Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2013/2022(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0320/2013

Predložena besedila :

A7-0320/2013

Razprave :

Glasovanja :

PV 22/10/2013 - 8.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0435

Sprejeta besedila
PDF 420kWORD 46k
Torek, 22. oktober 2013 - Strasbourg
Varnost pacientov
P7_TA(2013)0435A7-0320/2013

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2013 o poročilu Komisije Svetu na podlagi poročil držav članic o izvajanju Priporočila Sveta (2009/C 151/01) o varnosti pacientov, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo (2013/2022(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Luksemburške deklaracije o varnosti pacientov z dne 5. aprila 2005,

–  ob upoštevanju poročila z druge seje neformalne mreže za obvladovanje okužb pri zdravstveni oskrbi (junij 2008),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 15. decembra 2008 o varnosti pacientov, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo (COM(2008)0837),

–  ob upoštevanju ocene učinka, ki jo je opravila Komisija decembra 2008,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. aprila 2009 o predlogu priporočila Sveta o varnosti pacientov, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo(1),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 9. junija 2009 o varnosti pacientov, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo,

–  ob upoštevanju posebne raziskave Eurobarometra (št. 327) o varnosti pacientov in kakovosti zdravstvene oskrbe, objavljene aprila 2010,

–  ob upoštevanju poročila Svetovne zdravstvene organizacije z naslovom "Temeljne prvine programov za obvladovanje okužb",

–  ob upoštevanju Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Svetu z dne 13. novembra 2012 na podlagi poročil držav članic o izvajanju Priporočila Sveta (2009/C 151/01) o varnosti pacientov, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo,

–  ob upoštevanju letnih epidemioloških poročil Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) za leti 2008 in 2012,

–  ob upoštevanju tehničnega poročila Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) z naslovom "Temeljno znanje pri obvladovanju okužb in nadzorom nad bolnišnično higieno", objavljenega 26. marca 2013,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 18. novembra 2009 o odpornosti na antibiotike (SANCO/6876/2009r6),

–  ob upoštevanju skupnega tehničnega poročila Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Evropske agencije za zdravila (EMA), objavljenega dne 17. septembra 2009, z naslovom "Bakterije so izziv: čas je za ukrepanje – poziv k zmanjšanju razkoraka med pojavom večkratno odpornih bakterij v EU in razvojem novih protibakterijskih sredstev",

–  ob upoštevanju posebne raziskave Eurobarometra (št. 338) o protimikrobni odpornosti, objavljene aprila 2010,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o odpornosti na antibiotike(2),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 27. oktobra 2011 o pobudi skupnega načrtovanja na področju raziskav "Mikrobni izziv – nova grožnja za zdravje ljudi" (C(2011)7660),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2011 o ogroženosti javnega zdravja zaradi protimikrobne odpornosti(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. novembra 2011 z naslovom "Akcijski načrt proti naraščajoči nevarnosti protimikrobne odpornosti" (COM(2011)0748),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. junija 2012 o posledicah protimikrobne odpornosti v zdravstvenem in veterinarskem sektorju – pobuda "Eno zdravje",

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 z naslovom "Mikrobni izziv – naraščajoča nevarnost protimikrobne odpornosti"(4),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0320/2013),

Splošne opombe

A.  ker sta varnost pacientov(5) in njihova dobrobit bistven del splošne kakovosti zdravstvenega varstva ter so prizadevanja za večjo varnost pacientov odvisna od izvajanja učinkovitih in dolgoročnih politik in programov po vsej Evropi;

B.  ker je kakovostna zdravstvena oskrba temeljni kamen vsakega kakovostnega zdravstvenega sistema, dostop do visokokakovostne zdravstvene oskrbe pa je temeljna pravica, ki jo priznavajo Evropska unija in njene institucije ter državljani;

C.  ker člen 168 Pogodbe določa, da mora biti dejavnost Evropske unije, ki dopolnjuje nacionalne politike, usmerjena k izboljševanju javnega zdravja, preprečevanju obolenj in bolezni ter odpravljanju vzrokov, ki ogrožajo telesno in duševno zdravje;

D.  ker želi zato Evropska unija z ukrepi na področju varnosti pacientov pomagati državam članicam pri usklajevanju prizadevanj v zvezi s tem in podpirati njihove ukrepe na področjih, kjer lahko njeno posredovanje ustvari dodano vrednost;

E.  ker je poglavitno ohraniti zaupanje državljanov v zdravstvene sisteme Evropske unije;

F.  ker je obseg podatkov o razširjenosti in posledicah varnostnih zapletov(6) v zdravstvenih sistemih držav članic Evropske unije trenutno omejen, vendar nenehno narašča;

G.  ker je vprašanje varnosti pacientov v zdravstvenih sistemih po vsem svetu, tudi v Evropi, vse bolj zaskrbljujoče;

H.  ker izsledki posebne raziskave Eurobarometra o varnosti pacientov in kakovosti zdravstvene oskrbe kažejo, da je evropska javnost dobro seznanjena s tem vprašanjem, da pa je občutno premalo informacij o varnosti pacientov;

I.  ker so med varnostnimi zapleti, povezanimi z zdravstveno oskrbo pacienta ali njegovih še nerojenih ali bodočih potomcev, okužbe, povezane s tako oskrbo(7), zapleti v zvezi z zdravili ali zdravstvenimi pripomočki, vključno s tistimi, ki so posledica nenamenske uporabe, napake pri diagnozi in zapleti med kirurškimi posegi ali po njih;

J.  ker so nekateri neželeni učinki povezani z neizogibnimi tveganji zaradi posegov ali zdravil, ki jih zdravstveno osebje šteje za nujne, medtem ko so drugi posledica zdravniških napak, pomanjkljivosti ali napak v verigi zdravstvene oskrbe ter bi jih bilo mogoče preprečiti;

