Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki (14605/1/2012),

–  ob upoštevanju člena 36 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1), zlasti dela II, oddelka G, odstavka 43,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o letnih poročilih o skupni zunanji in varnostni politiki za leta 2011, 2010 in 2009 z dne 12. septembra 2012(2), 11. maja 2011(3) in 10. marca 2010(4),

–  ob upoštevanju stališča z dne 8. julija 2010(5) o Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD) in priporočila z dne 13. junija 2013 visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Evropske komisije, Svetu in Komisiji o pregledu organizacije in delovanja ESZD za leto 2013(6),

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o politični odgovornosti(7),

–  ob upoštevanju izjave visoke predstavnice na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta o osnovni organizaciji osrednje uprave ESZD z dne 8. julija 2010(8),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. julija 2013 z naslovom „Za konkurenčnejši in učinkovitejši obrambni in varnostni sektor” (COM(2013)0542),

–  ob upoštevanju tekočih pogajanj med Parlamentom in Svetom o novih instrumentih za financiranje zunanjega delovanja za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020,

–  ob upoštevanju sklepov medparlamentarne konference za skupno zunanjo in varnostno politiko ter skupno varnostno in obrambno politiko, ki je potekala od 4. do 6. septembra 2013 v Vilni,

–  ob upoštevanju členov 48 in 119(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za proračun (A7-0330/2013),

A.  ker je nadzor nad zunanjo politiko EU, ki ga vsak na svoji ravni izvajajo Evropski parlament in nacionalni parlamenti, bistvenega pomena, če naj državljani EU razumejo in podpirajo evropsko zunanje delovanje; ker parlamentarni nadzor povečuje legitimnost teh ukrepov;

SVET V NEGOTOVOSTI: USKLAJEVANJE INTERESOV IN VREDNOT V NOVI ZUNANJI POLITIKI EU

1.  meni, da je prva četrtina enaindvajsetega stoletja zaznamovana z obdobjem daljših strukturnih sprememb, ki preoblikujejo svetovni red; poudarja, da je zaradi tega potreben svež pristop, s katerim bi vzpostavili nov večpolen svetovni red, ki bi bil vključujoč, zanj pa bi veljala načela pravne države in pluralističen demokratičen model, pa tudi temeljne vrednote, vključno s človekovimi pravicami; ugotavlja, da je na poti še veliko preprek, med drugim pri sodelovanju s silami v vzponu pri reformi večstranskega sistema, pri ponovnem uravnoteženju nestabilne regionalne porazdelitve moči, pa tudi pri spoprijemanju z več grožnjami in izzivi, ki jih povzročajo države in nedržavni akterji, krhke državne tvorbe ter regionalna nestabilnost;

2.  poudarja, da svetovna finančna kriza in vse večja samozavest novih gospodarstev v vzponu prinaša pomembne politične, gospodarske, socialne, kulturne in okoljske izzive za vse strani, vključno z njihovimi notranjimi težavami, in meni, da obravnava teh izzivov zahteva kolektivno in enotno ukrepanje EU ter sklepanje zavezništev, da bi spodbujali in podpirali mir, varnost, družbeni napredek, blaginjo, kulturno raznolikost, demokracijo, načela pravne države in spoštovanje človekovih pravic; poudarja, da bi morale biti vse politike in dejavnosti EU v skladu z mednarodnim pravom in Ustanovno listino Združenih narodov;

3.  meni, da mora EU v svetu odločno in enotno braniti interese svojih državljanov, svoje politike pa zmeraj opirati na spodbujanje temeljnih vrednot, na katerih je bila ustanovljena Unija (demokracija, načela pravne države in človekove pravice, socialna pravičnost in boj proti revščini), ter na spoštovanje do drugih držav;

4.  poudarja, da mora biti zunanja politika EU prožna pri odzivanju na nove grožnje in izzive na področjih, kot so zdravje, energetika, podnebne spremembe in dostop do vode, ki lahko vplivajo na naše politične prednostne naloge, gospodarstva in mednarodni razvoj;

5.  poudarja, da mora EU vzpostaviti novo in verodostojno zunanjo politiko v odziv na trenutne izzive v svetu; meni, da mora biti EU, če želi ohraniti in spodbujati svoje vrednote, podobo in interese ter svoj položaj na svetovnem prizorišču, ne le usklajena in dosledna pri zunanjih ukrepih, pač pa mora zlasti jasno opredeliti in izvajati svoje strateške cilje, pri tem pa v celoti uporabljati možnosti, ki jih ponuja Lizbonska pogodba; meni, da imajo tako EU kot celota kot tudi države članice interes razvijati skupno vizijo, ki presega dojemanje in zgodovinske izkušnje posameznih držav članic; zahteva uporabo instrumenta okrepljenega sodelovanja, da bi povečali zmogljivost ukrepanja in odpravili neustrezno uporabo načela veta v Svetu;

6.  meni, da smo le enotni ali s skupnimi močmi sposobni slediti svojim interesom in zagovarjati svoje vrednote v tem svetu, zato morajo države članice bolj kot v preteklosti pokazati pripravljenost in politično voljo za skupne, hitre in učinkovite ukrepe; potrjuje, da morajo države članice izpolniti svoje pogodbene obveznosti glede predanosti skupni zunanji in varnostni politiki, tako z dejanji kot duhom, kakor je zapisano v Lizbonski pogodbi(9);

7.  poudarja, da je učinkovitost zunanjega delovanja EU odvisna tudi od polne podpore državljanov in legitimnosti, ki jo zagotavlja vpetost v temeljne vrednote EU, namreč demokracijo, načela pravne države in človekove pravice, zato poziva, naj se pri določanju prednostnih nalog in ciljev zunanje politike EU izvaja temeljito, redno in pravočasno posvetovanje z Evropskim parlamentom;

8.  meni, da je razvoj evropskih medijev zaželen, da se spodbudi solidarnost, zbližajo različna nacionalna dojemanja in okrepi zavest o SZVP;

OBLIKOVANJE NOVEGA, CELOVITEGA PRISTOPA K ZUNANJI POLITIKI EU

9.  poziva države članice, naj konstruktivno sodelujejo pri oblikovanju zunanje in varnostne politike Unije s spodbujanjem strateškega usklajevanja politike na ravni EU, zlasti z učinkovitim sodelovanjem med prestolnicami in Brusljem glede stališč na večstranskih forumih, še posebej v Združenih narodih in Natu; poudarja, da je treba v obdobju gospodarskih omejitev povečati učinkovitost Unije kot enotnega svetovnega akterja; zlasti ugotavlja, da imajo države članice pomembno vlogo pri razvoju in učinkovitem izvajanju skupne varnostne in obrambne politike, in sicer ne le z dajanjem na razpolago civilnih in vojaških zmogljivosti, temveč tudi z zagotavljanjem skupnega financiranja operacij skupne varnostne in obrambne politike ter krepitvijo evropske industrijske in tehnološke baze, ter pričakuje, da se bo ta vloga po razpravi o evropski obrambi na Evropskem svetu decembra 2013 še okrepila;

10.  v zvezi s tem meni, da je za večjo učinkovitost zunanjega delovanja EU in obvladovanje trenutnih proračunskih omejitev izjemno pomembno okrepiti sodelovanje, povečati usklajevanje in razviti sinergije s programi in projekti držav članic EU v tretjih državah;

