristopne pomoči EU ni vedno dosledna zaradi pomanjkanja regionalnega pristopa in strategije; poudarja na primer, da je predpristopna pomoč EU na Hrvaškem financirala protikorupcijsko agencijo s preiskovalnimi pristojnostmi, na Kosovem pa protikorupcijsko agencijo brez takšnih pooblastil, kar sproža pomisleke o njeni učinkovitosti; zato poziva Komisijo, naj vzpostavi jasno regionalno strategijo, da bi preprečila financiranje protislovnih modelov v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah;

Izvajanje projektov

29.  ugotavlja, da predpristopni projekti trajajo od enega leta do treh let in pol; na podlagi zunanjih tematskih ocen priznava, da so takšni roki izziv, če ne celo prezahtevni, saj so projekti večinoma zelo obsežni in imajo številne, pogosto zapletene komponente; glede na kompleksnost reform na področju sodstva in boja proti korupciji ter čas, ki ga zahtevajo že priprave na izvajanje programov, priporoča, da Komisija sprejme ustrezne ukrepe za programe in projekte IPA II, da bi podaljšala programsko obdobje (na pet do sedem let) in vključila vnaprej določene in redne preglede, ki bodo omogočili prožnejše prilagoditve, vključno s finančnimi sredstvi;

30.  je zaskrbljen zaradi kroničnih zamud pri izvajanju projektov in navsezadnje zaradi njihove učinkovitosti; ugotavlja na primer, da je za projekte v Turčiji v povprečju značilna enoletna zamuda pred dejansko izvršitvijo pogodbe zaradi zastojev v razpisnem postopku in pri sklepanju pogodb, na Hrvaškem pa so bile pogodbe za programe PHARE podpisane v povprečju več kot eno leto pozneje, kot je bilo načrtovano, in sicer le nekaj dni pred rokom za sklenitev pogodbe, ki je določen v finančnem sporazumu;

31.   je zaskrbljen tudi zato, ker kompleksnost pravil o predpristopni pomoči in njihova togost, kadar koli je treba v projekt vključiti nove dejavnosti, sčasoma povzročita, da se dejavnosti ponavljajo oziroma da se sprejemajo nezadovoljive zasnove projektov, kar ima nasprotni učinek od želenega; kljub temu meni, da bi bilo treba pravo ravnovesje med prožnostjo, ki omogoča večjo učinkovitost projektov, ter potrebo po preprečevanju nepravilnosti in zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo še poiskati, in poziva Komisijo, naj v IPA II ukrepa v zvezi s tem;

32.  meni, da bi bilo treba v primeru obsežnih projektov pred njihovo popolno uvedbo vedno izvesti pripravljalne dejavnosti, da bi odkrili in ublažili morebitne pomanjkljivosti, omejili nepotrebne zamude in težave ter izmerili dosegljive rezultate;

33.  ugotavlja, da bi celovitejši sektorski pristop na področju reforme sodstva in boja proti korupciji prinesel pozitivne spremembe, kot so večja osredotočenost na prizadevanja v okviru nacionalnih reform, večja usklajenost donatorjev in boljša interakcija med posameznimi projekti; poziva Komisijo, naj poskrbi za uvedbo sektorskih pristopov v skladu s smernicami o uporabi sektorskega pristopa v zvezi s predpristopno pomočjo ter za povečanje zmogljivosti držav upravičenk za pripravo in izvajanje smiselnih sektorskih strategij; poziva Komisijo, naj še naprej usmerja pri izvajanju sektorskega pristopa v fazi načrtovanja in v programski fazi IPA II; meni, da institucionalna struktura in proračunski postopki v večini držav niso na ustrezni ravni za sektorsko proračunsko pomoč, in poziva Komisijo, naj v državah upravičenkah spodbuja potrebne institucionalne in postopkovne izboljšave;

34.  poudarja, da sta sodelovanje in usklajevanje z drugimi donatorji in mednarodnimi finančnimi institucijami bistvenega pomena, da se prepreči podvajanje, zagotovi učinkovitost pomoči in spodbuja vzpostavljanje zmogljivosti v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah; obžaluje, da reforma sodstva in boj proti korupciji ne sodita na področje uporabe naložbenega okvira za zahodni Balkan, skupne pobude EU, mednarodnih finančnih institucij, dvostranskih donatorjev in vlad zahodnega Balkana, ki krepijo skladnost podpore donatorjev; poziva Komisijo in njene partnerje, naj vzpostavijo mehanizem, podoben naložbenemu okviru za zahodni Balkan, ki bo okrepil sodelovanje in usklajevanje na področju reforme sodstva in boja proti korupciji, ter obveščajo Parlament o napredku;

