Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2012 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2012(1),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 14. in 15. marca 2013,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 136 v povezavi s členom 121(2) Pogodbe,

–  ob upoštevanju Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (PSUU),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik(2),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju(4),

–  ob upoštevanju Uredbe SVETA (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo(8),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju(9),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2012 o letnem pregledu rasti 2013 (COM(2012)0750),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2013 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: letni pregled rasti za leto 2013(10),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. marca 2013 z naslovom „Pregled stanja na področju pravosodja v EU – Orodje za spodbujanje učinkovitega pravosodja in rasti“ (COM(2013)0160),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. maja 2013 z naslovom „Evropski semester 2013: priporočila za posamezne države – Izhod Evrope iz krize in njeno okrevanje“ (COM(2013)0350), ki spremlja osnutek priporočil za posamezne države za leto 2013,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije za priporočilo Sveta z dne 29. maja 2013 v zvezi z izvajanjem širših smernic ekonomskih politik držav članic, katerih valuta je euro (COM(2013)0379), in vseh predlogov Komisije z dne 29. maja 2013 za priporočila Sveta za posamezne države članice Evropske unije,

–  ob upoštevanju študije z naslovom „Data for the evaluation of the European Semester process from a gender equality perspective“ (Podatki za vrednotenje procesa evropskega semestra z vidika enakosti spolov) iz leta 2012(11),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0322/2013),

A.  ker se gospodarska, socialna, finančna in državna dolžniška kriza še niso umirile in je cilj bolj uravnotežene, trdnejše, stabilnejše in bolj povezane ekonomske in monetarne unije še vedno v procesu uresničitve;

B.  ker ima kriza državnega dolga v euroobmočju znaten vpliv na evrski denarni trg, pa tudi na izredne politične ukrepe Eurosistema;

C.  ker priporočila Komisije za posamezne države vsebujejo nekaj koristnih in podrobnih vpogledov, na splošno pa bi morala biti natančnejše in bolje določena za nekatere države članice, zlasti z vidika uravnoteženosti predpisanih politik na posameznih političnih področjih; ker bi bilo mogoče izboljšati tudi metodologijo za ocenjevanje nacionalnih programov reform in spremljanje izvajanja priporočil za posamezne države;

D.  ker so mala in srednja podjetja še naprej hrbtenica gospodarstva euroobmočja, saj predstavljajo okoli 98 % vseh podjetij v euroobmočju, zaposlujejo približno tri četrtine zaposlenih v njem in ustvarijo okoli 60 % dodane vrednosti;

E.  ker je pri izvajanju evropskega semestra pomembno zaščititi vlogo socialnih partnerjev ter upoštevati različne nacionalne prakse in institucije za oblikovanje plač;

F.  ker je na številnih področjih potrebno nujno ukrepanje, med drugim pri ponovni vzpostavitvi kreditiranja realnega gospodarstva ter malih in srednjih podjetij, kar vključuje razvoj alternativnih možnosti financiranja in ustvarjanje bolj konkurenčnega poslovnega okolja, pri boju proti davčnim goljufijam in davčnim utajam ter agresivnemu davčnemu načrtovanju in pri iskanju učinkovitih evropskih rešitev za brezposelnost, s čimer bi vzpostavili povezan trga dela in tudi znatno izboljšali socialno razsežnost ekonomske in monetarne unije;

G.  ker demokratična legitimnost gospodarskega upravljanja v evropskem semestru zahteva resnično in dosledno spoštovanje pristojnosti Parlamenta na evropski in nacionalni ravni ter pristojnosti Komisije, kot so opredeljene v Pogodbah in pravu EU, v nasprotju z vedno bolj „deparlamentarizirano“ in medvladno kulturo oblikovanja gospodarske politike na ravni EU;

H.  ker je vključenost socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe bistvenega pomena za izvajanje socialnih ocen učinka krize na terenu in s tem za sprejemanje ustreznih ukrepov;

I.  ker so – glede na to, da novi predpisi, uvedeni s t.i. „dvojčkom“, že veljajo – priporočila za posamezne države članice še pomembnejša sedaj, ko morajo biti z njimi usklajeni tudi nacionalni programi reform in programi stabilnosti;

J.  ker je – čeprav države članice, vključene v program finančne pomoči, dosledno izvajajo priporočila – raven skladnosti preostalih držav članic s prejšnjimi priporočili za posamezne države nizka;

K.  ker dvojček določa pravila v okviru metode Skupnosti za države članice euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo;

L.  ker je treba zavarovati enotni trg in kohezijo EU;

M.  ker nova tehnologija delodajalcem in zaposlenim ponuja nove možnosti za organizacijo dela, ki omogoča boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, s tem pa tudi večje vključevanje žensk na trg dela;

N.  ker se je Odbor za ekonomske in monetarne zadeve Parlamenta 17. septembra 2013 srečal s poslanci nacionalnih parlamentov in z njimi razpravljal o izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je sprejel Svet, da bi se bolj upoštevala njihova učinkovitost in potencialni učinek prelivanja v EU;

1.  pozdravlja priporočila Komisije za posamezne države, ki jih je sprejel Svet; opozarja, da jih je mogoče izboljšati; pozdravlja dejstvo, da so priporočila podrobnejša od prejšnjih izdaj in sledijo pretekli politiki ter omogočajo boljši vpogled v prizadevnost držav članic pri izvajanju obveznosti, ki so jih sprejele v preteklosti; pozdravlja izjavo Komisije, da „politike za uspešnost ne potrebujejo le dobre zasnove, ampak morajo imeti tudi politično in družbeno podporo“ in da Evropa in države članice poleg fiskalne konsolidacije potrebuje tudi strukturne reforme, ki bodo vodile v realno, trajnostno in socialno uravnoteženo rast, trajnostno zaposlovanje in okrepljeno konkurenčnost, medtem ko bi bilo treba za zniževanje nesprejemljivo visokih stopenj brezposelnosti, zlasti med mladimi, sprejeti natančneje opredeljene in nujne ukrepe; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj spremlja skladnost poročil vseh držav članic s cilji iz strategije EU 2020, zlasti kar zadeva zmanjševanje revščine in zaposlovanje, ter natančno preuči medsebojne povezave in soodvisnost med posameznimi politikami;