11.  pozdravlja pobudo visoke podpredsednice/visoke predstavnice o oblikovanju zasnove celovitega pristopa, da bi izčrpali ves potencial Lizbonske pogodbe in zagotovili splošno učinkovitost in skladnost SZVP in SVOP; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj s Parlamentom začne razpravo o tem, kako bi zagotovili dosledno izvajanje celovitega pristopa, predvsem kako bi poskrbeli za nadaljnji razvoj prednostnih nalog zunanje politike v skladu z našimi interesi in vrednotami ter kako bi jih podprli s potrebnimi finančnimi sredstvi in učinkovitimi in prilagodljivimi instrumenti; poudarja, da so vojaške strukture in zmogljivosti, vključno s stalno strukturo za načrtovanje in vojaškim operativnim poveljstvom, sestavni del takega pristopa, ter meni, da bo krepitev usklajevanja med vodjami misij, posebnimi predstavniki EU in vodjami delegacij prispevala tudi k uresničevanju usklajene in dosledne zunanje in varnostne politike EU na terenu; poziva države članice, naj podprejo podpredsednico/visoko predstavnico, da se izkoristijo vse možnosti celovitega pristopa;

12.  obžaluje, da EU še ni oblikovala jasne strategije za odnose s preostalim svetom in da njene dejavnosti bolj kot ukrepi zaznamujejo odzivi; zato zahteva temeljno, strateško razpravo, pri kateri bi sodelovali Svet, Komisija in Parlament; v prispevek k tej razpravi poziva Evropski svet decembra 2013, naj nadalje razvije pobudo o evropski globalni strategiji;

13.  zato poudarja, da celovito razumevanje SZVP zajema vsa področja zunanje politike, vključno s postopnim oblikovanjem SVOP, ki bi lahko privedlo do skupne obrambe, pri čemer se posebna pozornost nameni prizadevanju za skladnost in doslednost ob upoštevanju posebnosti posameznih delov zunanjega delovanja; meni, da bi bilo treba pod vodstvom podpredsednice/visoke predstavnice tesneje usklajevati notranjo politiko EU in politične izbire držav članic na najpomembnejših področjih, kot sta povezljivost, trgovina, promet, energetika, okolje in komunikacije, kadar njihove posledice nedvomno presegajo nacionalne meje, zlasti kar zadeva diverzifikacijo in zanesljivost oskrbe EU z energijo;

14.  poziva Svet in podpredsednico/visoko predstavnico, naj se odzoveta na priporočilo Parlamenta o pregledu organizacije in delovanja ESZD za leto 2013, da bi v sodelovanju z ustreznimi službami Komisije zagotovili nadaljnji razvoj ustrezne strukture ESZD, usklajene po spolu, pri čemer bi vključili geografsko in tematsko strokovno znanje ter celovito pristopili k načrtovanju, oblikovanju in izvajanju politik;

ZAGOTAVLJANJE VODSTVA IN SKLADNOSTI V ZUNANJI POLITIKI EU

15.  poudarja, da se od podpredsednice/visoke predstavnice pričakuje, da bo prevzela politično vodstvo pri zagotavljanju enotnosti, doslednosti in učinkovitosti ukrepov Unije; ugotavlja, da je podpredsednica/visoka predstavnica pri pregledu ESZD opredelila področja, na katerih bi bilo treba okrepiti njeno vlogo ter povečati učinkovitost pri dajanju pobude, izvajanju in zagotavljanju skladnosti s sklepi SZVP, in podala priporočila za tesno usklajevanje s Komisijo, pri čemer bi se v celoti izkoristil njen položaj podpredsednice Komisije; v zvezi s predstavitvami nove Komisije v letu 2014 poudarja, da bi moral Evropski parlament to usmeritev podpreti z okrepitvijo vloge podpredsednice v zunanjih odnosih, kar bi izboljšalo tudi sodelovanje med ESZD in Komisijo;

16.  ponovno izraža podporo podpredsednici/visoki predstavnici, ki v težavnih okoliščinah vodi pogajanja z Iranom, in ji čestita za to, da je uspešno zbližala strani v dialogu med Kosovom in Srbijo, ki ga omogoča EU; meni, da bi bilo treba te primere vodstva in zastavljanja prednostnih nalog nadalje uporabljati v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah ter v sosedstvu EU ter pri odzivanju na vrsto strateških izzivov, ki se raztezajo od osrednje Azije do Bližnjega vzhoda ter od Afriškega roga vzdolž celotnega Sahela; sporoča, da je pripravljen podpreti ta proces;

17.  poziva k pregledu porazdelitve infrastrukture in kadrovske zasedbe v delegacijah EU, s čimer bi zagotovili, da bo učinkovitost, prepoznavnost in zastopanost Unije v tretjih državah odražala politične ambicije in pričakovane prednostne naloge; zahteva, da se o tem pregledu razpravlja s pristojnim odborom Parlamenta, zlasti kadar rezultat zahteva morebitno prerazporeditev virov ali odločitev o odprtju oziroma zaprtju delegacij v tretjih državah; ponovno izraža predvsem svojo zahtevo za odprtje delegacije EU v Iranu;

ZAGOTAVLJANJE USTREZNIH SREDSTEV GLEDE NA CILJE

18.  glede na obseg izzivov in zahtev po posredovanju EU v svetu dvomi v smiselnost odločitve Sveta o zmanjšanju večletnega finančnega okvira, saj bo s tem oslabil zmogljivosti Unije in zmanjšal njeno verodostojnost pri spodbujanju miru, varnosti in trajnostnega gospodarskega razvoja; svari, da bi utegnila takšna samovoljna zmanjšanja spodkopati učinkovita prizadevanja za uresničevanje naših interesov in vrednot, pa tudi našo kolektivno sposobnost spodbujanja miru, demokracije, varnosti ljudi in blaginje v sosedstvu in drugod;

19.  hkrati priznava, da je treba sprejeti strateške odločitve in oblikovati prednostne naloge, da bi zagotovili osredotočeno in učinkovito uporabo sredstev Unije; v zvezi s tem poziva države članice, naj zagotovijo, da so njihove nacionalne politike skladne in usklajene s strateškimi cilji in zavezami Unije;

20.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da so novi finančni instrumenti za zunanje odnose, ki jih obravnavata Parlament in Svet, prilagojeni in ustrezno financirani za uresničevanje strateških interesov Unije, obenem pa zmožni prilagajanja spreminjajočim se političnim razmeram;

21.  vztraja pri tem, da bi moral pregled medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju iz leta 2006 pomeniti korak naprej na poti do večje preglednosti na področju SZVP; v zvezi s tem meni, da demokratični nadzor zahteva ločene proračunske vrstice za vsako misijo in operacijo SVOP, vključno s posebnimi predstavniki EU, ter poenostavljene, a pregledne postopke za notranjo prerazporejanje sredstev, če tako zahtevajo razmere;

OCENJEVANJE DOSEŽKOV PODPREDSEDNICE/VISOKE PREDSTAVNICE IN SVETA V LETU 2011

22.  pozdravlja ukrepe, ki jih je s podporo podpredsednice/visoke predstavnice sprejel Svet v letnem poročilu za leto 2011 glede oblikovanja zunanje politike Unije v napreden in strateški politični dokument;

23.  je seznanjen s prizadevanji za odpravljanje pomanjkljivosti, na katere je v zadnji resoluciji opozoril Parlament, zlasti za vključitev novih misij in operacij skupne varnostne in obrambne politike v splošni pristop Unije do države ali regije;

24.  meni pa, da letno poročilo Sveta še zmeraj ne uresničuje pomembnejših ambicij Lizbonske pogodbe, zato poziva k temu, da se v prihodnje:

25.  poziva Svet, naj od podpredsednice/visoke predstavnice zahteva, da v naslednjem letnem poročilu določi svoje cilje za leti 2014 in 2015, pa tudi časovni okvir in sredstva, potrebna za njihovo uresničitev; poudarja, da bi se te prednostne naloge morale osredotočati na strateške cilje EU, začenši s čezatlantskim partnerstvom ter gospodarskim in političnim razvojem vzhodnega sosedstva, pa tudi na južno sosedstvo in mirovni proces na Bližnjem vzhodu;