Učinkovitost in trajnost

35.  priznava, da je Evropsko računsko sodišče po reviziji predpristopnih projektov za obdobje 2001–2005 izjavilo, da bi se trajnost projektov lahko izboljšala, če: (i) bi se povečala udeležba upravičencev; (ii) se noben projekt ne bi začel brez načrta vzdrževanja; (iii) bi Komisija tesneje spremljala razdeljevanje ter ocenjevala uporabo opreme in infrastrukture, ki ju je financirala EU; (iv) bi zagotavljanje tehnične pomoči ustrezno dopolnjevalo aktivno spodbujanje k institucionalnim spremembam; poudarja, da kljub izboljšavam v programu IPA še vedno ostaja nekaj šibkih točk, predvsem kar zadeva udeležbo deležnikov in vzdrževanje, in ugotavlja, da so bili na primer upravičenci v Turčiji med postopkom načrtovanja leta 2011 v zadnjih dvanajstih mesecih komajda vključeni;

36.  ugotavlja, da predpristopni projekti temeljijo na predlogah projektov, ki predstavljajo njihove splošne in posebne cilje, dejavnosti, ki naj bi se izvajale, njihov časovni okvir, stroške in načine izvajanja ter kazalnike, na podlagi katerih se meri uspešnost projektov;

37.  opozarja, da člen 30 finančnih pravil, ki se uporabljajo za letni proračun Unije (Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 – Finančna uredba), zahteva, da se za vse politične ukrepe, ki so zajeti v proračunu EU, določijo cilji SMART in da se uvedejo v letna poročila o dejavnostih kot del proračunskih postopkov in postopkov upravljanja na podlagi dejavnosti;

38.  ugotavlja, da so se predlogi projektov sčasoma izboljšali in vključujejo več bolje zasnovanih ciljev SMART ter posebne kazalnike za različne sestavne dele projekta; je vseeno zaskrbljen, ker je zunanje ocenjevanje pokazalo, da je nekaterim projektom zaradi neustreznih kazalnikov manjkala usmeritev, pri čemer kazalniki SMART niso bili vedno primerni za pravosodni sektor; vztraja, da je treba zasnovati kvalitativne kazalnike, s katerimi bo mogoče meriti dolgoročni učinek projektov; poziva Komisijo, naj še naprej pripravlja smernice za uporabo kazalnikov uspešnosti, ki bi se morali uporabljati pri načrtovanju, spremljanju in ocenjevanju za finančni okvir 2014–2020 v zvezi z instrumentom IPA II; meni, da bi bilo treba v sektorju pravosodja, svobode in varnosti razviti posebne kazalnike in jih uporabljati v skladu z bolj strateškim pristopom v instrumentu IPA II;

39.  meni, da je visokokakovostno usposabljanje nujno za reformo sodstva, in pozdravlja dejstvo, da je več kot 30 % dejavnosti urada TAIEX namenjeno pravici, svobodi in varnosti, vendar dvomi o pomenu objektivnih kazalnikov v predlogah projektov, s katerimi se meri dodana vrednost dejavnosti usposabljanja; opozarja, da se kazalniki, kot sta "kakovost in obseg dejavnosti, ki jih izvajajo vodje usposabljanja", ali "usposobljeni sodni svetovalci, zadovoljni z usposabljanjem" , v glavnem osredotočajo na dejavnost in spregledajo rezultate; opozarja, da na primer že dejstvo, da udeleženci v vprašalniku navedejo, da bo usposabljanje vplivalo na njihovo delo, ni kazalnik učinka; zato poziva Komisijo, naj nadalje izpopolni svoje kazalnike v zvezi z usposabljanjem in pripravi temeljito oceno učinka dejavnosti usposabljanja, ki se izvajajo v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah;

40.  obžaluje dejstvo, da pogosto ni ustreznih osnovnih podatkov, ki bi bili izhodišče za merjenje izboljšav, zato ni mogoče meriti sprememb, ki bi jih bilo mogoče pripisati predpristopnim projektom;