2.  pozdravlja dosežke v več državah članicah, ki so omogočili zaključek postopkov v zvezi z njihovim primanjkljajem;

3.  pozdravlja izjavo Komisije, da morajo države s primanjkljajem povečati svojo konkurenčnost, države s presežkom pa po možnosti povpraševanje, in sicer na sorazmeren in trajnosten način, s čimer bi prispevale k stabilnosti in rasti euroobmočja;

4.  meni, da mora gospodarstvo EU kot celota okrepiti svojo konkurenčnost v svetovnem gospodarstvu, zlasti s povečanjem konkurenčnosti na trgu proizvodov in storitev, da bi se povečala produktivnost in znižale cene, ter z ohranjanjem usklajenosti stroškov dela s produktivnostjo; poudarja, da EU ne more konkurirati le na ravni stroškov, temveč mora več vlagati v raziskave, razvoj, izobraževanje, znanja in spretnosti ter v učinkovito rabo virov;

5.  pozdravlja dejstvo, da si Komisija in Svet pri priporočilih za posamezne države prizadevata izogniti pristopu enotnega modela za vse in s tem zagotoviti, da so priporočila prilagojena nacionalnim značilnostim in potrebam zadevnih držav članic, ob tem pa ostajata osredotočena na politike za spodbujanje rasti in fiskalno stabilnost; poziva države članice, naj ocenijo socialni učinek načrtov za gospodarske in strukturne reforme ter hkrati zagotovijo pravo ovrednotenje njihovega izvajanja, da bi bila usklajevanje in dodelava posameznih politik učinkovitejša;

6.  poudarja, da v okolju nizke stopnje rasti države in finančne institucije kažejo stalno ranljivost;

7.  poudarja, da je Komisija le pri 15 odstotkih od približno 400 priporočil za posamezne države opazila bistven napredek v primerjavi s prejšnjimi leti;

8.  pozdravlja dejstvo, da priporočila Komisije niso namenjena le državam članicam, temveč tudi euroobmočju kot celoti; meni, da bi priporočila državam članicam morala vedno bolj upoštevati močno medsebojno odvisnost gospodarstev EU, zlasti v euroobmočju, in vse zadevne informacije iz poročila o mehanizmu opozarjanja;

9.  poudarja pomen spremljanja in izvajanja priporočil za posamezne države, večstranskega nadzora, izmenjave izkušenj in najboljših praks ter medsebojnih strokovnih pregledov;

10.  poziva k temeljitejši preiskavi razlogov za ogromno in vidno povečanje notranjih razlik v konkurenčnosti, fiskalni konsolidaciji in gospodarski uspešnosti posameznih držav članic, ki izvirajo iz delovanja enotne valute, in zlasti neenakomernih posledic skupnih politik;

11.  poziva k preudarni razlagi pokazateljev „počasnega okrevanja“ rasti in priporoča, naj se natančneje preuči vzdržnost ugotovljenih izboljšav, zlasti trgovinskih in plačilnih bilanc in javnega primanjkljaja, ter napredek, dosežen pri strukturnih reformah; poziva naj se natančneje preuči kakovost gospodarskih napovedi, saj so bile prejšnje napovedi Komisije večinoma popravljene navzdol; poudarja, da je treba programe pomoči oblikovati na podlagi konservativnih in ne optimističnih predpostavk in scenarijev, da bi se izognili nasprotnim in procikličnim učinkom;

12.  poziva Komisijo, naj v izdana priporočila za države članice v okviru programov gospodarskega prilagajanja vključi nacionalne cilje strategije Evropa 2020 in ustrezno upošteva omejitve, ki jih ti programi ustvarjajo pri doseganju teh ciljev; poziva tudi k spodbujanju in krepitvi demokratične legitimnosti teh programov;

13.  pozdravlja dejstvo, da so nekatere države članice predložile poročila o napredku strategije Evropa 2020 ter v nekaterih primerih začrtale posebne projekte za doseganje ciljev; poziva vse države članice, naj v svoje prispevke k evropskemu semestru 2014 vključijo takšna poročila; obžaluje, da Komisija ni predstavila poročila o napredku strategije Evropa 2020; poziva jo, naj letno predstavi tako poročilo;

14.  obžaluje dejstvo, da nobeno priporočilo za posamezne države ne obravnava izziva, ki ga predstavlja učinek obdavčitve dela na dolgoročna vlaganja in izide glede ustvarjanja novih delovnih mest;

15.  pozdravlja izjavo Komisije, da evropska konkurenčnost ne sme temeljiti in ne bo temeljila le na stroških; poudarja tudi, da so v skladu s cilji strategije Evropa 2020 ključnega pomena povečevanje produktivnosti, med drugim tudi na področju kapitala, virov in energije, socialna vključenost, vlaganje v izobraževanje in vseživljenjsko učenje, raziskave in inovacije ter učinkovita raba virov; spodbuja nadaljnji napredek pri ciljih strategije Evropa 2020, zlasti na področju zaposlovanja; poziva, naj se zgornja izjava ustrezno odraža v priporočilih za države s primanjkljajem, saj morajo te države članice nujno okrepiti svojo konkurenčnost;

16.  pozdravlja priporočila Komisije za posamezne države na področju okoljske obdavčitve in njen potencial za ustvarjanje delovnih mest ter poziva Komisijo, naj to upošteva v prihodnjem letnem pregledu rasti; opozarja na pozitiven proračunski, zaposlitveni, socialni in okoljski učinek, ki jih ima prehod z obdavčitve dela na okoljsko obdavčitev;

17.  obžaluje zamude pri izvajanju 120 milijard EUR vrednega Pakta za rast in delovna mesta, sprejetega junija 2012, pobude o projektnih obveznicah, ki se je začela izvajati novembra 2012, in 180 milijard EUR vredne dodatne naložbe Evropske investicijske banke; poziva Svet in Komisijo, naj raziščeta in hitro odstranita ovire, ki preprečujejo celovito izvajanje teh pobud;