26.   poziva Svet in podpredsednico/visoko predstavnico, naj pri pripravljanju prihodnjih letnih poročil o SZVP začneta zgodaj sodelovati z Odborom za zunanje zadeve, da bo mogoče razpravljati o zunanjepolitičnih ciljih v prihodnjih letih in državljanom EU jasno prikazati razvoj, prednostne naloge in napredek zunanje politike Evropske unije, s čimer bo mogoče ponovno ovrednotiti in izkazati vlogo podpredsednice/visoke predstavnice kot vodje zunanje politike EU;

27.  pozdravlja pobudo o organizaciji vrhunskega zasedanja Evropskega sveta o prihodnosti evropske obrambe decembra 2013 in meni, da ponuja priložnost za pregled strateških ciljev in varnostnih interesov EU, pri čemer gre za zasnove, ki bi jih bilo treba nadalje razviti v beli knjigi o evropski obrambi; poziva, naj se na tem srečanju sprejme jasen načrt z roki za izpolnitev ključnih ciljev, zlasti kar zadeva pravočasen pregled evropske varnostne strategije in uporabo bele knjige, ki bi predstavljala skupno predlogo za sočasne varnostne in obrambne preglede; poudarja potrebo po tesnejšem sodelovanju za zagotovitev vojaške varnosti in doseganje prihrankov;

STRATEŠKE PREDNOSTNE NALOGE: KONCENTRIČNI KROGI MIRU, VARNOSTI IN DRUŽBENO-GOSPODARSKEGA RAZVOJA

28.  pozdravlja razvoj „strateških partnerstev“ kot oblike sodelovanja EU z uveljavljenimi silami in silami v vzponu; vendar meni, da so potrebna jasna in dosledna merila o tem, kakšna je vloga tega koncepta v strukturi zunanje politike EU; poziva, naj se naslednje odločitve o strateških partnerstvih oblikujejo v skladu z zunanjepolitičnimi prednostnimi nalogami Unije in naj se Parlament redno obvešča pred odločitvami o prihodnjih partnerstvih, zlasti kadar tovrstna partnerstva prejemajo finančno podporo iz proračuna Unije ali zajemajo tesnejše pogodbeno razmerje z EU;

ZDA

29.  poudarja, da partnerstvo z ZDA temelji na močnih političnih, kulturnih, gospodarskih in zgodovinskih povezavah in na skupnih vrednotah, kot so svoboda, demokracija, človekove pravice in pravna država; je trdno prepričan, da so Združene države Amerike najpomembnejši strateški partner EU, ne glede na razhajajoča se stališča o pomembnih vprašanjih; zato poziva EU, naj poglobitev čezatlantskih odnosov na vseh ravneh in njihovo razširitev tudi na druge čezatlantske partnerje opredeli kot jasno politično prednostno nalogo, katere cilj je doseganje medsebojnih koristi in vzajemnosti;

30.  meni, da bi morala EU tesno sodelovati z ZDA, da bi mirno rešili spore in krize, ki so posledica jedrskega programa v Iranu in procesa prehoda v državah arabske pomladi in na Bližnjem vzhodu; pozdravlja zavezanost predsednika Obame rešitvi izraelsko-palestinskega spora na podlagi soobstoja dveh držav; na podlagi parlamentarne razprave poziva EU, naj okrepi diplomatsko dejavnost v okviru dogovorjene celovite politične strategije za dolgoročno stabilnost in varnost celotne regije;

31.  pozdravlja najavo o začetku pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju naložb in trgovine, ki bi utegnil dati pomemben zagon evropskemu in ameriškemu gospodarstvu, spodbuditi napredek pri drugih mednarodnih sporazumih ter predstavljati zgled za druge regionalne in svetovne akterje; opozarja, da je treba ustanoviti čezatlantski politični svet; ugotavlja, da nadaljevanje prakse letnih vrhunskih srečanj EU-ZDA medtem ponuja priložnost za opredelitev skupnih ciljev, usklajevanje strategij o grožnjah in izzivih svetovnega pomena, oblikovanje skupnega pristopa do sil v vzponu, zagotavljanje večstranskosti ter izmenjavo najboljših praks; opozarja, da letno vrhunsko srečanje EU-ZDA letos še ni potekalo; poudarja tudi, da bi morebitna sklenitev čezatlantskega partnerstva na področju naložb in trgovine ter zaključek tekočih pogajanj med EU in Kanado ustvarila obsežen gospodarski prostor, ki bi zajemal Severno Ameriko, EU in številne latinskoameriške države ter prinesel gospodarsko rast in delovna mesta; predlaga preučitev nadaljnjih političnih priložnosti za tristransko čezatlantsko sodelovanje;

32.  meni, da morajo ZDA, če želijo poglobiti zaupanje, zagotoviti skladnost z zakonodajo na področju varstva občutljivih podatkov in korenito spremeniti svoje dejavnosti zbiranja podatkov, katerih tarča je EU in njeni državljani, ter poziva k hitri sklenitvi krovnega sporazuma med EU in ZDA o varstvu podatkov, ki bi zagotavljal informacije in pravna sredstva državljanom EU; poudarja, da so nedavna razkritja povzročila zaskrbljenost po vsej Evropi, ki lahko poslabša odnose med EU in ZDA; opozarja, da morajo tako EU kot tudi njene partnerice spoštovati varstvo podatkov, in meni, da so potrebni skupni standardi za izmenjavo tajnih podatkov, ki varujejo svobodo državljanov ZDA in EU;

Rusija

33.  ponovno izreka podporo politiki Unije o kritičnem sodelovanju z Rusijo; šteje Rusijo za pomembno strateško sosedo, vendar meni, da je treba za izgradnjo resničnega partnerstva spoštovati temeljne vrednote demokracije, človekovih pravic in pravne države; pozdravlja sodelovanje z Rusijo v zvezi s pomembnimi mednarodnimi vprašanji, zlasti glede Bližnjega vzhoda, Irana, Afganistana in Sirije;

34.  kljub temu obžaluje, da je Rusija v Varnostnem svetu ZN izkoristila možnost veta, da bi onemogočila prizadevanja mednarodne skupnosti, da bi se učinkovito in hitro odzivala na humanitarne krize, kot so katastrofa in vsesplošno nasilje v Siriji; zato poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj diplomatski vpliv in prizadevanja EU vloži v nadaljnje sodelovanje z Rusijo na tem področju; pozdravlja posredovanje Rusije v zvezi z zalogami kemičnega orožja v Siriji, vključno s predlogom ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, v katerem poziva Sirijo, naj se odreče nadzoru nad svojim kemičnim orožjem, in ponujeno pomočjo Rusije pri takšni operaciji; obžaluje, da do takšnega posredovanja ni prišlo že prej, saj bi s tem preprečili izgubo na tisoče življenj;

35.  ostaja zaskrbljen zaradi nespoštovanja pravne države, pluralistične demokracije in človekovih pravic v Rusiji, kar dokazuje nedavno sprejeta zakonodaja, ki ovira delo organizacij civilne družbe in izpostavlja manjšine, vključno s skupnostmi gejev, lezbijk, biseksualcev in transseksualcev, ter omejuje svobodo izražanja, svobodo zbiranja in svobodo združevanja; poudarja, da bi bila krepitev pravne države na vseh področjih javnega življenja v Rusiji, tudi na gospodarskem področju, konstruktiven odgovor na nezadovoljstvo številnih ruskih državljanov in je nujno potrebna za vzpostavitev pristnega in konstruktivnega partnerstva med EU in Rusijo; poudarja, da je odločno prizadevanje za odpravo korupcije pomembno za okrepitev zaupanja v gospodarske odnose med EU in Rusijo in da bi moral biti napredek pogajanj o poenostavitvi vizumskih postopkov – katerih predhodna faza je bila uspešna – odvisen od napredka na področjih, kot so selektivna pravičnost ter svobodne, poštene in konkurenčne volitve;