K.  ker se ocenjuje, da od 8 do 12 % pacientov, ki so sprejeti v bolnišnice v Evropski uniji, med zdravstveno oskrbo doživi varnostne zaplete, med katerimi so okužbe, povezane s tako oskrbo, napake pri zdravljenju, kirurške napake, težave, povezane z okvarjenimi ali pomanjkljivo razkuženimi medicinskimi pripomočki, napake pri diagnozi in neukrepanje na podlagi rezultatov zdravniških pregledov;

L.  ker se zaradi demografskih sprememb veča delež starejših pacientov, ki imajo pogosto predpisanih več zdravil, vendar so velikokrat preobremenjeni s pravilnim uživanjem teh zdravil;

M.  ker poleg tega starejši pacienti, osebe z oslabljenim imunskim sistemom in kronični bolniki, zlasti tisti z degenerativnimi kroničnimi boleznimi, tvorijo skupino, posebej dovzetno za varnostne zaplete, povezane z zdravstveno oskrbo, kot so: napake pri diagnozi, neukrepanje na podlagi rezultatov zdravniških pregledov, predpisovanje, izdajanje ali dajanje neustreznega zdravila (katerega uporaba ni v skladu s povzetkom značilnosti zdravila), neustreznega odmerka ali dveh zdravil, ki jih ni mogoče kombinirati, okvarjena ali pomanjkljivo razkužena zdravstvena oprema ali okužba kirurških ran;

N.  ker po ocenah mednarodnih študij od 13 do 16 % bolnišničnih stroškov (tj. en evro na vsakih sedem evrov) nastane zaradi zapletov, povezanih z zdravstveno oskrbo;

O.  ker se poleg tega ocenjuje, da od 30 do 40 % varnostnih zapletov v bolnišnični in zunajbolnišnični (ambulantni) oskrbi povzročijo sistemski dejavniki, ki bi jih torej lahko preprečili;

P.  ker pomanjkanje finančnih in tehnoloških sredstev ter ljudi še posebej povečuje tveganje varnostnih zapletov, povezanih z zdravstveno oskrbo;

Q.  ker je gospodarska kriza zaradi spremenjenih prednostnih nalog na področju javnega zdravja upočasnila izvajanje ukrepov, ki so jih leta 2009 sprejele države članice;

R.  ker ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico, da v dobri veri in varno objavi ali razširi informacije o nekem dejstvu, podatku ali ukrepu takoj, ko se ji zdi, da pomanjkanje znanja o tem dejstvu, podatku ali ukrepu ogroža javno zdravje;

S.  ker je varnost pacientov prednostno vprašanje na politični agendi; ker so države članice leta 2005 vzpostavile mehanizem za razprave, povezane z varnostjo pacientov, in drugo delo na tem področju; ker je bila ustanovljena delovna skupina, prek katere namerava Komisija spodbujati delo in dejavnosti držav članic, njeni dejavni člani pa so STO (zlasti prek Svetovne zveze za varnost pacientov), Svet Evrope, OECD in evropska združenja pacientov, zdravnikov, medicinskih sester, farmacevtov, zobozdravnikov in bolnišnic;

T.  ker so okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, med najpogostejšimi in najusodnejšimi vzroki za nenamerno povzročitev škode pacientom;

U.  ker so okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, ki prizadenejo povprečno 5 % pacientov, sprejetih v bolnišnice, hkrati huda težava za javno zdravstvo v državah Evropske unije in velika ekonomska obremenitev za omejene zdravstvene vire;

V.  ker se ocenjuje, da je skupno število pacientov, ki so se med zdravljenjem v bolnišnicah za akutno oskrbo v EU v letih 2011 in 2012 vsaj enkrat okužili z okužbo, povezano z zdravstveno oskrbo, 3,2 milijona na leto(8),

W.  ker okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, ki močno vplivajo na obolevnost, umrljivost (37.000 oseb v EU umre neposredno zaradi takšnih okužb) in stroške (ki so za celotno EU ocenjeni na več kot 5,5 milijard letno), predstavljajo veliko težavo na področju javnega zdravja v državah članicah;

X.  ker se lahko okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, pojavijo po bivanju v katerem koli okolju, kjer se izvaja zdravstvena oskrba, vključno z osnovno oskrbo, oskrbo v skupnosti, socialno in zasebno oskrbo ter intenzivno in dolgotrajno nego, ob kakršni koli zdravstveni oskrbi ali doma (predvsem zaradi napak pri odmerjanju, napak pri pakiranju zdravila, okužbe medicinskih instrumentov oziroma pripomočkov ali stika s pacienti in zdravstvenimi delavci);

Y.  ker se okužba, povezana z zdravstveno oskrbo v bolnišnici, lahko pokaže tudi šele po tem, ko je pacient odpuščen;

Z.  ker se v državah članicah zmanjšuje povprečno trajanje bivanja v bolnišnici;

AA.  ker je naloga Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, da v sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki pripravlja znanstvena priporočila k ukrepom, ki temeljijo na dokazih, za učinkovito preprečevanje okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo;

AB.  ker so oskrbe na domu pogosto deležni pacienti s kroničnimi in degenerativnimi boleznimi, ki se ne zdravijo v bolnišnici;

AC.  ker zdravstveno stanje nekaterih bolnikov s kroničnimi ali degenerativnimi boleznimi pogosto zahteva stalno zdravstveno pomoč, še posebej pa uporabo zdravstvenih pripomočkov (srčnih spodbujevalnikov, dihalnih pripomočkov, katetrov, urinskih katetrov itd.);

AD.  ker pri uporabi takih medicinskih pripomočkov obstaja tveganje okužb;

AE.  ker neupoštevanje osnovnih previdnostnih ukrepov v zvezi s higieno ljudi, na primer v zdravstvenih zavodih, pa tudi doma, pogosto povzroči povečano širjenje patogenov, zlasti tistih, ki so odporni na protimikrobna sredstva;