18.  poziva Komisijo, naj čim prej poda zakonodajne predloge, da bi se v okviru semestra EU na podlagi ciljev iz strategije Evropa 2020 vzpostavil proces prave konvergence in vključile spodbude v podporo državam članicam pri izvajanju strukturnih reform, kot je instrument za konkurenčnost in konvergenco, ter določb o predhodnem usklajevanju gospodarske politike, ki bo temeljilo na metodi Skupnosti;

19.  poziva Komisijo, naj v področje uporabe instrumenta za konkurenčnost in konvergenco vključi finančno podporo za strukturne reforme na področjih, ki ovirajo gospodarsko dinamičnost in učinkovitost;

20.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija v sedmih postopkih uporabila prožnost, ki jo omogoča revidirani Pakt za stabilnost in rast, da je podaljšala roke za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja; meni, da bo podaljšanje rokov olajšalo izvajanje strukturnih reform v državah članicah, kjer je to potrebno; poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da sta vsebina in časovni razpored poteka fiskalne prilagoditve prilagojena značilnostim vsake posamezne države in da zlasti v državah s primanjkljajem vključujeta prej omenjeno prilagodljivost in popolno koriščenje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, zdrave in vzdržne strukturne reforme ter določanje naložb (zlasti v priporočilih za posamezne države članice), ki so bistvene za povečanje konkurenčnosti; pozdravlja izjavo Komisije, da bo že v letošnji oceni izvajanja proračuna, hkrati pa tudi v analizi nacionalnih proračunov za leto 2014, poskušala zlasti s previdnostnim orodjem Pakta za stabilnost in rast opredeliti načine za vzpostavitev – pod določenimi pogoji – enkratnih programov javnih naložb, ki imajo dokazan učinek na vzdržnost javnih financ, pri čemer bo v celoti spoštovala okvir fiskalnega nadzora; z zanimanjem v kratkem pričakuje sporočilo Komisije o konkretnem operativnem okviru, ki naj bi ga v skladu z izjavo, priloženo k dvojčku, predstavila Parlamentu;

21.  je seznanjen s sporočilom o harmoniziranem okviru za osnutke proračunskih načrtov in poročila o izdajanju dolga v euroobmočju, ki ga je Komisija sprejela kot smernice v okviru Uredbe (EU) št. 473/2013; z zanimanjem pričakuje načrtovani gospodarski dialog s Komisijo o vsebini teh smernic;

22.  pozdravlja vključitev smernic za poročanje o tem, kako ukrepi v osnutkih proračunskih načrtov upoštevajo priporočila za posamezne države članice, ciljev, določenih v strategiji Evropa 2020, in smernic za poročanje o pričakovanem distribucijskem učinku glavnih ukrepov v zvezi s prihodki in odhodki ter podrobnostih o državnih izdatkih glede na funkcijo; poudarja, da bodo takšne smernice olajšale spremljanje proračunskih ukrepov, sprejetih z namenom uresničevanja nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020;

23.  z zanimanjem pričakuje bližnje dogovorjeno razkritje rezultatov v zvezi z dvojčkom, in sicer parametrov in metodoloških primerjalnih meril Komisije in držav članic, vključno z oceno fiskalnih multiplikatorjev, na katerih temeljijo njihovi makroekonomski obeti;

24.  se zaveda, da nedavno gibanje plač v državah s presežkom prispeva k ohranjanju povpraševanja, hkrati pa ima pozitivne učinke prelivanja tudi drugod v EU; pozdravlja izjavo Komisije, da imajo države s presežkom in z dovolj fiskalnega manevrskega prostora vlogo pri reševanju sedanje krize, med drugim tudi z zniževanjem davkov in prispevkov za socialno varnost in oblikovanjem plač, da se poveča trajnostno domače povpraševanje, pri čemer naj se upošteva mednarodna konkurenčnost; države s presežkom bi lahko s svojo kupno močjo tudi spodbujale nove, rasti prijazne možnosti za naložbe, zlasti z naložbami na področju izobraževanja, raziskav in razvoja ter energetike in infrastrukture, posodobile svoje zdravstveni in pokojninski sistem ter razširile svoj storitveni sektor; poudarja pomen pozitivnih učinkov prelivanja, ki jih bodo imeli ti ukrepi po vsej EU, zlasti če jih izvajajo največja gospodarstva v Uniji;

25.  poziva Komisijo, naj razvije pristno evropsko industrijsko politiko, ki bo temeljila na večji konkurenčnosti in inovacijah in se osredotočala na obnovo konkurenčnosti evropske industrije in omejevanje politik, zaradi katerih se podjetja umikajo iz EU; poziva Komisijo, naj razvije tudi skladno evropsko zunanjetrgovinsko politiko; meni, da lahko Evropa le s pametnim upravljanjem svojih stikov z „globalizacijo“ zagotovi rast, delovna mesta, varstvo potrošnikov, skladnost z mednarodnim in evropskim pravom ter upoštevanje standardov na področju človekovih pravic in – za nekatere države članice – priporočeno postopno prerazporeditev sredstev iz nemenjalnih v menjalne sektorje;

26.  pozdravlja izjavo Komisije, da bi bilo treba pri ukrepih držav članic in EU za finančno podporo več pozornosti nameniti distribucijskemu učinku reform, ter Komisijo poziva, naj izvede temeljito predhodno oceno kratkoročnega in dolgoročnega učinka vseh novih priporočenih reform ter upošteva vse potrebne ugotovitve iz prejšnjih priporočil, vključno s priporočili državam članicam, v katerih se izvajajo programi finančne pomoči;