36.  poudarja, da je EU pripravljena prispevati k partnerstvu za modernizacijo in k nasledniku sedanjega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, če bo Rusija dosegla napredek na področjih, kot so človekove pravice, pravna država in pluralistična demokracija (vključno s svobodnimi, pravičnimi in konkurenčnimi volitvami); poudarja tudi, da EU ostaja zavezana ustvarjanju vzajemnega zaupanja in poglabljanju političnega dialoga z Rusijo, vključno v zvezi z vprašanji svetovnega pomena, kot so boj proti terorizmu, neširjenje jedrskega orožja, organizirani kriminal in podnebne spremembe;

37.  kritizira, da Rusija krši mednarodne norme (npr. helsinške sporazume) ter instrumenta energetike in trgovinske politike uporablja za pritisk na države v evropskem sosedstvu, da bi jih prisilila, da se pridružijo carinski uniji pod vodstvom Rusije, namesto da bi z EU podpisale pridružitvene sporazume, s čimer ovira njihove suverene odločitve; meni tudi, da je postopno povezovanje partnerskih držav z EU lahko skladno z njihovimi prizadevanji za dobre sosedske odnose z Rusijo; odločno poziva Rusijo, naj zavzame konstruktivno stališče glede zamrznjenih sporov; obžaluje, da EU ni bolj intenzivno vključena v razreševanje teh sporov; opozarja Rusijo, da lahko uporaba nerazrešenih sporov v politične namene sproži nove spopade in destabilizira celotno regijo;

Kitajska

38.  spodbuja EU, naj še poglobi celovito, strateško partnerstvo s Kitajsko ter pri tem promovira globalne interese obeh strani, skupne projekte, temelječe na geostrateških standardih, in vzajemno spoštovanje; poziva EU in države članice, naj v dialogu s kitajsko vlado govorijo z enim glasom; kljub temu, da pozdravlja skoraj 60 dejavnih sektorskih dialogov in predlagana pogajanja o naložbenem sporazumu, poziva k vzpostavitvi dodatnih sektorskih dialogov in čim prejšnjemu zaključku tekočih trgovinskih preiskav; znova poudarja potrebo po okrepitvi dialoga med EU in Kitajsko o človekovih pravicah, med drugim z vključitvijo civilne družbe in sodelovanjem z Združenimi narodi;

39.  poudarja, da je sodelovanje med EU in Kitajsko na mednarodnem prizorišču izjemno pomembno za spodbujanje stabilnosti in reševanje svetovnih izzivov, med drugim v zvezi z gospodarskimi in finančnimi zadevami, vključno s prizadevanji za omejitev davčnih utaj, izogibanja plačilu davka in davčnih oaz; poudarja, da je sodelovanje potrebno tudi za obravnavo podnebnih sprememb, okoljskih vprašanj, uporabe omejenih naravnih virov planeta in razvojnega sodelovanja, za ohranjanje miru in spoštovanje mednarodnega prava v sporih, kot je ta v Siriji, in za odzivanje na izzive, ki jih v zvezi z neširjenjem jedrskega orožja predstavljata Iran in Severna Koreja;

40.  izraža svojo zaskrbljenost, ker Kitajska še naprej krši človekove pravice ter pravice kulturnih in verskih manjšin, in sicer v Tibetu;

Japonska

41.  poudarja potrebo po utrditvi odnosov Unije z Japonsko kot strateško partnerico in pomembno mednarodno akterko, ki si z EU deli demokratične vrednote in je prava partnerica za sodelovanje v večstranskih forumih; se veseli pogajanj o celovitem okvirnem sporazumu in sporazumu o prosti trgovini;

Južna Koreja

42.  poziva EU, naj poglobi politično sodelovanje z Južno Korejo, pomembno demokratično azijsko akterko, ki je pred kratkim s sprejetjem ambicioznega sporazuma o prosti trgovini okrepila trgovinske odnose z EU;

Indija

43.  poziva EU in njene države članice, naj na podlagi spodbujanja demokracije, socialne vključenosti, načel pravne države in človekovih pravic poglobijo odnose z Indijo, in odločno poziva obe strani, naj storita vse, kar je v njuni moči, da bi sklenili pogajanja o celovitem sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo, ki bo spodbudil evropsko in indijsko trgovino in gospodarsko rast;

Turčija

44.  poudarja strateški pomen dialoga in sodelovanja EU s Turčijo na področju stabilnosti, demokracije in varnosti, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti širši regiji Bližnjega vzhoda; poudarja, da Turčija ni le zaveznica v okviru Nata, temveč tudi kandidatka za pridružitev EU, če in ko bodo izpolnjena merila za pristop ter če in ko bo sklep o polnopravnem članstvu sprejet z demokratičnim soglasjem; poziva k odprtju bistvenih poglavij, zlasti z namenom sprožiti potrebne politične reforme; ugotavlja, da je Turčija večkrat odločno obsodila nasilje sirskega režima nad civilisti, prav tako pa zagotavlja nujno humanitarno pomoč Sircem, ki na begu pred nasiljem prečkajo mejo; glede na vedno večji tok beguncev na zunanjih mejah EU poziva k nadaljnjemu sodelovanju med državami članicami in Turčijo ter sprejetju ukrepov na ravni Unije; poudarja, da bi moral čedalje večji mednarodni ugled Turčije temeljiti tudi na predanosti temeljnim pravicam, laični državi, pluralistični demokraciji in načelom pravne države v državi sami ter da je treba najpomembnejše reforme še uresničiti; opozarja na odločne demokratične zahteve civilne družbe v Turčiji in znova poudarja svojo zaskrbljenost zaradi nasilnega, represivnega in pogosto neustreznega odziva organov oblasti; zahteva podporo Turčije v boju proti fundamentalističnim, nedemokratičnim gibanjem v tej regiji;

Južna Afrika

45.  poudarja pomen strateškega partnerstva EU z Južno Afriko; meni, da lahko Južna Afrika, glede na njen uspešen in miren prehod v demokracijo ter njeno vlogo regionalne sile, postane pomembna sila pri spodbujanju demokracije in dobrega upravljanja, pospeševanju regionalnega gospodarskega povezovanja in podpiranju narodne sprave po vsej Afriki ter ključna partnerica EU pri teh prizadevanjih; poudarja pomen tesnega sodelovanja med EU in Južno Afriko na področju podnebnih sprememb, trajnostnega razvoja in reforme mednarodnih institucij;

EU, ki se širi

46.  poudarja, da članstvo v Evropski uniji zagotavlja mir, blaginjo, demokratičen razvoj, stabilnost in varnost v hitro spreminjajočem se mednarodnem okolju in da pripadnost Evropski uniji še naprej zagotavlja obet družbeno-gospodarskega razvoja; meni, da širitev ostaja pomembno orodje zunanje politike EU in da predstavlja dolgoročni strateški interes EU, ki ga ni vedno mogoče izmeriti v smislu kratkoročnih bilanc stanja; vseeno poudarja, da mora politika širitve upoštevati integracijsko zmogljivost EU in resnično predanost držav zahodnega Balkana in Turčije pri izpolnjevanju njihovih obveznosti in reševanju odprtih vprašanj; pozdravlja sporazum o telekomunikacijah in energiji, ki sta ga Srbija in Kosovo sprejela v 16. krogu pogajanj, ki jih je vodila podpredsednica/visoka predstavnica, in poziva k okrepljenim prizadevanjem za odpravo preostalih ovir;