AF.  ker že obstajajo ali se preskušajo enostavni in stroškovno učinkoviti ukrepi za preprečevanje okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, na primer zdravstvena vzgoja (zlasti spodbujanje bolnišnične higiene), rezultati pa so obetajoči, in ker bi lahko učinkovito preučili morebitne druge stroškovno učinkovite načine za obvladovanje okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo;

AG.  ker lahko mikroorganizmi, ki povzročajo okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, ostanejo v človeku zelo dolgo in jih lahko pacienti razširjajo med bivanjem v bolnišnici in po njem, okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, pa se tako lahko razširijo v vse kraje zdravstvene oskrbe, ustanove za srednje in dolgo bivanje ter na dom pacienta;

AH.  ker samo 13 držav članic izvaja nacionalni nadzor nad okužbami z bakterijo Clostridium difficile1(9) in samo v treh sistemih nadzora tudi zdravniki splošne medicine sodelujejo pri zbiranju podatkov, kar bi bilo treba izboljšati;

AI.  ker poleg tega vse večja mobilnost državljanov znotraj evropskih zdravstvenih sistemov in med njimi, vse bolj čezmejni značaj zdravstvene oskrbe v Evropi in možnost zdravljenja zunaj države bivanja spodbujajo hitro širjenje odpornih mikroorganizmov med državami članicami;

AJ.  ker problem protimikrobne odpornosti resno ogroža varnost pacientov, saj lahko povzroči zaplete pri okrevanju in zdravljenju okužb ter povečuje nacionalne stroške zdravstva, in ker je v nekaterih državah ta grožnja vse resnejša;

AK.  ker je okužbe, ki so povezane z zdravstveno oskrbo, pogosto težko zdraviti, ker so mikroorganizmi, ki jih povzročajo, pogosto odporni na protimikrobna sredstva;

AL.  ker so bakterije, odporne na protimikrobna sredstva, samo v Evropski uniji, na Islandiji in Norveškem razlog za približno 400 000 okužb in 25.000 smrtnih primerov letno, dodatni stroški zdravstvenega varstva in izgub zaradi zmanjšanja produktivnosti pa znašajo vsaj 1,5 milijarde EUR;

AM.  ker v Evropi odpornost na antibiotike še naprej narašča in je lahko v več državah članicah pri nekaterih bakterijah že 25-odstotna ali večja;

AN.  ker iz najnovejših podatkov, ki so na voljo, izhaja, da označevalci odpornosti na antibiotike pri okužbah, povezanih z zdravstveno oskrbo, kažejo splošen trend povečanja večstranske odpornosti, zlasti povečanje odstotka enterobakterij, odpornih na tretjo generacijo cefalosporinov, in bakterij S. aureus, odpornih na meticilin;

AO.  ker je razvoj novih protimikrobnih sredstev upadel;

AP.  ker je odpornost protimikrobnih sredstev naravna in neizogibna posledica njihove uporabe, ki pa jo lahko omejimo, če ta sredstva uporabljamo premišljeno in racionalno;

AQ.  ker se lahko odpornost na protimikrobna sredstva pospeši zlasti z nepremišljeno in prekomerno uporabo teh izdelkov v humani medicini, kar lahko skupaj s pomanjkljivo higieno in obvladovanjem okužb zmanjša učinkovitost že tako omejenega števila protimikrobnih sredstev, ki so na voljo;

AR.  ker je zaradi pomanjkanja razvoja novih antibiotikov/protimikrobnih sredstev bistveno, da se sedanja protimikrobna sredstva učinkovito uporabljajo čim dlje;

AS.  ker bi morale Evropska komisija in države članice zaradi pomanjkanja razvoja novih protimikrobnih zdravil sodelovati ter podpirati njihov razvoj in razpoložljivost, pri tem pa bi se morale opirati na Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in strokovno znanje Evropske agencije za zdravila (EMA);

AT.  ker kmetijske politike spodbujajo odpornost na antibiotike prek prehranske verige in prek živalskih iztrebkov, ki vstopajo v vodni ciklus;

AU.  ker je poraba antibiotikov večja med ljudmi, ki so objektivno najmanj obveščeni, in ker je boljše objektivno poznavanje antibiotikov povezano z njihovo odgovornejšo uporabo;

AV.  ker nekatere države članice nimajo trdnega regulativnega in pravnega okvira, ki bi predpisoval in podpiral razumno uporabo zdravil, in ker so v Evropi znatne razlike pri porabi antibiotikov v ambulantni, pa tudi bolnišnični oskrbi;

AW.  ker je potrebno izobraževanje in ozaveščanje vseh, ki sodelujejo pri uporabi protimikrobnih sredstev, vključno z oblikovalci politik, zdravstvenimi delavci in širšo javnostjo, da bi spodbudili potrebne spremembe v ravnanju oseb, ki predpisujejo in izdajajo zdravila, ter državljanov;

AX.  ker so bila po priporočilu Sveta št. (2009/C 151/01) iz leta 2009 v državah članicah vložena velika prizadevanja v izboljševanje varnosti pacientov, zlasti z določitvijo slednje kot prednostne naloge javnozdravstvene politike v vseh državah članicah, imenovanjem pristojnega organa, ki je odgovoren za varnost pacientov (v 19 državah članicah), in spodbujanjem usposabljanja o varnosti pacientov v zdravstvenih ustanovah (v 23 državah članicah);

AY.  ker so bila po priporočilu Sveta št. (2009/C 151/01) iz leta 2009 v državah članicah vložena velika prizadevanja v sprejemanje in izvajanje strategij (nacionalnih ali regionalnih) preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, zlasti s sprejetjem smernic v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem teh okužb ter uvedbo sistemov njihovega aktivnega spremljanja (ali okrepitvijo že obstoječih sistemov);