27.  poziva Komisijo, naj predloži zakonodajne predloge za dokončno vzpostavitev ekonomske in monetarne unije, kot je priporočil Parlament v resoluciji z dne 20. novembra 2012 z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“; poziva Komisijo, naj v ta namen vzpostavi samostojen pregled stanja glede socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije; meni, da bi lahko v okviru poglobljenih pregledov, določenih v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnovesji, redno pregledovali politike zaposlovanja in socialne politike, da bi ugotovili, katere politike blažijo socialne probleme in povečujejo zaposlovanje; meni, da bi ta okrepljen sistem spremljanja prispeval k bolj učinkovitemu usklajevanju politik z namenom pravočasnega prepoznavanja in reševanja glavnih izzivov ter bolj učinkovitega vključevanja zaposlitvenih in socialnih vprašanj v splošen politični okvir;

28.  se strinja, da je ukrepanje Evropske centralne banke, ki je spremljalo strukturne reforme in konsolidacijo javnih financ, „odločilno prispevalo k stabilnosti euroobmočja“; priznava, da je to ukrepanje v okviru programa trga vrednostnih papirjev in zagotavljanjem likvidnostnega varovalnega mehanizma za trge državnega dolga v okviru dokončnih denarnih transakcij vplivalo na zmanjšanje nevzdržno visokih stroškov financiranja za nekatere države članice, preprečilo zlom bančnega sektorja in prispevalo k odpravi povezave med bankami in državo ter omejilo špekulacije z državnim dolgom in začasno zmanjšalo razlike med obrestnimi merami; vendar meni, da je zaradi pomanjkanja trajnostne rasti ter visoke ravni zasebnega in javnega dolga (ki se še povečuje) v številnih državah članicah potreben skrbno voden postopek zmanjševanja finančnega vzvoda; se strinja s Komisijo, da mora okrevanje bančnega sektorja ostati prednostna naloga; pozdravlja dejstvo, da je Komisija v skladu z zavezo Parlamentu, ki jo je podala v izjavi, priloženi dvojčku, ustanovila skupino na visoki ravni, ki ji predseduje Gertrude Tumpel-Gugerell in ki bo opravila poglobljeno analizo in oceno o delni nadomestitvi izdajanja javnega dolga s pomočjo skupne izdaje v obliki sklada za odkup dolga in kratkoročnih obveznic ter preučila prednosti in slabosti različnih možnosti v zvezi s tem; z zanimanjem pričakuje poročilo te skupine;

29.  poudarja, da financiranje realnega gospodarstva, zlasti malih in srednjih podjetij, na obrobju EU ni bilo ponovno vzpostavljeno; poudarja, da velike razlike pri dostopu do finančnih sredstev poglabljajo vse večje notranje razlike v EU in zlasti v euroobmočju ter z nelojalnimi konkurenčnimi pogoji izkrivljajo notranji trg; opozarja, da je osnovni pogoj čiščenje bančnih portfeljev, in poudarja, da negativni gospodarski obeti le delno upravičujejo tako stroge kreditne omejitve; poziva k natančnejšemu spremljanju uporabe novih bonitetnih pravil ter praks bančnega sektorja pri financiranju realnega gospodarstva, zlasti gospodarsko uspešnih malih in srednjih podjetij; v zvezi s tem priznava, da imajo lahko novi in inovativni finančni instrumenti kohezijske politike v različnih evropskih programih pomembno vlogo pri spodbujanju javnih in zasebnih naložb, ter poziva Komisijo, naj pravočasno in pred začetkom programskega obdobja 2014−2020 zagotovi pravno jasnost in preglednost izvajanja novih finančnih instrumentov; poziva k dodatni analizi in nadzoru bančnega sistema v senci ter njegovega vpliva na realno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj se prednostno posveti alternativnim in raznovrstnim virom financiranja za mala in srednja podjetja, zlasti v okviru trgov kapitala, evropskih strukturnih in investicijskih skladov, Evropske investicijske banke, Evropskega investicijskega sklada in javnih razvojnih bank;

30.  poudarja, da umik različnih finančnih akterjev na nacionalne trge pomeni drobitev notranjega trga in s tem njihovo slabitev zaradi čezmerne koncentracije, ki onemogoča medbančni trg in izničuje prednosti notranjega trga, kot so razpršitev tveganj in številnejše možnosti;

31.  poudarja, da je treba nadaljevati programe, ki so namenjeni spodbujanju podjetništva med mladimi, in sicer z oblikovanjem posebnih možnosti za ustanovitev podjetja ter lažjim dostopom do evropskega financiranja in podjetniškega svetovanja;

32.  pozdravlja zakonodajni predlog Komisije za oblikovanje enotnega mehanizma za reševanje (vključno z enotnim evropskim organom in enotnim evropskim skladom, ki ga financira industrija), ki je bistven za dokončno vzpostavitev bančne unije; poziva države članice, Komisijo in Parlament, naj se hitro dogovorijo o oblikovanju tega mehanizma; poziva Svet, naj čim prej zaključi pogajanja s Parlamentom o direktivi o sistemih zajamčenih vlog in direktivi o sanaciji in reševanju bank (o katerih potekajo pogajanja vzporedno);

33.  poziva, naj bo neposredna bančna dokapitalizacija v okviru evropskega mehanizma za stabilnost na voljo takoj, ko bo vzpostavljen enotni nadzorni mehanizem, kot so napovedali voditelji držav in predsedniki vlad euroobmočja v svoji izjavi iz junija 2012; glede na to, da mora enotni nadzorni mehanizem spremljati enotni sklad za reševanje, podpira takojšnjo vzpostavitev varnostnega mehanizma, z obdobjem povračila, ki ga določi industrija; poziva Komisijo, naj poda predlog, da se evropski mehanizem za stabilnost uskladi s pravnim redom Skupnosti in da se hkrati zagotovi polna demokratična odgovornost do Evropskega parlamenta;