41.   ugotavlja, da je podpora zakonodajnim reformam eden najpogostejših predpristopnih projektov; ugotavlja, da so institucionalni okviri zdaj v skladu z evropskimi standardi, vendar izraža zaskrbljenost, ker je trajnostnost teh sprememb v pravu in okvirih držav kandidatk in potencialnih kandidatk ogrožena zaradi pomanjkanja celovite strategije, kot so ugotovili zunanji ocenjevalci; ugotavlja predvsem, da pogosto ni lokalnih in dopolnilnih predpisov, da niso razjasnjene spremembe vlog in odgovornosti, zaposleni pa niso ustrezno usposobljeni, zato ne morejo uporabljati novih zakonov, kakor je predvideno; vztraja, da mora biti podpora reformi sodstva in boju proti korupciji dolgoročna in celovita, pri čemer morajo merila za ocenjevanje zajeti celotni postopek, od priprave novih okvirov, zakonov, lokalnih predpisov in uredb do dejanske izvršitve v odmevnih primerih;

42.  ugotavlja, da uspešnost in trajnostnost programov za več upravičencev še nista bili ocenjeni; poziva Evropsko računsko sodišče, naj te projekte vključi v prihodnje posebno poročilo o predpristopni pomoči v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah;

Spremljanje in vrednotenje

43.  priznava, da Komisija ocenjuje učinek in trajnostnost predpristopnih programov s poročili o spremljanju, usmerjenem v rezultate, vendar obžaluje, da ta poročila niso na voljo javnosti; meni, da bi morala Komisija v poročilu o napredku preučiti ugotovitve iz poročil o spremljanju, usmerjenem v rezultate, ter zagotoviti oceno programov in učinka njihovega izvajanja; zato jo poziva, naj uvede poglavje o vključitvi sklepov spremljanja, usmerjenega v rezultate, v vsako poročilo o napredku;

44.  opozarja, da se število poročil o spremljanju, usmerjenem v rezultate, po državah razlikuje in sega od 31 za Albanijo do nobenega za Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Črno goro in Srbijo; opozarja tudi, da državam, ki uporabljajo decentralizirani sistem izvajanja, ni treba izvajati zunanjega spremljanja, usmerjenega v rezultate, zato je na Hrvaškem le malo neodvisnega spremljanja učinkovitosti; poziva Komisijo, naj zagotovi redno in temeljito neodvisno zunanje spremljanje programov, ki se financirajo s predpristopno pomočjo EU, v vseh državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah;

45.  je zaskrbljen, ker za poročila o spremljanju, usmerjenem v rezultate, velja, da so strukturno nagnjena v korist pozitivnih ocen in da niso primerna za spremljanje dolgoročnejše učinkovitosti; poudarja, da bi spremljanje moralo upoštevati uspešnost sektorja, ne samo napovedovati rezultate; poziva Komisijo, naj pripravi celovit akcijski načrt spremljanja, ki bo vključeval druga ocenjevalna orodja razen poročil o spremljanju, usmerjenem v rezultate, kot so okviri za ocenjevanje uspešnosti sektorja s kazalniki SMART, da bi bilo sčasoma mogoče celovito spremljanje rezultatov projektov; želi biti obveščen o doseženem napredku pred koncem leta 2014;

46.  opozarja na poziv Evropskega parlamenta Komisiji, naj oceni učinek in rezultate, dosežene z dodelitvijo sredstev EU za reformo sodstva in boj proti korupciji v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah(9); pozdravlja dejstvo, da je Komisija v letih 2012-2013 objavila oceno o sodstvu in temeljnih pravicah v Turčiji ter oceno pravne države, reforme sodstva ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu na zahodnem Balkanu; kljub temu obžaluje, da ocena za Turčijo ni vključevala pregleda projektov, ki so povezani z bojem proti korupciji;

47.   se zaveda, da Evropsko računsko sodišče pravkar pripravlja posebno poročilo o predpristopni pomoči EU v Srbiji; toplo priporoča, da se v obseg revizije uspešnosti vključijo projekti, izvedeni na področju reforme sodstva in boja proti korupciji;

Preglednost

48.  meni, da bi bilo treba vzpostaviti podatkovno zbirko vseh projektov, financiranih v programih predpristopne pomoči, ki bi bila javno dostopna; poziva Komisijo, naj zato oblikuje ukrepe za povečanje preglednosti pravnih ureditev in sistem, v katerem bodo na istem spletnem mestu objavljeni vsi upravičenci do sredstev EU, ne glede na to, kdo upravlja sredstva, in na podlagi standardnih kategorij podatkov, ki jih zagotovijo vse države članice v vsaj enem delovnem jeziku EU;