Sosedstvo EU

47.  poudarja, da mora EU okrepiti prizadevanja na področju evropske sosedske politike (ESP), ji nameniti več pozornosti in se odločneje zavzeti zanjo v času, ko je ta politika v težavah in jo ogroža razvoj dogodkov v številnih državah; zato meni, da mora EU zaradi solidarnosti ter našega interesa za miren in svoboden razvoj močno osredotočiti svoje instrumente, med drugim z okrepitvijo večstranskih pristopov v regiji, ter vzpostaviti močne povezave med svojo politiko, finančnimi instrumenti in financiranjem, da bi dosegla glavne cilje svoje politike, zlasti kar zadeva uresničevanje človekovih pravic, demokracije, načel pravne države in gospodarskih reform; poudarja, da je evropska perspektiva še vedno ključna spodbuda za uresničevanje ambicioznih reform, zlasti za evropske sosedske države;

48.  poudarja, da modernizacija celotnega evropskega sosedstva temelji na postopnem razvoju liberalne demokracije, v kateri demokratično izvoljeni predstavniki tudi vladajo demokratično v skladu z ustavnimi načeli, pri čemer spoštujejo opozicijo, nestrinjanje in nekonformizem;

49.  poziva k popolnemu izvajanju osnovnih načel novega pristopa evropske sosedske politike (ESP), kot je opredeljen v ustreznih skupnih sporočilih podpredsednice/visoke predstavnice in Komisije(10), zlasti načel „več za več“, razlikovanja in vzajemne odgovornosti ter „partnerstva z družbo“, ter k popolni usklajenosti pomoči Unije s tem novim pristopom;

50.  poudarja, da mora Komisija v izogib socialnim napetostim in/ali družbeno-ekonomskim neravnovesjem v razširjeni Uniji po pristopu spodbujati predpristopne politike, namenjene blažitvi strukturnih socialnih neenakosti ter premostitvi kulturnih delitev v državah pristopnicah pred pristopom; poudarja, da je treba dati prednost nacionalnemu vključevanju socialnih in kulturnih manjšin, da bi tako preprečili množične selitve v druge države članice po pristopu;

Vzhodno sosedstvo

51.  opozarja, da je vzhodno sosedstvo strateško pomembno, in spominja na evropsko perspektivo za te države, ki ostaja bistvena spodbuda zanje za uresničevanje reform; poudarja, da ima EU resnično velik vpliv na tem območju in bi morala v celoti uveljaviti svojo moč preoblikovanja; meni, da je skrajni čas za okrepitev prizadevanj in večjo politično predanost za dosego ciljev vzhodnega partnerstva, vključno s potrebo po vzpostavitvi tesnejše povezave med SZVP in ESP; pozdravlja doseženi napredek in nadalje poziva vse strani, naj si – ko bodo izpolnjeni vsi pogoji – ustrezno prizadevajo za podpis ali parafiranje pridružitvenih sporazumov, poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini in sporazumov o liberalizaciji vizumske ureditve EU, ter poziva naše vzhodne partnerice, naj izpolnijo zahteve za uspešno vrhunsko srečanje v Vilni novembra 2013; poudarja, da bi moralo vrhunsko srečanje pomeniti jasen korak k nadaljnjemu zbliževanju družb držav članic in držav vzhodnega partnerstva;

52.  vendar obžaluje, da se splošne razmere v zvezi z demokratičnimi standardi in spoštovanjem človekovih pravic v številnih državah vzhodnega partnerstva skorajda niso izboljšale oziroma so se celo poslabšale; poziva EU, naj odigra dejavnejšo in trajnejšo vlogo pri iskanju političnih rešitev za zamrznjene spore v vzhodnem sosedstvu, zlasti za premik Južne Osetije in Abhazije z mrtve točke in razrešitev spora v Gorskem Karabahu, in naj v celoti podpre vse morebitne − s tem povezane − mirovne sporazume; spodbuja nadaljnji napredek v zvezi z vprašanjem Pridnestrja; poleg tega poudarja, da se vzhodno partnerstvo lahko v celoti razvije le takrat, ko bodo zamrznjeni spori rešeni na miren način, kar bi morala biti prednostna naloga; poziva EU, naj uporabi vsa orodja, ki so ji na voljo za posredovanje in zagotovitev, da se človekove pravice v celoti spoštujejo; še vedno meni, da bi moralo biti poglabljanje odnosov pogojeno z opazno predanostjo človekovim pravicam, demokraciji in načelom pravne države;

53.  opominja, da so demokratične reforme, ki jih spodbuja EU, v interesu partnerskih držav samih, prav tako pa lahko prispevajo k njihovemu gospodarskemu in družbenemu razvoju; spominja, da bodo močne demokratične institucije in tesnejše vezi z EU prek pridružitvenih sporazumov, poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini ter ukrepov za liberalizacijo vizumskega režima prispevale h krepitvi suverenosti teh držav, kadar gre za vpliv močnejših sosed; je globoko zaskrbljen zaradi vse večjega pritiska, ki se izvaja na nekatere partnerske države, kot so Moldavija, Ukrajina in Armenija, katerega glavni namen je upočasniti njihov napredek pri nadaljnjem sodelovanju z EU; poziva EU k politično usklajeni obravnavi teh vprašanj; potrjuje, da je EU na podlagi skupnih vrednot in solidarnosti pripravljena prevzeti vlogo zanesljive in močne partnerice teh držav ter z njimi deliti vse prednosti pravnega reda EU v okviru ureditve EGP+;

54.  poudarja, da je bil sporazum med EU in Ukrajino sicer parafiran, a ga bo mogoče podpisati in ratificirati le, če bo Ukrajina izpolnila potrebne zahteve, opredeljene v sklepih Sveta o Ukrajini z dne 10. decembra 2012; ponovno poziva ukrajinski parlament in vlado, naj obravnavata vprašanje selektivnega sodstva, in sicer tako, da nemudoma izpustita Julijo Timošenko in izvedeta reforme, opredeljene v dogovorjenem pridružitvenem sporazumu, vključno s pravosodno reformo (tj. uradom generalnega tožilca) in reformo volilne zakonodaje; poziva Ukrajino, naj spremeni kazenski zakonik, tako da iz njega umakne kazenske sankcije za nedvomna politična dejanja, ki jih izvedejo državni funkcionarji pri opravljanju uradne dolžnosti;

55.  podpira pridružitveni sporazum med EU in Gruzijo, vendar meni, da je potreben opazen napredek gruzijskih oblasti na področju pravne države; zlasti poziva, naj se izpustijo vsi politični zaporniki, vključno z bivšim predsednikom vlade Vanom Merabišvilijem, in naj se pri prihajajočih predsedniških volitvah upoštevajo evropski standardi;

Južno sosedstvo in Bližnji vzhod

56.  poudarja dolgoletne odnose EU z evropskim južnim sosedstvom; poziva k popolnemu izvajanju osnovnih načel novega pristopa evropske sosedske politike (ESP), kot je opredeljen v zgoraj omenjenih skupnih sporočilih podpredsednice/visoke predstavnice in Komisije, zlasti načel „več za več“, razlikovanja in vzajemne odgovornosti ter „partnerstva z družbo“, ter k popolni usklajenosti pomoči Unije s tem novim pristopom;

57.  opominja, da podpira način, na katerega podpredsednica/visoka predstavnica uporablja nove zasnove v državah južnega Sredozemlja, na primer projektno skupino, saj je tako mogoče kar najbolje izkoristiti sredstva EU in partneric, namenjena državljanom teh držav; od teh inovativnih pristopov si obeta dobre rezultate v smislu boljšega usklajevanja med prispevki EU in držav članic, pomoči pri vzpostavljanju zmogljivosti držav upravičenk in odgovornosti njihovih uprav;