34.  pozdravlja akcijski načrt Komisije za okrepitev boja proti davčnim goljufijam in davčnim utajam, njena priporočila o ukrepih, namenjenih spodbujanju vseh držav članic EU in tretjih držav k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja pri davčnih vprašanjih, ter priporočila o agresivnem davčnem načrtovanju, ki jih je sprejela 6. decembra 2012; opozarja na resolucijo Parlamenta z dne 21. maja 2013 o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam , v kateri so navedeni nadaljnji ukrepi, ki jih je treba sprejeti na področju davčnih goljufij, davčnih utaj, agresivnega davčnega načrtovanja in davčnih oaz; poudarja, da je za poštenost in pravičnost pri delitvi bremena potreben odločnejši pristop do davčnih goljufij in utaj; poziva k takojšnjemu ukrepanju in celoviti strategiji, ki bo temeljila na konkretnih zakonodajnih ukrepih Komisije za boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam, in k jasni podpori Sveta v zvezi z vsemi zadržanimi dokumenti ali dokumenti v obravnavi, ki se nanašajo na obdavčevanje;

35.  poziva Svet, naj zaključi pogajanja o davku na finančne transakcije, zahteva uvedbo tega davka v vsej Evropi in na svoj dnevni red nujno uvrsti ukrepe za odpravo davčnih razlik, se spoprime z davčnimi oazami ter si prizadeva za zbližanje davčnih sistemov v EU;

36.  meni, da je treba uvedbo davka na finančne transakcije, ki mora potekati na podlagi okrepljenega sodelovanja, obravnavati kot prvi korak na poti k uvedbi tovrstnega davka po vsem svetu;

37.  poziva k takojšnji popolni uvedbi zakonodajnega šesterčka in dvojčka, da bi preoblikovali začasni sistem „trojk“ preoblikovali v pravno ustrezno strukturo v okviru prava Unije, pri čemer je treba zagotoviti demokratično odgovornost; poziva trojko, naj spremeni svojo komunikacijsko strategijo, ki se je večkrat izkazala za katastrofalno; poudarja, da bi bil srednjeročno ustreznejši izključno evropski sistem in da bi morala Komisija pripraviti predloge za preoblikovanje modela „trojke“;

38.  želi spomniti, da je predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy v svojih pripombah Evropskemu parlamentu dne 1. februarja 2012 potrdil, da bo Evropski parlament nadziral delovanje Evropskega mehanizma za stabilnost; v ta namen pričakuje pogajanja z Euroskupino za sklenitev dogovora, ki bi med drugim omogočal organizacijo predstavitev in naslavljanje pisnih vprašanj na generalnega direktorja in svet guvernerjev tega mehanizma;

39.  poudarja, da evropski semester nikakor ne sme ogrožati pristojnosti nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno formalno sodelovanje nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta v vsem procesu evropskega semestra, s čimer bi povečali legitimnost odločitev, ki zadevajo vse državljane; poziva Komisijo, naj poišče načine za večjo prepoznavnost tega procesa;

40.  poudarja, da je treba okrepiti demokratično odgovornost bistvenih elementov delovanja euroobmočja − kot so evropski mehanizem za stabilnost, odločitve Euroskupine ter spremljanje in vrednotenje programov finančne pomoči − do nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta; v zvezi s tem poziva Evropsko komisijo, naj izvede in objavi notranjo naknadno oceno svojih priporočil in sodelovanja v trojki;

41.  poziva države članice, naj aktivno vključijo nacionalne parlamente, socialne partnerje in civilno družbo v ves proces evropskega semestra, zlasti v razvoj nacionalnih programov reform, razpravo o njih ter njihovo spremljanje in vrednotenje; poziva Komisijo, naj omogoči to sodelovanje; poudarja, da je sodelovanje vseh zainteresiranih strani pri oblikovanju potrebnih reform ključno za njihovo uveljavitev in uspešnost;

42.  poudarja, da je za vzpostavitev polno delujočega procesa evropskega semestra in potrebno stopnjo demokratične odgovornosti vseh, ki so vključeni vanj, pomemben dialog med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti; poudarja, da je pri tem koristen tudi evropski parlamentarni teden o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik (EPW 2013);

43.  obžaluje, da stališče Sveta o priporočilih za posamezne države članice, ki jih je predlagala Komisija, ni bilo objavljeno v realnem času; obžaluje, da razprave Evropskega sveta o njegovem stališču glede priporočil za posamezne države članice, ki jih je predlagala Komisija, niso bile objavljene v realnem času;

44.  poudarja, da bi morale biti pristojnosti na ravni EU in na nacionalni ravni jasno razdeljene in da je Evropski parlament sedež odgovornosti na ravni Unije; poziva, naj se vsakič, ko se na raven Unije prenesejo ali se ustvarijo nove pristojnosti ali se ustanovijo nove institucije Unije, zagotovi ustrezen demokratični nadzor Evropskega parlamenta in odgovornost do njega;

Sektorski prispevek k evropskemu semestru 2013

Zaposlovanje in socialne politike

45.  meni, da je priznanje Komisije, da je treba zmanjšati obdavčitev dela in se osredotočiti na druge vire dohodkov, korak v pravo smer, ki bo na pravičnejši način pospešil proces fiskalne konsolidacije;

46.  priznava, da so v tem letu priporočila za posamezno državo posebej pomembna, ker države članice določajo prednostne naložbe znotraj kohezijske politike v naslednjem večletnem finančnem okviru; ob tem poziva, naj se finančna sredstva EU v večji meri usmerijo v vse prednostne naloge v okviru strategije Evropa 2020, zlasti s politikami rasti in zaposlovanja – med drugim z odpravljanjem brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti ter ustvarjanjem dolgoročnih delovnih mest, ki niso negotova, ki terjajo obvezno plačilo prispevkov za socialno varnost in vključujejo ustrezno plačilo; je zaskrbljen zaradi vse večjih socialnih in gospodarskih razhajanj med državami članicami;

47.  ugotavlja, da je več držav članic sprejelo pomembne reforme trga dela, katerih namen je povečanje njegove vzdržnosti, uvajanje večje notranje in zunanje prožnosti, zmanjšanje segmentacije in lažje prehajanje med zaposlitvami; poudarja, da bi bilo treba reforme na trgu dela izvajati ob ustreznem soglasju socialnih partnerjev;