AZ.  ker pa je nekatere ukrepe, ki jih je v priporočilu št. (2009/C 151/01) iz leta 2009 za izboljšanje varnosti pacientov v državah članicah priporočil Svet, doslej izvedlo le omejeno število držav članic in ker so še možne izboljšave tako pri bolnišnični kot pri zunajbolnišnični oskrbi, zlasti glede krepitve vpliva in vloge pacientov ter usposabljanja zdravstvenih delavcev in negovalcev v najširšem smislu kot tudi glede prizadevanj za vzpostavitev evropskih nomenklatur na področju varnosti pacientov ali za izoblikovanje evropskih smernic v zvezi z varnostnimi standardi za paciente;

BA.  ker je nekatere posebne ukrepe, ki jih je Svet priporočil za preprečevanje in obvladovanje takih okužb v državah članicah, doslej žal sprejelo le omejeno število držav in ker so izboljšave še možne, zlasti na področju informiranja pacientov s strani zdravstvenih ustanov in podpore raziskovalnim dejavnostim za preprečevanje in obvladovanje okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo;

Izvajanje priporočil Sveta: precejšnje izboljšave in področja, ki jih je treba še izboljšati

1.   pozdravlja ukrepe, ki so jih sprejele države članice zlasti za izboljšanje splošnih zadev v zvezi z varnostjo pacientov in preprečevanje primerov okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, zlasti:

   oblikovanje politik na področju varnosti pacientov v vseh državah članicah in dajanje prednosti tem politikam v zdravstveni politiki številnih držav članic;
   imenovanje pristojnega organa za področje varnosti pacientov v večini držav članic;
   postopna uvedba sistemov poročanja in učenja o varnostnih zapletih;
   široko uvajanje kampanj usposabljanja o varnosti pacientov v zdravstvenih ustanovah;
   izvajanje čezmejnih strategij za varnost pacientov v Franciji, na Slovaškem in na Nizozemskem (poleg nacionalne strategije);
   sodelovanje med državami in regijami v okviru izvajanja ukrepov, ki jih je priporočil Svet in uresničilo 21 držav članic (pa tudi Norveška), v številnih primerih v okviru projektov, ki jih sofinancira Evropska unija;

vendar poziva k nujni okrepitvi teh prizadevanj;

2.   pozdravlja prizadevanja Evropske komisije na področju splošnih zadev v zvezi z varnostjo pacientov, ki temeljijo na spodbujanju izmenjave najboljše prakse med državami članicami ter oblikovanju opredelitev in terminologije na področju varnosti pacientov, zlasti:

   spodbujanje izmenjave informacij s strani Komisije o pobudah v zvezi z varnostjo pacientov in kakovostjo oskrbe v okviru delovne skupine o varnosti pacientov in kakovosti oskrbe;
   sofinanciranje s strani Komisije projekta o kazalnikih kakovosti zdravstvenega varstva, ki ga vodi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je omogočilo zbiranje primerljivih kazalnikov o varnosti pacientov v 11 državah;
   sofinanciranje šestih raziskovalnih projektov s področja splošnih zadev v zvezi z varnostjo pacientov s strani Evropske unije v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave;
   sprejetje Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, katere cilj je jasneje opredeliti pravice pacientov, ki se zdravijo v drugi državi članici, pa tudi zagotoviti, da je zdravljenje varno in kakovostno;

3.  pozdravlja delovanje Komisije in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v sodelovanju z zdravstvenimi organi v državah članicah v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo;

4.  pozdravlja ukrepanje Komisije na področju preprečevanja okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, in boja proti njim, ki je tesno povezano z ukrepi Komisije na področju protimikrobne odpornosti; pozdravlja zlasti financiranje, ki ga je Komisija namenila raziskovalnim projektom na področju okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, in protimikrobne odpornosti, predvsem projektom z evropsko razsežnostjo, kot je projekt IPSE (Izboljševanje varnosti pacientov v EU), projekt IMPLEMENT (Izvajanje strateških paketov za preprečevanje in obvladovanje okužb) in projekt PROHIBIT (Preprečevanje bolnišničnih okužb s posegi in usposabljanjem), katerega cilj je analizirati obstoječe praktične smernice na področju preprečevanja okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, ki jih uporabljajo v evropskih bolnišnicah, ter preizkusiti strategijo preprečevanja okužb krvnega obtoka, povezanih z osrednjimi venskimi katetri (te okužbe zbujajo zlasti veliko skrb, saj so povezane z znatno obolevnostjo in z visoko stopnjo smrtnosti, ki jo lahko neposredno pripišemo okužbi);

5.  pozdravlja usklajevalno in nadzorno dejavnost Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), zlasti:

   usklajevanje evropske mreže za spremljanje okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, zlasti okužb kirurških ran in okužb v intenzivnih enotah, in uporabe protimikrobnih sredstev v ustanovah za dolgotrajno oskrbo (HALT-2) ter njegovo podporo evropskemu projektu za krepitev zmogljivosti spremljanja okužb s Clostridium difficile (ECDIS-Net);
   usklajevanje evropske študije o razširjenosti okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, in uporabi protimikrobnih sredstev v bolnišnicah, kjer izvajajo akutno obravnavo;
   razvoj smernic za preprečevanje in obvladovanje okužb s Clostridium difficile;
   objavo priporočil za preprečevanje širjenja enterobakterij, ki proizvajajo karbapenemazo;
   podporo razvoju smernic in kazalnikov (glede strukture in metodologije) za preprečevanje okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo.