58.  je izjemno zaskrbljen nad razmerami v Egiptu in pretiranim nasiljem obeh strani, tako državnih kot opozicijskih sil; poudarja, da bi morala EU podpreti demokracijo in človekove pravice, in pozdravlja odločitev zunanjih ministrov EU z dne 21. avgusta 2013, da bodo ukinili vsa izvozna dovoljenja za opremo, ki bi jo bilo mogoče uporabiti za represijo v državi; poziva vse politične akterje v Egiptu, naj razrešijo spor z mirnim dialogom, ter zahteva, da se sklene vključujoč politični sporazum, oblast pa čim prej preda v roke demokratično izvoljenih voditeljev; poziva EU, zlasti podpredsednico/visoko predstavnico, naj izkoristi svoj edinstveni položaj in mreže odnosov med ključnimi akterji ter nadaljuje s posredovanjem za sprejetje političnega dogovora o osnovnih parametrih prehoda v demokracijo;

59.  obžaluje, da je EU odpravila svojo skupno politiko embarga na orožje za Sirijo in s tem onemogočila skupen pristop; obsoja tragično in nenehno prelivanje krvi v Siriji, ki je že terjalo velik humanitarni davek in povzročilo destabilizacijo, tudi v sosednjih državah, zlasti Jordaniji, Libanonu, Iraku in Turčiji; poziva države članice, naj izkažejo solidarnost in zagotovijo pomoč beguncem iz Sirije ter razseljenim osebam znotraj Sirije; ostro obsoja množično pobijanje civilistov in poudarja, da sirska vlada z uporabo kemičnega orožja grobo krši mednarodne norme, kar lahko vodi v napotitev vseh odgovornih na Mednarodno kazensko sodišče; pozdravlja odločen mednarodni odziv in poziva k hitri izvedbi – pod mednarodnim nadzorom – načrta za uničenje vsega kemičnega orožja; poudarja, da je zaradi resnosti razmer v Siriji potrebna visoka stopnja usklajenosti in solidarnosti med državami članicami EU v okviru sodelovanja z Natom in regionalnimi akterji, zlasti Rusijo, Iranom, Izraelom in Turčijo; poziva EU, naj dejavno podpre prizadevanja za sklic konference Ženeva II, da bi spodbudili politično rešitev, ki bo sprejemljiva za Sirce, in končali smrtonosni vrtinec nasilja;

60.  ponovno poziva EU, naj se bolj dejavno vključi v reševanje konflikta v Zahodni Sahari, ki trenutno predstavlja nepremagljivo oviro za celovit razvoj dobrih sosedskih odnosov v Magrebu;

61.  še naprej podpira dvotirni pristop, ki so ga sprejele EU, ZDA, Rusija in Kitajska za uresničitev cilja neširjenja jedrskega orožja; poziva iranskega predsednika, naj na podlagi nedavnih pozitivnih izjav sprejme nadaljnje ukrepe in v celoti sodeluje z mednarodno skupnostjo pri obravnavi pomislekov v zvezi z izključno miroljubnim namenom iranskega jedrskega programa; poziva skupino EU 3-plus-3, naj razmisli o dodatnih ukrepih in pobudah, ki bodo odvisne od tega, ali bo Iran dosegel konkreten napredek pri sprejemanju preverljivih ukrepov za odpravo pomislekov mednarodne skupnosti; poudarja, da bi kakršen koli neuspeh ali zastoj pogajanj med skupino EU 3-plus-3 in Iranom o neširjenju jedrskega orožja resno ogrozil regionalno in svetovno varnost;

62.  izraža upanje za mirovna pogajanja na Bližnjem vzhodu in opozarja, da je rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu temeljni interes EU, vpletenih strani in širše regije; zato poudarja, da je napredek še toliko nujnejši zaradi nenehnih sprememb v arabskem svetu, sirske krize in posebej nestabilnih razmer v širši regiji Bližnjega vzhoda; poziva države članice, naj poiščejo skupno stališče za odločnejše ukrepanje EU v tesnem sodelovanju z Arabsko ligo in preostankom četverice; pozdravlja obnovitev neposrednih pogajanj med Izraelci in Palestinci kot podlage za uresničitev rešitve, ki predvideva soobstoj dveh držav; obsoja izraelsko politiko naseljevanja, ki krši mednarodno pravo in ovira možnosti za mir in pogajanja za razrešitev spora; znova poudarja, da je stabilen in miren Bližnji vzhod v interesu EU in poziva k dejavnejšemu sodelovanju za uresničitev tega cilja; pozdravlja objavo smernic o finančnih instrumentih EU in poziva k njihovemu razumnemu, nebirokratskemu izvajanju;

63.  poziva Iran in Združene arabske emirate k odprtemu in odkritemu dialogu za sprejetje mirne rešitve njihovega ozemeljskega spora, ki bo v celoti skladna z mednarodnim pravom;

Latinska Amerika

64.  pozdravlja politični dialog med EU in Latinsko Ameriko, vključno z vrhunskimi srečanji voditeljev držav in parlamentarno skupščino EUROLAT;

65.  meni, da si EU in države Latinske Amerike delijo skupno zavezanost socialno trajnostnemu gospodarskemu razvoju ter predanost demokratičnim vrednotam in načelom pravne države, vendar pa se tudi soočata z napetostmi pri usklajevanju teh vrednot in ciljev s pogoji upravljanja;

66.  izraža podporo postopku pogajanj za sklenitev pridružitvenega sporazuma med EU in Mercosurjem in opaža, da si obe strani prizadevata zagotoviti izmenjavo ponudb za tržni dostop do konca leta 2013; pozdravlja začetek veljavnosti pridružitvenega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko in večstranskega sporazuma o prosti trgovini s Kolumbijo in Perujem ter z veseljem pričakuje odpravo vizumskih obveznosti, kar zadeva ti dve državi, in pogajanja o nadaljnjih pridružitvenih sporazumih, med drugim z Ekvadorjem; ugotavlja, da predstavljajo takšni sporazumi pomemben napredek pri razvoju strateških odnosov med EU in Latinsko Ameriko;

67.  poudarja, da je treba okrepiti stike z latinskoameriškimi partnerji na večstranskih forumih in se z njimi tesneje usklajevati; poziva k sprejetju evro-latinskoameriške listine za mir in varnost, kot je to zahtevala parlamentarna skupščina EUROLAT;

Afrika

68.  vztraja, da priprave na četrto vrhunsko srečanje EU-Afrika leta 2014 ponujajo priložnost, da se preseže institucionalno vzpostavljanje zmogljivosti na ravni celine ter oblikuje politično partnerstvo za mir, varnost in družbeno-gospodarski razvoj, prizadevanja za boj proti nezakonitim finančnim tokovom iz Afrike, doseganje razvojnih ciljev tisočletja ter dobro upravljanje, na regionalni in podregionalni ravni;

69.  poudarja, kako pomembne so strategije EU za regiji Afriškega roga oziroma Sahela, saj so pomembno sredstvo za obravnavo kompleksnih varnostnih in razvojnih izzivov ter izzivov na področju upravljanja, s katerimi se spoprijemata ti regiji, ki se raztezata čez celotno celino;

70.  ponovno opozarja, da za dolgoročno stabilnost in varnost ljudi v teh regijah ne zadostuje zmaga nad nasilnimi radikalnimi skrajneži in trgovci z orožjem, prepovedanimi drogami in ljudmi, temveč je treba spodbujati tudi spravo, krepiti institucije države in civilne družbe ter omogočiti alternativne gospodarske dejavnosti, da bi ljudem zagotovili dostojno življenje, zlasti z ustvarjanjem delovnih mest za mlade s pospeševanjem razvoja in izvajanjem ukrepov za izgradnjo zaupanja;