48.  poziva države članice in Komisijo, naj v smernicah politike in priporočilih za posamezne države zagotovijo, da bo prožnost, ki je potrebna na trgu dela uravnotežena z ustreznimi ravnmi socialne zaščite, ki so značilne za našo socialno tržno gospodarstvo, in da bodo reforme trga dela stremele k visokim stopnjam zaposlenosti, spodbujanju kakovosti dela, boljšemu upravljanja socialnih tveganj, doseganju napredka pri vključevanju ranljivih skupin na trg dela, zmanjševanju revščine zaposlenih, usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, spodbujanju enakosti spolov, spodbujanju zdravja in varnosti pri delu, krepitvi pravic delavcev z nestandardnimi pogodbami in izboljšanju socialne zaščite za samozaposlene delavce;

49.  ugotavlja, da so vse države članice prejele priporočila o stopnji udeležbe na trgu dela; države članice z nizko stopnjo udeležbe na trgu dela poziva, naj ob posvetovanju s socialnimi partnerji povečajo aktivne, celovite in vključujoče ukrepe na trgu dela, kot so službe za usposabljanje in zaposlovanje, ter naj uvedejo nadaljnje reforme za lažji dostop do kakovostnih zaposlitev, boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, preprečevanje prezgodnjega odhoda s trga dela, izboljšanje konkurenčnosti, zmanjšanje segmentacije trga dela ter usklajevanje znanj in spretnosti delavcev z zahtevami na trgu dela;

50.  opozarja, da je še posebej zaskrbljujoča brezposelnost mladih in da je treba takoj ukrepati; poziva k sklenitvi evropskega pakta za zaposlovanje mladih, na podlagi katerega bi uresničili že pred časom dogovorjene ukrepe ter določili nova sredstva in ukrepe za odpravo brezposelnosti med mladimi, s čimer bi zmanjšali število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo in ne usposabljajo, ter revščino med njimi, ob čemer bi morali upoštevati kvalitativni vidik dostojnega dela, pri katerem se v celoti spoštujejo temeljni delovni standardi;

51.  z veseljem pričakuje dodelitev sredstev v začetni fazi pobude za zaposlovanje mladih, v skladu s pozivom Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve prek njegovih predlogov sprememb k uredbi o skupnih določbah (CPR);

52.  pozdravlja, da je Svet sprejel jamstvo za mlade in za pobudo za zaposlovanje mladih v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira dodelil 6 milijard EUR; poziva države članice, naj čim prej začnejo izvajati programe jamstva za mlade in učinkovito uporabijo razpoložljiva sredstva, pri čemer naj dejavnosti usmerijo predvsem k mladim, ki so v najtežjem položaju;

53.  z zadovoljstvom ugotavlja, da se lahko ta sredstva porabijo v prvih dveh letih naslednjega večletnega finančnega okvira; poudarja, da je ta znesek nezadosten za trajno odpravo brezposelnosti mladih in da bi moral biti zgolj prvi obrok v boju proti brezposelnosti mladih;

54.  poziva Komisijo, naj nadaljuje delo skupin za ukrepanje na področju zaposlovanja mladih, da bi državam članicam z najvišjo stopnjo brezposelnosti mladih pomagala preusmeriti sredstva iz evropskih strukturnih skladov v okviru večletnega finančnega okvira 2007–2013, da bi lahko več denarja namenile za mlade; pozdravlja namero Komisije, da nadgradi evropski portal za zaposlitveno mobilnost (EURES) z okrepitvijo in razširitvijo njegovih dejavnosti, zlasti s spodbujanjem mobilnosti mladih; kljub temu ugotavlja, da mora mobilnost ostati prostovoljna ter da ne sme omejevati prizadevanj za ustvarjanje delovnih mest in možnosti za usposabljanje na kraju samem;

55.  poziva Komisijo, naj predlaga kakovosten okvir za pripravništva, ki bo med drugim zajemal merila za ustrezno plačilo, učne rezultate, delovne pogoje ter zdravstvene in varnostne standarde; poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje EU, naj ambiciozno izvajajo koalicijo za vajeništva;

56.  meni, da je treba glede na število delavcev, zlasti mladih, ki v iskanju zaposlitvenih priložnosti odhajajo iz svoje države v druge države EU, nujno razviti ustrezne ukrepe za prenovitev evropske zakonodaje, da bi zagotovili prenosljivost pokojninskih pravic in, vsaj za obdobje treh mesecev, ohranitev prejemkov iz naslova zaposlitve med iskanjem dela v drugi državi članici; pozdravlja izboljšave evropskega portala za mobilnost in poziva k oblikovanju posebne strategije za mobilnost skupaj z državami članicami;

57.  pozdravlja, da nekatera priporočila za posamezne države obravnavajo posebni položaj držav članic na področju revščine; močno obsoja, da nobeno priporočilo posebej ne obravnava primera trga dela, s katerega so izključene ženske in kjer niso predvideni ukrepi za njihovo vključitev;

58.  poudarja, da so potrebni posebni ukrepi za povečanje zaposlenosti žensk, starejših delavcev in invalidnih delavcev, ki bi zagotovili učinkovite spodbude, da bi se vrnili na delo oziroma ostali na delovnem mestu; opozarja na pomembno vlogo, ki jo ima kakovost, cenovna ugodnost in dostopnost storitev na področju vzgoje in izobraževanja v zgodnjem otroštvu, otroškega varstva ter oskrbe starejših;

59.  poudarja, da bi morale biti dolgotrajno brezposelne osebe deležne podpore v obliki ustvarjanja delovnih mest in celovitih pristopov dejavnega vključevanja – vključno s pozitivnimi spodbudami za aktiviranje, kot so individualno usmerjanje in programi za vključevanje prejemnikov socialne pomoči na trg dela –, ustreznih sistemov socialnih prejemkov ter dostopa do kakovostnih storitev, da bi jih podprli pri ponovnem vstopu na trg dela in pri dostopu do kakovostnih delovnih mest;