6.  ugotavlja, da na ravni Evropske unije ne obstaja ne klasifikacija ne sistem poročanja za varnost pacientov, s katerima bi opredelili, pojasnili in analizirali dejavnike, povezane z varnostjo pacientov, ter s tem spodbudili izobraževanje in izboljšanje sistemov;

7.  se zaveda, da je doslej premalo držav članic:

   vključilo varnost pacientov v izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev;
   imelo vzpostavljene akcijske načrte za boj proti okužbam, povezanim z zdravstveno oskrbo;
   sprejelo ukrepe za izboljšanje informacij, ki jih zdravstveni zavodi zagotavljajo pacientom v zvezi z okužbami, povezanimi z zdravstveno oskrbo;
   podprlo raziskave v zvezi z okužbami, povezanimi z zdravstveno oskrbo;

8.  poziva države članice, naj si ob podpori Komisije še naprej prizadevajo za širitev zbiranja primerljivih kazalnikov o varnosti pacientov v vseh državah članicah;

9.  poziva države članice, naj vzdržujejo in krepijo dvostransko in večstransko sodelovanje v zvezi z varnostjo pacientov na nacionalni in/ali regionalni ravni;

Izboljšanje varnosti pacientov v Evropi, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo: splošna priporočila

10.  priporoča, naj se varnosti pacientov ter zlasti preprečevanju in obvladovanju okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, dodeli prednostno mesto tako v politični agendi Evropske unije kot tudi na nacionalni ravni v državah članicah ter na regionalni in lokalni ravni;

Ukrepi za izboljšanje splošnih zadev v zvezi z varnostjo pacientov

11.  spodbuja države članice, naj si še naprej prizadevajo za izboljšanje varnosti pacientov in naj – če tega še niso storile – sprejmejo dodatne ukrepe za popolno uskladitev s priporočili Sveta, vključno s pripravo akcijskih načrtov za boj proti okužbam, povezanim z zdravstveno oskrbo;

12.  zlasti spodbuja države članice, naj sprejmejo spodaj navedene ukrepe ali jih okrepijo, če že obstajajo:

   ukrepe za izboljšanje seznanjenosti državljanov s pobudami v zvezi z varnostjo pacientov ter za krepitev njihovega vpliva in vloge na tem področju;
   ukrepe za temeljito in stalno usposabljanje, na podlagi dobro opredeljenih standardov, za zdravstvene delavce na področju varnosti pacientov in zdravstvenih delavcev ter zlasti uvedbo modulov usposabljanja o varnosti pacientov, ki bi pokrivali različna področja, vključno z medicinskimi napravami ter racionalno in skrbno uporabo zdravil, v enega ali več študijskih programov za zdravstvene delavce in negovalce, pa tudi ukrepe za izobraževanje in osveščanje na področju varnosti pacientov, namenjene pacientom in njihovim negovalcem;
   čezmejne ukrepe v zvezi z varnostjo pacientov;
   ukrepe za spodbujanje raziskav o varnosti pacientov z uporabo pristopa, ki temelji na dokazih in se osredotoča na izvajanje, zlasti na področju terapij, ki nadomeščajo uporabo antibiotikov in ki se uporabljajo pri obravnavi odpornosti na antibiotike, vključno s terapijo z bakteriofagi;
   ukrepe v podporo multidisciplinarni oskrbi ran kot del programov za varnost pacientov na ravni držav članic;
   ukrepe za preprečevanje pojava protimikrobne odpornosti in boj proti njegovem širjenju, vključno z razvojem novih protimikrobnih sredstev;

13.  poziva Evropsko agencijo za zdravila, naj pripravi seznam zdravil, ki se kljub obstoju odobrenih alternativ uporabljajo za namen, ki ni predviden v povzetku značilnosti zdravila; poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo zdravstveno osebje in pacienti obveščeni o tem, ali se kakšno zdravilo uporablja za namen, ki ni predviden v povzetku značilnosti zdravila;

14.  spodbuja Evropsko komisijo in ustrezne evropske agencije, naj vzpostavijo sisteme poročanja o varnostnih zapletih, zlasti tistih, povezanih z zdravili in zdravstvenimi pripomočki, ali jih okrepijo, če ti že obstajajo, z njimi seznanijo javnost in poenostavijo njihovo uporabo, in sicer tako, da bodo zadevni sistemi omogočali ugotavljanje odgovornosti v primeru napake v verigi zdravstvene oskrbe, ter naj zagotovijo preglednost vseh postopkov;

15.  poziva države članice, naj ponovno ocenijo svoje strukture za poročanje o varnostnih zapletih, presodijo, ali to poročanje ne temelji na obtoževanju, in zagotovijo, da lahko zdravstveni delavci odkrito in brez negativnih posledic zanje razkrivajo informacije;

16.  poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za povečanje kakovosti in ne samo količine poročil o varnostnih zapletih, tako da bodo poročila zajemala podatke, ki lahko resnično izboljšajo varnost, in kar bo omogočalo enostaven priklic podatkov iz sistema za celostno in sistematično ocenjevanje;

17.  poziva države članice, naj močno okrepijo prizadevanja, da bi podatke o pacientih vključile v elektronske sisteme, namenjene obravnavi varnosti pacientov in varnostnih zapletov, ter te podatke sistematično natančno ocenile in tako preprečile napake;

18.  spodbuja države članice, Evropsko komisijo in ustrezne evropske agencije k uporabi vseh primernih tehnoloških in statističnih orodij za opis in analizo varnostnih zapletov;

19.  Komisijo in države članice spodbuja, naj okrepijo seznanjenost državljanov s pobudami v zvezi z varnostjo pacientov ter spodbujajo vpliv in vlogo državljanov na tem področju;

20.  poziva Komisijo, naj ponovno preuči zahteve za vzpostavitev podatkovne zbirke, v kateri bi bile zbrane dobre prakse, da bi tako spodbudili njihovo izmenjavo med državami članicami. meni, da bi podatkovna zbirka varnostnih zapletov lahko preprečila te zaplete v prihodnosti in bi lahko služila kot primer dobre prakse med izvajalci;

21.  spodbuja države članice k izmenjavi najboljše prakse prek pristopa na podlagi podatkov ter, zlasti na podlagi študij primerov in povratnih informacij, k izoblikovanju skupnih smernic za vse države članice;

