Evropski parlament,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za evropsko e-pravosodje 2009–2013,

–  ob upoštevanju vprašanja Svetu o akcijskem načrtu za e-pravosodje 2014–2018 (O-000111/2013 – B7-0521/2013),

–  ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker je prvi večletni akcijski načrt za evropsko e-pravosodje zajemal obdobje od leta 2009 do leta 2013, njegov cilj pa je bil povečati dostopnost pravosodja in pravnega sistema za državljane in izboljšati medsebojno razumevanje delavcev v pravosodju in uprav z zagotavljanjem elektronskih orodij za obveščanje in sodelovanje;

B.  ker je leta 2010 začel delovati portal e-pravosodje;

C.  ker je prišel čas, ko je treba sprejeti odločitev o akcijskem načrtu za e-pravosodje za obdobje 2014–2018;

D.  ker bi bilo treba akcijski načrt za e-pravosodje razvijati na temelju odprtega dostopa in vse države članice spodbujati k sodelovanju;

E.  ker je ozaveščenost o instrumentih EU na področju civilnega pravosodja in o čezmejnih postopkih razmeroma majhna in ker je 73 % državljanov prepričanih, da so potrebni dodatni ukrepi, ki bi jim pomagali pri dostopu do civilnega pravosodja v drugih državah članicah(1);

1.  meni, da je e-pravosodje način za omogočanje večjega dostopa do pravnih in pravosodnih informacij ter do sodnih in upravnih postopkov tako za državljane kot delavce v pravosodju;

2.  meni, da ima e-pravosodje pomembno vlogo pri krepitvi medsebojnega zaupanja in razumevanja ter s tem pri podpiranju medsebojnega priznavanja sodnih in upravnih odločitev, kar je pomembno načelo pravnega sistema EU;

3.  opozarja, da so sistemi e-pravosodja že po svoji naravi usmerjeni v zmanjševanje stroškov sodnih in upravnih postopkov, zlasti prek avtomatizacije izmenjav informacij, vročanja listin in prevajanja nekaterih proceduralnih aktov; meni, da je to v interesu vseh zainteresiranih strani v pravosodnem sistemu; verjame, da bi morali projekti, glede na vidike stroškovne učinkovitosti, ostati prostovoljni;

4.  pozdravlja razvoj orodij e-pravosodja za spodbujanje uporabe nekaterih instrumentov EU, kot sta evropski plačilni nalog in postopek v sporih majhne vrednosti, pa tudi informacijskih sistemov na področju pravosodja in notranjih zadev, zlasti Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) in Schengenskega informacijskega sistema (SIS) II;

5.  je seznanjen s pomenom e-pravosodja pri zagotavljanju večjezičnih standardnih obrazcev in torej pri zmanjševanju čezmejnih upravnih postopkov;

6.  poziva k povečanju rabe elektronskih vlog in elektronskega zagotavljanja listin, uporabe videokonferenc ter medsebojnih povezav sodnih in upravnih registrov, da se dodatno zmanjšajo stroški sodnih in podobnih postopkov;

7.  poziva države članice in Komisijo, naj nadaljujejo delo na elektronskem sodelovanju na področju pravosodja, zlasti s širitvijo nabora vlog, ki so dostopne na portalu e-pravosodje; meni, da bi bilo treba nameniti ustrezno pozornost razvoju orodij za e-učenje za sodstvo;

8.  opozarja, da bi moral program EU na področju pravosodja za obdobje 2014-2020 omogočati financiranje uspešnih evropskih in nacionalnih projektov e-pravosodja, ki bi morali imeti resnično evropsko dodano vrednost za državljane; verjame, da bi bilo treba poenostaviti zakonodajno delo, projekte e-pravosodja in načrtovanje finančnih programov;

9.  poudarja pomen portala e-pravosodje za gradnjo resnično evropske sodne kulture s tem, ko ta gosti spletna orodja za pravosodno usposabljanje in služi kot instrument upravljanja znanja in medsebojnega povezovanja;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Evropska komisija, Posebna raziskava Eurobarometra 351 (civilno pravosodje), oktober 2010, vprašanje št. 3.