60.  opozarja na neskladje med ponudbo znanj in spretnosti in povpraševanjem po njih ter na ozka grla v mnogih regijah in sektorjih, pa tudi na nezmožnost nekaterih sistemov za izobraževanje in usposabljanje, da bi se v tem smislu prilagodili zahtevam na trgu dela in potrebam delavcev; pozdravlja reforme sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki so jih začele nekatere države članice, da bi znanja in spretnosti ter kvalifikacije prilagodile potrebam na trgu dela in prihodnjim potrebam delavcev, zlasti mladih; v tem smislu poudarja prednosti dualnih sistemov usposabljanja; opozarja, da morajo skoraj vse države članice sprejeti nadaljnje ukrepe in vložiti dodatna sredstva v izobraževanje, usposabljanje, raziskave, inovacije in razvoj;

61.  opozarja, da je poleg reforme sektorja izobraževanja in usposabljanja potrebna dolgoročno trajnostna, na merilih zasnovana strategija priseljevanja, da bi se odzvali na pomanjkanje usposobljene delovne sile in na demografske spremembe;

62.  ugotavlja, da je kriza povzročila hude in trajne posledice za stopnjo brezposelnosti in socialne razmere v državah članicah, kar je pripeljalo do nevzdržnega povečanja revščine in socialne izključenosti, vključno z revščino otrok, brezdomstvom, socialno neenakostjo, revščino zaposlenih in prezadolženostjo gospodinjstev; v tem kontekstu poziva države članice, naj okrepijo varnostne mreže in zagotovijo učinkovitost sistemov socialne pomoči pri pomoči prizadetim ter vlagajo v preventivne ukrepe;

Proračunske politike

63.  opozarja, da ima proračun EU kljub absolutno in relativno skromnemu obsegu v primerjavi z gospodarsko blaginjo Unije pomembno dodano vrednost kot orodje za spodbujanje ciljev strategije Evropa 2020, saj pospešuje naložbe;

64.  obžaluje, da države članice še vedno podcenjujejo vlogo in prispevek proračuna Evropske unije h krepitvi gospodarskega upravljanja in proračunskega usklajevanja v vsej Evropski uniji; v zvezi s tem in ob ustreznem upoštevanju skupne deklaracije, ki so jo decembra 2012 podpisali Parlament, Svet in Komisija, pa tudi resolucije Parlamenta o političnem sporazumu o večletnem finančnem okviru, sprejete 3. julija 2013, poziva Svet, naj v celoti sprejme vse spremembe proračunov za leto 2013, ki jih je že predložila Komisija in ki bodo med letom morda še potrebne, da se obdobje sedanjega večletnega finančnega okvira zaključi s čisto bilanco stanja;

65.  ponovno poudarja, da kompromis o večletnem finančnem okviru 2014−2020, dosežen na zasedanju Evropskega sveta 8. februarja 2013, ne izpolnjuje pričakovanj Parlamenta; poudarja, da bi bil kakršen koli dogovor na tako nizki ravni sprejemljiv le pod pogoji, naštetimi v resoluciji z dne 3. julija 2013;

66.  je prepričan, da mora verodostojen prispevek EU za končanje sedanje krize temeljiti na bistveni spremembi načina financiranja proračuna EU, torej v smeri pravih lastnih sredstev;

67.  poziva države članice, naj si po najboljših močeh prizadevajo za pravočasno odločitev o svojih programih za strukturne in kohezijske sklade, da se izognejo zamudam pri uporabi teh skladov, ki so namenjeni spodbujanju rasti in ustvarjanju novih delovnih mest;

68.  poudarja pomen znanosti in inovacij za strateški razvoj konkurenčnosti in s tem za nova delovna mesta na evropski ravni, da bi premagali gospodarsko in finančno krizo;

Notranji trg

69.  opozarja, da je enotni trg osrednje gonilo za ustvarjanje rasti in delovnih mest ter ima nenadomestljivo vlogo pri izpolnjevanju ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ugotavlja pa, da te možnosti v številnih pogledih ostajajo neizkoriščene;

70.  opozarja, da gospodarski potencial in možnosti za zaposlitev v storitvenem sektorju niso v celoti izkoriščeni; zahteva celovito in ustrezno izvajanje direktive EU o storitvah ob zagotavljanju izpolnjevanja obveznosti javnih storitev, ki lahko vsem zagotovijo univerzalni dostop do kakovostnih storitev po razumnih cenah; poziva države članice, naj zlasti vlagajo v kakovostne javne storitve; hkrati opozarja, da je treba upoštevati standarde glede plačila in socialne standarde; poziva države članice, naj odpravijo ovire v maloprodajnem sektorju in prekomerne omejitve pri poklicnih storitvah in reguliranih poklicih; hkrati poziva k odpravi ovir za prosti pretok delavcev, da bi se izboljšala mobilnost in kar najbolje izkoristil človeški kapital EU;

71.  pozdravlja, da je bil letni pregled rasti v evropskem semestru 2013 prvič podprt s poročilom o stanju na področju integracije notranjega trga;

72.  vendar obžaluje, da je v priporočilih za posamezne države za leto 2013 kljub trdnim dokazom o pomembnosti enotnega trga pri premagovanju krize premalo obravnavan potencial za rast, zaupanje potrošnikov in delovna mesta, ki ga lahko ima ustrezno izvajanje in izvrševanje pravil enotnega trga;

73.  se strinja z letošnjimi priporočili za posamezne države, da je treba odpraviti neupravičene omejitve in ovire za vstop v storitveni sektor; poziva države članice, ki jih to zadeva, naj temeljito razmislijo o teh priporočilih in naj nujno odpravijo navedene ovire za rast enotnega trga;

74.  poziva Komisijo, naj upravljanje enotnega trga v naslednjem letnem pregledu rasti in v evropskem semestru 2014 ter v naslednjih priporočilih za posamezne države opredeli za prednostno nalogo, v celoti upošteva ključna območja rasti – namreč storitveni, energetski sektor in prometni ter enotni digitalni trg – pa tudi ukrepe iz Akta za enotni trg I in II;

75.  obžaluje, da na ključnih področjih energetike, prometa in digitalnega trga zaradi pomanjkanja nacionalnih in evropskih naložb ne bo mogoče izpolniti prednostnih ciljev in nalog, določenih v poročilu „Stanje na področju integracije enotnega trga 2013 – prispevek k letnemu pregledu rasti 2013“;