Osrednja Azija

71.  podpira regionalni pristop v osrednji Aziji, ki ga spodbuja EU in je ključnega pomena za spopadanje s skupnimi izzivi, zlasti kar zadeva stabilnost, varnost, vodo in energijo, za lajšanje dialoga, razvijanje dobrososedskih odnosov ter spodbujanje strateških interesov EU; poziva, naj bo delovanje EU v tej regiji povezano z napredkom pri demokratizaciji, človekovih pravicah, dobrem upravljanju, trajnostnem družbeno-gospodarskem razvoju, pravni državi in boju proti korupciji; poudarja tudi pomen prisotnosti EU na terenu, da lahko skrbno spremlja politično motivirane sodne procese, in potrebo po spodbujanju političnega pluralizma;

72.  poudarja tudi, kako pomemben je dialog EU z državami osrednje Azije o regionalnih okoljskih in varnostnih vprašanjih, zlasti glede upravljanja vodnih virov in v okviru razmer v Afganistanu po letu 2014; pozdravlja začetek varnostnega dialoga na visoki ravni med EU in osrednjo Azijo z dne 13. junija 2013;

73.  ugotavlja, da so osrednjeazijske države, ki so bogate z energetskimi in drugimi naravnimi viri, potencialno pomembne za diverzifikacijo dobavnih virov in poti za EU, da bi slednja dosegla višjo stopnjo zanesljivosti oskrbe z energijo; poziva ESZD in Komisijo, naj še naprej odločno podpirata projekte za diverzifikacijo energetske oskrbe, kot sta južni koridor in transkaspijski plinovod;

Afganistan

74.  je globoko zaskrbljen nad nenehnim nasiljem v vseh oblikah v Afganistanu, zlasti nad nasiljem nad ženskami; poziva afganistansko vlado, naj se pripravi, da bo po umiku mednarodnih sil po letu 2014 prevzela celotno odgovornost; poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za podporo oblikovanju vojaških in civilnih zmogljivosti afganistanske vlade in njenih nacionalnih varnostnih sil, da bi vzpostavili stabilnost in varnost, ki sta izjemno pomembni za razvoj, in preprečili, da bi po letu 2014, ko bo država prevzela polno odgovornost za svojo varnost, prišlo do varnostne in gospodarske praznine; poudarja, da mora EU še naprej podpirati boj proti korupciji; ponavlja potrebo po vzpostavitvi načrta za izkoreninjenje pridelave opija; opozarja, da je Parlament večkrat pozval k spodbujanju petletnega načrta za izkoreninjenje pridelave opija;

75.  znova poudarja dolgoročno zavezo EU za pomoč Afganistanu pri mirnem prehodu in trajnostnem družbeno-gospodarskem razvoju; pozdravlja dejstvo, da bosta EU in Afganistan kmalu zaključila pogajanja o sporazumu za sodelovanje, partnerstvo in razvoj; poziva obe strani, naj hitro zaključita pogajanja;

76.  poudarja potrebo po okrepljenem sodelovanju znotraj podregije, osrednje Azije, pa tudi z Rusijo, Pakistanom, Indijo in Iranom, da bi obravnavali izzive čezmejne trgovine z ljudmi in blagom in se borili proti nezakoniti proizvodnji drog in trgovini z njimi; svari pred tem, da bi se utegnile težave po letu 2014 razširiti na sosednje države in širšo podregijo; poudarja, da ima Pakistan osrednjo vlogo pri boju proti terorizmu;

Azija

77.  poziva EU, naj okrepi prisotnost v azijsko-pacifiški regiji in se poleg Kitajske, Indije in Japonske osredotoči tudi na druge države; poudarja politični in gospodarski potencial partnerstev med EU in Indonezijo, demokratično državo, ki je po številu prebivalcev – večina je muslimanov – na četrtem mestu na svetu, in članico G20 ter med EU in Filipini; poudarja nove možnosti za odnose med EU in Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN) po demokratičnih spremembah v Mjanmaru; meni, da je pri tem pomemben korak akcijski načrt iz Bandar Seri Begawana za krepitev okrepljenega partnerstva Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) in EU; meni, da pogodba o prijateljstvu ponuja tudi priložnost za poglobitev sodelovanja, in se veseli ugodnih rezultatov na tem področju;

78.  poudarja, da je treba zaključiti pogajanja o sporazumih o partnerstvu in sodelovanju ter okvirnih političnih sporazumih, temelječih na socialnih standardih in družbeni odgovornosti evropskih podjetij, z več državami jugovzhodne in vzhodne Azije, da bi utrdili in okrepili odnose EU z regijo;

79.  poudarja, kako pomembna je varnost v azijsko-pacifiški regiji, in je zaskrbljen zaradi trenj, med katera sodijo ozemeljski spori ob Vzhodno- in Južnokitajskem morju, pa tudi vse večje težave s Severno Korejo; predlaga, da EU prevzame dejavnejšo vlogo, in poziva vse vpletene strani, naj se pridružijo vsem mehanizmom dialoga in sodelovanja, zlasti na večstranskem prizorišču, saj je stabilnost tega območja izjemno pomembna za pomorsko varnost in komercialne interese EU;

80.  je seznanjen s prizadevanji za sodelovanje med EU in ZDA po „zasuku“ v smeri Azije, ki je bilo podkrepljeno s skupnim pristopom k odpravi sankcij zoper Mjanmar; zato poziva k bolje usklajeni politiki ZDA in EU do Azije in k sodelovanju osrednjih partnerjev, kot sta Avstralija in Nova Zelandija; v zvezi s tem poziva k hitremu zaključku pogajanj o okvirnih sporazumih z Avstralijo in Novo Zelandijo, ki bi morala odražati skupni pristop EU k vključevanju jasno opredeljenih političnih klavzul o človekovih pravicah in demokraciji v vse mednarodne sporazume, sklenjene na podlagi pogajanj z EU;

81.  spominja na prvi strateški dialog med EU in Pakistanom, organiziran junija 2012, ter zaveze za konstruktivne razprave o krepitvi dvostranskega sodelovanja in za izmenjavo mnenj v zvezi z regionalnimi in mednarodnimi vprašanji, ki zadevajo obe strani, vključno s proaktivnejšim prizadevanjem za pluralistično družbo kot bistveni elementi na področju boja proti terorizmu; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj Evropskemu parlamentu posreduje nove informacije o nadaljnji obravnavi tega vprašanja in pripravah na naslednji strateški dialog, ki naj bi potekal leta 2013 v Bruslju;

82.  izreka pohvalo nenehnim prizadevanjem Tajvana za ohranjanje miru in stabilnosti v azijsko-pacifiški regiji; priznava napredek, dosežen v odnosih med Kitajsko in Tajvanom, zlasti na področju odličnih gospodarskih povezav, turizma in kulturnega sodelovanja; ponovno izraža odločno podporo pomembnemu sodelovanju Tajvana v ustreznih mednarodnih organizacijah in dejavnostih, vključno z Okvirno konvencijo ZN o podnebnih spremembah; poziva Komisijo in Svet, naj pospešita pogajanja o gospodarskem sodelovanju med EU in Tajvanom; spodbuja tesnejše dvostransko sodelovanje med EU in Tajvanom na področjih, kot so trgovina, raziskave, kultura, izobraževanje in varstvo okolja;

83.  je še zmeraj zelo zaskrbljen zaradi nenehnih množičnih kršitev človekovih pravic v Severni Koreji in nadaljevanja jedrskih poizkusov v tej državi, pri katerih se uporabljajo čedalje zmogljivejše jedrske naprave in rakete vse daljšega dometa, kar ostaja resna grožnja mednarodnemu miru, stabilnosti in varnosti ter gospodarskemu razvoju te države;