22.  poziva države članice, naj, ko bo mogoče, prenesejo strategije in programe varnosti pacientov iz bolnišničnega okvira v nebolnišnični (zlasti v ustanove za srednje in dolgo bivanje, pa tudi na dom);

Ukrepi za preprečevanje števila okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo

23.  spodbuja države članice, naj opredelijo jasne nacionalne cilje za zmanjšanje okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, in – če tega še niso storile – sprejmejo dopolnilne ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje števila okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, da bi tako zagotovile popolno skladnost s priporočili Sveta, in sicer zlasti na naslednjih področjih:

   preprečevanje okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, v bolnišnicah in zunaj njih s sistematičnim izvajanjem pobude One Health ("Eno zdravje"), v okviru katere so se delavci v zdravstvu in veterini obvezali, da bodo preprečevali odporne okužbe in zmanjševali uporabo antibiotikov;
   izboljšanje informacij, ki jih zdravstveni zavodi zagotavljajo pacientom, vključno z informacijami o razširjenosti okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, v zadevnih zavodih;
   spodbujanje raziskav na področju preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, zlasti tistih, ki jih povzročata proti meticilinu odporna Staphylococcus aureus (MRSA) in Clostridium difficile, in drugih novih težko ozdravljivih okužb, zlasti raziskav na področju terapij, ki nadomeščajo uporabo antibiotikov in ki se uporabljajo pri obravnavi odpornosti na antibiotike, vključno s terapijo z bakteriofagi;

24.  spodbuja Evropsko komisijo, naj preuči možnost sklenitve partnerskih sporazumov med Komisijo in posameznimi državami članicami ali neposredno med državami članicami, da bi tako preprečili in odpravili težave v zvezi z okužbami, povezanimi z zdravstveno oskrbo, v bolnišnicah in pri domači oskrbi; poziva Komisijo, naj podpira nadaljnje delovanje na področju preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, prek prihodnjega programa javnega zdravja EU;

Izboljšanje varnosti pacientov v Evropi, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo: konkretne smernice in priporočila

Preprečevanje

25.  ob upoštevanju, da EU ne sme posegati v pristojnosti držav članic na področju zdravja in ob priznavanju obstoječih razlik v zdravstvenih politikah in sistemih posameznih držav članic, spodbuja države članice in njihove delegirane partnerje, naj:

   zagotovijo dovolj človeških, finančnih in tehnoloških virov, ki bodo zagotavljali najvišjo možno kakovost oskrbe na domu in v bolnišnicah, pri čemer jih poziva, naj zlasti namenijo ustrezna sredstva za varnost pacientov in za zagotavljanje najvišje možne kakovosti oskrbe na domu in v bolnišnicah;
   poleg tega prednostno obravnavajo učinkovito kadrovsko načrtovanje kot način za zagotovitev, da je število osebja primerno za obvladovanje vse večjega števila pacientov in s tem povezanih negativnih vplivov na prakso obvladovanja okužb;

26.  poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo dobre prakse na vseh področjih, zlasti v zvezi s higieno (higiena rok, sterilizacija in optimalno razkuževanje medicinskih instrumentov in pripomočkov) v bolnišnicah in zunaj njih (še zlasti pri pacientih in v njihovih družinah), med drugim tudi s kampanjami za ozaveščanje;

27.  poziva države članice, naj pripravijo nacionalne smernice za higieno rok ter splošno čiščenje bolnišnic in domov za nego;

28.  poziva države članice, naj spodbujajo ciljno usmerjen pristop k preprečevanju napak v bolnišnicah, vključno z izvajanjem kirurškega varnostnega kontrolnega seznama Svetovne zdravstvene organizacije;

29.  poziva k obsežnejšim in bolj usklajenim raziskavam, da bi preprečili širjenje okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo;

30.  poziva države članice, naj spodbujajo prizadevanja za preučevanje izbruhov okužb v bolnišnicah in iskanje načina za preprečevanje širjenja okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo;

31.  spodbuja države članice, naj razvijejo svojo nacionalno prakso za ustrezno uporabo antibiotikov, da bi omejili širjenje protimikrobne odpornosti in zagotovili, da je zdravljenje z antibiotiki še naprej učinkovito;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo platforme in protokole, ki omogočajo prenosljivost zdravstvenih podatkov, ter zagotovijo, da so te dejavnosti skladne z ustrezno evropsko zakonodajo o varstvu podatkov;

33.  poziva države članice, naj opredelijo posebne varnostne protokole za degenerativne kronične bolezni in kronične bolezni, ki povzročijo invalidnost, za katere je potrebna stalna podpora zunaj bolnišničnega okvira (v ustanovah za dolgo in srednje dolgo bivanje ter doma);

34.  v zvezi z oskrbo na domu poudarja, da je treba:

   ko pacienti (zlasti starejši in osebe z zmanjšano gibljivostjo) zapustijo bolnišnico in se po bivanju v njej vrnejo domov, natančno preučiti njihovo stanje, zlasti zaradi ocene in preprečevanja tveganja padcev;
   pacientom in njihovim negovalcem zagotoviti ustrezne informacije, zlasti glede higiene rok, nujnega razkuževanja zdravstvenih instrumentov in pripomočkov za ponovno uporabo ter nujnega upoštevanja postopkov in predpisanih zdravil;
   uporabljati opremo za enkratno uporabo ali, če je za večkratno uporabo, jo temeljito razkužiti;
   spodbujati uporabo osnovnih previdnostnih ukrepov, zlasti pri shranjevanju in uporabi zdravil, paciente pa bi bilo treba posebej ozaveščati o tveganjih zaradi uporabe zdravil, ki nimajo dovoljenja za promet;

35.  poziva države članice, naj Komisiji zagotovijo informacije o programih cepljenja zdravstvenih delavcev, vključno s tem, kolikšen je delež pokritosti v ustanovah zdravstvene oskrbe;