76.  poziva države članice in Komisijo, naj medtem povečajo prizadevanja pri izvrševanju zakonodaje enotnega trga in njegovem spremljanju, med drugim s pomočjo rednih usmerjenih preiskav EU;

77.  ponovno poziva Komisijo, naj okrepi upravljanje enotnega trga z uvedbo letnega cikla upravljanja enotnega trga, ki naj postane poseben steber evropskega semestra. Vključuje naj pregled notranjega trga, letno poročilo o stanju na področju integracije enotnega trga kot del letnega pregleda rasti, smernice Evropskega sveta državam članicam, nacionalne akcijske načrte za izvajanje smernic enotnega trga ter namenska priporočila za posamezne države;

78.  je močno zaskrbljen zaradi trajne negotovosti za zasebne vlagatelje, njihovega nezaupanja in nepripravljenosti za vlaganje, kar je predvsem posledica standardov produktivnosti v povezavi s trajno razdrobljenostjo enotnega trga in spremembami v industrijski politiki; obžaluje, da so zaradi zmanjšanega zaupanja v poslovnem okolju, ki ga je povzročila kriza, zasebni vlagatelji in institucije finančnega sektorja postali močno nenaklonjeni tveganju, ter ponovno poudarja, da je treba še naprej krepiti bančni sektor;

Regionalne politike

79.  je močno zaskrbljen zaradi strmega upada javnih in zasebnih naložb v proizvodno gospodarstvo, zlasti na lokalni in regionalni ravni; meni, da so potrebni odločni ukrepi za reformo trga proizvodov in trga dela, da je treba sprejeto previdne plačne politike, in prihodnje modele rasti oblikovati na osnovi inovacij in preusmeritve proizvodnje v dejavnosti z visoko dodano vrednostjo; meni, da je vzdržna gospodarska politika odvisna od zelo ugodnih pogojev za nova podjetja; trdno je prepričan, da so strukturni in investicijski skladi bistveni za preprečevanje in omejevanje primanjkljaja v zgoraj navedenih primerih ter za spodbujanje javnih naložb; opozarja na priložnosti, ki jih je v državah članicah mogoče izkoristiti za podporo javnim naložbam iz strukturnih skladov, in sicer z zagotovitvijo določene prožnosti za finančne postopke glede teh skladov, recimo s povečanjem stopenj sofinanciranja za države, ki vstopijo v program prilagajanja in prejmejo finančno pomoč EU, ali z enoletnim podaljšanjem pravila o prenehanju obveznosti za vse države članice v programskem obdobju 2007–2013 (kar bo veljalo v programskem obdobju 2014–2020);

80.  meni, da bi bilo treba povečati vključevanje regionalnih in lokalnih organov v načrtovanje in izvajanje ustreznih programov, predvsem v okviru strategije Evropa 2020, da bi na vseh ravneh povečali občutek odgovornosti za cilje strategije in zagotovili večjo ozaveščenost o ciljih in dosežkih strategije na terenu;

Pravice žensk in enakost med spoloma

81.  pozdravlja priporočila za posamezne države glede izboljšanja otroškega varstva, odprave ovir za prejemnike drugega dohodka, usklajevanja zakonsko določene starosti za upokojitev za moške in ženske, upoštevanja potrebe po uskladitvi poklicnega in zasebnega življenja, predvsem s spodbujanjem dostopa do nove tehnologije in usposabljanja za njeno uporabo, ter zmanjševanja razlik med moškimi in ženskami in razlik v pokojninah; je zaskrbljen, ker so bila mnoga od teh priporočil predlagana že leta 2012, kar kaže na to, da jih države članice niso izvajale;

82.  poudarja, da bi morale države članice povečati udeležbo otrok in mladih v izobraževalnih sistemih ter večji poudarek nameniti problemu zgodnjega opuščanja šolanja, zlasti z zbiranjem informacij o glavnih razlogih zanj, da bi lahko sprejele in izvajale politike za preprečevanje tega pojava;

83.  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru nacionalnih programov zaposlovanja upoštevajo cilje glede spolov, pri čemer naj posebno pozornost namenijo ženskam, ki skrbijo za starejše osebe, samskim materam in materam z invalidnimi otroki; nadalje poziva k ustreznemu obravnavnemu vprašanja zgodnje opustitve šolanja. Osip med mladimi, starimi od 10 do 16 let, namreč močno narašča in nedvomno pomeni izgubo človeških virov za vso Unijo;

84.  poziva Komisijo, naj v naslednjem letnem pregledu rasti izpostavi vprašanje posebnih smernic politike o zmanjševanju neenakosti med spoloma, predvsem smernic o zmanjševanju razlik v plačah – ki pogosto povzročijo, da se ženske v poznejšem življenjskem obdobju znajdejo pod pragom revščine – in v pokojninah, o udeležbi žensk na trgu dela ter premagovanju neenakosti med spoloma na trgu dela, saj je prihodnja gospodarska uspešnost EU bistveno odvisna od njene zmožnosti, da v celoti izkoristi svojo delovno silo;

85.  poudarja, da je pri pripravi proračuna pomembno upoštevati načela enakosti med spoloma, zato da se preučijo vsi vladni programi in politike, njihov učinek na dodeljevanje sredstev ter njihov prispevek k enakosti med ženskami in moškimi;

o
o   o

86.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu Svetu, vladam držav članic, Evropski komisiji, nacionalnim parlamentom in Evropski centralni banki.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0408. (2) UL L 306, 23.11.2011, str. 12. (3) UL L 306, 23.11.2011, str. 41. (4) UL L 306, 23.11.2011, str. 8. (5) UL L 306, 23.11.2011, str. 33. (6) UL L 306, 23.11.2011, str. 25. (7) UL L 306, 23.11.2011, str. 1. (8) UL L 140, 27.5.2013, str. 1. (9) UL L 140, 27.5.2013, str. 11. (10) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0052. (11) Evropski parlament, generalni direktorat za notranjo politiko Unije, tematski sektor C.