Večstranski partnerji

84.  meni, da bi lahko G-20 zagotovil koristen in še posebej ustrezen forum za oblikovanje soglasja, ki bi bilo vključujoče, temelječe na partnerstvu in bi tako lahko spodbujalo zbliževanje, tudi na regulativnem področju; meni pa, da mora G-20 še dokazati, da je sposoben sklepe z vrhunskih srečanj pretvoriti v trajnostne politike, ki obravnavajo pomembne izzive;

85.  priznava vlogo Varnostnega sveta Združenih narodov kot najvišjega mednarodnega telesa, odgovornega za vzdrževanje miru in mednarodne varnosti, pri čemer pa ugotavlja, da so nedavne krize opozorile na to, da je Varnostni svet zaradi svojih struktur in delovnih metod vse manj sposoben odzvati se na resne grožnje mednarodnemu miru in varnosti; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj si torej prizadeva za zagotovitev stalnega sedeža EU v Varnostnem svetu Združenih narodov in usmerjanje reforme Varnostnega sveta; poziva države članice EU, ki imajo stalni sedež, naj podpredsednico/visoko predstavnico vključijo v postopek sprejemanja odločitev;

86.  poziva EU in države članice, naj s povečanjem reprezentativnosti, odgovornosti in učinkovitosti ZN, kar terja reformo Varnostnega sveta ZN, vključno z omejitvami uporabe pravice veta, ponovno potrdijo, da se bo EU zavzemala za učinkovito večstranskost, v osrčju katere je sistem ZN; poudarja, kako pomembno je pri soočanju z mednarodnimi izzivi sodelovati z drugimi mednarodnimi partnerji; poudarja, da sedež EU v razširjenem Varnostnem svetu ZN ostaja osrednji dolgoročni cilj EU; prav tako poziva države članice, naj uskladijo prizadevanja za izbiro visokih uradnikov za visoke položaje v ZN in drugih mednarodnih institucijah, da bi okrepili prisotnost EU v sistemu ZN;

87.  poziva EU in države članice, naj sodelujejo s partnerji pri krepitvi vloge regionalnih organizacij na področju ohranjanja miru, preprečevanja konfliktov, upravljanja civilnih in vojaških kriz ter razreševanja konfliktov; poudarja, da je treba v sodelovanju s partnerji zagotoviti, da se bo koncept odgovornosti o zaščiti (R2P) pravno razvil in uporabljal, kadarkoli je to potrebno, ter zajemal preprečevanje, varovanje in obnovo po konfliktih; opozarja na svoje priporočilo, da je treba sprejeti medinstitucionalni „konsenz EU o odgovornosti za zaščito“, in pričakuje, da bo Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) pričela s posvetovanji v ta namen; poudarja, da je treba oblikovati učinkovitejše smernice in zmogljivosti za mediacijo, tudi s sodelovanjem EU in ZN;

88.  pozdravlja zaveze o okrepitvi strateškega partnerstva na podlagi dopolnjevanja, ki sta jih sprejela EU in Nato; ugotavlja, da je trenutna svetovna in evropska gospodarska kriza vzbudila prizadevanja za iskanje stroškovno učinkovitejših in nujno potrebnih operativnih zmogljivosti v EU in Natu; poziva k nujni politični rešitvi za premik s sedanje mrtve točke, ki ovira ustrezno in tesno sodelovanje med EU in Natom; pozdravlja pobude, kot so vloge dodatnih držav članic EU za članstvo v Natovem partnerstvu za mir, kar predstavlja prvi korak na poti k odpravi obstoječih ovir med EU in Natom;

89.  ostaja zaskrbljen zaradi problemov pri napotitvah misij skupne varnostne in obrambne politike, kot so zamude pri načrtovanju in napotitvi, pomanjkanje osebja, težave pri finančnem načrtovanju in izvajanju, vprašanja o statusu sporazumov skupne zunanje in varnostne politike s tretjimi državami ter začetne težave; poziva k oblikovanju mehanizma za nadaljnje ukrepanje, ki bi zagotovil skupno obravnavanje teh ponavljajočih se problemov;

90.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj kibernetsko varnost vključi v zunanje delovanje EU, jo usklajuje z ukrepi, sprejetimi v okviru stockholmskega programa, in oblikuje mreže enako mislečih partnerjev, ki bi obravnavale grožnje in izzive s področja kibernetske varnosti; poudarja, da bi bilo treba poskusiti zagotoviti, da se bodo obstoječi mednarodni pravni instrumenti uveljavljali tudi v kibernetskem prostoru;

91.  poudarja, da je treba na ravni EU urediti prodajo, dobavo, prenos in izvoz opreme ali programske opreme, v prvi vrsti namenjene nadzoru ali prestrezanju internetnih in telefonskih komunikacij, v tretje države; poudarja, da je treba podjetjem v EU preprečiti izvoz blaga in tehnologije za dvojno uporabo nedemokratičnim, avtoritarnim in represivnim režimom;

92.  ponovno poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj preuči učinkovitost strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje ter politike, ki obravnavajo konvencionalno orožje, vključno z njegovim izvozom;

93.  pozdravlja usklajen pristop EU pri pogajanju o pogodbi o trgovini z orožjem, saj se je izkazal za uspešnega; poziva države članice, naj hitro ratificirajo pogodbo, da bo po odobritvi Parlamenta lahko začela veljati; poziva, naj se pristojnosti glede pravil, ki urejajo izvoz orožja ter opreme ali programske opreme, v prvi vrsti namenjene nadzoru ali prestrezanju internetnih in telefonskih komunikacij v mobilnih ali fiksnih omrežjih, v celoti prenesejo v EU;

94.  podpira dialog o reformi Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in začetek procesa Helsinki 40+ decembra 2012, saj zagotavlja strateški načrt za okrepitev organizacije; v celoti podpira delo Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), ki opravlja neprecenljivo delo na področju spodbujanja in varovanja človekovih pravic in demokratičnih standardov;

95.  priznava vse pomembnejšo vlogo regionalnih organizacij, zlasti Arabske lige in Sveta za sodelovanje v zalivu (GCC), pa tudi Organizacije islamske konference in Organizacije za gospodarsko sodelovanje, ter poziva EU, naj okrepi svoje sodelovanje, predvsem na področju vprašanj, ki so povezana s procesi prehoda in kriznim upravljanjem v južnem sosedstvu; pozdravlja prizadevanja EU, da pomaga Arabski ligi pri njenem procesu povezovanja;

o
o   o

96.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, generalnemu sekretarju Nata, predsedniku parlamentarne skupščine Nata, predsedujočemu OVSE, predsedniku parlamentarne skupščine OVSE, predsedniku odbora ministrov Sveta Evrope in predsedniku parlamentarne skupščine Sveta Evrope.

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0334. (3) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 35. (4) UL C 349 E, 22.12.2010, str. 51. (5) UL C 351 E, 2.12.2011, str. 454. (6) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0278. (7) UL C 351 E, 2.12.2011, str. 470. (8) UL C 351 E, 2.12.2011, str. 472. (9) „Države članice dejavno in brez pridržkov podpirajo zunanjo in varnostno politiko Unije v duhu lojalnosti in medsebojne solidarnosti ter upoštevajo delovanje Unije na tem področju. [...] Vzdržijo se vsakršnega ravnanja, ki je v nasprotju z interesi Unije ali ki bi lahko zmanjševalo njeno učinkovitost v vlogi povezovalne sile v mednarodnih odnosih. Svet in visoki predstavnik skrbita za spoštovanje teh načel.“ Člen 3(3) Pogodbe o Evropski uniji. (10) Skupno sporočilo z dne 25. maja 2011 z naslovom „Nov odziv na spremembe v sosedstvu: pregled evropske sosedske politike“ (COM(2011)0303); Skupno sporočilo z dne 20. marca 2013 z naslovom „Evropske sosedska politika: na poti k močnejšemu partnerstvu“ (JOIN(2013)0004).