36.  poziva države članice, naj delavce v zdravstvu spodbujajo k prispevanju informacij o tem, kako se lahko pacienti izognejo bolnišničnim okužbam;

37.  poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo družine pacientov bolj vključene v preprečevanje napak v zvezi z zdravili in samozdravljenjem;

Komuniciranje, izobraževanje in usposabljanje

38.  priporoča, naj države članice sprejmejo posebne ukrepe za ozaveščanje in usposabljanje v zvezi z okužbami, povezanimi z zdravstveno oskrbo, ki naj ne bodo namenjeni le delavcem v zdravstvu (zdravnikom, bolniškim sestram, reševalcem itd.), temveč tudi na primer formalnim in neformalnim negovalcem ter prostovoljcem v bolnišnicah, ki so v stiku s pacienti;

39.  poziva države članice, naj sprejmejo nacionalne smernice za zdravstvene delavce o tem, kako naj paciente naučijo ravnanja z antibiotiki;

40.  poziva države članice, naj izvajajo posebne kampanje ozaveščanja in usposabljanja, da paciente in zdravstvene delavce opozorijo na problem protimikrobne odpornosti;

41.  poziva države članice, naj pri zbiranju dobre prakse upoštevajo in izkoristijo laično znanje in izkušnje, ki izhajajo neposredno iz izkušenj pacientov;

Pravice pacientov

42.  poziva države članice, naj se trudijo zagotoviti zaupanje pacientov v zdravstvene sisteme, zlasti z dejavnim vključevanjem pacientov v vprašanja njihove varnosti;

43.  poziva države članice, naj v pripravo novih zakonov in programov javnega zdravja vključijo organizacije, ki zastopajo paciente;

44.  poziva države članice, naj na lokalni ravni določijo organ ali kontaktno osebo, ki bo pacientom zagotavljal(-a) informacije in podatke v zvezi z varnostjo pacientov, da bi okrepili zaupanje javnosti v varnost zdravstvenih sistemov prek zagotavljanja več ustreznih in razumljivih informacij;

45.  spodbuja države članice, naj paciente obveščajo o tveganjih, ravneh varnosti in ukrepih, ki se uporabljajo za preprečevanje varnostnih zapletov, povezanih z zdravstveno oskrbo, s čimer se zagotovi prostovoljna privolitev pacienta v zdravljenje, ki se mu predlaga, in se pacientom na splošno omogoči pridobitev znanja o varnosti pacientov; poziva države članice, naj paciente prek ustreznih organizacijskih struktur obveščajo o pritožbenih postopkih in pravnih možnostih, ki so jim na voljo v primeru varnostnih zapletov, povezanih z zdravstveno oskrbo (na primer prek varuha pravic pacientov);

46.  spodbuja države članice ter regionalne in lokalne organe, naj v primerih varnostnih zapletov, povezanih z zdravstveno oskrbo, čim bolj spodbujajo pristope na podlagi mediacije;

47.  poziva države članice, naj splošne zdravnike spodbujajo k obveščanju pacientov o njihovih pravicah in možnostih za vlaganje pritožb ter poročanje o napakah in varnostnih zapletih;

48.  priznava, da EU ne sme posegati v pristojnosti držav članic na področju zdravja; kljub temu spodbuja Komisijo, naj vzpostavi skupinske odškodninske mehanizme za čezmejne primere, v katerih več pacientov utrpi varnostne zaplete, povezane z zdravstveno oskrbo, ki so posledica istega vzroka;

Nadzor, diagnoza in spremljanje

49.  poziva Evropsko komisijo, ustrezne agencije EU in države članice, naj preučijo ukrepe za posredovanje informacij v zvezi z varnostjo pacientov, ki jih zagotavljajo tako zdravstveno osebje kot tudi pacienti; poudarja, naj bo njihovo poročanje pregledno na vseh ravneh;

50.  poziva države članice, ki na podlagi usklajene metodologije ECDC izvajajo posebne nacionalne raziskave o razširjenosti okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, naj zadevne raziskave redno obnavljajo, in spodbuja vse države članice, naj uvedejo takšne raziskave; poziva Komisijo, naj podrobneje preuči sistem Global Microbial Identifier(10), ki ga podpirajo številni raziskovalci po vsem svetu in ki lahko sistematično spremlja in odkriva nevarne organizme, povezane z zdravstveno oskrbo, ter poveča zmogljivosti za odzivanje na širjenje okužb (tudi čez mejo);

51.  priporoča, naj se na regionalni ali lokalni ravni izoblikujejo delovne skupine za obravnavo posebnih vprašanj v zvezi z varnostjo pacientov; predlaga, naj te posebej obravnavajo na primer preprečevanje nesreč pri starejših, zmanjšanje operativnih tveganj ali zmanjšanje tveganja napak pri zdravilih;

52.  poziva države članice, naj bolnišnice in domove za nego spodbujajo k poudarjanju osnovne nege, kot je opazovanje pacientov in ocenjevanje preležanin, ki so za paciente v bolnišnicah in varovance ena od največjih, vendar pogosto skritih težav;

53.  poziva Evropsko agencijo za zdravila, naj na podlagi zdravstvenega povpraševanja in ob upoštevanju zaščite pacientov pripravi smernice glede nenamenske rabe zdravil;

54.  poziva Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), naj v sodelovanju z Evropsko agencijo za zdravila (EMA) pripravi seznam patogenov, odpornih na antibiotike, ki lahko povzročijo hude ali potencialno smrtno nevarne okužbe in predstavljajo hudo grožnjo za zdravje; poziva k rednemu posodabljanju tega seznama s pomočjo informacij, posredovanih s strani evropske mreže ECDC za nadzor rabe protimikrobnih sredstev (ESAC-net) in evropske mreže ECDC za spremljanje odpornosti mikrobov proti antibiotikom (EARS-net);

55.  priporoča, da se v sodelovanju z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Evropsko agencijo za zdravila (EMA) sestavi seznam okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, na podlagi katerega bi v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah sistematično izvajali presejanje;