49.   pozdravlja zavezo Komisije, da bo to zadevo uredila do leta 2015 z objavo informacij o pomoči v programu IPA v skladu z mednarodno pobudo za preglednost pomoči, ki je določila skupni standard za elektronsko objavo pravočasnih, celovitih in v prihodnost usmerjenih informacij v zvezi s sredstvi, zagotovljenimi z razvojnim sodelovanjem; poudarja, da bo takšna pobuda plodna samo ob rednem posodabljanju informacij; zato zahteva, da Komisija zbirko podatkov mesečno posodablja, kot je v načrtu;

Opombe v zvezi s posameznimi državami

Albanija

50.  pozdravlja izboljšave, ki jih je podpora EU vnesla v pravni in institucionalni okvir ter v infrastrukturo sodstva v Albaniji; vendar je zaskrbljen zaradi nezadostnega poročanja o rezultatih o dejanski uporabi, izvajanju in konkretnem učinku vseh teh sprememb;

51.   je seznanjen z rezultati pri sprejemanju strateških dokumentov na področju boja proti korupciji; je vseeno zelo zaskrbljen zaradi neučinkovitosti ukrepov, sprejetih na tem področju; poudarja, da je Albanija leta 2012 veljala za evropsko državo, kjer je največ korupcije; poziva Komisijo in albanske oblasti, naj nujno znova ocenijo izvajanje protikorupcijske strategije in akcijskih načrtov v tej državi;

Bosna in Hercegovina

52.  obžaluje pomanjkljivo uporabo nekaterih okrepljenih zmogljivosti sodstva v Bosni in Hercegovini; je zaskrbljen, ker je Evropsko računsko sodišče v reviziji iz leta 2009 odkrilo, da je financiranje delovanja in vzdrževanja pridobljene infrastrukture pomanjkljivo, zaradi česar izboljšave morda ne bodo trajnostne;

53.   je zelo zaskrbljen zaradi omejene uspešnosti protikorupcijske agencije v Bosni in Hercegovini ter pomanjkljivega poročanja o nekaterih rezultatih financiranja EU na področju boja proti korupciji;

Hrvaška

54.  ugotavlja, da je Hrvaška dosegla napredek na nekaterih področjih reforme sodstva in da se reforma izvaja, pri čemer je njeno trajnostnost zagotovila z nadaljnjimi projekti;

55.   ugotavlja, da je Hrvaška, kot je prikazano v letnem poročilu o napredku, dosegla pozitivne spremembe na področju boja proti korupciji; je kljub vsemu zaskrbljen zaradi tveganja, da ukrepi, sprejeti pred pristopom Hrvaške k Evropski uniji, niso nepovratni in trajnostni; poudarja na primer, da ni jasno, katera institucija ima vodilno vlogo pri nadzoru nad protikorupcijskimi reformami, da so bili člani komisije za navzkrižje interesov imenovani šele v začetku februarja 2013, kar je vrglo senco dvoma na njeno dejansko pripravljenost za delovanje in rezultate, ter da še vedno prihaja do politično motiviranih imenovanj na ministrstvih in v nadzornih odborih gospodarskih družb ter da jih je celo več kot prej;

Kosovo

56.  ugotavlja, da je bil učinek projektov IPA, kot je projekt za reformo sistema pravnega izobraževanja, ki bi moral zajeti celotno Kosovo, zaradi pomanjkljivega nadzora kosovskih oblasti s sedežem v Prištini nad severnim delom tega ozemlja na severu na splošno zanemarljiv;

57.  je resno zaskrbljen, ker je Evropsko računsko sodišče ugotovilo, da pomoč EU za pravno državo na Kosovu ni dovolj učinkovita; se zaveda, da posebne okoliščine na Kosovu, na primer neugodno izhodišče pri gradnji pravne države in dejstvo, da kosovske oblasti temu področju ne namenjajo dovolj prednosti, do določene mere pojasnjujejo omejeno učinkovitost ukrepov EU; kljub temu poudarja, da obstajajo področja, kjer bi morali Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje poskrbeti za izboljšave:

58.  je še zlasti zaskrbljen zaradi nezadovoljivega napredka na področju boja proti korupciji na Kosovem; meni, da je korupcija velik izziv in huda ovira za delovanje javnih institucij;

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

59.  pozdravlja napredek v zvezi z zakonodajnim okvirom, dosežen pri reformi sodstva, in pozitivne spremembe z vidika učinkovitosti in nepristranskosti, ki so posledica namestitve računalniškega informacijskega sistema za samodejno vodenje sodnih primerov; priznava aktivni pristop Makedonije pri reformi sodstva in njen vodilni položaj na tem področju;

60.   izraža zaskrbljenost, ker niso na voljo poročila o učinkovitosti projektov IPA za boj proti korupciji v Makedoniji;

Črna gora

61.  pozdravlja boljše regionalno policijsko in sodno sodelovanje, ki krepi pravni okvir, potreben za neodvisnost sodstva in povečanje njegove učinkovitosti v Črni gori; je zaskrbljen zaradi nezadostnega usklajevanja med donatorji in slabih ocen trajnostnosti projektov;

62.   ugotavlja, da korupcija v Črni gori predstavlja resno težavo; priznava prizadevanja te države v boju proti korupciji in pozdravlja predvsem krepitev pobude za direktorat za boj proti korupciji, ki je rezultat financiranja EU;

Srbija

63.  je zaskrbljen, ker je neodvisnost sodstva še vedno resna težava v Srbiji, zlasti zaradi neprimernega političnega vpliva; obžaluje tudi, da se nova zakonodaja ne uveljavlja ne dosledno ne pravilno, kar ogroža njeno učinkovitost;

64.   pozdravlja pozitivno oceno projekta pomoči za ustanovitev protikorupcijske agencije in še zlasti dejstvo, da bi projekt moral imeti velik vpliv na vse ciljne skupine in celotno družbo; vendar vztraja, da je potrebno stalno spremljanje, ki bo zagotovilo, da politični razvoj ne bo oviral projektov;

Turčija

65.  priznava, da projekti, ki so se izvajali na področju sodstva, dokazujejo ustrezno trajnostnost, in pozdravlja politično voljo turških oblasti, da nadaljujejo začeti proces reform, o čemer priča dodelitev več proračunskih sredstev za izobraževanje v pravosodju; kljub temu ugotavlja, da je v zasnovi projektov več šibkih točk, kot je pomanjkanje osnovnih podatkov in kazalnikov SMART, ki jih je treba obravnavati, da se omogoči ustrezna ocena učinka predpristopnih projektov;

66.   ugotavlja, da se je finančna pomoč EU na področju boja proti korupciji začela šele pred kratkim z etiko za preprečevanje korupcije v Turčiji iz leta 2006; pritrjuje Komisiji, da pred ustanovitvijo neodvisnega skupnega protikorupcijskega organa in sprejetjem nacionalne protikorupcijske strategije ni bilo mogoče načrtovati sredstev EU; ugotavlja, da omenjeni projekt velja za zmerno zadovoljivega, čeprav ni imel kazalnikov SMART;

o
o   o

67.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Sodišču Evropske unije, Evropskemu računskemu sodišču, nadzornemu odboru urada OLAF in uradu OLAF.

(1) To poimenovanje ne vpliva na stališče o statusu ter je v skladu z resolucijo 1244 (1999) Varnostnega sveta ZN in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova. (2) Priloga I k odgovorom Komisije na vprašanja za pisni odgovor št. E-011447/2012, E-011448/2012, E-011449/2012, E-011661/2012, E-011662/2012, E-011663/2012, E-011664/2012 in E-011665/2012. (3) Priloga I k odgovorom Komisije na vprašanja za pisni odgovor št. E-011447/2012, E-011448/2012, E-011449/2012, E-011661/2012, E-011662/2012, E-011663/2012, E-011664/2012 in E-011665/2012. (4) Projekt TR0501.07, prispevek EU: 22 500 000 EUR, stanje plačil na dan 31. 12. 2012: 20 559 457,71 EUR. (5) Projekt TR0401.02, prispevek EU: 1 400 000 EUR, stanje plačil na dan 31. 12. 2012: 1 207 747,58 EUR. (6) Prav tam. (7) Prav tam. (8) V izjavi o povprečnih deležih skupne predpristopne pomoči, v obdobju 2007–2012 dodeljene pravosodju in boju proti korupciji, so podatki do vključno februarja 2013. (9) UL OJ C 188 E, 28.6.2012, str. 19; UL C 199 E, 7.7.2012, str. 106; UL C 296 E, 2.10.2012, str. 94.