Evropsko in mednarodno sodelovanje

56.  poziva države članice in Komisijo, naj skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj izboljšajo sodelovanje ter oblikujejo standardizirane opredelitve, terminologijo in kazalnike v zvezi z varnostjo pacientov, zlasti zaradi omogočanja izolacije rizičnih pacientov v primeru pandemičnega ali čezmejnega tveganja;

57.  poudarja pomen vzpostavitve učinkovite evropske mreže nacionalnih sistemov spremljanja, ki bi bila namenjena opredeljevanju in spremljanju različnih krajev, kjer lahko pride do okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo (vključno z zunajbolnišničnimi strukturami), ter načinov širjenja teh okužb, in sicer na podlagi standardiziranih meril, ki bi jih sprejele Komisija in države članice; poziva države članice, naj si še naprej prizadevajo za zbiranje primerljivih in posodobljenih podatkov o splošnih zadevah v zvezi z varnostjo pacientov in okužbah, povezanih z zdravstveno oskrbo; poziva države članice, naj te podatke objavljajo na letni ravni;

58.  poziva države članice, naj si delijo referenčne zbirke dobrih praks – če te obstajajo – s področja splošnih zadev v zvezi z varnostjo pacientov, zlasti pa s področja preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, ter prenosa multirezistentnih bakterij (na primer pri preprečevanju širjenja legionele v toplovodnih sistemih bolnišnic);

59.  priznava pomen programa ECDC o protimikrobni odpornosti in okužbah, povezanih z zdravstveno oskrbo, zlasti njegovega delovanja v podporo standardizaciji spremljanja okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, zagotavljanja znanstvenih dokazov ter usposabljanja in komunikacije;

60.  poziva države članice, naj sodelujejo pri pripravi platform, ki omogočajo izmenjavo informacij v zvezi z varnostnimi zapleti, povezanimi z zdravstveno oskrbo, pri tem pa naj spodbujajo vse mehanizme zbiranja podatkov na tem področju in zagotavljajo, da so te dejavnosti skladne z veljavno evropsko zakonodajo o varstvu podatkov; poudarja, da je treba paciente obravnavati v skladu z etičnimi načeli in varstvom osebnih podatkov;

61.  poziva Evropsko komisijo in države članice, naj sodelujejo pri uvedbi spodbud za razvoj novih protimikrobnih zdravil. meni, da bi bilo takšne spodbude treba uvesti kot del ustreznega zakonodajnega okvira EU, z namenom spodbujati sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem za oživitev raziskav in razvoja na področju protimikrobnih sredstev;

62.  Evropsko unijo spodbuja, naj v okviru osmega okvirnega programa za raziskave, ki se bo začel leta 2014, sofinancira raziskovalne projekte na področju splošnih zadev v zvezi z varnostjo pacientov, preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, ter protimikrobne odpornosti;

Spremljanje in poročanje

63.  spodbuja države članice in Evropsko komisijo, naj za vsaj dve leti podaljšajo spremljanje izvajanja priporočila v zvezi z varnostjo pacientov, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo;

64.  spodbuja države članice, naj okrepijo sodelovanje z ECDC na področju preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo; spodbuja zlasti nacionalne organe, naj ECDC redno zaprošajo za izvedbo pregledov na kraju samem in naj poročila, ki jim jih predloži ECDC, javno objavijo, ter v zvezi s tem poudarja, da je treba v okviru prihodnjih večletnih finančnih okvirov zagotoviti zadostno financiranje ECDC, da se mu zagotovi opravljanje naloge usklajevanja in spremljanja;

o
o   o

65.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru regij in državam članicam.

(1) UL C 184 E, 8.7.2010, str. 395.
(2) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 131.
(3) UL C 131 E, 8.5.2013, str.116.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0483.
(5) Svetovna zdravstvena organizacija varnost pacientov opredeljuje kot neobstoj kakršnih koli nepotrebnih ali morebitnih škodljivih posledic za pacienta, ki so povezane z zdravstveno oskrbo.
(6) Varnostni zaplet je opredeljen kot dogodek, ki ima škodljive posledice za pacienta.
(7) Za namene tega poročila so okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, opredeljene kot kakršna koli okužba, do katere je prišlo med zdravniško oskrbo pacienta ali po njej (za diagnostične, terapevtske ali preventivne namene), če pacient prej ni bil okužen niti ni bil v inkubacijski dobi. Vir zadevnih nalezljivih mikroorganizmov (bakterij, gliv, virusov, parazitov in drugih nalezljivih povzročiteljev bolezni) v primeru okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, je lahko sam pacient (endogena okužba), ki se okuži prek katerega od naravnih rezervoarjev (črevesje, koža itd.), ali njegovo okolje (eksogena ali navzkrižna okužba). Med okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, spadajo vse okužbe, povezane z zdravstvenim sistemom ali z različnimi poteki zdravstvene oskrbe. Zajemajo bolnišnične okužbe (do katerih pride v zdravstvenih zavodih med zdravljenjem v bolnišnici ali ambulantno zdravstveno oskrbo) in okužbe, do katerih lahko pride ali med zdravstveno oskrbo zunaj zdravstvenega zavoda, ali v kolektivnih strukturah (kot so ustanove za dolgo in srednje dolgo bivanje za starejše vzdrževane osebe itd.), ali doma.
(8) Podatek iz odgovora Komisije na pisno vprašanje E-004648/2013 z dne 14. junija 2013.
(9) V skladu z odgovorom Komisije na vprašanje za pisni odgovor E-004649/2013 so te države: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Danska, Nemčija, Finska, Francija, Madžarska, Irska, Nizozemska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo: http://www.europarl.europa.eu/sides/getAllAnswers.do?reference=E-2013-004649&language=EN
(10) http://www.globalmicrobialidentifier.org/

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov